Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Editcd by: Editorial Board Address: 646 Eoclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: J3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" »2.10 slovenska FOR A F REE SLOVENIA "I have nothing to offer but blood, toil, tcars and sweat". (First statement I o house after becoming Prime Minister, May 13, 1940). "Never in the field of human conflict was so much owed by so many to so few". (Speeoh in the House of Commons, Aug. 20, 1940). "Let there be sunshine on both sides (of the Iron Curtain) . . . and if ever the sunshine be equal on both sides, the curtain will be no more". Sir Winston Churchill, Nov. 30. 1954. at a presentation to him by both houses of parliament. LETNIK XVI. — VOLUME XVI. Toronto 1. Februar 1965 ŠTEVILKA 2. — NUMBER 2. TITO IN VATIKAN Po poročilih iz Vatikana so v teku razgovori, ki naj bi privedli do obnove diplmatskih dnošajev med Jugoslavijo in Vatikanom. Za Vatikan vodita razgovore msgr. Agostino Casaroli, ki je državni podtajnik za posebne naloge in msgr. Luigi Bongianino, ki je strokovnjak za vprašanja, ki zadevajo dežele pod komunizmom. Pred kratkim jc sv. oče Pave) VI. sprejel v privatni avdijenci Titovega rimskega poslanika Iva Vojevodo, ki se je zahvalil sv. očetu za darove žrtvam raznih vremenskih in potresnih katastrof, ki so v zadnjih letih zadele Jugoslavijo. Verjetno je, da je bil ob tej priliki predmet razgovora tudi predlog novega jugoslovanskega zakona a verah, ki naj bi te dni prišel v razpravo v beograjski skupščini. Titovci trdijo, da je zaradi nove ustave potreben tudi nov zakon o verah. Po mnenju nekaterih opazovalcev v Vatikanu bo novi zakon povečal, ne pa zmanjšal težave katoličanov v Jugoslaviji. ZAGREBŠKI NADŠKOF KARDINAL Sv. oče Pavel VI. je 25. januarja imenoval 27 novih kardinalov. Tako je dvignil njih število na 103. Med njimi je tudi zagrebški nadškof dr. Franjo Šeper, naslednik kardinala Alojzija Stepinca. Zaradi imenovanja Stepinca za kardinala je Tito 1. 1952. prekinil diplomatske odnošaje z Vatikanom. Za kardinala je bil imenovan tudi nadškof Jožef Slipyi iz Lvo-va, grško-katoliški primas Ukrajine, ki je pretrpel 18 let v sibirskih ječah in bil izpuščen 1. 1963. a ni smel ostati v Ukrajini. Kardinal je postal tudi praški nadškof Josip Beran, ki je ravno tako moral presedeti 17 let v zaporu ali konfinaciji pod češkim komunističnim režimom. Dr. Anton Štukelj sodeluje pri študije o zdravstvu v Kanadi. Kraljevska komisija za zdravstveno službo, ki je pod vodstvom sodnika Emmetta M. Hal-la iz Regine in ob tehničnem vodstvu sociologa B.R. Blishona pripravila izčrpno poročilo v dejanskem stanju, problemih sedanjosti ter o verjetnem razvoju v bodoče, jc pred nedavnim izdala 1. zvezek svojega pročila, ki vključuje tudi priporočila komisije. Kljub temu, da je cena za navadnega zemljana precej visoka (10.—$ — Queen's Printer), je dejansko zelo poceni, ker vsebuje zakladnico koristnih informacij na svojih nad 900 straneh, (Knjiga je na razpolago v vseh javnih knjižnicah v Kanadi). Za Slovence zanimivo dejstvo je, da je komisija pritegnila k pripravljanju tega poročila tudi Slovenca dr. Antona Štuklja, ki je zaposlen pri Central Mortgage and Housing Corporation, ki pa tudi predava statistiko na Ot-tawski univerzi. Dr. Štukelj je pripravil statistične tabele o verjetnem razvoju prebivalstva Kanade za leta 1966 do 1991. Te tabele bodo objavljene posebej kot dodatek E v posebni študiji T.M. Browna "Canadian Economic Growth", ki je bila pripravljena za komisijo in ki bo tudi objavljena v državni založbi. V kolikor smo poučeni, je porabljal dr. štukljeve statistične napovedi tudi Kanadski gospodarski svet, "Can Econ. Council", iki je tudi pred kratkim izdal svoje poročilo. DR. CIRIL ŽEBOT: GOSPODARSKI SISTEM KOMUNISTIČNE JUGOSLAVIJE Jugoslaviji je bila komunistična vladavina vsiljena po drugi svetovni vojni kot poslcdica dogovorov, ki so jih v Teheranu in Jalti zahodni zavezniki sklenili s Sovjetsko zvezo. V letih po vsil-jenju Titovega režima je jugoslovansko gospodarstvo bilo kopija sovjetskega, navzlic kulturnim, zemljepisnim, prirodnim in gospodarskim razlikam. Tito je hotel Stalinu imponirati s tem, da je jugoslovanski režim in gospodarstvo napravil tako le-ninistično-stalinistično, kakor sta bila sovjetski režim in sovjetsko gospodarstvo. Titova težnja, da bi bil v komunističnem vodstvu prvi za Stalinom in da bi dobil popolno oblast nad Balkanom, pa je večno nezaupljivega Stalina vznemirila. Zgodaj leta 1948 je Tita napadel zaradi nepokorščine ter zapovedal njegov izgon iz Ko-minforma. Jugoslovanski komunisti, izključeni iz sovjetskega bloka, so se morali obrniti na Zahod za trgovino, pomoč in varstvo pred možnim sovjetskim napadom. Naslendnja leta so bila priča počasnih pa stalnih sprememb v organizaciji jugoslovanskega gospodarstva. Leta 1962 je bilo videti, da je organizacijski ustroj jugoslovanskega gospodarstva dokaj drugačen od sovjetskega gospodarstva in gospodarstev sovjetskih satelitov. Tito se je zaradi poteka dogodkov zavedel, da je mogoče vključiti v gospo- daistro- nekatciic zahodna pote- ze, ne da bi s tem spravil v nevarnost vladajočo vlogo Komunistične Partije (Zveze komunistov Jugoslavije). Izhajajoč iz osnovne omejitve, da morajo izdelovalna sredstva pripadati državi in da mora Partija ohraniti nadzorstvo nad usmerjanjem pospodarskega razvoja, so jugoslovanski komunisti začeli iskati nove, uspešnejše organizacije za gospodarstvo. Poslcdica je bil nastanek jugoslovanske zvrsti "socialističnega" gospodarstva. Njene temeljne značilnosti so naslednje: Splošni gospodarski načrt (družbeni plan) odreja osrednja vlada. Ta določa obseg naložb in njihovo razdelitev na razne sektorje gospodarstva. Banke morajo tc centralistično odmerjene sklade razdeliti med podjetja v vsakem sektorju. Pri razdeljevanju teh v centru odmerjenih sredstev banke načelno dajejo prednost podjetjem, ki nudijo najbolj obetavne načrte za uporabo naložbenih skladov. Jugoslovanska podjetja imajo proste roke za določanje kakovosti in količine bodočih izdelkov in na splošno lahko zahtevajo zanje vsako ceno, ki se giblje med spodnjo mejo, določeno po izdelovalnih stroških, in med gornjo, ki jo postavlja vlada. Podjetja ivij bi skupno upravljal delavski svet ter direktor, ki ga imenuje krajevna oblast. Delavski svet sestavlja 15 do 120 uslužbencev, kakor je pač podjetje veliko. Njegove člane volijo delavci v podjetju za dve leti. Delavci dobivajo mezde iz "dobička" podjetij, v katerih delajo. "Dobiček" v Jugoslaviji se razlikuje od pojma dobička na Za-' hodu. Pod njim namreč razume-I jo razliko med celotnim dohodkom podjetja in med njegovimi izdelovalnimi stroški, v katere pa niso vključeni izdatki za mezde. Zaradi tega se delavčevi prejemki menjajo od meseca do meseca, kakor se menja "dobiček" podjetja. In tako je treba pričakovati, da bodo delavski sveti silili k investicijam v najbolj dobičkonosne izdelke (po katerih je največ povprašenvan-ja) v vsaki panogi industrije. Na kratko, jugoslovanska vlada jc ohranila popolno nadzorstvo nad potekom gospodarske rasti v deželi. Ona dejansko nadzoruje rast sleherne industrijske veje. Pač pa se je režim skušal vzdreževati administrativnih posegov, s tem, da je izkoriščal vire v vsaki industriji sami. Vlada upa, da bodo potem, ko bodo odločili o razdelitvi skladov med razne sektorje v industriji po njeni prednostni lestvici, ta ne-prožno dodeljena sredstva, kakor so uradno odmerjena vsakemu sektorju, uporabili V soglasju z zasebnimi prednostnimi lestvicami, kakor prihajajo do izraza na odgovarjajočem blagovnem trgu. V koliko je ta organizacijski ustroj jugoslovanskega gospodarstva dejaven in uspešen, je odvisno od odgovora na naslend-ja empirična vprašanja: 1. Do katere mere so jugoslo vanske banke sposobne ugotoviti sorazmerno dobičkanosnost kon kurenčnih investicijskih načrtov, ki jih dajejo posamezna podjetja, in v koliko se lahko upirajo političnemu in zasebnemu pritisku, vplivanju ter podkupovanju? 2. V koliko dejanska in v koliko uspešna je delitev upravljanja med delavskim svetom in direktorjem podjetja? 3. Ali direktorje podjetij postavljajo v resnično odprtem potegovanju na temelju njihove tehnične ter upravljavske usposobljenosti, ali jih izbirajo v glavnem po političnem merilu glede na njihov odnos do Komunistične Partije? Ali dobivajo zapovedi od Partije? 4. So delavski sveti sposobni uspešnih upravljavskih odločitev in v koliko se znajo upirati nepravilnemu pritisku, prihajajočem iz podjetja ter izven njega? Kako shajajo z direktorjem? 5. V koliko so postavitve in volitve članov delavskih svetov prave in pristne? Ali so postavitve in volitve samo pesek v oči za prikrivanje manipulacij Komunistične Partije, kakor je to v Sovjetski Zvezi? Samo načrtna raziskava pri koreninah jugoslovanskega go-spodarskga sistema bi lahko dala zanesljive odgovore na ta empirična vprašanja. To je še en gospodarski in politični problem, pred katerim se je znašla Jugoslavija. Ustavno je Jugoslavija federacija šestih republik, med katerimi so velike narodnostne, zgodovinske, kulturne in gospodarsko-razvojne razlike. Dejansko so severozahodni republiki, zlasti Slovenijo, ki je bila vso svojo zgodovino do prve svetovne vojne pridružena Zahodni Evropi, vse od tedaj načrtno izkoriščali v korist jušnih republik, s katerimi imata malo ali pa nikakršne sorodnosti. Ali je takšno federalno povezavo moč obdržati v pogojih naraščajočih teženj za gospodarsko in politično samoodločbo? Ali ne bo Slovenije, ki sega v neposredno zaledje Trsta, vedno bolj privlačila sosednja Evropska skupnost? Ce bo hotela to privlačevanje na Zahod preprečiti, bo Jugoslavija morala nehati z diskriminacijo proti svojima naprednima severozahodnima republikama. To je potemtakem še eno močno dejstvo, ki bo vplivalo na novi gospodarski in politični sistem v Jugoslaviji. (Z avtorjevim dovoljenjem preveden odstavek iz njegove pravkar objavljene knjige "The Economics of Competitive Co-existense"). SLOVENCI V TORONTU SLAVE 100. LETNICO ROJSTVA JANEZA E. KREKA Krekova hranilnica in posojilnica v Torontu je združila z letošnjim občnim zborom tudi proslavo stoletnice rojstva Janeza E. Kreka, čigar Ime nosi. Iz Antigonisha je prišel na proslavo eden ustanovnih članov hranilnice in njen prvi predsednik dr. Rudolph Cuješ. (Njegov govor na proslavi objavljamo v celoti. V SPOMINSKEM ZBORNIKU dokazala, SLOVENIJE, ki je izšel v Ljub- zadružna Ijani 1. 