izhaja vsak četrtek In velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto K 5,— za pol leta „ 2.60 za četrt leta „ 1.30 Naročnina se požilja upravništvo v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 6. List M pošilja do odpovedi. Deležniki katol tiskovnega društva dobivajo list bres posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po r f) h. Rokopisi se ne vranjo, neplačani listi »e ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 12 b, dvakrat 18 h, trikrat 24 h. Stev. 8. V Mariboru, dne 23. februvarija 1899. Tečaj XXXIII. Kako gospoda v Gradcu z našim denarjem delajo. Dačno knjižico poznaš dobro; v njej sta dve strani, ki ti marsikatero noč ne dasta spati, ki ti zagrenita marsikateri grižljaj: to sta leva stran za dolg in desna za vplačevanje. Na prvi je natanko razporejeno, iz katerih dolžnosti sestoji tvoj dolg, in tam tudi najdeš, da se tirjajo od tebe takoz" ani deželni prikladki. Ta denar teče v Gr dec, in od tam se z njim oskrbujejo deželne potrebe, to so tiste, katerih nima na skrbi niti država, niti okraj, niti občina. Nekatere deželne naprave imajo se vzdr-žavati popolnoma iz deželnih prikladkov, druge zopet kakor na pr. vinarska šola, ohranjujejo se deloma same ter dobavljajo le prispevke, zopet drugim iz deželnih prikladkov ni treba niti krajcarja, nekatere imajo še celo prebitke, in končno uživajo tudi mnoge naprave državne, okrajne in občinske podpore. Vendar se pokaže redno vsako leto primanjkljaj, in ta-le se pokriva z deželnimi prikladki. Že delj časa znaša ta primanjkljaj pri nas na Štajarskem vsako leto dobre 3 milijone, od katerih pride torej ravno dober milijon na nas Slovence. Državna zbornica je zaključena in kmalu se bo otvorila deželna. Zato je celo naravno, da nam baš sedaj stopajo v glavo deželne skrbi, rekše misli, kako gospoda v Gradcu z našim denarjem ravna. Kaj nam daja nemška gospoda za vsakoletni milijon, ki smo ga dosedaj, dasi hudo težko spravljali, vendar vestno plačevali? Ali uživamo za dolžnost tudi pravico, kakor nam gre? Ali postopa nemška gospoda v Gradci z nami Slovenci tako, kakor pošten človek, ki spoštuje verske in državne zakone ? Na to vprašanje si lahko kolikor toliko odgovori sicer vsak sam na podlagi lastnega opazovanja, tudi je že «Slov. Gospodar» večkrat povzdignil očitajoči glas proti Gradcu, ali najboljši odgovor, od katerega najnatančnejši sovražni poznavalec naših razmer ne more odškrtniti niti betvice, nam ponuja štajarskega deželnega zaklada proračun, katerega izdaja nemška gospoda v Gradcu sama. Za leto 1899. proračuna še nimamo v roki, ali to ne de toliko, kajti velike razlike med proračuni zadnjih let ni, vendar rastejo potrebščine od leta do leta za nekoliko, z njimi torej tudi primanjkljaj in naša tretjina, kojo imamo za pokritje tega primanjkljaja prispevati. Služiti nam torej mora proračun za preteklo leto. Ali pretresi' vsega od konca do kraja, bilo bi za jedn list «Slov. Gospodarja» preobširno; zato bodemo navedli le to in ono. Če ne moremo izčrpati vsega proračuna, sme nam graška gospoda le biti hvaležna, kajti pokazalo se bode le pravičnejšo nego v resnici je. Opomniti še imamo, da bomo navajali svote, kakor jih je predložil deželni odbor. Za deželno upravo je bilo primanjkljaja 237.197 gld., nas Slovence tičočega gold. 79.066. Ta svota se rabi za plačo deželnega glavarja, 6 deželnih odbornikov, črez 100 uradnikov raznih činov, nekaterih drugih služečih oseb in za pisarniške potrebščine. Deželni glavar, ki vleče najvišjo plačo, je naš ljuti sovražnik, namestnik njegov, ki je Slovenec, ne dobiva nič, niti krajcarja; izmed deželnih odbornikov, kojih bi morala biti Slovencev dva, imamo sedaj po hudem boju le jednega našega in v velikem krdelu uradnikov in drugih oseb je Slovenec le kak portir ali pisač, in še med uradniki nižje vrste je naš človek bela vrana. Za ceste in železnice je primanjkljaja 153,140 gld., od kojih gre na okrajne ceste 1. razreda 96.000. Nemci so namreč kaj pametni; po svoji zemlji imajo vse polno takih cest, za katere plačuje vsa dežela, mi Slovenci pa si naj do malih izjem svoje ceste vzdržujemo sami. Od naše tretjine 51.47 gld. torej nimamo mnogo. Sicer mislimo o tej stvari še kedaj natančneje govoriti. Za regulacije rek je primanjkljaja gld. 68.560 nas tičočega 22.853 gld. ali vsak izmed nas vidi, da so naše slovenske reke tega denarja le bore malo okusile. Po nemških tleh je malone vsaki rečici tok ukazan po zidani strugi, da je kmet obvarovan škode; pri nas pa smejo Drava in Pesnica in Ščav-nica in Dravinja in Sotla in še druge po njivah in travnikih hruti, da kmet v obup-nosti vije roke in gladu umira. Kdor tega ne veruje, naj gre ob Sotlo; tamkaj je kmet zaradi večnih vodnih nezgod tako obupan, da ga ni moči utolažiti; da, vsled neprestane bede in žalosti je že nekako otopel; kdor je tak obraz videl enkrat, nikdar več ga ne pozabi. Pod točko «ustanove in štipendiji v svrho izobrazbe» čitamo, da se podpirajo učenci Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 2.Lissa; Pelagoza; Korfii; Ahilejon. Naš parnik je nalašč tako vozil, da smo prve 3 dni na levo (proti vzhodu) še vedno videli suho zemljo, in to je bilo za nas dobro in podučljivo, ker smo lehko spoznavali dalmatinske otoke, gledali visoke albanske gore in občudovali bliščeče se grške snežnike. Zjutraj 14. aprila peljali smo se mimo otoka Vis (Lissa), kjer je 1. 1866 admiral Tegetthoff sijajno premagal laško mornarico; vsled te zmage slovi Tegetthoff in njegovo rojstno mesto Maribor po celi Avstriji in v naši c. kr. mornarici še dandanes posebno čislajo tiste vojake ali marinarje, ki so v Mariboru ali njegovi okolici doma. Nekaj ur pozneje prikazal se je zadnji avstrijski otok Pelagoza, ki štrli kakor velika pečina iz morja in potem — srečno Avstrija! za 5 tednov; 2 dni pozneje so zares nekteri na ladiji vskliknili: adio Evropa! Bog ve, ali še te kedaj zopet vidimo! Drugo jutro približamo se prvemu grškemu otoku Krf (Korfii) in se tndi pri mestu istega imena vstavimo in izkrcamo; sicer se navadno jeruzalemski romarji na tem otoku ne oglašajo, a mi smo to storili zato, ker je ta otok slovel že v starodavnih časih in drugič, ker se je zadnja leta v Avstriji to imč Korfu silno pogosto pisalo in imenovalo; naša presvitla rajna cesarica Elizabeta si je namreč bila dala postaviti na tem lepem otoku krasen gradič Ahilejon imenovan. Najprej si ogledamo mesto, trdnjavo, cerkve in kraljevi vrt; v trdnjavi in v vojašnici me je zanimalo (kot bivšega vojaka) opazovati grške vojake; bili so večinoma mladi, slabotni fantje, kojim se je ravno ,menaža' delila, in sicer je dobil vsak: par oliv (oljkinega sadja), kos črnega kruha in neko našemu čebulu podobno zelenjad; kaj ne ? pri tako pičli hrani fantje res ne morejo krepki in korajžni biti; sicer pa menim, da ima grško vojaštv<3 navadno drugo, boljšo hrano; pa ta dan so se morali postiti, ker so tam imeli veliki petek, (kojega smo že doma imeli teden poprej); na straži nimajo puške na rami, ampak spodaj je na tlak, zgoraj pa na roko naslonjena; ako se vojaki po mestu sprehajajo, nimajo nikakega orožja pri sebi in so zato videti precej zanemarjeni ali, kakor bi pri nas rekli, razklobutani. Po cerkvah je bilo sicer mnogo ljudstva zbranega, pa prave maše nikjer ni bilo in torej tudi naši duhovniki-romarji niso mogli tukaj maševati, ker tudi v katoliških cerkvah obhajal se je veliki petek; sv. oče so namreč katoličanom na grških otokih dovolili, da Veliko noč obhajajo isti dan kakor krivoverci, in zares! dva dni pozneje smo obhajali dru-gokrat Veliko noč, ker se je nahajal na ladiji romar-župnik slovanskega obreda (Malorus iz Galicije), ki je nas Slovane posebej povabil, da smo se ž njim veselili Gospodovega vstajenja in se pozdravljali z: Kristos vos-krese! (Kristus je vstal) in odgovarjali: v istino voskrese! (da, resnično je vstal j!) Na mestnem trgu je bil sejem; posebno živahna je bila barantija z ovcami; in pozneje smo zunaj mesta srečavali mnogo kmetov, ki so se domov vračali, pa skoraj poleg vsakega je sedela ž njim vred na vozičku ali pa na osličku — kupljena ovčika, ker v sleherni hiši mora biti velikonočno jagnje; seveda potem tam nimajo blagoslovljene svinjetine za vuzem; torej drugi kraji, druge šege. Ko se pa po kraljevem vrtu sprehajamo, pridruži se nam neka gosposka ženska, ki kar začne razburjeno govoriti o žalosti, koje je že mnogo na tem otoku doživela in pa o sreči, ki jo danes išče, kakor se ji zdi. Kaj mislite, kaj je bilo tej revi tako pri srcu? K sv. spovedi že več let ni mogla iti, ker je bila Nemka, na Krfu se pa le grško ali laško govori; ne morem popisati, kako srečna i na meščanskih šolah z 1200 gld. — slovenske meščanske šole pa ni niti jedne —, da uživajo podpore: neko nemško bralno društvo, društvo nemških Štajercev na Dunaju, nemški «Studentenheim» v Celju, društvo «Siidmark,» torej društva, ki so nam sovražna in ki namenoma delujejo na naš pogin. Zopet druga društva, od kojih Slovenci nimamo niti toliko koristi, kar bi za nohet