GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES" r V) / 0) c 3 * n< 11] Dvoles Številka 15 novoles V J 5. oktober 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA „Danes in jutri 84” Z razvojem naše samouprav- f vade nezadostne, in nezagotav-ne socialistične družbe smo ljajo niti najnujnejše prehrane dosegli tudi na področju gra- družin v izjemnih situacijah, ditve splošne ljudske obrambe Temeljni element, ki izhaja iz in družbene samozaščite po- izkušenj in načel NOB in daje membne uspehe, predvsem za- celovitosti sistema ljudske obradi dejstva, da je ljudska rambe in družbene samozaščite obramba in družbena samo specifičen poudarek, je človek, zaščita sestavni del človekovih delavec in občan, edini ki se samoupravnih pravic in dolžno- lahko v organiziranih in priprav-sti. To daje delavcem in obča- ljenih akcijah bori tudi proti nom široke možnosti za ustvar- moderni vojaški tehniki in pre-jalno in samoiniciativno delova- maguje s svojo voljo in sposob-nje, tako v združenem delu, KS nostjo tudi naj večje elemen in družbeno-politični skup- tarne stihije, nosti; glede organiziranja, prav zaradi tega je prehrana opremljanja in preskrbe prebi- jn preskrba prebivalstva bistven valstva z živili. Eden izmed element v letošnji republiški pomembnih dejavnikov v funk- a kciji „Nič nas ne sme prese-ciji preskrbe je tudi akcija z netiti”, ki s preverjanjem ob-geslom „Danes in jutri 84”, saj rambne sposobnosti naprav in praktično rešuje eno izmed pripravljenostjo delovnih ljudi važnejših nalog ljudske ob- jn občanov na izredne življen-rambe in družbene samozaščite, jske situacije, doživlja vrh svojih to je zagotovitev minimalne akcij prav v septembra letoš-rezerve živil v vsakem gospo- njega leta. dinjstvu. Ta sistem aktivnosti je v Znanstveno—sociološke ugo- delovni organizaciji HP Kolin tovitve so pokazale, da so ska časovno pogojeval tudi rezerve hrane predvsem v večjih pospešeno pripravo proizvodnje urbaniziranih stanovanjskih so- in sestave paketa rezervne hrane seskah, glede na nov način v temeljni organizaciji Slovenj preskrbe in prehrambene na- Gradec, ki se bo z začetkom V akciji NNNP so bili poleg ostalih močno zaposleni tudi transportni delavci. Potrebno je bilo opraviti veliko prevozov. Trdimo lahko, da so svoje delo dobro opravili. V petek, 28. 9. 1979 je bila na obisku v Novolesu belgijska parlamentarna delegacija. Visoki gosti so se želeli seznaniti z delom naše DO. Po razgovoru med katerim sta jim bili predstavljeni DO Novoles in GG Novo mesto, so si ogledali TOZD: Žaga, TDP, TVP in TES. Nato pa so si ogledali še krčenje gozdnih površin proizvodnje v septembra letošnjega leta praktično vključila v akcijo „NNNP”. Vsebina paketa rezervne hrane „Danes in jutri 84” omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini po 3 obroke za 7 dni 7 dni x 3 obroke x 4 osebe = 84 z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C. Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzerve praviloma 2—porcijske. Paket tehta 25 kg. Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnev ne fiziološke potrebe tako po kalorični kot nutritivni plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in vsebuje 55 g beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična vrednost povsem zadošča dnev- nim potrebam človeškega organizma. Vsebino paketa je podrobno pregledala in potrdila mešana komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov. Paket bo v vsakdanjem življenju tudi nekakšen regulator med zalogami prehrambenih artiklov, predvsem v dnevih ko nakup v trgovini ne bo mogoč, oz. ko bo družina potrebovala hittro in enostavno pripravljen obrok, pa tudi na izletih in taborenju. Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je 1.050,00 din, cena izdelkov v paketu pa je za približno 20 % nižja od maloprodajnih cen. (Nadaljevanja na 2. strani) Paket rezervne hrane. „Danes in jutri 84” (N adaljevanje s 1. strani) V temeljni organizaciji HP Kolinska v Slovenj Gradcu lahko zagotovijo letno izdelavo do 400.000 prehrambenih paketov, za leto 1980, pa glede na dejstvo, da je ta paket praktično novost na našem tržišču, pa predvidevajo pripraviti 100.000 paketov. Za odločitev o kapaciteti obrata so bili upoštevani statistični podatki o številu gospodinjstev, družinskih članov in deležu kmečkega prebivalstva v celotni republiki, vendar pa bo šele praktična uporaba paketa pokazala eventuelne potrebe po spremembi in dopolnitvi. Zato so se delavci v temeljni organizaciji odločili za čiir. večjo prilagodljivost pri načrtovanju vsebine, velikosti in težnje po raznovrstnosti jedi. Že lijo, da vsi uporabniki v zvezi s sestavo prehrambenega paketa ,Danes in jutri 84” posredujejo svoje pripombe, želje in predloge. Ta ko tekoče spremljanje želja in potreb so strokovnjaki že uporabili za bodočo proizvodnjo, ko bo temeljna organizacija poslala na trpišče prehrambeni paket za dvočlansko družino. Da bi delovnim ljudem in občanom čimbolj poenostavili nakup paketa „Danes in jutri 84” sta Zveza sindikatov in SZDL, kot temeljna nosilca in politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske obrambe in druž dne samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obročnega plačevanja paketa. Tako bo Zveza sindikatov kot najširši družbeno—politični dejavnik delovnih ljudi konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delavcem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnovne organizacije v vsaki TOZD bodo evidentirale kupce in poskrbele za brezobrestno obročno plačevanje (4. obroki). Obroki se bodo odplačevali, kot vsi ostali načini kreditiranja pri izplačilu osebnih dohodkov. Vsaka TOZD bo za svoje delavce jamčila, da bodo obroki v predvidenem času odplačani. Drugi način pa bo potekal preko direktnega naročila in plačila pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni. Prijave in potrebe pa zbira tudi neposredno TOZD Slovenj Gradec, Francetova c. 17, tel. (062) 841-551, ali HP Kolinska odd. Gastro, Ljubljana, Nazoijeva 12,- tel. 061 24-614. Namen paketa se kaže torej predvsem v ustvarjanju potrebnih zalog hrane v primeru vojne in elementarnih nesreč, ko bodo zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano in ko bo prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čas, ki bo v različnih krajih različen, pač odvisno od konkretnih priprav in izvedb nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za premostitev teh težav pri preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oz. gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil. S svojo neuvrščeno zunanjo politiko in z vzglednim ravnanjem na področju mednarodne solidarnosti in vzajemne pomoči pa naša samoupravna socialistična dmžba v okviru svojih možnosti zagotavlja tudi pomoč drugim narodom, ki jih prizadenejo hujše elementarne nesreče. Tako bo prehrambeni paket „Danes in jutri 84” postal tudi ena izmed učinkovitih oblik pomoči jugoslovanskega Rdečega križa. UREDNIŠTVO GLASILA HP KOLINSKA Pismo uredniku Najlepše se vam zahvaljujem za časopis, ki sem ga prejela. Bila sem ga zelo vesela, saj sem ga vedno rada prebirala. Obenem pa sem bila tudi presenečena, ker sem ga prejela tudi sedaj, ko sem upokojena. Mislila sem si, da sem že pri odpisanih in bo na vse pozabljeno, pa vendar le ni tako. Želim si in obenem tudi prosim, da bi mi ga še naprej pošiljali, za kar se vam že v naprej zahvaljujem. Uredniški odbor pa tovariško pozdravljam. Že lim vam še veliko uspeha v Novolesu. Upokojenka MARIJA KOVAČECL Prav prijetno ste nas pre-1 senetili s svojim pismom tov. Marija. Da boste prejemali naše glasilo tudi v bodoče je prav gotovo, saj ga prejemajo vsi naši upokojenci. Vesel sem, da ste se oglasili s pismom in se vam naj lepše zahvaljujem v svojem imenu in v imenu uredniškega odbora. Če boste utegnili, pa nam še kaj napišite. Urednik Izid referenduma - 20. 