1939, je zapisal pokojni uveljavila tudi na tujem. urednik Slovenca dr. Alojzij Kuhar o Slovencih v Kanadi naslendje stavke; "V Kanado so se Slovenci začeli izseljevati potem, ko so Ze-dinjene države Severne Amerike zaprle vrata priseljevanju iz Evrope. Mnogi so namreč upali, da bodo čez Kanado mogli v obljubljeno deželo—USA. Drugače kakor v drugih deželah, kamor se izseljujejo, so Slovenci v Kanadi večinoma poljedelski delavci, a tudi rudarjev in težaških delavcev je mnogo. Po pičlih beležkah, ki so na razpolago, se je od 1. 1921 do 1. 1936 iz Slovenije izselilo v Kanado 4.281 oseb. V Kanadi Slovenci nimajo nobene večje naselbine, nobene lastne župnije, nobenega svojega duhovnika, nobenega učitelja. Tudi svojih društev nimajo. Raztreseni so po vsej državi. Narodna zavest hitro gineva. Največ narodno zavednih Slovencev je še v pokrajini Ontario ter v Britski Kolumbiji. Naselbina, ki je zapisana bližnji smrti . ." (str. 528). Leta 1938, ko je dr. Kuhar pisal -te vrste, seveda ni mogel predvideti vseh posledic, ki jih bo imela II. svetovona vojna za Slovence doma in za slovenski živelj po svetu. Po končanih sovražnostih in po krvavi moritvi Titovih krvnikov je večina beguncev, ki niso bili vrnjeni, izrabila prvo priliko za izselitev. Kanada je bila ena prvih držav, ki je bila pripravljena sprejeti no-vonaseljence, ki niso imeli sponzorjev—seveda pod pogojem, da so bili sposobni za delo in da so se zavezali, da bodo ostali eno leto na delu, ki jim bo odka-zano. Tako je dobila Kanada večji dotok Slovencev, kar je po dr. Kuharju napovedani razvoj popolnoma spremenilo. Slovensko ime bo ostalo zapisano tudi v kanadskih analih, čeprav ni uspel napor Slovenske narodne zveze, da bi bili Slovenci upoštevani pri ljudskem štetju kot posebna skupina. Pri tem ne mislim na poročanje časopisov, ki so prinašali slike slovenskih narodnih noš ter poročali o Slovencih bodisi ob priliki zgolj slovenskih prireditev bodisi kadar smo na pinami na svetnih in verskih Op. uredništva da se je slovenska tradicija ohranila in Ta zunanji finančni uspeh, ki je razviden iz letnih poročil, pa je samo sredstvo, da je mogla hranilnica in posojilnica izpolnjevati družbeni program Janeza Evangelista Kreka, čigar ime v naslovu je obenem tudi program: pomagati v kreditnih potrebah zlasti gospodarsko šibkejšim slojem. V 19. stoletju je bil doma zelo prizadet kmet, ki mu je zemljiška odveza dala svobodo razpolaganja z zemljo, toda nihče ga ni preje pripravil na spremenjene razmere in pravne posledice možnosti zadolžitve. Tako so v mnogih krajih postali zele-naši skoraj neomejeni "kralji na Bctajnovi" tudi po naših vaseh. Dr. Krek je videl v hranilnicah in posojilnicah -rajfajznovkah dvoje: najprej uspešno sredstvo, ki lahko prepreči gospodarsko zasužnenje še gospodarsko svobodnih kmetov ter nudi možnost zopetne osvoboditve tistim, ki so se že zapletli v mreže kreditnih oderuhov; poleg tega pa je videl v rajfajznovkah najboljši začetek nujno potrebnega organiziranja kmetov. V novih razmerah v Kanadi je našel le manjši del slovenskih političnih beguncev zaposlitev na kanadskih kmetijah. Toda med tem se je spremenilo marsikaj tudi v gospodarstvu. Kredit ne igra važno vlogo samo v proizvodnji, marveč celo v potrošnji. Kredit je postal vsakdanje izkustvo ne samo poklicnih gospodarstvenikov, marveč tudi vsake družine: za nakup lastne hiše, ki je v tukajšnjih razmerah bila in je deloma še skoraj pogoj za dobro družinsko življenje; za nakup avtomobila, ki je za mnoge nujno potreben, če hočejo obdržati delo; za nakup hladilnika, ki omogoča prihranke pri hrani; za šolnino za otroke, da bodo mogli izkoristiti možnosti, ki se jim odpirajo v novi deželi — in še za mnoge druge potrebne in koristne stvari. Krekova hraninica in posojilnica je bila uspešno sredstvo organizirane samopomoči med Slovenci v Torontu in okolici. S svojim delovanjem je obvarovala ■mnoge slovenske naseljence pred • Slovenski visokošolski dom na Dunaju. Pred kratkim so začeli graditi slovenski visokošolski dom na ' Dunaju. Zgrajen bo čez dve leti. Akcijo za dom vodi č.g. Tomažič. stopali z drugimi etničnimi sku- številnimi težavami in jim je po- magala k solidni gospodarski 1.................'""to"'" " —■ prireditvah. Tudi ne na poročila podlagi, ki je nujna za človeka o razstavah slovenskih umetni- vredno življenje. Številke letnih kov ali na priložnostne izjave in poročil odkrivajo nekaj pogleda .... ilranrjrlcVl n • l II Y • i • * i___ obiske predstavnikov kanadskih oblasti in voljenih predstavnikov ob slavljenju 29 oktobra ali drugih pomembnih dogodkov. V mislih imam bolj trajne sledove kot so slovenske župnije, slovenske cerkve in dvorane, slovenski verski in svetni tisk, vključitev sestavka o Slovencih v Ency-clopedia Canadiana, izdanje knjige This is Slovenia in podobno. Eden teh važnih spomenikov slovenstva v Kanadi je brez dvoma tudi ustanovna listina naše hranilnice in posojilnice v onta-rijskem registru, kjer sta zaznamovana tako slovenstvo kot tudi slovenski Mojzes dr Janez Evangelist Krek. Pod številko 887 je vpisana John E. Krek's Slovenian (Toronto) Čredi t Union Limited. Od skromnih začetkov najprej v poletni sobi in pozneje v kleti na 61 McFarland Avenue pa do lastne stavbe na 646 Euclid Avenue in do milijonske vsote v enajstem letu svojega poslovanja je ta ustanova na to socialno delo, življenjsko izkustvo njenih članov pa daje tem suhim številkam meso in kri. Ko se letos v zvezi z občnim zborom Krekove hranilnice in posojilnice spominjamo stoletnice rojstva Janeza Evangelista Kreka, si obnovimo v nekaj potezah sliko dr. Kreka — slovenskega zadružnega pionirja, da nam bo njegovo delo zgled in vodilo tudi v bodoče. Krekovo socialno delovanje je bilo nedvomno v veliki meri spočeto in negovano že v njegovi družini. Njegova mati Marija je bila znana daleč na okoli med reveži in pomoči potrebnimi. Četudi ni bila bogata in je morala po zgodnji smrti svojega moža— Janez je bil takrat komaj devet let star—skrbeti sama za šest otrok, ni nikdar odslovila nikoga praznik rok in kdor koli je bil v zadregi za prenočišče, je našel zaklonišče pri njej. Ko je Krek študiral za doktorja bogoslovja na Dunaju, se je seznanil z avstrijskim krščansko-sociainim gibanjem. Njegov voditelj Vogel-sang je bil sprva sodelavec nemškega škofa Kettelerja, čigar vpliv na Leonovo okrožnico Re-rum nova rum je znan. Ko se je Vogelsang preselil v Avstrijo, je sprožil podobno gibanje ina Dunaju in Krek sam nakazuje svojo duhovno povezanost s to smerjo. V Socializmu jc zapisal: "Da se je francoski krščanski socializem rodil ob Kettelerjavih idejah, smo že rekli. A tudi mi Avstrijci se mu imamo mnogo zahvaliti. Socialo važni zakoni v naši državi so sad avstrijski! katoliških politikov. Ti so se pa brez izjeme posredno ali neposredno učili pri Kettelerju. Njegovega duha je zanesel zlasti rajni urednik dunajskega "Vater-landa" baron Vogelsang v naše državo in pri tem so se učili naši.... Kettelerjev program je sedaj program vseh katoliških političnih strank" (str. 423). Dr. Aleš Ušeničnik je ugotovil v Sociologiji: "Z Dunaja je segla krščansko-socialna misel tudi v pokrajine. Na Slovenskem jo je probudil dr. Jan. Ev. Krek (str 508). Ena važnih vej njegovega socialnega delovanja je bilo zad družništvo. Res je, da sta uvedla na Slovenskem zadružništvo brata Vošnjaka, toda ta dva sta sledila vzoru Schulze-Delitzsacha, za katerega Krek ni bil preveč navdušen, kakor dokazuje nje gova opomba v Socializmu: "Ta mož je zastopal skrajno liberalno stališče. Po njegovih mislih se ne sme država vtikati v gospo darske stvari. Tu naj si vsakdc sam pomaga. V pomoč nižjim slojem je priporočal hranilnice in posojilnice, ki so pa po njegovi osnovi odločno kapitališikega značaja in se popolnoma razlikujejo od takozvanih Raiffeise novih (po R., iiupanu krščanske ga mišljenja v Neuwiedu, ki jih je prvi uvedel). Konsumna dru štva in proizvajalne zadruge, češ da se tem potom reši vse delav sko in rokodelsko vprašanje. La-sallle je dobro »pral tega mož:-v svojem spisu: Herr Bastiat— Schulze von Delitzsch oder Kapital und Arbeit. Berlin. 1864" (str. 403, op. 2). Mladi dr. Krek se je'vrnil v Slovenijo 1. 1892. Po nekaj mesecih kaplanovanja v Ribnici je bil prestavljen jeseni za vikarja v stolnico v Ljubljani ter je začel obenem predavati tudi v bogoslovju. Kmalu je bil sredi na novo se porajajoče slovenske vzgojne, gospodarske in politične dejavnosti. Že 1. 1894 je bil slavnostni govornik pri ustanovitvi prve rajfajznovke na Kranjskem. Čeprav nimamo pisanih poročil, je dokaj varno sklepati, da je bil Krek med njenimi organizatorji. Za novoletno številko Slovenca (1. januarja 1895) je napisal uvodnik, v katerem je izrazil svoje mnenje, da so rajfajznovke najboljši začetek organizacije kmetov. To je ponovil tudi v Socializmu kjer je zapisal : "Pri nas na Slovenskem je večina naroda kmečkega stanu in zato je umljivo, da se mora njegovi organizaciji posvetiti največ moči, pri tem pa seveda ne zanemarjati delacvec in obrtnikov. Organizacija mora podajati politično vzgojo in zmisel za stanovski napredek; obsegati pa mora tudi gospodarsko življenje in zato z vsemi silami se razraščati v zadružništvu" (591). Že 1. 