djal, dobivajo znatne letne doneske; vsota znaša mnogo tisoč. Nadalje naj imenujemo deželni srednji šoli; veliko realko v Gradcu in veliki gimnazij v Ljubnem s svoto 20.638 gld.; naša tretjina znaša 6879 gld., in kaj imamo za ta denar? Največji primanjkljaj pa je seveda za meščanske in ljudske šole: 1,315.836 gld., nas tičoči 438.612 gld. Starejši naši čitatelji se utegnejo še spominjati tistega zanimivega računa, ki je pokazal, da smo leta 1896. za meščanske in ljudske šole Nemcev mi Slovenci plačali 154.903 gld. in da na toliko vržemo Nemcem vsako leto le za njih meščanske in ljudske šole v žrelo. Od našega denarja uporablja se torej za nas le nekaj črez polovico. In ta še gre večidel za to, da se naša deca z nemščino nečloveško trpinči. Deželne meščanske šole imajo Nemci v Juden-burgu, v Furstenfeldu, v Hartbergu, v Radgoni, v Celju, v Gradcu in v Voitsbergu, kje pa mi Slovenci? Ko bi imeli le jedno! Pa je ni. Za jahalnico, telovadnico in drsališče (da se graška gospoda lahko po zimi na ledu zabava) je primanjkljaja 3653 gld. Res, velikanska svota to ni, ali v letih kaj znaša, in Slovenci od tega nimamo čisto nič, k večjemu prijetno zavest, da si ošabni Nemec da od nas revnih Slovencev zabavo plačevati. Poljedelska šola v Grottenhofu in sadjarska v Mariboru kažeta primankljaja gld. 26 359; na nas pride 8786 gld.; obe šoli sta trdo nemški, in znano je, da je druga pred kratkim dobila novega ravnatelja iz Pruskega, dasi je bilo več slovenskih prosilcev. To se pravi v obraz pljuvati slovenskemu narodu! Končati moramo, da nam članek ne postane predolg, dasi litanija tistih svot, ki je Slovenci mečemo skoz okno in Nemcem v malho, še dolgo ni pri kraju. Gotovo je, da Slovenci od tega milijona, ki ga vsako leto plačamo v Gradec, nimamo koristi skoraj nič, pač pa veliko škodo. Ce vzememo, da Nemci tri četrtine našega denarja — in to ni preveč — uporabljajo v svoje svrhe, koliko to znaša v letih? 2e v dvajsetih 15 milijonov! Kako bi mi prosvetno napredovali, ako bi vesela je bila sirota potem, ko se je pri nemškem romarju-duhovniku bila spovedala; pri nas doma pa mnogi ne znajo ceniti dobrote, da imajo redne dušne pastirje; sto priložnosti imajo za prejem sv. zakramentov, pa nobene nočejo uporabiti. Popoldne je bil izlet k Ahilejonu; po dobri cesti, mimo lepih vinogradov in oljkinih gajev peljali smo se vun proti gorskemu selu Kasturi, kjer so, (še ni mnogo let od tega), na veselem griču zgradili naši vladarici lep gradič; seveda je zunaj in znotraj vse krasno in dragoceno, kakor je pač za tako visoko gospodo primerno; a kapela in posamezne sobe upljivajo vsled temnih barv na gledalca nekako otožno; najbolj nam je ugajal diven vrt, ki se razsteza doli po bregu proti morju, ker nasajen je z najlepšimi cvetlicami in je ravno tu razgled najčarobnejši; videti je tudi na tem vrtu velik mramornat kip, ki predstavlja slavnega grškega junaka Ahila, od kojega ima tudi gradič svoje ime; malo nižje v gostem gozdu ima tudi spomenik nemški pesnik Heine. Širila se je pred kratkim vest, da se je ta grad prodal (za 5 milij. gold.), a to ni resnično. Ko smo se skoz mesto na ladijo vračali, so nas posebno zanimali grški napisi pri štacunah, na pr. pri apotekarju: 4>ap[ia*etov, beri farmakejon itd., torej je le bilo dobro, da smo se v šolah tudi nekaj grščine imeli vsako leto 1 milijon na razpolago! Na kateri višini bi bila naša ljudska izobrazba, kako bi se lahko gojile znanosti in umetnosti, koliko bi se lahko storilo v povzdigo kmetijstva itd.! Ali to še ni največje zlo, da Nemcem tlako delamo, da njim kakor našim gospodarjem letni davek plačujemo, ampak najhuje je to, da Nemci naš denar uporabljajo v to, da nas uničujejo. Oni delajo namenoma na to, da mi gmotno propadamo, da se sčasoma pogreznemo v golo beračijo, da smo duševno vedno slabejši od njih ter da oni postanejo sčasoma naše zemlje gospodarji, mi pa njih hlapci in dekle. In na kar Nemci delujejo, to se jim prej ali slej mora posrečiti; to je tako naravno in neiz ogibno, da le popolnoma glup, bedast človek more pričakovati druge prihodnosti. Zato pa kličemo iz globine slovenskega bratskega srca: «Rojaki! Nemudoma proč od Gradca! Nemci naj gospodarijo le s svojim denarjem, naš denar pa naj je na razpolago edino le nam.» Od ust do ust naj se razlega po Slovenskem Štajarju geslo «Proč od Gradca,» poslanci naši pa naj pogumno stopijo temu gibanju na čelo ter ga modro vodijo. Volitve za okrajni zastop. Iz Ptuja, dne 22. febr. Volitve za ptujski okrajni zastop so razpisane. Veliki posestniki volijo v torek dne 28. febr. t. L, kmetske občine pa v soboto dne 4. marca t. 1. Volitve bi se morale že lanskega leta vršiti, toda čakalo se je, da se je moglo nekaj kmetskih velikih posestnikov iztrebiti. Odkar obstoji okrajni zastop, ima mesto Ptuj dve volilni skupini za-se, namreč mestno, potem pa še ono trgovcev in obrtnikov, tedaj najmanje 19 zastopnikov od vseh 40, če tudi bi mu po štibri ne šlo niti celih 10! Mestjani pa s to predpravico, katero njim že postava sama daje, še niso zadovoljni. Pri vsaki novi volitvi si nekteri mestjani prizadevajo, da bi dobili še tretjo skupino, t. j. ono velikega posestva celo, ali vsaj deloma v svoje roke, da bi s pomočjo te dobili večino v okrajnem zastopu! Ker to ne gre na pošten način, skušajo z zvijačo. Slovenske može vseh stanov pred volitvami obrekujejo, obirajo in črnijo; sebe in svoje prijatelje pa hvalijo in povzdignjejo, da se kar kadi! Slovenskim volilcem izbirajo in priporočujejo celo kandidate; se v6, da take, kateri bi njim pripomogli do večine, ko bi se kmetski vo-lici pustili zapeljati. Tudi razne ceste in naučili, in res je, da vse ob svojem času prav pride. (Dalje prih.) Velika in majhna kraljica. (Prevel iz franc. M. T. Savinjski.) i Dalje.) «Veličanstvo,» reče s prosečim glasom Marjetica ter se vrže na kolena in globoko zarudi. «Enkrat le, en samkrat želim v svojem življenju, da bi me blagoslovila roka moje kraljice kakor so me nekoč blagoslovili pokojna zlata moja mamica, in da bi smela jaz to roko, to drago roko, ki me je že leta obsipavala z neštetimi dobrotami pritisniti na hvaležno svoje srce in na svoje ustnice.» Proseče stegne Marjetica svoje ročice, a pogleda ne upa dvigniti od tal. Globoka ginjenost razlije se po obrazu kraljice; molče razširi svoje roke ter privzdigne dekletce k sebi. Marjetica se zgrudi na prsih kraljeve svoje zaščitmce ter ne more spregovoriti. Nekaj trenutkov pritisne Marija Antoaneta mlado deklico na svoje srce, p>>ljubljaje jo kakor mati na čelo. potem pa ji zaznamuje z nežno svojo roko sv. križ na-nj. Na to vstane ter govori slovesno: «Kraljica francoska sme pač samo kraljico pritisniti na svoje srce, in danes bila si ti resnično tudi kraljica!» druge reči ponujajo in obljubujejo slovenskim volilcem, ne na stroške mesta, ampak na stroške okraja. Zakaj pa ti gospodje, če so res tako zavzeti za blagor slov. kmeta, kakor se sedaj hlinijo, ne prepustijo od čistega dobička mestne hranilnice, kateri prihaja po največ od slov. pupilarnega denarja, niti krajcarja okraju, ampak ga porabijo le za mesto? Ali nima okraj vzdrževati vseh cest, od katerih ima mesto Ptuj največ haska? Zakaj sa mestjani potegujejo za železnico v Radgono in v Maribor, za potrebnejceste v okraju pa nočejo ničesar dati? Zakaj so se mestjani potegovali za čisto nemško deželno gimnazijo, v kateri ni prostora za slovenske profesorje in sinove kmetskih slov. starišev in niso hoteli ces. kr. nemško-slovenske gimnazije ? Tu že Slovenci pomagamo plačevati, ker ste nas privezali, ko ste bili sami gospodarji v okrajnem zastopu, sedaj bi nam radi naložili še večje breme za celo deželno gimnazijo! Vi se štulite, da ste naši prijatelji, ne marate pa podpirati nobenega slov. društva, pač pa nam nasprotna! Ubogemu slov. delavcu ne privoščite pošteno zaslužene plače, slovenskemu učencu in dijaku beraške podpore proti gladu in zimi! Ali je to prijateljstvo? Ali je to kristijansko? Odgovorite nam Vi, ki si kot agitatorji sedaj toliko pete brusite, bodi si, da nosite gospodsko suknjo ali ne! Volilci veliki posestniki in zastopniki občin! Kakor ste bili dosihdob zvesti veri in narodu, tako ostanite. Vsakemu se ne morejo vse želje izpolniti; marsikaj dobrega in potrebnega pa lahko za okraj ukrenete in iz-peljate, ako imate Vi večino v okrajnem zastopu. Bolje je biti gospodar, kakor hlapec, bolje zapovedovati, nego ubogati. Skrbelo se je, da so se po zaupnih možeh izbrali kan-didatje iz celega okraja za celi okraj, vestni, zastopni, značajni in delavni možje. Volite njih enoglasno! Noben glas se ne sme zgubiti I Ker je občin v okraju nad 78, zastopnikov pa se more voliti le 10, je jasno, da ne more dobiti vsaka občina svojega zastopnika. Dne 28. febr. in dne 4. marca zbirajo se volilci v »Narodnem domu« v Ptuji. Volilci, pridite vsakokrat vsi in že ob 8. uri, ker se je treba pogovoriti radi volilne komisije itd. Izkaznico mora vsak volilec seboj prinesti; kdor je pooblaščenec volilca, tudi pooblastilo. Dopisi. Iz Jarenine. (Naše