9.1979 Dne 20. 9. 1979 smo v naši delovni organizaciji izvedli referendum o samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD Uniles, o statutu SOZD Uniles in o pripojitvi OZD „HOJA" k SOZD Uniles. Iz rezultatov, ki so prikazani v tabeli je razvidno, da so rezultati dokaj ugodni, glede na to, da je bila izredno velika odsotnost (trgatev, vojaške vaje in bolniška). Tokrat preseneča nekoliko slabši izid v TOZD TG Dvor, TPI in BOR. Družbeno politične organizacije v teh TOZD bodo morale analizirati vzroke nekoliko slabših rezultatov, kot so v teh TOZD običajni. M.G. IZID REFERENDUMA 20/9-1979 TOZD Št.vp.v vd.imanlk Glasovalo Izid-absolutno SS Statut Hoja Izid-relativno SS Statut Hoja Cr1«otno Udeležba % 1. TDP 364 279 58/ 57/ 55/ 76/ 75/ 72/ 85 77 2. Žaga 172 152 72/ 72/ 72/ 02/ 02/ 82/ 20 88 3. TPP 216 180 75% 72/ 74/ 90/ 86/ 88/ 36 83 4. TVP 311 274 65% 54/ 64/ 74/ 72/ 72/ 37 08 5. TES 124 100 65% 60/ 68/ 80/ 04/ 84/ 24 81 6. BLP 94 84 79% 79/ BO/ 89/ 89/ 9 D/ 10 89 7. LIPA 92 79 75% 73/ 76/ 91/ 85/ 89/ 13 86 8. BOR 87 74 55% 57/ 57/ 65/ 67/ 67/ 13 85 9. TAP 133 115 66% 65% 67/ 77/ 77/ 78/ 18 86 10. DSSS 153 124 76% 75/ 76/ 94/ 94/ 94/ 29 81 11. TSP 347 295 59% 57/ 57/ 69/ 67/ 67/ 52 85 12. TPI 70 64 55/1 60/ 60/ 67/ 73/ 73/ 14 82 13. TGD 78 73 55/ 60/ 53/ 59/ 64/ 56/ 5 94 14. TK0 91 82 79% 78/ 77/ 88/ 87/ 06/ 9 90 15. SIG mA T 121 lo8 00/ 77/ 75/ 9o/ 86/ 05/ 13 89 Razdeljeni krediti za individualno gradnjo RAZDELITEV KREDITOV ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO IZGRADNJO V LETU 1979 Na podlagi javnega razpisa za pridobitev individualnega stanovanjskega posojila pri OZD Novoles, ki je bil objavljen na oglasnih deskah TOZD in DSSS v mesecu juniju, je v kadrovsko — socialno službo prispelo 73 prošenj za pridobitev posojila. Po preteku razpisnega roka smo se sestali člani komisije za ogled stanovanj in novogradenj z namenom, da pregledamo novogradnje in adaptacije prosilcev. Pri oblikovanju prioritetne lestvice smo se držali kriterijev, ki jih določa samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo in sicer: — stanovanjske razmere prosilcev — faza novogradnje oz. adaptacije Skupščina občine je dala v mesecu juliju v javno razpravo Družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto. S problematiko želimo seznaniti vse zaposlene. Družbeni dogovor je nadaljevanje kadrovske politike v občini Novo mesto, katero je do sedaj urejal Družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike iz leta 1973, ki je ob izredno hitrem razvoju občine v zadnjih letih že zastarel in ga je bilo treba ponovno izdelati v celoti. Novi družbeni dogovor ureja naslednja področja kadrovske politike: — načrtovanje kadrovske politike v skladu s potrebami delovnih organizacij in možnostmi občine Novo mesto, načrtovanje izobraževalne politike z željo izobraževati delavce za potrebe delovnih organizacij; — skrb za izdelavo in dopolnitev razvidov del in nalog v delovnih organizacijah; — skrb za poklicno usmerjanje mladine; — skrb za izobraževanje de-lavc~" ob delu in iz dela, ter za ugotavljanje možnosti šolanja v tej obliki; — skrb za koordiniran način izbora delavcev za individualne poslovodne organe; — skrb za evidentiranje, usposabljanje