1895 so ustanovili v Ljub-! Ijani Zvezo kranjskih hranilnic, ki ji je Krek postal tajnik. Ko se je 1. 1898 ustanovljeno društvo Pred hišo Hranilnice in posojilnica Janeza E. Kreka v Torontu (od desne na levo v drugi vrsti: blagajnik Janez Senica in ga. Senica; v prvi vrsti sedanji predsednik Viktor Trček in ga. Trček ter prof. Rudolf Cuješ, ki je bil njen prvi predsednik. zveza reorganiziralo 1. 1900 v zadrugo, je Zveza .kranjskih hranilnic nehala poslovati, Krek pa je bil izvoljen v širši odbor. Gospodarske zvere. Po Sušteršiče-vem odstopu sredi 1. 1902 je postal Krek njen predsednik. Ko je izšel v avstriji nove zadružni revizijski zakon, se je Gospodarska zveza reorganizirala. Spremenila je svoja pravila in se preimenovala v Zadružno zvezo. Za blagovni promet pa so ustanovili novo osrednjo organizacijo, ki pa jc prevzela staro ime Gospodarska Zveza. Ta nova Gospodarska zveza je postala članica zadružne zveze in predsednik obeh je bil Krek do svoje prezgodnje smrti 8. oktobra 1917. Krek se je dobro zavedal važnosti zadružništva za kulturni napredek slovenstva, saj je rekel na občnem zboru Gospodarske zveze 16. aprila 1903: "izobrazba brez zadružništva je pri nas prazna", prav tako pa je tudive-del, da zadružništvo brez vzgoje članov in voditeljev ne bo uspevalo. že 1. 1901 je organiziral dva zadružna tečaja in na njegov predlog v zbornici je bila 1. 1908 ustanovljan v Ljubljani Zadružna šola, ki je bila druga taka ustanova v Evropi (prva je bila v Darmstadtu v Nemčiji). Za 1. 1903 je sklical v Ljubljano zad-družno anketo. Sam je imel nešteto govorov in predavanj v poedinih zadrugah, pa tudi po prosvetnih društvih in raznih tečajih, in to ne samo na Slovenskem, marveč tudi na Hrvatskem, zlasti v Istri in Dalmaciji. Dalmatiske zadruge so bile dolgo časa tesno povezane s slovenskimi in šele 1. 1913 je 92 dalmatinskih zadrug prešlo iz članstva v Zadružni zvezi v dalmatinsko zvezo v Splitu. Krekovo delo, za katerega je navdušil tudi mnogo duhovščine, je kmalu pokazalo vidne uspehe. Dočim je bilo na Slovenskem ustanovljenih od. 1 1872 do 1892 vsega skupaj 69 zadrug, se jih je osnovalo od 1. 1892 do 1905 481. Po poročilu statistične centralne komisije na Dunaju jc bilo stanje slovenskega zadružništva koncem 1. 1910 naslendje: 543 kreditnih zadrug, 56 konsumnih, 274 kmetijskih in 29 obrtniških. Zadružno delo je seveda .naletelo tudi na nasprotovanje v nekaterih krogih. Krek se je čutil primoranega dati na občnem /.boru 6. aprila 1903 naslendjo načelno izjavo: "Naše stališče je, da je zadružništvo edino sredstvo za gospodarsko osvobojenje in napredovanje slovenskega ljudstva. Zadružništvo uredi naše kreditne razmere in tako olajšuje bremena, iki jih je ljudstvu naložil kapitalizem. Zadružništvo čuva tudi pravice produ-centa. Nikakor pa ni naš namen, koga izpodriniti, ki se pošteno živi, tudi ni naš namen, uničiti kak stan. Uničiti pa hočemo oderuštvo, oderuh je edini, ki ga hočemo in moramo izpod- (Dalje na drugi strani) SLOVENCI V TORONTU SLAVE 100 LETNICO ROJSTVA JANEZA E. KREKA (Nadaljevanje s prve strani) AFIRMACIJA SLOVENSTVA dne 5. sept. 1964 v Clevelandu. Povzeto Iz glasila ODMEVI, dec. 1964. Govor, ki ga je Imel prof. Arnež Janez na zborovanju društva SAVA riniti, kjerkoil (str. 543). Krekova prezgodnja smrt proti koncu prve svetovne vojne je slovensko zadružništvo močno prizadela, toda njegovo vz-gojno in organizatorno delo se jc že dovolj trdno ukoreninilo, da je Zgodovinar Apih jc zapisal, da ; smo bili Slovenci tako malo pri-ga zasačimo . pravljeni na pomlad narodov kot so bile svetopisemske device na prihod ženinov. Prav verjetno je, da bi Apih, če bi živel še danes, ponovil trditev še večkrat, ko bi analaziral slovensko zgodovino zadn jih sto let. Precej važnih zgodovinskih dogodkov jc šlo mimo preneslo tudi težave vojne in po- nas, ko smo sanjali. In ko smo vojne dobe. Koncem 1. 1937 je štela Zadružna zveza, katere vodstvo jc po Krekovi smrti prevzel dr. Anton Korošec, 687 zadrug (razen tega je imela Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani 380 zadrug in Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani 45 zadrug). niki in ki je postal nekak fetiš naše skupnosti. V časih, ko je li-: terarno delo pomenilo skorajda j edini izraz narodnega udjestvo-vanja in borba za slovenski jezik glavna oblika narodne afirmacije, so literati prejeli nimb narodnih junakov. Krog slovenske kulture se je zaprl nad pesmicami in povcsticami; izven njega je ostalo vse tisto, kar svet vključuje v kulturo, a so Slovenci zavrgli kot manjvredno blago. To literarno slovenstvo ja izvodilo slovensko zgodovino in jo fyov/ce iz ' ILOVIE fS)H JIE se prebudili iz sanj, si nismo ničesar bolj želeli kot novih sanj, da bi se tako izognili stvarnosti življenja. : . I oglodalo do samih literarnih in Narodni bo), borba za narodne ° v , . v fdloskih kosti. k pravice je pravzaprav zc del naše narodne psihe. Morda še več. Postal je del naše narodne folklore, jo pritisk s servera, zapada in juga stalno oživlja prav kot folklorni festival "Zelenega Jurija" Sadovi "umnih" reform zaradi "integracije" in socialističnega pojugoslovenjavanja Slovenije na bodo smeli poslati nazaj na Jug, bodo seveda odjedli delo 8000 Slovencem. Korajža iz Bele Krajine. Tako smo na vse Ruda 1 to navajeni, — borbe za narodne I šole, za univerzo, za slovenske Krekovo zamisel zadružništva je dobro povzel v Krekovem življenjepisu, ki je izsci l. 1935 pri založbi Hram pisaeelj Jurčec. Tam jc zapisal: i napise, za delež pri državnih iz-"Največ političnega dela pa je datkih_ itd _ da teh obrambnih Krek opravil v slovenskem zad- j akdj nc jem]jemo s poklicno res-ružništvu. V njem jc hotel začeti, nQstjo ampak j1h takorekoč pravilno vzgajati za politiko naše j dvzcmamo amatersko, "v pros-kmečko in delavsko ljudstvo. Krek je mislil, da je edino v zadružništvu možno omogočiti har- Na posvetovanju republiškega sindikata stavbnih delavcev, zavoda za zaposlovanje in večjih stavbnih podjetij v Mariboru so ugotovili, da bo zaradi prenagljene in nepremišljene, partijsko za- p0 obisku skupine slovenskih povedane ustavitve investicij os- književnikov v Zahodni Nemčiji, talo v začetku letošnje -stavbne kjer so po raznih mestih recitira sezone brez posla vsaj 10.000 de- li prevode pesmi Srečka Kosove-lavcev te stroke. "Delo" tolaži la, Antona. Vodnika, Edvarda javnost, da gre pri tem izključno Kocbeka in drugih, je "Delo" ob-za nekvalificirane delavce, kakor javilo izvlečke iz poročil nemških da ti nc zaslužijo kosa kruha, listov o teh nastopih. Med dru-.Komunistično glasilo pristavlja,! gjm navaja članek dnevnika da je samo lani prišlo nad 8000 "Dusseldorfer Nachrichtcn", ki je takih iz drugih republik. Ker teh 1 zapisal: "Neposredne sosede Slo- Ker Kopitar ni kazal zanimanja in pravega razumevanja za Prešernove poezije, je ostal zapisan kot zli duh v slovenski preteklosti. Njegovo gc- ____ nialno razumevanje srednje-ev- političnemu delu so škodovali in . sposobnost slovenstva kot naro- ropskih problemov in nicgovo vlogo na Dunaju tujci bolj upoštevajo (n. pr. prof. Robert Kann) kot pa slovenska uradna zgodovina sploh dopušča. S pesniško solzavostjo smo gledali odhajanje slovenskih ljudi v tujino za kruhom, kajti "nič več jih ne bo videlo naše oko." doprinesli ničesar: napolnili so da. Tako so lahko svetu pred- moničen razvoj vse nadaljne slovenske politike tako v socialnem kakor tudi v narodnostnem pogledu. S pomočjo zadružništva je skušal ves slovenski denar združiti v eni roki, v roki zadružne centrale in s tem storiti nekako državo v državi; nad Slovenci bi samo deloma vladala Avstrija, deloma bi si pa vladali sami v iz tega začaranega kroga sponta- tem času . j Kdo pa jc mislil na socialne in Slovenci med seboj, ko živimo ekonomske probleme, ki so pri-v skritem kotičku svojega "ghet- j tirali tisoče, da so zapustili svoj ta", radi uporabljamo visoke na- i dom? Kdo je pomislil, kako dati rodne deklaracije, se hranimo s : zaslužka in kruha doma? Ostali sentimentalnim slovenstvom ter smo ob neplodnem, če že ne cinič- napovedujemo neizprosne borbe. V časih duševnih depresij objokujemo kruto usodo in obsojamo edinega krivca vseh težav in bole-'tuj meč". Ko pa stopimo cin nekaki notranji državi, ki bi si jo sami zgradili. Zadruga v župniji nosti, edinosti misli in čustev, v svet narodov, začuda, postanemo naj včlani slehernega v to nje- skorajda gluhonemi. govo državo. V vsem tem gibanju je bil Krek prava vladarska narava in je bil svoji stranki pravi kralj nad vsem tem delom. Kako daleč ja šel Krek v tej smeri, se najbolje vidi iz tega, da je mislil, da bo nekoč slovensko delavstvo lahko na zadružni podlagi kupilo vse tovarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, Savi in Javorniku. Pri tem delu je prihajal Krek stalno v stik z desettisočimi na vseh organizacijskih potovanjih" (str. 94). V Kanadi deluje Krekova hranilnica in posojilnica seveda v okviru ontarijske zakonodaje. Kot je ugotovila kanadska kraljevska komisija za bančništvo in finance, obstojajo v Kanadi tri vrste kreditnih zvez. Najstarejše so "ljudske banke" — cais-sepopulaires — v Ouebecu, ki jih je ustanavoljal po 1. 