kmečkobralno društvo) je imelo v nedeljo 5. febr. v »Či- «Marjetica,» nadaljuje z isto vzvišenostjo «ohrani spomin na to uro čist in neoma-deževan celo svoje življenje! Misli in delaj vselaj tako, da kraljico francosko ne bode oblivala rudečica, kadar se bode spomnila, da je pritisnila tebe na svoje srce!» Kraljica je zapustila samostanski zavod ter se vrnila na kraljevi dvor. Marjetica pa se je topila sreče in blaženosti. Nemogoče ji je bilo, iti sedaj med svoje vrstnice, ki so se sprehajale v manjših in večjih skupinah po vrtu in dvorišču ali pa smehljaje in raz-govarjaje se pripravljale k veseli igri. Morala je biti sama, da se pomiri po mogočnih vtisih preteklih ur. Marjetica hiti v samostansko kapelico ter se vrže pred oltarjem na kolena. Dolgo, dolgo je klečala tam pred svojim Bogom, v stoternih solzah in vročih molitvah izlila svoje srce svojemu najvišjemu Gosp du. Ko je vstala, končala in potrdila je b la današnjo svečanost s sveto obljubo in prisego. Z >pet je minolo nekaj let, a Marjetica je še vedno v zavodu. Sicer je bila glavna nje odg'ja končana z onim dnem, ko je t hko slavo sprejela pri razdelitvi častnih dani, kljubu temu dozdevalo se je kraljici najbolje, ako še ostane deklica za negotovi čas v varnem zavetju izbornih svojih odgo-jiteljic; saj bi je res ne mogla izročiti boljšim talnici« svoj letni redni občni zbor. Poročila so bila zelo zanimiva. Tajnik je z velikim veseljem povdarjal, da je bilo pretečeno osmo društveno leto najživahnejše izmed vseh in najznamenitejše po svojem delovanju. Društvo je štelo koncem pretečenega leta 108 udov in sicer 1 častnega uda, 100 rednih in 7 podpornih udov. Gotovo lepo število! Priredilo je 4 večje shode in sicer Leonovo in Ciril-Metodovo slavnost, pustno veselico in podučen shod za sadjerejo, manjših podučnih shodov pa, ki so se vršili v društveni »Čitalnici«, je bilo 20, kateri so imeli vedno mnogo poslušalcev. Blagajnik je sporočil, da so znašali društveni dohodki 1. 1898 124 gld. 10 kr., stroški pa 114 gld. 84 kr. Od zunaj so podpirali društvo p. n. gg.: častni ud prošt J. Flek v Ptuji, župnik J. Zupanič, kletar P. Ernest Lorber v Admontu, katehet Vreže v Mariboru, zdravnik dr. M. Schmirmaul v Rajhenburgu, oskrbnica A. Zupanič in hišnik B. Polančič. Tem, kakor tudi domačemu preč. g. dekanu za brezplačno prepustitev sobe v cerkveni hiši za Čitalnico, predsedniku Sekolu za kurjavo in nekaterim udom za posojevanje časnikov je zbor enoglasno izrekel najprisrčnejšo zahvalo in izrazil upanje, da še nadalje v tej meri podpirajo društvo. Društvo naše, ki je tudi ud »Naše straže«, je imelo naročenih 10 listov in sicer: ,Slov. Gosp',,Domovino', ,Mir', domoljub', ,Glasnik',,Vrtec', .Dom in Svet', ,Venec', ,Kmetovalec' in ,Slov. Čebelar'. Udje so dajali v Čitalnico,Slovenca', ,Slov. List', ,Siidst. Post', ,Sonntagsbote' in ,Feierabend'. Kupilo se je za društveno knjižnico, ki je štela koncem leta 427 del v 550 zvezkih, 162 knjig, vezati se je dalo 114 knjig. Knjižnična omara ima 6 oddelkov za knjige: zabavne za mladino, ki iz šole izstopi, zabavne za odraščene, za olikance, pobožne in cerkvene, življenje-krajepisne in zgodovinske, gospodarske in splošno podučne. Udje so prebrali 1. 1898 1620 knjig, kar je gotovo krasen uspeh društvene knjižnice. Največ je prebral nek mladenič, namreč 83 knjig. Za knjige je bilo veliko zanimanje vsako nedeljo in praznik. Delavni in vneti knjižničar, mladenič Alojzij Drozg, je izposojeval knjige ob nedeljah in praznikih pol ure pred popoludansko službo božjo in po večernicah. Vsako nedeljo je izposodil 50—80 knjig. Za njegovo požrtvovalno delovanje mu je občni zbor izrekel najtoplejšo zahvalo. Ko so bila poročila, med katerimi so mladeniči in dekleta navdušeno deklamovala slov. pesmi, končana, je prišel na vrsto šaljivi srečolov, ki je ude zelo zabaval in mnogim lepe dobitke naklonil. Mnogoštevilni in zanesljivejšim rokam. Marjetica ni imela sorodne obitelji, ki bi hrepenela po njej ter ji pomagala z dobrim svetom, ko zapusti odgojevališče, a na kraljevi dvor je kraljica tudi ne more vzeti razven, ako bi jo snubil kak dvornik ter jo kot ženo svojo odvedel v obližje kraljičino. Isti pomisleki kakor nekoč navdajali so visoko gospo tudi danes, povrh so se jim pridružili še novi. Kot služabnice ne more sprejeti Marjetice, kajti bila je pre-duhovita, preolikana; da, nje duševne in telesne lastnosti in prednosti bile so tako izredne, da bi se Marjetici klanjali ter jo oboževali v najimenitnejših in najodličnejših družbah; ali bi naj tedaj s tako učenostjo in toli odličnimi prednostmi bivala in delala med navadnimi služkinjami kraljevega dvora? Ne, nikoli in nikoli! Pa vendar, bi li bilo previdno, aka sprejme in uvrsti med dvornice svoje to deklico iz najnižjih slojev, ki razven priprostosti svoje in naklonjenosti kraljičine nima nikakih zaslug, ter jo postavi med plemenite gospe,ki so odlično spremstvo kraljice? Saj ima plemstvo povsod velike, nedotakljive prednosti, — kako bi se godilo Marjetici, ako bi bila postavljena na isto stopinjo s prvaki vsega kraljestva? Kako bi se dalo kaj tacega opravičiti napram ponosnim pleme-nitašem? Kraljici bi sicer ne smel nikdo oporekati udje in prijatelji društva so po končanej igri šli veselega srca domov, ponosni na svoje bralno društvo, ki tako vzgledno in izvrstno deluje in jim je za pustni čas priredilo najcenejšo pa plemenito zabavo. Iz teh vrstic je razvidno, koliko dobrega lahko stori za ljudstvo bralno društvo, ako ima delavne odbornike, če ne več, vsaj dva, blagajnika in knjižničarja, ker le takrat je mogoč živahen promet v denarju in v knjigah. Najkrepkejša podpora našemu društvu so naši vrli mladeniči, pa tudi dekleta. Vsa čast zato zavedni jareninski mladini! Le tako naprej tukaj pa tudi povsod drugod! Iz Središča. (Slovesnost.) Odlikovanje občinskega svetovalca gospoda Ivana Kočevarja, kojemu je cesar podelil zlati križec za zasluge, vršilo se je dne 9. februvarija. Uže na predvečer omenjenega dne priredila se je njemu v čast bakljada, ktero je spremljalo tukajšno gasilno društvo s svojo godbo in velika množica ljudstva, ki se je pomikala po trgu do slavljenčevega stanovanja; tam se mu je zapela podoknica, dočim so na,Gradišči' gromeli topiči in se vžigal umetni ogenj. Drugi dan na vse zgodaj plapolale so cesarske in slovenske zastave raz poslopja in ob polu 11 uri pripeljal se je okr. glavar ptujski baron Apfaltrern in več drugih povabljenih odličnih gostov. Po vsprejemu na kolodvoru se vsedejo na pripravljene vozove ter se peljejo v trg med pokanjem možnarjev. Pred občinskim hramom je pozdravil občinski odbor in gasilno društvo glavarja, za katere pozdrave se gosp. c. kr. okrajni glavar prijazno zahvali. Po teh pozdravih začeli so se povabljeni gostje kakor tudi vsa velika množica ljudstva pomikati med sviranjem godbe in streljanjem, na čelu gasilno društvo, v središko kapelo, kjer se je služila asistirana slovesna sv. maša. Za dokončanim sv. opravilom vršilo se je pripetje križca v občinski pisarni. Ko se napolni soba s povabljenimi gosti in drugim občinstvom, povzame g. c. kr. okrajni glavar besedo ter v lepi slovenščini našteva zasluge odlikovanca, ktere si je pridobil kot večletni župan za trg Središče, nadalje kot ud kraj-nega šolskega sveta in okrajnega zastopa in kot sedanji občinski svetovalec, sploh zasluge, katere si je stekel za domovino; potem prečita pismo v nemškem jeziku o najvišjem odlikovanju in pripne odlikovancu križec. Gospod slavljenec se zahvali okrajnemu glavarju, proseč ga, naj njegovo ponižno zahvalo blagovoli naznaniti pred prestol Njeg. Vel. ter povdarja, da ni to le njegova zasluga ampak da jo pripisuje vsem tistim, ki so ž njenega ravnanja; a predobro je vedela, da bi se zavist in ljubosumnost drugih maščevala često in kruto nad ubogo Marjetico, ki bi postala žrtev človeške hudobije in časti-hlepnosti. Marija Antoaneta vedela je predobro, da bi niti ne mogla obvarovati ljubljenke svoje hinavskih prijateljev in raznovrstnih hudobnih nakan, s kojimi bi jo prikrito in tajno zalezovali in preganjali. Ker pa ji je bila res naklonjena ter jo prisrčno ljubila, ne more razrušiti smehljajoče sreče tega nadepolnega, mladega dekletca z neumestno in neprisiljeno velikodušnostjo svojo. Povrh je tudi noče siliti, naj bi si prezgodaj izvolila kak stan. Saj je še mlada kakor rosa — šele 16 let ima za seboj. Po človeški sodbi čakalo jo je še dolgo življenje, v kojem se bodo itak prerano pokazali križi in težave človeške, katera ne ostanejo prihranjena nikomur ter se vrinejo tudi v najsrečnejše stanove. Čemu torej siliti in hiteti; koliko ljudij je že s solzami obžalovalo prenagljeno odločitev, nepremišljen korak? Tukaj v samostanskem zavetju pa se utegne naučiti še marsičesa, kar ji bode le v korist in srečo. V vseh prednostih spopolnjevala se je torej Marjetica od dne do dne, zraven pa se je razvijal nje značaj in utrdil vedno bolj, njim vred delali na polju človekoljubja in domovine, zatem zakliče presvitlemu cesarju krepki,živijo'; po sobi in daleč zunaj na okrog razlegajo se gromoviti trikratni živioklici, godba zaigra cesarsko pesem in močni streli se širijo po okolici. Za tem vpišejo povabljeni gostje svoja imena v spominsko knjigo, da pričajo poznejšim rodom o visokem veselem dogodku; ko je to končano, zasvira godba in gasilno društvo spremlja povabljence slavnosti k obedu. Pri obedu povzame g. župan Jož. Šinko besedo k prvi napitnici do presvitlega cesarja, v jedrnatem govoru slavi milega vladarja, kazoč njegovo očetovsko skrb in dobrotljivost do svojih podložnih narodov; mogočen, trikratni živio sledi tej izborni napitnici. Gosp. c. kr. okr. glavar napije odlikovancu, želeč mu, naj bi se še dolga leta veselil tega visokega cesarskega odlikovanja, da bi še zamogel veliko koristiti trgu, okraju in domovini ter konča z živioklicem na odlikovanca. Gosp. župan napije glavarju, za-hvalivši se za njegovo prisotnost. Vršile so se tudi druge napitnice. Veliko povabljenih gostov, ki niso mogli priti, poslali so brzojavne in pismene čestitke. Konečno pridružimo se tudi mi tem čestitkam s srčno željo, dal Bog. da se blagi odlikovanec veseli do skrajne meje človeškega življenja visokega odlikovanja, ki je tudi nam v čast in ponos. Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. (Vesela znamenja od meje.) V župniji Sv. Benedikta, ki meji ob nemško mejo, začelo se je razvijati živahno narodno življenje. Že preteklega meseca so vposlale vse naše občine: Sv. Benedikt, Trikralji, Trotkova, Drvanja, Ihova in Ščavnica prošnje za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani in sicer po poslancu Žičkarju. Ta teden pa so romale prošnje omenjenih vrlih občin za slovenski poštni pečat in zunanji poštni napis pri tukajšnjem poštnem uradu zopet po poslancu Žičkarju na Dunaj. Dne 5. t. m. je imelo naše vinorejsko društvo zborovanje in veselico z dvema glediščnima predstavama. Pri tej priliki se je tudi sklenilo z velikim navdušenjem, osnovati bralno društvo, kar bo se tudi kmalu uresničilo. Mej tem ko drugi obmejni slovenski kmetje propadajo ter njih zemljišča pridejo v nemške kremplje, se naši kmetje vrlo dobro držijo. Četudi so se jim vinogradi precej izjalovili, vendar naši posestniki imajo najboljšo zemljo za pšenico, katere obilno pridelajo. Hvala Bogu, pri nas še kruha nismo stradali. Velika dobrota našim ljudem je Raifajzenova posojilnica, ustanovljena za tri župnije: Sv. Trojica, Sv. Benedikt in Sv. Anton. Nemci med nami ne morejo nežna njena duša pa, ki je itak bila toli navdušena za vse lepo in blago, navzela se je čemdalje več tistega vzvišenega mišljenja, koje je lastno le onim, ki s čistim srcem ljubijo Boga. Poglavitna naloga njena pa je bila, da se povprašuje vedno bolj in bolj, kam jo vleče nagnenje srca, ter da se sama preskušuje toliko časa, dotlej ji bode jasna pot, po katerej hoditi je volja božja. Marjetica je visoko cenila naredbe in se s spoštljivostjo podvrgla ukazom kraljice; rada je ostala med svojimi ljubljenimi redovnicami ter se čutila srečno v samostanu, kojega je imenovala često le svoj,dragi dom'. Prepričana je bila, da ji odmeni kraljica vselej najboljše, povrh je bila vsaka tudi najmanjša želja ljubljene vladarice kakor sveta zapoved za njo. Marjetica je bila srečna in zadovoljna ter ni hrepenela po radostih in sladkostih tega sveta, koje je poznala le po imenu; še nasprotno, občutila je često neko notranjo, nepremagljivo nevoljo od onega sveta, ki je njo, zapuščeno siroto, nekdaj brez obrambe tako neusmiljeno in trdosrčno zavrgel. Sicer so se v preteklih letih dokaj dobro spremenile njene razmere. Marjetica si je bila zdaj lahko svesta, da bi jo svet objel z obema rokama ter jo obsipaval s častjo in hvalospevi, saj je bila ona ljubljenka kraljičina ter imela kupovati posestev, pač pa se je zgodilo večkrat nasprotno. Doslej smo imeli jedinega Nemca v župniji, grajščaka Taksa, a ta grajščina je prišla začetkom tega meseca po prizadevanju nekaterih narodnjakov v slovenske roke, Nemec Taks pa jo je popihal nazaj med svoje brate. Zdaj ni več Nemca med nami, pa tudi nobenega nemškutarja ni; zato pa tudi vlada tukaj blaženi narodni mir, katerega nam lahko zavidajo druge župnije. Narodno življenje se lepo razvija, čemur priča tudi letos 8 novih naročnikov «Slov. Gosp.» Govori se pa tudi že mnogo o kmečki zadrugi, Bog daj, da bi skoro tudi dejanje govorilo. _ Razne stvari. Iz domačih krajev. (Pristopite k družbi sv. Mohorja!) Skoraj poteče čas za vpisovanje udov družbe sv. Mohorja. Nobeden, ki je bil doslej pri družbi, naj ji ne postane nezvest, ampak vsak naj skuša pridobiti še vsaj po jednega uda. Štajarski Slovenci, Lavantinci, ne dajmo se osramotiti od drugih Slovencev! Naša škofija naj letos v številu Mohorjanov napreduje in doseže enako število z ljubljansko škofijo. Letošnje knjige bodo velezanimive, kakor lahko razvidite iz Koledarja za 1. 1899. Štajarski Slovenci, naprej! (Dijaški dom v Celju.) Gosp. dr. Jos. Sernec, odvetnik v Celju je dne 20. febr., ko je slavil s prijatelji v Čitalnici svoje odlikovanje, izročil celjski dijaški kuhinji hranilno knjižico, glasečo se na 500 gld., kot prvi dar za zidanje slovenskega dijaškega doma. (Iz šole.) Menjala sta gsp. podučitelj v Brežicah, Karol Unger in podučiteljica v Vodah pri Trbovljah, gospica Eleonora Kremžar. — Stalnim podučiteljem so imenovani gg.: Mih. Germovšek v Pilštanju, Ign. Šijanec v Gor-njemgradu, Friderik Zinauer v Gorenji Sveti Kungoti, Josipina Jošt v Hajdini, Josipina Koderman v Tepini. Stalna podučiteljica M. Cimperšek v Št. Pavlu pri Preboldu je stopila v stalni pokoj. (Kaj pa je tega treba bilo ?) Krajni šolski svet v Hočah je na predlog nekega Andreja Pfeiferja sklenil v seji dne 16. febr., naj se na ondotni šoli v tretjem razredu vpelje nemški poučni jezik in tudi v prvih dveh razredih se naj otroci že z nemščino mučijo. Osupnilo nas je, ko smo slišali, da se je predlog vsprejel jednoglasno. Kje pa je bil slovenski ud krajnega šolskega sveta? Ker v Hočah stojijo na čelu nemškega gi- pred vsemi vrstnicami izrednih darov duha in telesa; povrh je bila v cvetu svojih let ter tako očividno enaka sami vladarici, ki je slovela daleč okrog po svoji lepoti; a nje blago srce odvrnilo se je često z nevoljo od takih skušnjav in domišljij ter z nekako za-dovoljnostjo oklepalo se je misli, da hoče z isto mero vračati svetu, kakor jo je nekdaj on zaničeval in zavrgel. Le tu in tam zasačila je v svojem gorečem, ljubezni polnem srcu skrivno željo, da bi smela bivati vse žive dni v bližini ljubljene svoje kraljice ter mogla posvetiti pred vsem njej vse svoje življenje; v bujni domišliji naslikala si je to srečo tako lepo, da ji je čestokrat zažarelo nedolžno obličje ter burneje začelo biti nje srčece ob takih mislih. (Dalje prih.) Smešničar. Kakor znano, ne smejo dijaki srednjih šol kaditi. Nekega dijaka pa zatožijo pri ravnatelji, da kadi. Ravnatelj okrega dijaka ter reče: «Kadar boste pod svojo streho, tedaj kadite!» Čez nekaj dnij pridejo zopet dijaka tožit, da kakor navadno kadi, pa sedaj vedno pod svojim — dežnikom (katerega po nekaterih kraj'h imenujejo kar streha). Ta smešna up «raba prejšnjih ravnateljevih besedij izvabi celo strogemu ravnatelju lehak nasmeh, tako da dijaka samo očetovski posvari. banja nekateri štacunarji in krčmarji, treba I bo misliti na konsumno društvo. Hočani, ne vdajte^se! (Čudna govorica.) Nemški list »S. P.« je pisala, da se po Mariboru govori, da je naše državno pravdništvo vprašalo deželni odbor, če sme tožiti »S. P.«, ker je nepo-voljno govorila o imenovanju novega ravnatelja (iz Pruskega) za sadjarsko šolo v Mariboru. Državno pravdništvo pa sedaj piše v »S. P.«, da ni stavila nobenega takega vprašanja. Ker nam je vsled te izjave nastanek one čudne govorice nerazumljiv, zasledovali bomo s časnikarsko vestnostjo in skrbnostjo izvor omenjene govorice. (Probujen okraj.) Kozjanski okraj ima 27 občin in od teh je prosilo 23 za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. Dotične prošnje so se že pred več meseci gg. poslancema Berksu in Žičkarju, tudi Pilštanj je storil svojo dolžnost in se je dopisnik v Vašem listu nepotrebno zagnal vanj. Da tega ne bo storila občina Kozje, Podčetrtek, Sedlarjevo in Križe, je pač znano. Čuditi se je občinama Sedlarjevo in Križe, kjer so sami Slovenci, le oba župana vlečeta z Nemci. Prvi župan je svinjski kupovalec, a drugi že zastaran ljubitelj nemštva. Tolaži nas le upanje, da bo jima županski stol kmalu črv uničil. (Odlikovanje.) V torek, dne 21. febr. vršila se je v kozjanski šoli prav lepa slovesnost. Gosp. nadučitelj Boheim dobil je od presv. cesarja srebrni križec s krono za zasluge. V pričo otrok in vsega učiteljstva kozjanskega okraja ter tukajšnjega urad-ništva izročil je g. uradni vodja pl. Vistarini v lepem govoru odlikovancu križec s krono, povdarjajoč pomen križa in spominjajoč se zaslug odlikovančevih. Lepo so čestitali otroci svojemu učeniku. Gosp. Boheim stekel si je tudi ne malih zaslug pri okrajni hranilnici kozjanski, kjer še tudi zdaj neumorno deluje. (V