delavcev za delo na področju mednarodnih odnosov; — organizacijo kadrovskih služb v organizacijah združe- — število družinskih članov, ki so zaposleni v Novolesu — leta zaposlitve pri delovni organizaciji — uspešnost pri delu — družbenopolitična aktivnost delavca — zdravstvene in socialne razmere prosilca — ter višina že prejetih kreditov. Že v prvi fazi so bili izločeni prosilci, ki na stanovanjski hiši nimajo vlite prve plošče in ki namensko ne varčujejo pri banki, ter s tem nimajo zagotovljenih 20 % vrednosti stanovanja, stanovanjske hiše in adaptacijskih del. Poudariti je potrebno, da je bilo oblikovanje lestvice kljub postavljenim kriterijem težko, saj nas je pri delu spremljalo predvsem pomanjkanje finančnih sredstev. V letošnjem letu smo imeli na razpolago le lf000.000 (sto starih mil.), kar je posledica ukrepa guverneijev nega dela tako, da bodo sposobne izvajati naloge, ki jim jih nalaga družbčni dogovor; — skrb za organizacijo takih evidenc kadrov v občini, ki bodo omogočale izbiro le—teh na odgovornejša dela in naloge; — dodeljevanje družbenih priznanj zaslužnim delovnim ljudem in občanom; — skrb za uskladitev investicijske politike organizacij združenega dela s kadrovskimi možnostmi občine. Za izvajanje družbenega dogovora skrbijo vsi podpisniki, za kar so družbenopolitično odgovorni. Za koordinirano delo pa skrbita kadrovska služba občinske skupščine in Skupnost za zaposlovanje. Kaj bomo pridobili z uveljavitvijo družbenega dogovora? — vsekakor urejene odnose na področju kadrovanja, kjer je opaziti v zadnjem času izredno neusklajeno delovanje vseh delovnih organizacij; — usmeritev investicijske politike delovnih organizacij na področju, kjer je zahtevanega več tehničnega znanja in manj fizičnega dela, saj delavcev primanjkuje; — višjo izobrazbeno strokovno raven vseh zaposlenih v delovnih organizacijah. Te cilje pa bomo dosegli le, če se bomo vsi ravnali po načelih družbenega dogovora in skrbeli za njegovo uveljavitev. V. S. bank Jugoslavije, po katerem nismo mogli koristiti oročena sredstva pri banki, ker se nam le ta niso sprostila. Komisija je zaradi navedenega stanja morala nekatere prosilce izločiti, bodisi zato, ker z deli še niso pričeli, ali pa zato, ker njihove stanovanjske razmere niso najbolj pereče, bi pa še potrebovali določena sredstva za dokončanje. Komisijaje določila najvišji znesek 35.000 din, najnižji pa 15.000 din. Predlog prioritetne lestvice so nadalje obravnavali delavski sveti TOZD in DSSS na svojih rednih sejah v času od 30. 8. 1979 do 26. 9.1979 in potrdili posojilo naslednjim prosilcem: - iz TOZD TVP: Francu Darovcu 35.000 din, Danici Fink 20.000 din, Francu Kri-žeju 15.000 din, Janezu Kobetu 20.000 din, Cvetu Koširju 25.000 din, Anici Krajnc 20.000 din, Jožetu Palčiču 20.000 din, Francu Petanu 20.000 din, Branetu Skubetu 25.000 din, Stanetu Špecu 15.000 din, Stanetu Senica 20.000 din, Mileni Vrtar 20.000 din. — iz TOZD TDP: Jožetu Henigmanu 20.000 din, Nadi Horvat 20.000 din, Jožetu Rusu 15.000 din, Iki Stojakovič 15.000 din, Cveti Zupančič 25.000 din, Anici Jenič 25.000 din, Cirilu Kavšček 15.000 din, Alojziji Marolt 20.000 din. - iz TOZD TSP: Cveti Blagojevič 25.000 din, Kopina Joži 15.000 din, Rajku Jovič 35.000 din, Dragi Miklavčič 20.000 din, Stanetu Peterlin 35.000 din, Angeli Potočar 15.000 din. — iz TOZD Žaga Straža: Ivanu Bradač 35.000 din, Tončki Glavan 15.000 din Antonu fink 15.000 din, Majdi Žagar 15.000 din, Slavku Špel-ko 20.000 din. Počasi vendar vztrajno tudi naš delovni človek spoznava upravičenost vlaganj v varstvo pri delu, saj gre pri tem še vedno za ogromna sredstva, ki se izgubljajo. Vse preveč je še ljudi, ki ne mislijo tako, ljudi, katerim je