1900 Alphonse Desjardins. V dobi gospodarske depresije v tridesetih letih našega stoletja so postale kreditne zveze del t. zv. antigo-niškega programa: ižobrazba od-j raslih s pomočjo zadružništva. Od tod se je razšivil ta tip, ki I predstavlja predvsem krajevne | kreditne zveze in se čuti aktivni del celotncga zadružništva, zlasti po maritajmskih provincah in po zapadni Kanadi. V Ontariju prevladuje tretji tip, ki je močno pod vplivom kreditnih zvez Združenih držav. Ta del se ne čuti povezanega z zadružništvom kot takim in je najmočnejše razvit v indsutrijskih kreditnih zvezah. Naša slovenska zadružna misel, ki jo je v glavnem oblikoval Krek, je najblitija antigoni-škemu tipu. Pri tem jc zanimivo tudi to, da nimamo samo podobnosti v pojmovanju nalog kreditnih zvez, marveč da jc v tem delu Kanade živel in deloval podoben pionir zadružništva, čigar delo in celo osebnost sta v mnogih ozirih začuda enaka. Ta oseba je1 po širnem svetu znani dr. Moses M. Coady, prvi ravnatelj Extension Departmenta vseučilišča sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu (1882-1959). Po njem so poimenovali poseben oddelek aintogoniškega vseučilišča, ki ima za glavni namen vzgajati voditelje zadružništva v nerazvitih deželah—Coady International Institute. Poleg važne naloge, ki jo opravlja Krekova hranilnica in posojilnica med Slovenci v Torontu, je morda ena njenih nalog tudi ta, da ohrani Krekovega duha vse do časa, ko bo slovenskemu narodu zopet dovoljeno, da nadaljuje izgradnjo svoje družbe na temeljih, ki jih je položil Jan?z Evangelist Krek. Ta nerealen odnos do naših narodnih problemov je nekako ob nem, pesnikovem nasvetu: "žemljica, mati: daj mi kamen, še ob ga s šarlatar.stvom in iskanjem osebne glorije. Trpela je literatura, še bolj pa politika. Tako smo postali po pojmovanju literata "lirični narod", po pojmovanju politika pa ženski vidik ali pa Bismarckov, rezultat narod. Naj vzamemo Vidmarjev je isti: umaknili smo se sevetov-nim dogajanjem in prepustili svojo barko (pesnik be dejal barči-co!) vetrovom in valovom, na-1 stavljali Slovence kot del srednjeevropske etične folklore, ki nima nikakih političnih in ekonomskih prerekvizitov narodne individualnosti. In v tem so pristaši literarnega slovenstva prišli hote ali nehote še najbliže konceptu naših imperialističnih me-jašev. Skorajda ne bi mogel kdo bolje izraziti tega stališča kot ga je S. mesto- krmila vzeli v roke kitaro Hafner z dunajske državne knjiž- in mislili, da s tem rešujemo svojo narodni identiteto. Nikdar nis-bi znali in hoteli svoje probleme kamnu bom prepeval!" In nihče ( mo dosegli kulturne stopnje, da ni doslej ob kamnu prepeval niti. analizirati x kontestu mednarod-živel, ne pesnik in ne profani ne- j ne politike in ekonomike. Očivid-pesniški lajik. j no, kaj takega bi'bilo drezanje v Literati so z navdušenjem spre-j preveč profano stvarnost. jeli literarni in filoški mit. Začutili so se velike in v sebi zaznani-li voditeljsko, })olitično poslanstvo. In koliko se jih je sililo in ko- raz posebnega pojmovanja narod- liko spravilo do današnjih dni nosti, ki so nam ga vcepili pred- politično frazerstvo? Brez izjeme, nizirali in z n jo vred življenjsko Slovenska kultura v literarni culici je bila nam nasprotnim tujcem še vseeno najbolj sprejemljiva forma slovenskega nacionalizma. Tako so jo lahko iro- njice (*). Kulturni nacionalizem, ki se izživlja v literaturi, je po njegovem mnenju edina dopustna oblika aktivnosti etničnih skupin. Sovraži pa politični naciona- magali pripravljati. Prebivalci lizem. Državljanska zavest (avstrijska) in pa univerzalni duh znanstvenega delovanja (po naše: nemška kultura) "sta pripomogla obvladdati konflikte, ki jih je ustvarjala asimilacija." * "Die Deutsche., in Geschichts-bild der Slowene" — Seudost-deutsches Archiv, Barnl III. st. 1, str. 55—71. CArtADA SE ANGLEŠČINE Ml FRANC« Zelo je važno da se čimpreje in čim bolje naučite jezika, ki se govori v deželi v kateri ste se odločili da živite — to je angleščino ali francoščino. Ta cilj je iivljenske važnost za vaš uspeh in srečov Kanadi. — Z znanjem angleškega ali francoskega jezika vam bo veliko lažje pridobiti prijateljstva, urejevati vaše zadeve v trgovinah in uradih in iskoristiti prednosti, ki so vam na razpolago kot članu vaše družbe. — če znate angleši ali francoski jezik bodo vaše sposobnosti in izkusta veliko večje vrednosti vašemu delodajaclu — — napredovanja v raznih vrstah služb v veliki meri odvisi od tega kako gladko znate govoriti, čitati in pisati v angleškem ali francoskem jeziku — — če imate dobro znanje angleščine ali francoščine, vam bo veliko lažje iskoristiti razne tehnične tečaje za izboljšanje vaše poslovne sposobnosti — — morate imeti zadostno znanje angleškega ali francoskega jezika če hočete postati Kanadski državljan. Večerni tečaji za angleški ali francoski jezik so vam na razpolago v večini mest. Za informacije o teh tečajih se obornite na ravnatelja šole v vašem kraju, na najbližjega zastopnika za državljanstvo in vseljenje (Citizenship or Immigra-tion Officer), na vašega duhovnika ali pa na ta časopis. Zakaj se nebi vpisali še danes? Rene Tremblay Minister of Citizenship and Immigration Slovenci za Skopje Nobena država na svetu ni v novejšem času dobila ob kaki pri-rodni nesreči toliko pomoči od vsepovsod kakor Jugoslavija za Skopje. Samo Združene država so z eno potezo peresa pokojnega predsednika Kennedvja dale za njegovo obnovo 50 milijard dinarjev v gotovini, poleg vse ostale pomoči — kompletna bolnišnica, celo naselje iz prefabriciranih hič, hrana itd. Obračuna o velikanski pomoči od vsepovsod ti-tovske oblasti niso nikoli objavile. Zvezna vlada je zdaj odločila, da bodo do leta 1970 porabili iz nadaljnjih 400 milijard dinarjev, ki jih bodo morale dati Makedoniji druge republike in sicer, poleg drugega, vsak prebivalec po en odstotek osebnih dohodkov vsako leto. Ker so osebni dohodki v Sloveniji največji, bodo torej Slovenci za Skopje morali žrtvovati največ, kakor so morali v pisati predlanskim največ obveznega posojila v isti namen. O tem posoljilu ne poroča beograjska vlada niti besede. Pač pa pravi obvestilo on namembi novih 400 milijard dinarjev za Skopje, da tega denarja ne bo treba nikoli vračati. Začetki kritike Mimi Malenšek je pred kratkim objavila zgodovinski roman o ljubljanskem škofu Tomažu Hrenu z naslovom "Inkvizitor." Matevž Kmecl ocenjuje knjigo takole: "Po grozljivem naslovu in še grozljivejšem ovitku, pobarvanem z značilno zasekanimi barvami, ki se jih od Hitlerja sem držijo določene asosiacije, pričakujemo v novem romanu Mimi Malenškove ustrezno literarno upodobitev našega rekatoliza-torskega škofa Tomaža Hrena. Ker pa po drugi strani že poznamo drugačne Hrenove predstavitve (Sperans — to je, sam Edvard Kardelj) smo potemtakem že od začetka do knjige za'spoznanje polemično razpoloženi. Vendar povejmo brž — za ta del se nam ni treba kaj bati. Široko romansirana panorama prikaže škofa v čisto drugačni luči: od rojstva . . . do že .pravcatih narodnih pobud, ki Hrena kažejo, da skuša obnoviti slovensko knjigo in strniti ozemlje ljubljanske škofije. Pred nami se torej oblikuje podoba, ki je vse prej ko inkivizitorska . . Ko . . . knjigo odložimo, se začudeno vprašamo, ali ni za naslovom pomotoma izostal vprašaj — Inkvizitor — In ali ne bi tega vprašaja upoštevala tudi oprema?" Kritik si torej upa javno obtožiti državno založbo, da je objektivno delo 7. naslovom in opremo predstavila javnosti zlagano in zavajajoče. Nič manj zanimivo in značilno je, da je Kmeclo porabil to priliko za udarec proti pokojnemu pro- čudno, če pomislimo, da v njej j fesorju Kidriču, nezakonskemu očetu slovenskega komunizma, vencev poznamo že dolgo; omenimo samo Iva Andriča in Krležo. Toliko zaslužneje je torej, da so se nam predstavili . . . Slovenci... Slovenija je bila.... zmerom izpostavljena mnogim vplivom, začenši s turško zasedbo pa zdaj do komunizma... Čeprav... jc ta pokrajina prejemala od vseh strani različne spodbude, si jc razvila narodno in nacionalno zavedno pesništvo, katerega tradicija se doslej ni pretrgala..." Stvari v Sloveniji morajo biti že zelo daleč, če je celo uradni partijski list našel korajžo, da ponatisne sodbo tujega lista, ki nekdanjo turško sužnost enači s sedanjo komunistično okupacijo Slovenije. "Delo" navaja tudi besede prorektorja univerze v Frankfurtu, ki jc ob tej priliki rekel: "Slovenska pesem dokazuje, da se Evropa ne konča na meji, ki gre skozi Nemčijo..." Študent, zmrzuj! Že v prvi Jugoslaviji je posebna odlika akademskih domov v Ljubljani, pripadajočih raznim strankam, bila, da je študente v njih moralo vedno zebsti in da so morali vedno biti lašni. Očitno je to dediščino prevzel tudi socializem, ki so ga prav nekdanji stanovalci teh domov vneto po- Akadcmskcga kolegija se v "Delu" pritožujejo, da 56 sob sploh nima kurjave, da morajo ob hudem mrazu študirati kar v posteljah, da so morali dosti sob izprazniti za razne urade, v svoja bivališča pa namestiti pograde v andstropjih — kakor v lagerjih-in da uprava doma služi s kurivom na njihov račun. Upravo ima v rokah podjetje "Pionirski dom". Ker ima Akademski kolegij pravico do nakupa premoga s popustom, naroča ga pa zanj uprava, ga je seveda naročala dosti več, kakor pa ga je šlo za študente in ga prodajala drugam. Pri tem je "Pionirski dom" zaslužil samo ob enem načočilu čez 328.000 dinarjem/št ti dentom pa povišal prispevek za kurjavo od 920 na 1300 dinarjev mesečno, da lahko tudi v socilizmu . . . zmrzujejo . . . Raznarodovanje Slovenije. Kakor povsod v socialistični Sloveniji je kultura v krizi tudi na Jesenicah. O tem razpravlja v "Delu" njegov poročevalec Jože Snoj. Ugotavlja, da na Jesenice in v gornjo savsko dolino "trumo-ma prihaja nekultura ... tja do zadnjih gorskih domačij. In ni ji mar, če na svoji poti neokusno meša ritme tvvista in zategovanje sevdalink in pijano korajžno alpsko jodlanje." Jeseniška železarna ne da za kulturo nič, kar ni gospodari