Kozjem) bodo kmalu občinske volitve. Dne 19. febr. imeli so kozjanski Slovenci zaupni shod, na kojem so se posvetovali o postopanju pri volitvah. Mi bomo prihodnjič govorili obširneje o volitvah, danes le poživljamo ondotne Slovence, naj zastavijo vse moči, da bo zmaga slovenska. (Smrt na kolodvoru.) V Poljčanah si je kupil nek neznan bolehav delavec vožnjo karto, da bi se odpeljal v Maribor v bolniš nico. Toda kmalu je obnemogel popolnoma in še v Poljčanah umrl. Ker nima nobenega spričevala s seboj, ne ve se, kdo je in odkod je. Star je menda okoli 65 let. Prišel je v Poljčane prek čez Pečico. (Volitve v okrajne zastope.) Zopet in zopet prosimo rodoljube, naj ne nehajo agitovati za slovenske kandidate v okrajne zastope. Če ne bo vsak rodoljub storil svoje narodne dolžnosti, doživeti znamo v nekaterih okrajih poraz. Za vzgled nam naj bodo volitve v okrajni zastop sevniški, kjer so Slovenci sijajno zmagali. (Iz Sv. Križa pri Rog. Slatini) smo dobili lepo poročilo o znanem zborovanju on-dotnega političnega društva dne 12. svečana, toda žal, da nam je prišlo za to številko prepozno. Naj imenujemo danes le odbor slatinskega polit, društva. V novi odbor so bili ednoglasno voljeni čč. gg. Franc Korošec nadžupnik in Franc Višnar kapelan, oba pri Sv Križu, Martin Debelak, Janez Zurman, Miha Plemenitaš, Mat. Košak, Matija Fohrer, Martin Drofenik in Oroslav Kušec, kateri so si izvolili za predsednika č. g. Franca Korošca. Odločni predsednik in delavni odborniki so nam porok, da bo slatinsko politično društvo kakor doslej še nadalje vzgled živahnega društvenega gibanja. (Nemška surovost ) Iz Brežic nam pišejo: Splošna razburjenost vlada pri vseh trezno mislečih meščanih vsled surovega čina, ki se je vršil v petek na javnem prostoru pred šolo. Več mlečnozobnežev iz nemške šole je namreč očitno zažigalo slovenske tro-bojnice, dičilo si prsa z nemškimi trakovi ter napadlo slovenske učence. Veliko smo Slovenci že prestali, a da bi pa že otroci grdili naš narod, ne bomo trpeli, posebno ker vemo, kedo je kriv take žalostne odgoje. Pač res : Donnez la parole aux animaux les plus immondes et ils s'exprimeront comme ces gens-la. (Nemška omika.) Ko je v semestralnih počitnicah šel nek dijak v domačijo mimo Sv. Lenarta v Slov. gor., sta mu iz neke ondotne delavnice, katero nam je dopisnik tudi imenoma navedel, kričala dva mlada delavca — bila sta sama notri — prvi «Windischer» in drugi «windisches Gesindel» na ves glas. Napadati s psovkami mirne popotnike, je tudi značilno za hvalisano nemško omiko! (Odlikovanje.) V Brežicah je bila v soboto odlikovana prednica usmiljenk s častno svetinjo za plodonosno njeno delovanje krščanskega usmiljenja. (Iz brežiškega okraja.) Veselo gibanje pričelo je na vseh koncih mile domovine, narodu pomagati na noge. Čvrsto se razvija gospodarsko gibanje, ker tudi nam velja rek : najprej življenje, potem še le modrovanje. Skrajni čas je že, naj bi se tudi pri nas mislilo na ustanovitev gospodarske zadruge. V Brežicah vidimo, kako se narodni naši nasprotniki debele le od naših žuljev. Veliko smo že zamudili, a vendar ni še vse izgubljeno. Uplivni možje, in teh nam ne manjka, ne smeli bi več dolgo čakati s ustanovitvijo konsumnega društva, katero bi naj posredovalo pri prodaji domačih pridelkov. Bo li to le glas vpijočega v puščavi? (Nameravan samomor.) Dne 11. febr. si je kočar Jakob Rampaher v okolici Kočno župnije Laporje z nožem hotel prerezati vrat, kar pa se mu ni posrečilo. Zdravnik mu je rano sešil in nesrečnež bo še moral nadalje živeti. Obupnega dejanja so bile krive domače razmere. (Osebne vesti.) Pravni praktikant Rom. Trstenjak pri okrožnem sodišču v Mariboru je imenovan avskultantom. (Osebna vest) Orožniški stražmojster v Gornjemgradu, g. Ivan Sadu, je imenovan kancelistom pri revirnem rudniškem uradu v Celju. (Za drugo deželno norišnico) pri Celju se poteguje celjski mestni zastop pri deželnem odboru štajarskem. Celjskemu mestnemu zastopu gotovo ni toliko za novo deželno norišnico, kakor pa za one nemške uradnike, katerim bo deželni zbor poveril vodstvo zavoda. Jetično celjsko Nemštvo potrebuje novih življenskih moči. (V Rušah) se bode od 1—8 sušca 1.1. obhajal sv. misijon po čč. gg. misijonarjih od Sv. Jožefa v Celju. (Iz Pilštanja.) Dne 19. t. m. smo pokopali pri nas veliko dobrotnico ubogih Katarino Moškonovo. Velika množica ljudi jo je spremljala na zadnji poti. N. v. m. p.! (Izpod Huma.) Občinske volitve. Dne 2. marcija t. j. prihodnji četrtek bodo pri nas občinske volitve. Možje, pridite polno-številno in pokažite, da vam je korist občine bolj pri srcu, kakor pa obljube nekaterih srečolovcev. Posvetujte se prej z izkušenimi možmi, kateri verujejo v Boga, čislajo cesarja in ljubijo domovino, da volite vsi edino. Obljubam, katerih občina z dosedanjimi odstotki ne more nositi, ne verjamite, ker so pretirane in se ravnajo po nemškutarskem kopitu. Možje, ohranite si svojo čast in občini krščansko slovensko lice. Tu se ne gre za osebo, temveč za reč. (Imena omahljivcev in bojazljivcev bodete izvedeli prihodnjič). (Nemštvo je v šoli prvo) Na mesto umrlega mestnega svetovalca g. Spačeka je prišel v mestni šolski svet učitelj Anton Stiebler. Pri svojem nastopu v šolskem svetu je obljubil, da bo vse moči zastavil za ohranitev nemške šole., Torej ne toliko za šolo, ampak za nemško šolo hoče darovati svoje moči! Svojim čitateljem pa lahko ob tej priliki odkrijemo, da je g. Anton Stiebler, ki je toli navdušen za nemštvo v šoli, sin slovenskih starišev iz mariborske okolice. Vzgojen je bil v slovenskem jeziku, v katerem je tudi usposobljen za slovensko poučevanje. Sedaj pa je Nemec! Tako je mariborsko nemštvo! Svoje najboljše moči si izposojujejo od nas Slovencev. (Naš notar in adjnnkt.) Iz Ljutomera nam piše prijatelj: »Na kratko, kakor je vedno Vaša želja, gospod urednik, Vam hočem poročati o najnovejšem dogodku v našem trgu. Naš notar je dal na pepelnico večerjo. Gosti so bili ljutomerski Nemci, med njimi več c. kr. uradnikov, med temi tudi naš c. kr. sodnijski adjunkt. Naš notar je skrbel za jelo in pilo, nekateri gostje za nemško petje, tudi »die Wacht am Rhein« se je pela, c. kr. adjunkt pa je poskrbel za narodno navdahnjen nemški govor. Gosp. urednik, moje poročilo je končano. Z Bogom!« Iz drugih krajev. (Vendar enkrat!) Dočim so pri nas na Štajarskem že po mnogih vaseh imela gasilna društva slovensko poveljevanje, so gasilci v središču Slovenije, beli Ljubljani, vedno še slušali na nemško komando. No na občnem zboru zadnjo nedeljo pa so vendar sklenoli, da se vpelje takoj slovenski poveljni jezik. (Hrvatska zmaga). V občini Veprinac pri Opatiji, katera je bila doslej v rokah nasprotnikov, so pri novih občinskih volitvah I. razreda zmagali Hrvatje, kar je gotovo velikega pomena za napredek hrvatstva v Istri. (Otrok zgorel.) Dve leti stara hčerka Antona Ščuka iz Gabrovice na Primorskem je zgorela dne 4. t. m. Nesreče je bila kriva mati, ker je pustila otroka samega na ognjišču. Šla je bila k sosedu in tam je klepetala toliko časa, da je pozabila na otroka. Sedaj je v sodnijski preiskavi. Vidite, kaj stori klepetavost. (Baron Banlly), ogrski ministerski predsednik, je v soboto predložil vladarju ostavko celega ministerstva. Cesar je ostavko vsprejel ter poveril sestavo novega kabineta Kolomanu Szellu, ki je dosedaj posredoval med vlado in razdivjano ogrsko opozicijo. Pod Banffy-jevim ministerstvom ni vladala na Ogrskem pravica, ampak kruta moč, nasilstvo in stran-karstvo. Opozicijonelni listi se nadejajo, da bodo s Szellom napočili na Ogrskem drugi časi. Ako se nada vresniči, se bodo tudi ogrskim Slovanom zjasnila vremena. (Nadvojvodinja Marija Imaknlata). Na Dunaju je umrla nadvojvodinja Marija Imakulata Klementina, mati nadvojvode Karla Štefana, nadvojvodinje Marije Terezije ter nadvojvode Franca Salvatorja, ki je oženjen s hčerjo našega cesarja, blago nadvojvodinjo Marijo Valerijo. (Dogodki na Francoskem). V četrtek dne 16. febr. zvečer okoli 10. ure je umrl od kapi zadet predsednik francoske republike, Feliks Faure. Pokopan bo danes v četrtek. Našega cesarja bo pri pokopu zastopal knez Montenuovo. Feliks Faure je bil trezen in resen politik. Na razvoj političnega življenja sicer ni znal uplivati niti doma na Francoskem niti v krogu evropskih držav, zato ni imel potrebnih zmožnosti, a v javnosti je znal nastopati, kakor da bi mu bilo vse znano in naravno, karkoli se je dogodilo. Feliks Faure je bil skraja usnjar. Že v soboto dne 19. febr. so izvolili umrlemu predsedniku naslednika, Emila Loubeta. Emil Loubet je bil zadnji čas predsednik senata. Rojen je v Marsanni 31. jan. 1838. Po svojem zvanju je advokat. Bil je že tudi ministerski predsednik. A razmere o panamskih goljufijah so ga vrgle. Piše se, da je prijatelj Židov, in francoski protižidovski listi ga vsled tega hudo napadajo. (Društvo najstarejših ljudi) bodo ustanovili v Novem Yorku v Ameriki. Vsprejet bo v društvo le isti, ki je že dosegel 100 leto. Glavna naloga društva bo, da si njega udje še kolikor mogoče podaljšajo življenje. Iz društva se izstopi s smrtjo. Društvene zadeve. (Iz Vitanja.) Kako lepo vspeva katol. delavsko podporno društvo v Vitanju, kaže nam račun za leto 1898. Vsi dohodki so znašali 10618 gld., stroški pa 30 gld., tako da ima društvo s prebitki prejšnjih let vred letos že 169 82 gld. na razpolago. Občni zbor društva, pri katerem se izvoli nov odbor, se vrši 26. februvarija ob 9. uri zjutraj v sobani bralnega društva. (»Naša straža.») Odvetnik dr. Pipuš 4 K. Skuhala, dekan v Ljutomeru 10 K, Franc Brglez v Ljutomeru 10 K, Josip Weiksel v Ljutomeru 10 K, dr. Franjo Rosina odvetnik v Ljutomeru 20 K, Anton Cestnik grajski kaplan na Hausambacher 2 K. Gradčani gg: jur. M. Svoboda, med. M. Hočevar, jur. M. Cuček, jur. A. Robič,^ med. Ernest Mayer, med. B. Drč, med. V. Škrlj, jur. Janko Mencinger, fil. J. Rožič, med. P. Pertot vsak po 1 K; prof. K. Verstovšek v Mariboru 2 K; našemu uredništvu sta izročila čč. gg. Martin Meško, župnik pri Kapeli in Ivan Zadravec, kapelan ravnotam, vsak po 10 K. Živeli! (Družbi sv. Cir. in Met.) so darovali: — Gosp. Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu, nabral na lovski veselici 8 gld. 25 kr. — Gosp. Anton Gnus, nadučitelj v Dolu na Štajarskem, 3 gld., nabrane pri občnem zboru dolske «Posojilnice,» 1 gld. kot dar dolskih igralcev in 1 gld. 17 kr. iz nabiralnika v gostilni g. F. Peklarja na Dolu in 3 gld. 5 kr., nabrane na gostiji organista J. Dragarja. — Moška podružnica v Celju 55 gld. 79 kr. Iskreno zahvaljujemo rodoljube za izredno požrtvovalnost. (Bralno društvo na Frankolovem) priredi v nedeljo dne 26. februvarija 1899 po večernicah v šolskih prostorih društveno zborovanje, pri kojem bo govoril potovalni učitelj g. Ivan Bele o sadjarstvu in vinarstvu. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, uljudno vabi tem potom društvenike in prijatelje ^društva društveni predsednik. (Živela cvenska zadruga!) Dne 19. februvarija se je osnovala tudi na Cvenu kmetijska zadruga. Pristopilo je že prvi dan 73 udov. Da jih bo v par tednih še dosti več, zabeležimo že za zdaj kot gotovo resnico. Enoglasno so bili izvoljeni v načelništvo gg.: Jožef Karba kot načelnik in njega namestnik Jožef Rajh mlajši, kot tajnik Tomaž Pušenjak in blagajnik Fr. Puconja. Odborniki pa Jurinec, Bohinec in Roškar. V nadzorništvo pa gg.: Mursa, Senčar, Cajnko, Rajh Jožko in Vršič Jožef. Imena že spričujejo, da bode delovala zadruga vspešno. S složno voljo naprej! (Delavska organizacija) Prihodnjo nedeljo 26. t. m. bode zborovanje del. podp. društva v Laporjih ob polu 4., kjer se bode osnovala tudi podružnica. Delavci, udeležite se v obilnem številu. Odbor. (Oklic slovenskemu občinstvu) Daleč od domovine, v tujih mestih je primorana naša visokošolska mladina tešiti svojo žejo po višji dušni naobrazbi — naša mladina, «naša nada in naš ponos» — naša bodočnost. S kolikimi vsestranskimi težavami se mora boriti slovenski dijak v tujini, ve popolnoma samo oni, ki je prestal isto borbo. Od vseh pravic odrivan, preziran od kolegov gospodujočega naroda, kot vsiljivec, brez moralne podpore od faktorjev, ki bi mu jo morali nuditi, je slovenski visokošolec tudi gmotno v veliki večini navezan sam nase in na dobro srečo. Koliko dragega časa, zdravja in energije se mu pogubi v skrbeh za vsakdanji kruh! Koliko idealnih načrtov mora pasti samo vsled materijalnega pomanjkanja! In koliko mladih duš plače za temi prekri-žanimi načrti! Slovenci, ne pozabite svoje mladme, ki sedaj še nima v domovini ognjišča prosvete, ob katerem bi se zbirala z navdušenjem in katerega hrepene pričakuje. Ne pozabite te naše sadike na tujem, gojite jo s požrtvovalno ljubeznijo — njen sad bo trgal narod! Podporno društvo za slovenske visokoSulce na Dunaju ima lepi namen, lajšati bedo n iš h dijakov, študirajočih na dunajskih visokih šolah. Z veliko vnemo je deloval odbor s pomočjo občinstva vedno v dosego te svrhe. Letos pa se je število prosilcev izdatno pomnožilo in pokazalo se je, da dosedanji zneski več ne ustrezajo potrebam pod-piranih dijakov. Podpisani odbor se zato obrača do vseh slovenskih mladinoljubov z nujno prošnjo: Spominjajte se naše vedeželjne visokošolske mladine, spominjajte se podpornega društva za slov. visokošolske na Dunaju ob vsaki priliki, zbirajte zanje pri vseh shodih in sestankih — vaša je hvaležnost slovenske mladine in zavest, da ste pripomogli mnogemu vzoru do vresničenja! Odbor podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaju. Družba sv. Mohorja v lavantinski škofiji leta 1898. Nisem se varal lansko leto, ko sem objavil v «Slov. Gosp.» Statistiko Mohorjanov v lavantinski škofiji z namenom, da bi se število udov v naši škofiji, kakor je 1. 1897. najbolj padlo, za 1. 1898 najbolj povzdignilo. To se je v istini zgodilo; zakaj med vsemi škofijami je najbolj napredovala naša, t. j. za 1935 udov. Toda pri tem ne smemo ostati; relativno so druge škofije še boljše. Ako primerjamo našo škofijo z ljubljansko, vidimo, da pride v zadnji na 100 prebivalcev 6 69% udov, v naši le 513%, dočim je razmerno število za vse Slovence 5 94; torej stojimo Lavantinci za 081% pod normalom. Ravno to naj nas vspodbuja k novemu marljivemu nabiranju novih udov zlasti v tistih krajih, kjer je v pretečenem letu družba nazadovala, in to po nekodi zelo znatno, kakor je razvidno iz sledeče Statistike. Vsakdo ve, kaj je «Družba sv. Mohorja» za slovenski narod; vsakdo ji mora priznati velikanske in neminljive zasluge, katere ima za razvitek slov. ljudstva bodisi v verskem, kakor še posebno v narodnem oziru. To sta dva bisera, za katera je tako odločno gorelo srce blagega in nepozabnega Ant. Martina Slomšeka, m katera je hotel Slovencem ohraniti pred vsem z vstanovitvijo «Družbe svet. Mohorja». Temu lepemu namenu se družba nikoli ni izneverila in se tudi ne bo. Zato, dragi tovariši Mohorjani, zlasti čč. gg. du-hovnijski poverjeniki, z novim navdušenjem na delo; nabirajmo marljivo nove ude, da doseže naša že letos, ako ne več, vsaj normalno število. Nočem izgubljati ravno mnogo besedij za opomin k pridnemu nabiranju Mohorjanov, temveč to naj stori sledeča Statistika, katero sem sestavil le iz tega namena in jo objavljam ravno sedaj, ko se najbolj vpisujejo novi Mohorjani. Opominjajo naj vzlasti: —, —, — ; toda tudi:+,+, + naj vspod-bujajo k vstrajnemu napredovanju. Predno si ogledamo število Mohorjanov v naši škofiji, zdi se mi umestno, podati obči napredek po drugih škofijah. Napredovale ali nazadovale so škofije, kakor sledi: Goriška nadškofija . . . 8.832 (+ 1285)*) Krška škofija..... 5 803 (+ 294) Lavantinska škofija 24 442 (+ 1935) 30891 (+ 1762) Ljubljanska škofija . Tržaško-koprska škofija Sekovska škofija . . Somboteljska škofija . Zagrebška nadškofija . Senjska škofija . . . Poreška škofija . . . Videmska nadškofija . Razni kraji .... Amerikanci .... Afrika in Azija . 3885 (+ 202) 544 (+ 65) 313 (+ 4) 564 (— 138) 206 (+ 32) 104 (— 17) 164 (— 35) 535 (+ 85) 718 (+ 37) 130 (— 30). Razven štirih škofij so napredovale vse. Da je padlo število Mohorjanov v nadškofiji videmski, v škofiji poreški in Afriki in Aziji, se ne čudimo toliko; toda kaj je vzrok, da *) + pomeni več; — pomeni manj. Številke v oklepajih (. .) kažejo, za koliko je lani število v dotiini škofiji napredovalo (+), ostalo jednako (.), ali nazadovalo (—) od prejšnega leta. je tako znatno nazadovala zagrebška nad-škofija ? Sedaj pa si oglejmo natančneje Mohor-jane v svoji domači škofiji; in sicer najprej v obče po dekanijah, potem pa po posameznih župnijah. Kar se tiče dekanij, moram z veseljem belježiti njih napredek; zakaj razven treh je poskočilo število udov «Družbe svet. Mohorja« v vseh, v mnogih zelo visoko. Po dekanijah se razdele Mohorjani takole: Dekanija Bistrica slov. Braslovče . Celje .... Dravsko polje . Gornjigrad . Jarenina . Konjice Kozje .... Laško .... Sveti Lenart v slovenskih goricah . Ljutomer . Maribor levi dr. br. Maribor desni » Marenberg . Novacerkev Ptuj .... Rogatec Šaleška dolina Šmarje pri Jelšah Stari trg pri Slov. Gradcu .... Velika Nedelja Videm .... Vuzenica . Zavrč .... 1306 (+ 89) 1167 (+ 357) 1326 (+ 68) 1007 (+ 73) 1235 (+ 178) 752 (+ 208) 963 (+ 33) 1050 (+ 125) 1369 (+ 103) 1330 (+ 83) 2046 (+ 162) (+ 40) (+ 17) (+ 52) (+ 96) (+ 33) (- 7) (+ 40) (+ 45) 1067 591 284 732 1557 651 654 1134 (+ 81) (+ 1) (+ 216) (- 23) 585 (— 38). 705 1079 1571 270 Kakor vidimo, so najbolj napredovale dekanije: Braslovče, Videm in Jarenina in zato so tudi največ hvalevredne. Neumljivo pa mi je, da so nazadovale dekanije: Zavrč, Vuzenica in Rogatec, ker vendar obsegajo popolnoma slovenske kraje; da bi se to godilo v bolj mešovitih ali obmejnih krajih, bi se ta nazadek lažje odpustil. Upamo, da bode prihodnje leto poskočilo število Mohor-janov tudi v teh dekanijah. Druge pa naj vstrajajo pri napredovanju. (Dalje prih.) Listnica uredništva: Gosp. J. P. v Lap.: Le večkrat! Pozdrav! — Gosp. dopisniku v Gradcu : Hvala I Za ta list prepozno! Le mnogokrat se nas spominjajte! Vam in Vašim prijateljem pozdrav ! — Gosp. dopisniku o cerkv. glasbi: Blagovolite potrpeti! Vse pride na vrsto! Premalo prostora imamo, to je krivo I — Loterijne številke. Gradec 18. lebr. 1899: 81. 