prva proizvodnja, torej tistim, za katere lahko - iz TOZD TGD: Štefki Murn 15.000 din. — iz TOZD TPP: Leonu Bele 15.000 din, Francu Škoda 15.000 din. — iz TOZD TKO: Olgi Gršič 15.000 din, Martinu Ja klič 25.000 din, Antonu Plut 20.000 din, Slavu Težak 20.000 din. — iz TOZD TAP: Jožetu Bevc 20.000 din, Jožetu Rajer 15.000 din, Stanki Udovič 20.000 din. — iz DSSS: Matiji Bradač 15.000 din, Anici Hrastar 15.000 din, Branki Kum 15.000 din. — iz TOZD BLP: Jožetu Bartolj 15.000 din, Francu Pureber 25.000 din, Dragici Zupančič 25.000 din. Negativno rešene prošnje pa so bile naslednjim prosilcem: Ljudmili Dular TOZD TVP, Viki Levstik TOZD TVP, Mariji Hrovat TOZD TDP, Ma jdi Blatnik TOZD TDP, Janezu Cesar TOZD TSP, Slavki Hočevar TOZD TSP, Mariji Špehar TOZD TSP, Mariji Juršič TOZD TSP, Jožici Grubar TOZD TSP, Karolu Blatnik TOZD Žaga Straža, Ivanu Stopar TOZD TES, Tinetu Zupančič TOZD TES, Joži Koncilja TOZD TGD Slavki Štupar TOZD TGD, Janez Trunkelj TOZD TGD, Slavu Kuretič TOZD TKO, Vinku Matkovič TOZD TKO, Rudiju Pavlinič TOZD TKO, Stanislavu Puš TOZD TKO, Faniki Sitar TOZD TAP, Albinu Vidmar TOZD TPI, Mileni Zupančič DSSS, Antonu Golob TOZD BLP, Jožetu Me rvar TOZD BLP. Vsem prosilcem posojila, ki imajo odobren določen znesek, so izdani sklepi, s katerimi se morajo zglasiti na Ljubljanski banki v Novem mestu, kjer bojo uredili vse potrebno, da bodo posojilo lahko koristili. trdimo, da so posredno tudi krivci za armado naših invalidov ali kako drugače zdravstveno prizadetih delavcev. Vlaganja v varstvo pri delu so nujna tudi zato, ker od nas to (Nadaljevanje na 4. strani) Družbeni dogovor o. D. HORVAT Zakaj se splača vlagati v varstvo pri delu ? Zakaj se splača vlagati v varstvo pri delu ? (Nadaljevanje s 3. strani) zahteva republiški zakon o varstvu pri delu, ko narekuje organizacijam združenega dela, da so dolžne ohranjati takšno delovno okolje, delovne in življenjske razmere, ki zagotavljajo fizično in moralno integriteto delavca pri delu. Morda je kdo, ki misli, da bi se problemi varstva pri delu lahko enostavno rešili s pomočjo predpisov in tehnološko — varnostno dovršeno izdelanimi delovnimi pripravami in napravami, vendar pa pri tem ne smemo prezreti tehnološkega procesa, ki je največkrat nepredvidljiv. Zato se v njem in katere trenutno ni ustreznih rešitev za sanacijo. Vlaganje v varnostno tehniko je nujno, ne samo iz humanih in socialnih nagibov, temveč tudi zato, ker je varnostna tehnika vgrajena v našo dejavnost kot temeljna zahteva ekonomike naše družbe. Z investicijskimi vlaganji v tehniki varstva lahko dosežemo optimalno uporabo vseh delovnih zmogljivosti, s tem pa se zvišuje tudi družbeni dohodek, humanizira delo, ohranja zdravje delavcev itd.... Zanimivo na to temo je primerjati stroške nesreč in stroške vlaganj v varstvo pri delu. z njim porajajo nove in nove situacije, pogoj dela z njimi pa tudi nevarnosti, katere je potrebno sproti obravnavati in reše vati. Zato je seveda v prvi vrsti nujno oborožiti delavce z znanjem varnostne tehnike, s katero bi laže odkrivali nevarnosti in jih tudi uspešno sanirali. Še posebej je to potrebno zaradi tega, ker se pogosto srečujemo z novimi delovnimi pripravami in napravami, ki so bile izvedene brez poprejšnjih analiz s stališča varstva pri delu. Zaradi tega pretijo delavcem med delom številne nevarnosti. Precej je organizacij združenega dela, ki pravilno razumejo zahtevo po varnejšem delu in pomanjkljivosti odpravljajo med drugim tudi z internimi inovacijskimi razpisi. Pri nas bi lahko naprimer na takšen način hitreje in lažje rešili problem rušenja sekancev v silosu pri toplarni, kjer sedaj delavci to delo opravljajo ročno in na dokaj nevaren način, ter še