nekdanji nacistični vi-cedirektor in sedanji socialistični generalni direktor inž. Matko Hafner . . . Občina ima vedno več dohodkov, lani je iz davkov dobila milijardo 340 milijonov dina-' rjev, za vse kulturne potrebe pa | je namenila nekaj nad 34 milijonov, tri manj ko leta 1962, ko je čigar pisanje in osebnost sta bili doslej v Sloveniji nedotakljivi. Tega si mimogrede in previdno sposodi takole: "Ob tem se nehote spomnimo zančilnih pozitivis-tičnih zgodovinskih tekstov, recimo dr. Franceta Kidriča monografije o Prešernu, kjer je z nez- imela samo 890 milijonov dina- ™nsko potrpežljivostjo in domi-rjev dohodkov. Delavstvo se za selnostjo nabranega neznansko kulturo ne zanima: pred leti je jeseniško gledališče razpisalo a-bonma, a med 400 priglašenci zanj so bili pravi delavci samo trije. Lzobraženstvo se vsake kulturne in javne dejavnosti izogiba. Snoj pravi: "Očitno je na vedenje dela izobraženstva vtisnilo svoj pečat tudi v letih po vojni zelo pogosto nezaupanje razumniš-tvu." "Delo" navaja tudi pravi vzrok za to kulturno revščino v enem poglavitnem in najboga-tejšem slovenskem industrijskem j • središču, a ne pove, da je vzrok v veliko gradiva, ki je z osrednjim vprašanjem pogosto sorodno šele v petem ali šestem kolenu in ki je samo na sebi lahko zelo zanimivo, pa h končni razrešitvi oziroma opredelitvi centralnega vprašanja bore malo doprinese.." Krivoversko in predrzno, kaj, u-clariti po Kidriču in po njegovem, doslej naravnost svetem, dasi povsem samovljnem in pristranskem "prešenjarenju"? Beograd zapostavlja slovensko kemično industrijo. naslednjem: po statistiki iz letaj Po poro£iiu "Dela" je bilo v | 1961 živi v jeseniški občini le ok-1 jug0slo£viji v zadnjih sedmih le-j rog 50 odstotkov prebivalstva, ki | tjh viožen0 v kemično industrijo j je bilo tudi rojeno tam. Dv ajset j skupno jss.6 milijard dinarjev, j odstotkov prebivalstva na Jeseni-j 0d tega zneska je prišlo v Slove-| c ah že leta 1961 ni bilo slovenske , nij0 ]e 10 6 mjlijarcl dinarjev ali j narodnosti. Danes je ta odstotek j 5 pQ uradnih podatkih so spričo vse večjega in načrtnega j priseljevanja z Balkana najbrž že i dosti večji. Kako naj ob tem raz-| narodovanju živi slovenska kul-l tura in bo zanimanje zanjo v kra-i ju, kjer bo kmalu pol prebivalcev i tujega, neslovenskega rodu? stroji v kemični industriji v Sloveniji izrabljeni do 53.2°o, v ostali državi pa le do povprečno 43.296. Navkljub temu pa Beograd zahteva od slovenske kemične industrije visoko produktivnost. da letos ne bo običajnega odpisa enega dolarja za vsakega odraslega člana. Blagajnikovo poročilo izkazuje za lansko leto skoraj 46,000$ presežka. Članom bo od tega vrnjeno 35,246$ v obliki dividend in rabata. Vlog je imela zadruga koncem leta 1,026.463$. Pri volitvah so bili izvoljeni na izpraznjena mesta: v ravnateljstvo gg. Viktor Trček, clr Peter Urbane in Frank Stražar; v kreditni odbor g. Teodor Lebar; v nadzorni odbor pa g. Frank Pajk. Občnemu zboru je sledila proslava 100 letnice rojstva Janeza E. Kreka. Uvodne besede je spregovoril g. Viktor Trček. Pevski zbor pod vodstvom g. Dragota Ložarja je zapel dve pesmi (Domovina, mili kraj in pa Zvečer se pa zavr-ški fantje). Profesor Rudolf Cuješ pa je predaval o Kreku— zadrugartju. Občni zbor in proslava sta sc zaključila v družabnem pomen-ku ob prigrizku, ki so ga pripravile gospe in gospodične. LOVENSKEGA "Klic Triglava" prinaša v št. i , , , . 307 (decembra 1964) naslendje j ^tko povedano rezultat trza- l., . , . .. ških upravnih volitev 22. novem- porocilo svojega dopisnika o1 zadnjih pokrajinskih in občinskih volitva na Tržaškem: Slovenci bomo prvič imeli svojega predstavnika v pokrajinskem svetu, v slovenske demokratične roke pa je prešla tudi repentaborska občina. To je na i žnost, da bi se večina razbila. V . V isti številki prinaša "Klic takem primeru bi SSL lahko Triglava" tudi naslendje poročilo prišla na oblast, če bi se s svo- svojega dopisnika o delovanju jimi tremi svetovalci povezala s slovenskih koroških študentov in petimi socialističnimi, nakar bi o obisku avstrijskega zunanjega sedem komunističnih svetoval,- ministra v njihovem klubu na cev avtomatično prešlo v manj- i Dunaju: hra šino. Pozornost, ki je je deležna . , .. . ,, , . Dolina: Tu je Slovenska lista najmlajša slovenska inteligenca, Skupna slovenska Usta , ki. lmerjavi z dežehlimi vo]i,t zbrana v dunajskem "Klubu slo druži zavedne m demokratične ^ ^ ^^ 2a j venskih študentov", je treba zno- Slovence je razen v primeru j ^ so komunisti izgubHi va omeniti. Po uspelem septern- Nabrezine povsod napredovala ^ ^ _ Ker SQ tokrat v borskcm seminarju v Podravljah „ , , . ,c kar 246 glasov. Ker so tokrat v berskem seminarju v Podravljah tako po številu glasov kot v od-1 .. proporcio- (KT 305). ki ga je naslovil tudi stotkrh. Na pokrajniskih volitvah . . , . , .... 1 u-1 » -anrt ___n al nem sistemu, bo občinski r\ je dobila točno 7000 glasov m t ' . , . . , .. , ■ • svet sestavljen takole: KPI 10, primeri z majskimi deuelmmij J . . Ji nto' SSL 5, PSI 2, KD 3. Tudi tu je ; volitvami napredovala za 0,19o. ' nredaval a Zdravko Novak o do- ,, ... ,. . • • . sestava odbora negotova. piLuavdi g. o Komunistična lista je tu izgubila ..... „ , » . CCI T .... v v, Nabrezma: Kot rečeno, je SSL pol odstotka. Izgubili so se Nen- ...... , ,Q, , .. . ...... c 4.- i • edino tu douivela izgubo (81 gla- nfjevi socialisti in neofasisti, ki ° 3 , v. ,. .. . . ... sov). Sestava občinskega sveta so doživeli najbocutnejsi poraz ' ni cci . bo tu zaradi volitev po proporcu „ „ v povojnem času. Poleg SSL so, ^^ ^ ^ K]) Rpl 6 priznai je_ da nekatera manjšin- napredoval. se demoknstjam pL, ter PSDI vsak po ska vpraSanja še niso rešena, a m liberah, vendar pa so prvi - . , , ', , .,. , , , , i t ' enega. Pripomniti pa je treba, da izgubili en mandat (enako kot , e r £ J , . , . , , t , sta bila na listi PSI, ki io v Na- repubhkanci, ki sploh ne bodo .. . . . . v 1 . f _ . brezmi podpirajo skoro lzkljuc- _ zastopani v svetu) To pomeni, I q { izvoljena pripadnika , Minister se zaveda, da nerešena da bo zelo težko sestaviti deželni, narodnosti. s tem je 1 vprašanja manjšinske narave odbor, ker je zdaj v pokr. svetu: i 1 na sestanku Dmštva SPB Tabor godkih v aprilu 1941. leta. V nedeljo 17. januarja pa je v Baragovem domu predaval prof. Vinko Lipovec o Ljubljani med okupacijo in revolucijo, v nedeljo 31. januarja pa dr. Miha Krek o pogledu iz Londona nc okupacijo in revolucijo v Sloveniji. Oba zadnja predavanja je priredilo Društvo SPB. koroški deželni glavar g. Wede-nig, je začetkom novembra obiskal slovenske študente na Dunaju še avstrijski zunanji minister g. Bruno Kreiskv. Predaval jim je o problemih avstrijske zunanje politike in pozneje odgovarjal na stavljena vprašanja. da jih je Avstrija voljna urediti v sodelovanju s slovensko narodno skupino na Koroškem. • Naročnina. Vsem, ki so zaostalo in tekočo naročnino poravnali se najlepše 8 svetovalcev KD, * KPI, 3 PLI, bilo še enkrat dokazano, da je manjšajo mednarodni ugled France Gorše: Autoportret • V nedeljo 10. januarja 1965. | v Italiji vse do danes in reči moje akademski kipar in slikar g. I ram, da ga je možno sledite v njegovem razvoju ter opazovati pri tem vsemogoče vplive okolja, France Gorše razstavil svojo najrovejšo grafiko v prostorih Tiroler restavracije na 1115. Bav St. v Torontu, ki je trajala od 1—4 ure popolne ter si jo je ogledalo lepo število obiskovalcev, ki so se ob čaju in pecivu (stregle so naše dame) lahko svobodne razgovarjali z umetnikom. G. Gorše je za otvoritev razložil namen in pomen razstavljenih 60 njegovih najnovejših del grafike ter odgovarjal na stavljena vprašanja. Razstava sama je bila okusno prirejena. Poznam Goršetova dela že izza vojnih leti preko n jegovih del v begunskih taboriščih v katere ga je pripeljalo begunsko življenje. V razstavljeni grafiki nas ni razočaral, saj nam je prikazal v njej vso dobo svojega razvoja, čeprav so vsa dela najnovejšega izvora. Dala so ubiskovalcem kulturni užitek, ki bi ga bilo v vsakdanjosti, v kateri živimo, težko pogrešiti. Do gotove mere pa so bila nekatera dela, ki smo jih videli prvič, tudi neke vrste pozdrav iz zasužnjene domovine, ki si želi iz povezav,—zakar smo še umetniku posebej hvaležni! V.M. ŽENIT VE za 28. februarja ob 51i popoldne v cerkveni dvorani na Manning Ave. Vabljeni! Ker je to deseta sezona gledališča, bo združena z igro gledališka razstava v nedeljo dopoldne. Slovenska katoliška liga bo imela istočasno predpustni prigrizek s krofi. • Baragova proslava. — Zadnje dni januarja se Slovenci spominjamo smrti svojega svetniškega rojaka, misijonarja mecl Indijanci ob' velikih severnoameriških jezerih in prvega škofa v Marquettu, Ireneja Friderika Barage. Slovenci v Torontu bomo imeli v nedeljo 7. februarja popoldne v dvorani Marije Pomagaj proslavo posvečeno Baragi. Pripravil jo bo Misijonski krožek župnije Marije Pomagaj. Središčna sporeda točka bo predavanje ob skioptičnih slikah iz Baragovega rojstnega kraja v Sloveniji in iz važnejših mest Baragovega misijonarjenja in škofovanja. se naj ročnino. rl^l, i pct t ssi ■) PSDT 1 MSI Levi PSI PoInoma izi2rala svo)c sl°" Avstrije v svetu. 1 PSI, lbbL, mui,lMSi. uu venske pristaše. Zanimivo je še, Dobati bi bilo še, da je imel center bo nemogoč, čeprav bi k 1 ^ ^ y Nabrežini na pokrajin.1 Uub 9. oktobra svoj občni zbor, jer so izvolili novega predsed-socialisti glasove kandidatu : nika g. Pavla Zdovca, cand. phil. „ I zahvaljujemo. Tiste pa, ki tega "..........