2, 49, 31, 20 Dunaj » » 31, 37, 20, 73, 83 Krščansko dobro delo, zraven pa še sreča! Iščejo se v vsaki fari zanesljive osebe, možki ali ženske, trgovci in drugi, ki bi hoteli za dobro plačilo prodajati srečke (lose) za zidanje nove farne cerkve pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Kdor bi hotel raz-pečavati srečke, naj naznani farnemu uradu sv. Magdalene v Mariboru svojo adreso in koliko sreček želi. Več se mu bo potem pismeno naznanilo. (Srečke so po eni kroni. Dobitki so 1 par težkih volov, dve molzni kravi, 10 polovnjakov dobre starine itd. Srečkanje bo 15. maja tega leta; izsrečkane številke in dobitki se bodo hitro po 15. maju objavili v „Slov. Gosp.") 1-3 Naša kava, katero bi tako težko pogrešali, je v resnici le nekaka ,moda' in dolgoletna navada, kater» je prav zanimivo zgodovinsko zasledovati. Kakor znano, so vpeljali po naših deželah Turki ,črno pijačo', katero so uživali namesto prepovedanega vina, in preko Pariza in Dunaja se je proti koncu sedemnajstega stoletja razširila počasi kot moda. Toda samo počasi, kajti to varivo ni hotelo dolgo ugajati, spočetka so govorili, da ,stresa'. Toda kaj vse ne premore moda; in naposled bi ravno ne bilo obžalovati, da se je svet privadil živce vzlrarjajočemu pitju kave, ako bi se žalibog ne pokazale prav kmalu hude posledice. Že sredi prejšnjega stoletja so dokazali znameniti zdravniki, da povzroča bobova kava oslabljenje, živčne in srčne bolezni; in odkar so leta 1820 znašli ,kofein', vedo za trdno, da povzroča te bolezni kavov strup, ki se nahaja v še tako majhni množini bobove kave. Toda navzlic zdravniškim, dostikrat prav nujnim opominom, se je širila navada vsakdanjega pitja kave vedno bolj, najbolj radi tega, ker se ni mogel že enkrat privajeni okus nadomestiti z nobeno drugo pijačo. To se je zgodilo še-le, in lahko rečemo v splošno blaginjo in v resnični blagoslov za človeštvo, s Kathreiner-Kneippovo sladno kavo, katera se je z največjim vspehom upeljala. Ta kava ima duh in okus bobove kave, nima pa tistih zdravju škodljivih lastnostij, kakor bobova. Večji del se rabi še sedaj Kathreinerjeva sladna kava kot primes k bobovi kavi, kateri se je more pridejati več kot polovica. Toda tudi sama Kathreiner-Kneippova sladna kava, ako je dobro skuhana, ima izvrsten okus in je ne moremo dosti nujno in toplo priporočiti vsaki družinski mizi. Uporablja naj se pa samo ,pristni Ka-threiner' v znanih izvirnih zavitkih in čuva naj se pred slabšim ponarejenim blagom, katerega prodajajo na ,vago'._ Hennebergova svila meter 45 kr. do 14 gld. 65 kr., pristna le tedaj, ako se naroči naravnost v mojih tovarnah ; črna, bela in barvana ; tkanine, barve in vzorci po najnovejši šegi. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. G. Henneberg-ova tovarna za svilo (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Ziirichu. Naznanilo. Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se bo vršil od 6. do vštevši 11. sušca t. 1. viničarski tečaj, v katerem se bo podučevalo, kako se cepijo ameriške trte, kako se obrežejo, delajo trsovnice s ceplenim trsjem, novi vinogradi s ceplenim trsjem itd. Ubožni viničarji morajo dobiti deželno podporo. Prošnje se pošiljajo do 2. sušca t. 1. ravnateljstvu deželne sadjarske in vinarske šole, ki deli natančneja pojasnila. V Gradcu, dne 12. lebr. 1899. Staj. dež. odbor. Močen, zanesljiv riniear, ki ima s seboj tri delalne moči, se sprejme v grajščini . Thurn pri Velenju, Spodnj. Štajarsko. Zeli se, da se dotičnik osebno oglasi. 1-2 Na želodcu in vsled starosti slabotnim priporoča Benedikt Ilertl, posestnik graščine Golitsch pri Konjicah. 10 let stari, duha in telo krepčajoči naturni „Cog> n»e", pripravljen (ekstrahiran) iz njegovih lastnih vin. 4 steklenice z zabojč-kom 6 gld. franko na vsako pošto. Posamezne steklenice po 1 gld. 50 kr. se vedno dobivajo pri Al. Quandest, Maribor, Gosposke ulice. 6-50 — _ i ¿i — kakor pri vsakem mizarju se kupijo pri meni rakve (truge). Lepo lakirane, močne rakve od 4 gld. naprej. 1-10 J?Virili Wolf, naprava za pokopavanje mrličev. Tegetthotfove ulice, št. 18 in Blumengasse 10. MARIBOR. Uljuden postrežnik obiskovalcem Ivanove jame v Hudiluknji, rokodelec ali penzijonist, vzame se v stanovanje in primerni zaslužek. Več pove Ivan Vivod, Dolič, Mislinje. 1-2 VABILO k rednemu občnemu zboru Posojilnice v Vojnikn, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 5. šušca ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni v Vo jniku. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računov in razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Razni nasveti. Načelstvo. T^sem p. t. kmetovalcem in vrtnarjem priporočam najboljšo vrsto semena od pese ali rone, potem raznovrstna semena trav, zelenjadi in cvetlic. — Ravno tako se dobi pri meni poljski malec (gips), umetalni gnoj, rafija-ličje koreninsko ličje in drevesni vosek. Prodajalnica špecerijskega blaga Važno za poljedelce! K bližajoči se pomladi priporočam svojo veliko zalogo semena in sicer: Štajarsko deteljo, ki je 3 leta prosta predenice (žide). Pravo lucerno, ki je 7 let prosta predenice (žide). Najboljšo vrsto mrkve, pese, (korenja). Travniška semena, sortirana in mešana za suho in mokro zemljo. Vse vrste vrtnarskih semen. Rafijo za vezanje, kakor tudi vezi iz gumija za požlahtnevanje na zeleno. Opozarjam, da kupčujem s semenom najboljše kaljivosti in čistosti in ga prodajam po nižji ceni. 1-3 Priporočam se udani Janez Riegelbauer v Ptuju (poleg nemške hranilnice). in semena 1-12 M. Berdajs v Mariboru. k Razproda se ii opsli se trgovina! V soboto, 25. februvarija, se začenja raz-prodajati zavoljo trajne bolezni do celega vse manufakturno in drobno blago trgovine k „dobremu pastirju", Tegetthotfove ulice št. 23, tik hotela „Stadt Wien". Priporočam častitemu občinstvu to ugodno priliko, da si nakupijo dobrega in ce-nega blaga in je zagotavljam prav solidne postrežbe. Z odličnim spoštovanjem Henrik Sclirey. 1—2 VA BILO na občni zbor „Hranilnega in posojilnega društva v Ptuj i", registrovane zadruge z neomejeno zavezo, v četrtek, dne 9. marcija 1899 ob 10. uri dopoldne v zadružnih prostorih. Vspored: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za leto 1898. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Nadomestilna volitev v načelstvo. 6. Slučajnosti. Ako bi bil občni zbor ob 10. uri nesklepčen, vrši se isti ob 11. uri v smislu § 40 zadružnih praviL Ravnateljstvo. Vabilo k občnemu zboru Posojilnice v Slov Bistrici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo- dne 8. sušca 1899 popoldne ob 2. uri v uradni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Predlogi in slučajnosti. Načelstvo. za pijsi je Bartlielovo apno za klajo; zabrani, da živina ne II'/.«* In (trlze len», da ne dobi nielikiii ItoMtlJ, da ne Nhiijiu. stori pa, da rada je,, da dobro prebavlja, daje veliko mleka, je močna za delo in daje izvrstno meso. Za vsako vrsto živine prav potrebno. Opis, kako se rabi, zastonj. 5 kil za po-skušnjo 1 gld. na Dunaju. 14-20 M. Barlhel in drug» na I >anajii, X. Keplergasse 20/V. OVES (TVillkomm.) To najtežje pleme ovsa stori v vsaki zemlji, najprej dozori in najbolj plenja. Ima visoko, za krmenje prav dobro slamo, a ne poleže. Ker se mora redko sejati, zadostuje 60 kil na oralo. Pošilja se 25 kil za 5 fl., 50 kil za 9 fl. 50 kr., 100 kil za 18 fi. .z vrečjo vred. Vzorčne vrečice po 5 kil s pošto, ako se naprej vpošlje 1 fl. 70 kr. franko. Oskrbništvo grajščine Golitsch-eve pri Konjicah, Štajarsko. 4-4 Pri BI. Bezjaku v Framu se nahaja preša za olje. Pri stiskanju zadostuje en človek. Pripravljena je za izdelovanje najboljšega olja. 2-3 Avtonomna past za množico žiralU. Za podgane fl. 2 —, za miši fl. 1-20. Vlovi v eni noči, ne da bi se pazilo na njo, do 40 komadov, ne zapusti nobenega duha in se stavi sama. Povsod najboljši vspehi. Se pošilja proti poštnim povzetjem. M. Felth, Dunaj, II., Taborstrasse 11/b. Sadna drevesca ima na prodaj Valentin Porenta v Peven pri Skofjiloki in sicer: 2-3 hruške čez dva metra visoke, lepe komad 35 kr. „ dva metra ali malo manj 25 „ jabolka čez dva metra visoka 30 „ „ dva metra ali malo manj 20 „ vse na postajo v Škofjiloki postavljeno. Vrtnarica, srednje starosti, neomožena, tudi drugih hišnih del vajena, se sprejme pri Janezu Raku » V lenju. 4-5 V najem želim vzeti s 1. sušcem majhno posestvo za 3—4 govedi, itd. — najljubše blizu kakega mesta ali trga. Naslov pove upr. „Slov. Gosp." 3-3 11 Crešnjevcah pri Slov. Bistrici se da za več let v najem hiša za trgovino in 8 oralov zem Ijišča. Vpraša se pri g. Anton Sicherl trgovcu v Spod. Polskavi, pošta Prager sko. Štajarsko. 2-3 Ml*ll(lll se Pr0st0T0]jn0 hiša z * gospodarskim poslop- jem in 10 oralov zemlje. Hiša je pripravna za trgovino. Posestvo in gospodarsko poslopje je v dobrem stanu in blizo rogaške Slatine tik okrajne ceste. Več se izve pri lastniku Vinku Ogrizeku v Tokačevem pri Slatini. 