°"' .. ' . , .Ida so v Nabrežini na pokrajin-j ki . SLOVENSKO GLEDALIŠČE, ^^^ , napr0Šam0j! njemu pristopil tudi slovenski. ^ ^^ ^^ jla]ijanskj pripravlja predstavo Gogoljeve pc ab jn avnajo na. j zastopnik, ker bi v takem prime- j q kandidatu ni • Dr. Ciril Zebot, profesor na Georgeto\vn Universitv Was-hingtonu, DC., jc bil po božičnih praznikih v Chicagu, kjer se je udeležil konvencije ekonomov. Obiskal je tudi nekatere prijatelje slov. drž. gibanja. • Slovenska Narodne Zveza v Chicagu bo imela predpustno plesno zabavo v soboto 13. februarja v Tomazinovi dvorani. • Hišo je kupil slovenski zdravnik dr. France Kimovec na 6030 North Keating Avenue. Njemu in vsje družini naše čestitke in monogo srečnih let v lastnem domu! "This is Slovenia" — samo nekaj izvodov ima še na razpolago zastopnik Slov. Države g. Mirko Geratič, 2736 W. 16th Str. Chicago 111. 60608. Hitro se odločite za j nakup. Pozneje bo prepozno. 1 60 letnica blagoslovitve temelj-lnega kama slovenske cerkve sv. • Slovenski cerkveni dom. - §tefana na 22nd Pl. in Wolcott Tako se imenuje mogočna stav-1 ^^ jg bi[a lg dccembra t964. ba, ki jo gradijo naši rojaki v j Prireditve v proslavo tega jubile-Hamiltonu (Ontario). Zgradba go bUe eje radi nepredvi. obsega: dve dvorani z odrom, | ^ oy.r_ Tako pr koncert šolske prostore, cerkev in | cerkven a ysega zbortl iti ples pozabijo in poravnajo na- , ' , „t„„o1- 1 J ru štel odbor 12 od 24 svetoval- cev. Tako ni trenutno mogoče reči, kakšen bo novi pokrajinski i odbor. Izidi na volitvat v štirih obči- Chicago HAMILTON S.R. V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika In notarja. PSDI, ki je bil Italijan, ker niso i hoteli glasovati za kandidata PSI, ki je bil v devinsko-na bre-žinskem Okraju Slovenec. Sestava novega odbora je zelo težavna nah—od petih—kjer je SSL na-; in nekateri napovedujejo, da bo stopila, pa so naslednji: j prišel na občino komisar. Repentabor: Zmaga nad social-komunistično listo je bila zelo tesna: odločila sta le dva glasova. A v primeru z deželnimi volitvami je SSL napredovala s 17 glasovi, dočim so socialko-munisti izgubili 27 glasov. Po večinskem volilnem sistemu ima SSL 12 svetovalcev, nasprotniki pa 3. Podčrtati je treba dejstvo, da je repentaborska občina prva, ki je v povojnem času v slovenskih demokratičnih rokah. Zgonik: Po večinskem volil-: nem sistemu se je glasovalo tudi j tu, pa je zato sestava občinskega j sveta ravno obratna kot v Re-, pentabru. Socialkomunisti so do- j bili 357 glasov, SSL pa je j>rejela ; 238. Vendar pa je SSL v primeru z majskimi volitvami napredovala za 14 glasov, dočim so jih nasprotniki izgubili 86. Toda ker so se med komunisti in socialisti že pričeli spori glede župana in odbora, obstoja mo- Odhajajoči predsednik g. Miško Kulnik pa je poročal o plodnem enoletnem delu starega odbora, kjer je treba posebej omeniti 'Information', klubov list, ki je dvakrat izšel lani v 400 izvodih, a je namenjen predvsem nemški (javnosti. Naslov: ANTONY AMBROŽIČ Barrister, Notarv Public 861 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0715 RIM ITALIJA HOTEL BLED' Via S. Crece In Gerusalemme 40 ROMA — (Tel. 777-102) Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK - lastnik CARL VIPAVEC obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: |N NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 nišče. Hamiltonski Slovenci upa- Lerkvenih drugtvev 27. februarja, jo, da bodo letos obhajali veli-j _ nj kamen fcrkv0 sv. konoeno veselje m svete obrede | glefana bU žen bIag&. že v lastnih prostorih. slovljen l8. decembra 1904 po po- možnem škofu Rt. Rev. Muldoo-Po blagoslovu temeljnega i Otlawa nu. kamna je bil sprevod v cerkev sv. __; Pavla, ki je takrat veljala še kot • Ottavvska univerza pripra-; nemška narodnostna cerkev in so vi j a za letošnje poletje poseben jo vodili benediktinci. Rev. John akademski predmet : katoliški Plevnik, VVaukeganz prvi župnik družbeni nauk. Predavanja bodo v oddelku za vero ter bodo imela teoretični del in praktično apli- fare sv. Štefana je imel slavnostno pridigo, pomožni škof je imel nagovor v angleščini in podelil sv. kacijo. V teoretičnem delu bodo j blagoslov. Ob blagoslovitvi te predavali Rev. John T. Shea. Rev.! meljnega kamna je bil župnik VVilliam Ryan, S.J. in Rudolf Rev. Krašovec. Mnogo duhovnih Cuješ, v praktičnem delu pa , dobrin od takrat so prejeli in še bodo pritegnjene osebe, ki delu-! prejemajo Slovenci v tej cerkvi jejo v zadružništvu, itd. in prav je, de smo Bogu hvaležni za to milost. Cleveland ČAKATE NA POMLAD DA PRENOVITE IN POPRAVITE! ZAKAJ? posojila za izboljšanje doma in kmetije so na razpolago preko vaše banke PRAV SEDAJ! • Smučarska veselica. ; V soboto zvečer 16, januarja je Slovenski smučarski klub v Cle-; velandu priredil svojo prvo pri-! reditev. Bila je to veselica v Slo-i venskem domu na Holmes Ave. j Nekaj šaljivih točk je podal • Koncert v proslavo 60 letnice blagoslovitve temeljnega j kamna farne cerkve sv. Štefana na vogalu VVolcott in 22nd Plače, v soboto 23. januarja je bil izredno doivctje. Pevovodja p. Vendelin Spendon je vložil v ta koncert izredno skrb. Moral bi se vršiti že | France Gorše: Čistilka - - -i decembra, pa je bil preložen. Tak Božo Pust, pevka gdčna. Cecihja' pomcmbe]1 dogodek je bil tudi i Valenčič pa je zapela nekaj na- j vreden Slkrbi od strani ,pevovodje i rodnih pesmi. Za ples pa so igrali . TORONTO v hipotečnih posojilih. Ta ome-1 "Veseli mornarji", jitev je delno oteževala pošlo- « Igra. V nedeljo 24. j vanje zadruge, katere člani pot-• V nedeljo popoldne se je rcbujejo več posojil te vrste, veliko število članov Hranilnice | Občni zbor je odobril prizade-in posojilnice Janeza E. Kreka, vanje ravnateljstva, da zadobi udeležilo rednega občnega zbo- dovoljenje od nadzornih oblasti, i ra, ki ga je vodil predsednik g. da sme zvišati najvišjo mero za | Viktor Trček. osebna posojila od sedanjih Poročila ravnateljstva, kredit- $3,000.— na $5,000.—. januarja je dramsko društvo "Naša zvezda" zaigralo v slovenskem društvenem domu na Recher Ave. šaloig-ro "Navihani študentje". in od strani vseh sodelujočih. Udeležba je bil prav lepa. Bila pa bi še lepša, če bi ne prišla vmes poledica, ki je onemogočila skoro vsako vožnjo ter povzročila ogromno škode po velikem Chicagu. Kljub temu smo videli stare, verne in izredno požrtvovalne pionirje iz prvih Pameten kanadčan se poslužuje zimskih ugodnosti. Izučene delovne moči so navadno bolj dosegljive v hladnem vremenu in delo je napravljeno takrat, ko ga hočete imeti. Materjala je dovolj na razpolago —in nesezonske nizke cene ter plačila na dolgoročna posojila lahko pomagaja vašim prenovitvenim denarnim načrtom mnogo bolje. "National Housing Act" predvideva po- sebna posojila za popravilo doma preko vaše banke po nizkih obrestnih merah odplačila. Izposodite si lahko da $4.000.— na odplačino dobo desetih let. Posojilo za izboljšanje kmetij vam nudi posojila do višine $15.000.— za odplačilno dobo desetih let. Po vladi zasnovana posojila za majhna podjetja se vam tudi na razpolago prako vaše banke za prenovitvena posojila manjših podjetniških prostorov in naprav, M jih ta potrebujejo. VSI IMAJO DOBIČK, ČE SE ZIMSKA DELA POVEČAJO STORI W SEDAJ! Izdano po navodilu g. Allana J. MacEachen, ministra za delo, Kanada. nega in nadzornega odbora so vsa kazala na ponovni finančni uspeh preteklega poslovnega leta. Zadruga je imela lansko leto tudi državno revizijo ontarijske nadzorne oblasti. Ta je našla poslovanje v dobrem redu, Večer Slovenske šole. 'dob nastajajoče'slovenske *fare'. Pomnožili so jih takozvani "DP",jne bi mogli. Posebnost je mla-: jih ne bilo, bi bil koncert kar .i p ram ie ba izredno bogat, 'nekoč tako oklevetani od rdečih ! dina. Slišal sem mladinsko petje nekam na pol pota. To sta Mrs. V soboto zvečer 30. januarja je < J 1 ..... 1 '-------*—<- 1 drugih, neslovenskih farah. Ohfni -,1,„,- te tudi ootrdil1 ' ^ ,• Skrt.ro pripravljen in v pora-! sopotnikov in naivnih rojakov. _ prX ravnateljstva da ^ ^^ ^ . Predavanja. '.Mnogi so ostali zvesti kljub le- zbor—moški zbor, ženski zbor V soboto zvečer 23. januarja je tom. Mnogo je novih obrazov, in vsi skupaj, so zapeli, da lepše slovensko in to z ognjem. Razume se, da jim je šla angleščina še bolje. Imamo dve posebnosti. Ce bi med nami ampak tudi izven meja slovenske skupnosti. Sloven- (Dalje na 4 strani.) 1. FEBRUAR 1965 "SLOVINSKA BIlžAVA'* 4 C v ril A. Žebot THE ECONOMICS OF COMPETITIVE COEXISTENCE CONVERGENCE THROUGH GROVVTH Frederick A. Praeger (New York-London) $6.50 Strani: X*262 Novembra preteklega leta je prišla na ameriški knjižni trg pomembna knjiga, ki jo je pod gornjim naslovom napisal profesor gospodarskih ved na Georgetown Univerzi v VVashingtonu, D.C., dr. Ciril Žebot. Knjigo je posvetil spominua Johna F. Kennedyja. Na koncu uvodnih besed pa izraža pisec tudi željo, da naj bi bila knjiga, ki je izšla v letu praznovanja 175 letnice Georgetovvn Univerze tudi odprinos k temi, ki si jo je univerza zastavila za svojo obletnico: "Modrost in odkritje za dinamični svet". Knjiga piščevo željo prav gotovo izpolnjuje. Prof. Žebot ni napisal učbenik gospodarskega nauka, temveč knjigo o gospodarstvu in gospodarskem razvoju v današnjem svetu, ki je planetaren, razdeljen v tabore, napet in nevaren, ki more uničiti samega sebe. Iz tega okvira lušči prof. Žebot mesto, vlogo in naloge sodobnega gospodarstva. Prof. žebot izhaja izdejstva, da se današnji svet deli v grobem v tri tabore: svobodnega, komunističnega in gospodarsko nerazvitega, ki niha med svobodnim in komunističnim. Prva dva tekmujeta eden proti drugemu na vseh področjih in pa za vpliv nad tretjim. Živimo sicer eden ob drugem v relativnem miru, a to sožitje je stalna in naporna tekma na vseh področjih, predvsem na gospodarskem, ki postaja najvažnejše, ker je na vojaškem prišlo do "ravnotežja terorja". Prof. Žebot pravilno osvetljuje program sovjetske partije iz leta 1961., ki vsebuje načrt za dosego dominacije nad svetom. V prvem poglavju nam prof. Žebot oriše pomembnost gospodarskega napredka v luči napetosti med zapadnim in komunističnim svetom s posebnim ozi-rom na nerazvite dežele. V drugem razpravlja o razvojnih oblikah gospodarskega napredka, kot nam ga kaže zgodovina. V tretjem obravnava probleme gospodarskega razvoja v nerazvitih deželah in pomoč, ki jo potrebujejo, predvsem pa pogoje za uspešno rast. V četrtem raziskuje gospodarski razvoj v Sovjetski zvezi in izglede sovjetske družbe za doseg razvojne stopnje "masovne potrošnje". Predvsem povdarja razkol med prakso in ideologijo, ki ga zapadni svet ne upošteva dovolj, a bi mogel postati pomembno "orožje" v rokah zapada. V petem, šestem, sedmem in os mem poglavju obrača prof. Žebot svojo pozornost vprašanjem gospodarskega stanja v zapadnem '£\/ME—. :t svetu, predvsem v Zdurženih državah. Najprej odgovarja na vprašanje ali je v družbi izobilja še možna nadaljna rast. Na to vprašanje odgovarja pritrdilno. Nato pa se pogljablja v problem inflacije, ki bi mogla zavreti na-daljno gospodarsko rast in je zaradi tega zelo nevarna za zapadno gospdarstvo. Analizira pojav in vzroke inflacije v podrobnostih, nato pa razpravlja o sredstvih, s katerimi razpolaga svobodno tržno gospodarstvo in more z njimi nadzorovati in preprečiti inflacijo- V devetem poglavju pretehtava prof. žebot problem inflacije v komunističnem gospodarstvu in ugotavlja, da je ta problem tamkaj veliko težji zaradi samih osnov komunističnega gospodarskega sistema. V desetem poglavju razpravlja pisec o vprašanju: čemu naj služi gospodarski napredek?. V komunističnem svetu je gospodarski napredek le sredstvo za dosego dominacije nad svetom in ima prvenstveno politično ost. Na zapadu gospodarski napredek že varadi tega ne sme zaostati, služiti pa mora ustvarjanju boljše družbe. V zadnjem poglavju pa prof. Žebot vprašuje: bo gospodarsko tekmovanje vodilo do spopada ali do približevanja med svetovnimi tabori?. Zaveda se špekulativne narave odgovora na takšno vprašanje. A razumno ugibanje je možno na osnovi poznavanja preteklosti in problemov sedanjosti. Prof. Žebot ugotavlja, da obstaja možnost, da gospodarsko tekmovanje le privede različne isteme do zbli-žanja namesto do spopada. V današnjem gospodarsko tako zavednem svetu postajajo človeške potrebe vedno važnejše in vedno važnejša postaja tudi prosta izbira v zadoščevanju človeških potreb. Le-to pa more voditi do zelo dalekosežnih sprememb gospo-darsko-organizacijskega in gospo-darsko-pravnega značaja in novega gospodarskega sistema. Tudi v miselnem svetu se iz spopada med individualizmom in kolektivizmom poraja novo personalis-tično gledanje na gospodarstvo in družbo, tudi na vzhodu. V svoji knjigi se prof. Žebot oslanja na ugotovitve W.W. Ros-towa (The Stages of Economic Growth), JjK. Galbretha (The Affluent Society) in Milovana Djilasa {The New Class) in jih kritično dopolnjuje in poglablja. Knjiga je znastvena in aktualna. Namenjena je gospodarstvenikom, sociologom in politikom. Predvsem bi želeli, da bi jo s pridom brali v vladnih krogih, predvsem v State Departmentu. Negospodarstveniku se je težko prebiti skozi poglavja o inflaciji, ker zahtevajo podrobno znanje in domačnost s teorijo narodnega gospodarstva in gospodarsko politiko. Ravno v teh poglavjih je doprinos prof. Žobota k razjas-njevanju problematike največiji. M. R. 'ov/ce iz iStOVENIJE • Zaposlenost žensk. Slovenija je po odstotku zaposlenih ženks47%-za Sovjetsko zvezo in Japonsko tretja dežela na svetu. V nekaterih občinah je od vseh zaposlenih že skoraj 50% ženks in še se kažejo njih težnje po nadaljnem vključevanju v delovni proces. • Naravni prirastek. V mejah sedanje Slovenije je pred sto leti živelo okrog milijon Slov 'encev. Takrat so Slovenke rodile letno nad 40.000 živoro-jenih otrok. Danes v istih mejah živi poldrug milijon Slovencev, a slovenske matere rode letno le okrog 30.000 živih otrok. Na tisoč prebivalcev se je pred drugo svetovno vojno v Sloveniji rodilo 33 otrok, med samo vojno 30, prvih deset let po vojni je bilo povprečno število živoroje-nih otrok na 1000 prebivalcev 23. Leta 1960 so v Sloveniji zabeležili na 1000 prebivalcev 18 živo-rojenih otrok. Za tako majhen narod, kot je slovenski, je ta številka več kot vznemirjajoča. Leta 1960 smo namreč Slovenci prešli mejo enostavne biološke reprodukcije in lahko ugotovimo, da biološko že izumiramo. Ce bi upoštevali dosedanji razvoj, bi lahko do ure natančno izračunali kdaj bo umrl poslednji Slovenec. Med evropskimi deželami smo na dnu lestvice. Številke so zakričale že leta 1960. V petih letih se položaj ni prav nič izboljšal. Pet let že slovenski komunistični oblastniki ignorirajo te katastrofalne številke. Da za Tita to ni problem je jasno. Krivda pada na slovenske komuniste, ki jim za slovenstvo nič ni, da le grade "socializem" za Tita in Beograd. • Številke iz ljubljanskih porodnišnic. Obe ljubljanski porodnišnici (mestna in klinika) imata na voljo samo 188 postelj. Na teh je leta 1962 rodilo nad 5000 porodnic in ležalo okrog 4000 žena zaradi abortusov. Na eni porodniški postelji je bilo 577 porodov letno. Tako je porodnica, teoretično vzeto, mogla ležati na postelji le 9 ur in pol. V oddelku za izpraskanje pride na eno posteljo letno 230 pacientk in vsaka lahko leži na postelji le en dan in pol. Po izkoriščanju kapacitet leže, računsko vzeto, 3 pacientke na eni postelji. Praktično pa je videti takole: porodnice morajo že tretji dan po porodu domov. • Sanacija blejskega jezera. Žalostna resnica o umirajočem blejskem jezeru postaja bolj in bolj kruta. Spodnje jezerske vode, iki so brez kisika, obremenjene z žveplovodikom, postajajo vse bolj strupene. O bolnem jezeru so že veliko pistali, še več govorili, tudi vložili težke milijone za sanacijo, a jezero-biser Slovenije- je že vedno bolno. Naprava, ki naj bi dovajala v spodnje jezerske plasti svežo vodo iz Radovne, je stala 252 milijonov dinarjev in se je pokvarila v prvih sekundah delovanja. Sedaj stoji pokvarjena že osem mesecev. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi bilo potreba vložiti še 20 milijonov pa se sedaj rajši preprirajo in mečejo krivdo drug na drugega, bolno jezero pa čaka. • "Domovi počitka". Po podatkih sekretariata za socialno skrbstvo v Ljubljani je v Sloveniji 31 "domov počitka" z približno 3,100 oskrbovanci, ki predstavljajo poldrug odstotek vseh nad 60 let starih prebivalcev v Slovenj ii. Po podatikih sekreta-rijata pa bi morali takšno osber-bo za ostarele vsaj podvojiti. Pred vojno je živelo v takšnih domovih v Sloveniji nad 3,200 oskrbovancev, čeprav je bila takrat povprečna tarosta skoraj za petnajst let nižja od današnje. Položaj ostarelih se je pod komunizmom poslabšal. Bo pa še hujše, ker se povprečna starost močno dviga zaradi katastrofalnega upada rojstev. • Zanemarjanje strokovnih in zdravstvenih šol. Strokovno šolstvo je v Sloveniji neurejeno, ker ni poskbljeno za njegovo vzdrževanje. Prosvetne oblasti, industrija in občine ne morejo priti do sporazuma kdo naj nosi stroške in kolikšen del. Zastopniki zdravstvenih ustanov pa se pritožujejo nad pomanjkanjem šolanega zdravstvenega osobja, ki ga pa ni zaradi pomanjkanja srednjih zdravstvenih šol. • Smrtna kosa v domovini 8. novembra je v Vipavi umrl slovenski gledališki igralec Mo-dest Sancin. 29. decembra pa je v Ljubljani umrl profesor dr. Ivan Grafe-naucr, slovenski slovstveni zgodovinar, narodopisec in redni ud Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slovenski živinozdravnik v Kanadi žrtev tragične v prometne nesreče, 26. januarja 1965. je umrl nenadne smrti v Caledon-u, Ont., kot žrtev tragične prometne nesreče, živinozdravnik Dr. Bogdan Pestotnik. Pokojni se jc rodil v Ljubljani, kjer jc končal gimnazijske študije in prva univerzitetna leta. Med zadnjo vojno in komunistično revolucijo na Slovenskem, sc je aktivno in od vsega p oče tka udcjstovval kot katoličan v pro-tikomunističnem taboru. Leta 1945. se je kot, domobranec umaknil na Koroško, kjer je nastopil grenko pot begunstva. Kot mož trdne volje in obču-dovanjavredne vztrajnosti se je takoj, ko se je ponudila prilika posvetil študiju, da bi dosegel svoj zaželjeni poklic. Študiral je v Bologni | Italija, in nadaljeval študije v Madridu | Španija, kjer je leta 1962. promoviral iz iiivi-nozdravstva. V začetku leta 1953. se je preselil k svoji družini v Kanado. Tudi tu se je takoj posvetil študiju, in sicer je študiral na Ontario Veterinary College-u v Guelphu, Ont., kjer je leta 1958. položil predpisane izpite in bil kot veterinar sprejet v Ontario Veterinary Associa-tiou. V začetku je vršil privatno I prakso v Guelphu. Pred tremi leti pa je nastopil sluiibo kot ve-terinar-inspektor pri Fcderal Department of Agriculture. Lansko leto pa jc bil imenovan za veterinarja - inšpektorja pri Health of Animal Department-u v Palmerston-u. Ont Svoj dom si je ustvaril v Ca-eldonu, Ont., ikjcr se je leta 1960. poročil; njegov zakon je bil blagoslovljen z dvema hčerkicama. Pokojni Bogdan Pestotnik je bil od vsega početka odkrit in navdušen pristaš ideje svobodne slovenske države. Kot član Slovenskega Državnega Gibanja je vedno rad in navdušeno sodeloval in pomagal, kjer koli je šlo za slovensko stvar. Užaloščeni ženi Ani ti in hčerkicama, hudo prizadeti materi in sestram ter vsem ostalim sorodnikom pokojnega Bogdana naše iskrene sožalje. Novi zvonoci v Slovenskih goricah Slovenci smo imeli smolo Zlasti kar tiče cerkvenih zvonov. Med prvo svetovno vojno, za čssa Nje-govevega cesarskega in apostolskega Veličanstva Franca Jožefa I. so pobrali skoro vse zvonove po cerkvah, ledid je propad mo- narhije. Ljudje so s težkimi