2—2 Novozidana hiša z 10 stanovanji, na glavni cesti ležeča, 20 minot od Maribora proč, gospodarsko poslopje in 1 oral njive se pod ugodnimi pogoji proda za 7500 gld. Letne najemnine 500 gld. Vpraša se v Schillerstrasse 14 v prodajalnicl. 5-13 Izvrstno olje iz kostij za šivalne stroje, kolesa, kakor tudi izvrstno olje za svetljavo, ki se ne kadi, za kolesne svetilke, iz tovarne olja iz kostij H. Moebius & Fils, Basel (Švica). Dobi se pri: Jan. Erhartovih naslednikov R. Strassmayer, puškar. Francu Neger, trgovina za šivalne stroje in kolesa. Herm. Prosch, trgovina za šivalne stroje in kolesa. 8-26 Zganjarija R. Wieser-ja v Hočab pri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na Stajar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravilskl konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pi©-kapnino. 8 Zahvala. Dne 10. t. m. je smrtna kosa uničila nadepolno mlado življenje mojega ljubega sina Rudolfa Hergouth-a, učitelja pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, ter mi s tem napravila veliko zgubo in nepopisljivo žalost. Ako me že zamore kaj vsaj nekoliko tolažiti, tako je to odkritosrčno prijateljstvo in prava krščanska ljubezen do rajnega, katero so slavno tamkajšno učiteljstvo, častita duhovščina, spoštovani gospici Zinauerjevi in gospod Jernej Černko, učitelj pri Št. Jurju v Slov. goricah pokazali 3 tem, da so mu ves čas vestno in žrtvovalno stregli v mučni bolezni. Za to trudapolno dejanje izrečem na tem mestu vsem zgoraj omenjenim osebam svojo najtoplejšo in odkritosrčno zahvalo. Zahvaljujem se dalje tudi še častitim duhovnikom Št. Jakobskim, častitemu gospodu župniku Pignar-ju od Marije Snežne in umirovljenemu gospodu Fišer-ju, ki so brezplačno oskrbeli cerkveno opraTilo pri pogrebu, slavnemu krajnemu šolskemu svetu, ljubeznivim gospodom uči teljem, ki so od blizo in daleč prihiteli, da bi s svojo navzočnostjo in s petjem nagrobnice svojemu tovarišu zadnjo čast skazali, kakor tudi vsem dragim, ki so z menoj žalost delili za rajnim mi nepozabnim. Bog Vam plati I Umetno-obrtna delavnica cerkvenih kamnoseških in podobarskih del poseženega izvedeneca kamnoseka J. F. PEYER-ja v Maribor u, MosciimegE-Allce, Hilarinssira&se, Carneristrasse. Izdeluje altarje, prižnice, obliajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd. Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte. Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene. 4 pravega (Ljubljanskega) zeljn prodaje Ignac Mercina v Zg. Kašlju, pošta Zalog pri Ljubljani. To zelje dela lepe trde glave, rodi v vsaki zemlji, in je vsega priporočila vredno. Pošilja se po pošti 30 gr 50 kr. poštnine prosto. Naročnina sprejema se tudi v pisemskih markah. Za pristnost in kaljivost se jamči. 5-5 X Podpisana ima v zalogi najrazno- »A izno- la vrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, balda- hine, raznobarvne pla&če, kazale, plaviale, dalma- tike, velume, albe, kore- telje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema radi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vse drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažu-jejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpošte-nejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča 25-52 Ana Hofbaner, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode .J f t" X Holfov ulice iti. 4. X !^yirooöoooogöq iViiiim I 1X1 Svoji k svojim: Anton P. Kolenc, trgovec -v CelJI r ,. .IfHdrfiiri.n (toni ti" in „pri broni". Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. Proti velikonočnim praznikom kupim vsako množino pitanih ka-punov. Gospodinje, glejte torej, da bodete začele pravočasno pitati, lepši ko bodo, dražje jih bodem plačal. — Nadalje kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretnino. Kupim tudi suhegobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod ijd., vse po najvišjih cenah. — Castitim gg. duhovnikom naznanjam, da imam vsakovrstne pristno če-belno-voščene sveče v zalogi. Prodam 10 vagonov krompirja za seme. Rožnega (Rosen) in belega. — Pristno čisto de-telno seme a kg. 60 kr. Z velespoštovanjem 1-52 Anton P. Koleno. „Pri dobrem pastirji I" xxxxxxxxxxxxxxxxxxx*ix >< Oklic. Prostovoljna sodnijska dražba. C. kr. okrajno sodišče v Šoštanji daje na znanje: Na prošnjo dedičev dovoli se prostovoljna sodnja dražba zapuščine po dne 23. avgusta 1898 v Šoštanji umrlem Jožefu Papežu spadajočih zemljišč vlož. štev. 79 in 80 kat. občine Šoštanj, cenjeni na..... 539 gld. 76 kr. s pritiklinami po . . 4 „ 20 „ skupaj ... 543 gld. 96 kr. in se določa v to edini narok na 4. marca 1899. od 11—12 ure dopoldne v tusodnem uradu s pristavkom, da se bodo zemljišča s pri-tiklino vred pri tej dražbi le za ali nad cenilno vrednostjo po 543 gld. 96 kr. prodala, da spada skupilo v zapuščino po Jožefu Papežu in da ostane zastavna pravica gledš na zemljiščih zavarovanih terjatev nedotaknena. Pogoji, cenilni zapisnik in izvleček iz zemljiščne knjige se morajo v navadnih uradnih urah pri tem sodišču pregledati. Ces. kr. okrajno sodišče v Šoštanji dne 3. februvarija 1899. 2-3 Mihelič s. r. A ^^^ ^ ^ O /V /"> rt /N rt rt rt rt rt rt rt rt Vl/wwwwww \?VVVV\?VV7N7V7nžn7T|/ <|) r~-n o 6 Vsega zdravilstva dr. Tomaž Bergmann, nekdaj bolniški zdravnik deželne bolnice v Ljubljani, dozdaj pr. zdravnik v Slov. Bistrici, ordinuje v Mariboru, Reiserstrasse 2. (ogel Tegelthoff-ovih ulic v Gr. Meranovi hiši) od 9—10. predpoldne in 1—3. popoldne. I % i w --- (!) rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt m üWWv w w v w v v w v w vvwv v^ \7v <|> 9 9 9 k 0 Vožnje karte in tovorni listi Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antierpna naravnost v Novi M in FiMelfijo. Koncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno Red Star Linie, Dunaj IV., Wiednergiirtel 20, ali Jnlij Popper, Bahnstrasse 8, Innsbruck. 4 Zahvalmce!! Spoštovani gospod Hvala Vam, da ste mi poslali tako izvrstno zdravilo zoper kašelj in prsobol. Porabil sem samo edno steklenico trpot-čevega soka, pa mi je skoraj preminol kašelj in prsobol. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka in zraven 2 zavitka čaja zoper kašelj. S spoštovanjem Vaš hvaležni Jakob Siippan. V Divači, 19. okt. 1897. Trpotcev sok (Spitzwegerich-Saft), izvrstno sredstvo zoper kašelj, prsobol, hripo, naduhi in zastarele bolezni, se dobiva vedno svež v lekarni k „Zrinjskemu" (H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg, št. 20). Vsakdo naj pazi na varstveno znamko, ker samo oni trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinj-skega, bana hrvaškega. Cena steklenice trpotčevega soka takoj plačanega 75 kr. Zraven trpotčevega soka je dobro rabiti tudi gorski čaj zoper kašelj. Cena enega zavitka gorskega čaja takoj plačano stane 35 kr. Jedno kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj pridene za tovorni list in zabojček 20 kr. Lekarna k Zrinjskemu MM. Mtroitjorim, Zagreb, Zrinjski trg, štv. 20. Cenjeni gospod lekarnar! Pred kratkim sem naročil pri Vas steklenico krepilnih švedskih kapljic. One so meni in mojim znancem ugajale dobro, zato Vas najtopleje zahvalim za to zdravilo. Blagovolite mi za moje znance poslati še 3 steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju. V Modrušu, dne 26. velikega travna 1898. S spoštovanjem Vid Zanič. Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim boleznim, pomagajo k prebavljenju, čistijo krv in krep-čajo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse bolezni želodca in črev, pa se dobi dober tek. Treba pa paziti na varstveno znamko, ker samo one krepilne švedske kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, bana hr- Cena edne steklenice krepilnih švedskih kapljic takoj plačanih 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje naprej denar, naj za poštno spremnico in zabojček doda 20 kr. Lekarna k Zrinjskemu MM. Bratljorin, Zagreb, Zrinjski trg, štv. 20. Ako naročbe znašajo 5 gold in več, pošiljajo se franko. Prespoštovani gospod! Moja žena je ležala tri mesece na trganju in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše „mazilo proti kostoboli", vstala je že tretji dan, pa danes hvala Bogu hodi. Zahvaljajoč Vas za to izvanredno mazilo, ostajam pokoren sluga Jernej Lisički. V Strmcu poleg Stubice, 22. mal. travna 1898. Mazilo proti kostoboli (Fluid) je prav dobro zdravilo zoper trganje v kosteh, revmatizmu, bolečine v križu, prehlajanje pri prepihu itd. Mazilo jači utrujene žile ter krepi stare, ki trpijo na slabosti nog. Vsaka steklenica mora imeti varstveno znamko, t. j. sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, bana hrvaškega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, ki nosi na steklenici to varstveno znamko. Cena edne steklenice tega mazila takoj plačanega 75 kr. Vsak dan se pošilja po poštnem povzetju. Kdor denar pošlje naprej, naj pridene za poštno spremnico in zabojček 20 kr. 20—32 Lekarna k Zrinjskemu, MM. Mtrottjovin, Zagreb, Zrinjski trg, štv. 20.