žrtvami omogočili nove. Hitler je napravil isto napako. Zaplenil je cerkvene zvonove in jih pretopil v kanone za zamago nem-štva Njegov "tisočletni rajh" je žalostno propadel. Od takrat, ko je zavladal po zaslugi Churchila, Roo-sevvelta in Trumana komunizem v katoliških deželah južne Evrope, ni bilo mnogo upanja, da bi lahko verni narod zopet nabavil nove zvonove. Vsaj v Sloveniji je sedaj v toliko boljše, da smejo verniki zopet nabaviti glicarje k Bogu — nove zvonove. So velike žrtve in narod, ki je kljub tolikemu verskemu preganjanju ohranil vero, jih rad sprejema. Tako so poročila iz Slov. Goric. Pri Sv. Antonu v Slov, goricah imajo 3 nove zvonove. Stali so 6 milijonov dinarjev. Pri Negovi jih pričakujejo za Velikonoč — dva bosta stala 2 miljona dinarjev, Pri Sv. Benediktu imajo tudi že zbirke za nove zvonove. Bog daj, da jih ne bi nikdar več uničila brezbožna oblast za morilske namene. Velike denarne žrtve so nov dokaz, da komunizmu ni uspelo uničiti vere v narodu. Komunizem bo propadel in že propada, veren slovenski narod pa bo ostal in upamo, da dobo prav ti zvonovi peli s slavo vstalega naroda. —tč Slovenski jugokomunisti Na VIII. kongresu Saveza Komunistov Jugoslavije, ki je bil v Beogradu od 7. do 14. decembra lani, so se za člane njegovega Centralnega komiteja dali izvoliti naslednji komunisti iz Slovenije: Roman Albreht, Viktor Avbelj, Tone Bole, Ivan Dolničar, Albert Jakopič, Edvard Kardelj, Stane Kavčič, Boris Kraigher, Sergej Kraigher, Franc Leskošek, Ivan Maček, Marjan Orožen, Bogdan Osolnik, Franc Popit, Francka Stimole, Lidija šentjurc, Vida Tomšič, Andrej Verbič, Janez Vi-potnik, Boris Ziherl, Joiie Žohar, ki so odgovorni za nadaljnje za-sužnjevanje in izkoriščanje slovenskega naroda po velesrb-skem j ugo komunizmu. Boris Kraigher je postal član Izvršnega komiteja CK SKJ. Prvi delegat na kongresu za ljubljanski okraj jc bil Edo Brajnik, namestnik sekretarja za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, morilec pokojnega dr. Marka Natlačena. Zadolževanje v Sloveniji Najotipljivejši dokaz , za nezaupanje v najnovejše gospodarske "reforme" ter za zmanjševanje vrednosti dinarja je vse večje zadolževanje zasebnikov, ki je posebno naraslo v Sloveniji. Leta 1963 so vsa potrošniška posojila v Sloveniji decembra dosegla znesek 27 milijard 600 milijonov dinarjev, hranilnih vlog pa je bilo 42 milijard 200 milijonov dinarjev. Ob koncu leta 1964 pa je znesek potrošniških poojil naras-tel na 48 milijard 500 milijonov dinarjev, hranilne vloge pa so znašale 49 milijard 700 milijonov dinarjev, torej samo milijardo in pol več ko dolgovi. Iz česa bodo dajali posojila in kredite, če pojde tako naprej? Vaba svobode Komunističnim oblastem v Prekmurju — in v republiki Sloveniji — povzroča vse večje politične skrbi narašajoče odhajanje ljudi — največ mladih —na sezonsko in drugo delo v tujino, zlasti v sosednjo Avstrijo. Lani jih je šlo iz murskosoboške in len davske občine nad 4000, in to z uradnim dovoljenjem. Nihče pa ni sposoben dognati, koliko jih odhaja s trebuhom za kruhom — in za svobodo — pod raznimi pretvezami: obiski, izleti in drugo. Ker se ti sezonski delavci Ali se spomnite na davčne tiskovine, ki ste jih dobili po pošli? One so drugačne. So osebnostne. Tukaj so navodila, kako jih uporabite. 1. 4. Nekako sedaj boste našli vaše osebne davčne tiskovine v vašem poštnem nabiralnika. Kaj jih napravlja osebnostne? Dejstvo, da so poslane po pošti naravnost na vas in da imajo natisnjeno vašo raz-poznalno številko ("code number"). Ko je vaša osebnostna davčna tiskovina izpolnjena, vtaknite primerek tiskovine, ki nosi natisnjeno vaše ime in naslov v že naprej naslovljeno zalepko, ki vam je bila tudi priposlana istočasno. Ne pozabite pridejati enega primerka od vsakega T 4 lističa ter vsa potrdila in rač-line, ki podpirajo vaše navedbe za podporne ("charitable") in zdravniške ("medica!") odpise. 2. 5. Ko prejmere vašo osebnostno zalepko, boste v n jej našu dva primerka T 1 tiskovine. Hranite vaše davčne tiskovine ("incomc tax form") na varnem mestu, dokler ne dobite vaših T 4 listkov. To bo ne kasneje kot 28. februarja. 3. Ko že imate vaše T 4 listke, izpolnite vaše osebnostne davčne tiskovine. Primerek BREZ vašega imena je tiskovina, na kateri si nastavite vašo izpolnitev. Ta primerek držite za sebe ter prepišite vaše končne obračune na primerek tiskovine, ki ima natisnjeno vaše ime ("personalizcd form"). Cc je vaše ime ali vaš naslov nepravilno natiskan na tej tiskovini, prosimo, da to popravite. Ce kdo drugi pripravlja za vas vaše tiskovine, mu izročite osebnostne tiskovine, z vašim natisnjenim imenom, naslovom in razpoznalno številko, da lahko iste - izpolni. DEPARTMENT OF NATIONAL REVENUE The Hon. E. J. Bcnson, Minister Predno zalepite zalepko, še enkrat preglejte, ali so vaše davčne tiskovine iz-poljene pravilno ter dali ste vložili v zalepko zares osebnostno davčno tiskovino, ki ima natisnjeno vaše ime in naslov, če pa slučajno niste sprejeli davčnih tiskovin po pošti, ali če ste morda izgubili vaše osebnostne tiskovine, lahko dobite iste prazne ("blank"), brez natisnjenega vašega imena v krajevnem poštnem uradu. POSLANE VAM. VI JIH IZPOLNITE VI JIH VRNETE. vračajo domov polni hvale nad razmerami v svobodni Evropi in z lepimi denarji, je to seveda oblastem strašansko čez glavo. Zaradi tega so sklicali decembra v Murski Soboti nujno posvetovanje krajevnih in republiških zavodov za zaposlovanje in socialno zavarovanje, da bi se dogovorili, kako stvar preprečiti, a kaže, da bi edina pot bila prepoved, njena posledica pa seveda brezposelnost — in to v socialističnem redu. Pravi odgovor je pa dal dopisniku "Dela" mlad fant na meji, re koč: "Mar bi nam doma omogočili boljši zaslužek in človeka dostojno življenje, pa sc nam nc bi nikamor mudilo." I Jugoslovanska "sinhronizacija" Kinematografi v Sloveniji do bivajo mnogo tujih filmov prek izposojevalnega podjetja "Zet: Film" v Črni gori. To podjetje je sklenilo, da bo odslej filme, pri katerih je govor bistveno važen za razumevanje, sinhroniziralo, se pravi, ves govorjeni del posnelo v domačem jeziku in z glasovi domačih igralcev. Domači jezik bi seveda bila srbščina. Od zastopnikov slovenskih kinov je to najnovejšo jugoslovenarsko nakano sprejel edino tisti iz Maribora, a le za film 'Lani v Marienbadu, drugi so temu odločno nasprotovali. "Zeta Film" je na nasvet komunističnih oblasti našel salo-monsko pot: filmi bodo sinhroni-zirani v srbščini, za Slobenijo pa jih bodo osrbeli s podnaslovi v slovenščini, in še to najbrž v južnjaški. In kako znajo v integrirani Jugoslaviji slovensko, vidimo iz prevodov slovenskih pesmi v angleščino na "Jugotono-vih" ploščah, kjer so na primer Avsenikovo "Tam kjer murke cveto" predelali v "Where the Cucumbers Bloom", "So mam'ca mi d'jali" pa v "My Mother Gave Me".. PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE"! PRIDOBITE NOVE NAROČNIKE I NOVICE • Na svetovni razstavi v Montrealu 1. 1967 bo sedem cerkve zgradilo skupen paviljon. Sodelujoče cerkve so: katoliška Cerkev. United Church, Anglican Ghurch, Presbyterian Church, Zveza baptistovskih cerkva, pravoslavna cerkev in luteranska cerkev v Kanadi. Vatikan ne bo imel svojega paviljona na kanadski razstavi. • V pariški cerkvi Notre Dame dc Lorette sledi vsako nedeljo duhovnikovi pridigi govor laika. Doslej so laiki govorili samo o gmotnih župnijskih zadevah. • V Švici jc postal popularen duhovni k-pevec. Učitelj na gimnaziji sv. Mihaela preč. Alfred Fluray se je pridružil francoskemu duhovniku Aimcu Duvalu in svetovno znani belgijski sestri Scour Sourire v porabljanju popularne glasbe za širjenje vere. Imenujejo ga "švicarskega božjega trubadurja". Njegove melodije, ki jih sam sklada, so zelo priljubljene ter jih predvajajo tudi na evropskih radijskih in televizijskih postajah. Posneli so jih tudi na plošče. • letošnji socialni dnevi — SOCIAL LIFE CONFERENCE— za angleško govoreče katoličane Kanade bodo v Loyola Collegu v Montrealu od 28—30 maja 1965. Predmet študija bo "Kristjan v občestvu". Namen letošnjega zasedanja, ki se bo nadaljevalo prihodnje leto v krajevnih konferencah, ne bo iskanje cenenih gesel, ki bi jih mogli udeleženci vzeti domov kot vodilo za vsakdanje življenje, marveč odpiranje oči za spremenjene razmere, v katerih živimo. Ta nova stvarnost, ki se šele poraja in katere bodoči razvoj bolj slutimo kot pa razumemo, zahteva najprej temeljitega preiskovanja predno bo mogoče odločiti, kakšne rešitve bodo vodile do uspeha. Težišče zborovanja zato ne bo v predavanjih, marveč v majhnih skupinah, ki bodo prem-levale ta vprašanja in bodo imele za pomoč na razpolago razne strokovnjake. Gostitelj konference bo kardinal Leger, čeprav se po navadi prišteva francosko govorečim katoličanom Kanade Chicago (Nadaljevanje s 3 strani.) sko ime se tako najlepše uveljavlja. Odveč bi bilo pisati o obširnem programu. Ni prostora. Na tem mestu iskrene čestitke p. Vendclinu in vsem, ki so sodelovali. Strokovnjaki pravijo, da je bil ta koncert eden od najlepših. Seveda ne smemo pozabiti pri tem še to, da ima nemalo zaslug tudi naš poznani pianist dr, Alfred Fišinger. Ima sicer polne roke dela kot organist pri sv. Juriju v South Chicagu, in še drugod pa vedno najde priliko, da pomago še p. Vendelinu in še drugim v našem slovenskem naselju. • Fatlier Kalist Langerholz, OFM—postal doktor. Predstojniki v Lemontu so ga poslali v Sveto deželo na študij svetega pisma. Dne 18. decembra je položil doktorat iz te stroke. Njegova teza je bila: "Aletheia" — (razodeta resnica, razodetje) pri Sv. P avlu. Novemu doktorju sv. pisma naše iskrene čestitke. Bog daj da bi mu predstojniki dali možnost da bi se lahko po povratku uspešno uveljavil!