mnogo drugih primerov za Znani diagram na sliki kaže pozitiven vpliv vlaganj v varnostno tehniko v prid zmanjšanja nesreč in zdravstvenih okvar. Krivulja I so stroški, ki jih imamo v širšem obsegu zaradi nesreč pri delu in zdravstvenih okvar, ki nastajajo zaradi neupoštevanja varnostne tehnike. Krivulja II je parabola stroškov, ki so povezani z uporabo varnostne tehnike. V skrajnem primeru vlaganja v varnostno tehniko bi dosegli stanje, v katerem poškodbe sploh ne bi mogle več nastajati. Drug skrajni primer nastane takrat, ko v varnost ne vložimo ničesar, kar bi vodilo do tega, da bi vsako dejanje povzročilo poškodbo. Zanimiva je krivulja, ki jo dobimo iz vsote krivulj I in II, ki nam da v točki 01 optimalno točko glede stroškov v zvezi z vgraditvijo varnosti. RUDI IVANClC »Varno” zloženi hlodi. Industrijska gasilska dmštva lesnih industrij Mebla, Bresta, Stola, Marlesa in Novolesa organizirajo vsako leto gasilsko srečanje Glavna dejavnost tega srečanja je tekmovanje v gasilsko športnih disciplinah in zbliževanje gasilcev. Letos je to že trinajsto srečanje, organiziralo pa ga je industrijsko gasilsko društvo Stol Ka mnik Desetina je šla na tekmovanje, ki je bilo 15/9—1979 z velikimi ambicijami, saj smo se doma dobro pripravili. Kljub temu, da smo vedeli, da bo huda konkurenca, ker so desetine zelo dobro izmjene še posebej desegina Mebla, kije že večkrat nastopala na mednarodnih tekmovanjih, smo bili prepričani v dobro uvrstitev. „Bolniška” nam je odnesla 120 let Izostanki z dela, ki nastajajo zaradi bolovanja, nezgod in drugih vzrokov, so prav gotovo eden od elementov, ki ovirajo stabilizacijska prizadevanja. Trdimo lahko, da bo ta element stalno prisoten, vendar se moramo potruditi, da bo število izostankov z dela čim manjše. Vzroke za izostanke lahko razvrstimo v več skupin. Ločimo izostanke, ki so neizogibni (zaradi bolezni, ko je človek nesposoben za delo); poznamo izostanke, ko je resnost bolezni dvomljiva ali nepopolno ugotovljiva; hkrati pa se pojavljajo tudi izostanki, ki jim botrujejo: izgovarjanja in podobno. Iz poročila, ki ga je izdala Služba varstva pri delu v naši DO lahko izluščimo podatek, da je vsak Novolesov delavec izostal v 1. polletju letošnjega leta z dela štirinajst dni. Ali povedano drugače; da bi nadok- nadili izgubljene dneve, bi moral en delavec delati 120 (sto dvajset) let. Koliko denarja bi zaslužil povprečno plačani Novolesovec v tem času, pa si lahko izračunate sami. Prav gotovo ne gre za majhno vsoto! Iz omenjenega poročila, ki obsega kar 31 tabelarnih pregledov pa smo izbrali tabelo, v kateri boste lahko poiskali koliko bolniških je „prispeval” vaš tozd. Gasilci v eni izmed akcij, ki se je nekateri še spominjajo — prvo mesto industrijsko gasilsko društvo Novoles Novo mesto—Straža z doseženimi 830 pozitivnimi točkami od 1000 možnih, kar pomeni osvojitev pre hodnega pokala. — drugo in tretje mesto si delita industrijsko gasilsko društvo Stol — Kamnik in industrijsko gasilsko društvo Marles — Maribor, — četrta je bila desetina industrijskega gasilskega društva Brest iz Cerknice in — peta oziroma zadnja desetina industrijskega gasilskega društva Meblo iz Nove gorice. Ne nazadnje moram poudariti še to, da je naša DO precej ogrožena zaradi požara, zato je nujno, da se preventivno vspo-sabljamo, ker le tako usposobljeni lahko preprečimo vsak požar. Da polažemo tudi izven Novolesa sposobnost naših gasilcev je nujno, da imamo stalno usposobljeno vsaj eno gasilsko desetino, katera nas reprezentira na raznih tekmovanjih. Ob tej priliki tudi vabimo vse delavke in delavce, ki imajo veselje do gasilstva, da se nam priključijo. POVELJNIK IGD NOVOLES JANEZ KOVAČEC TOZD Število Število Dni bol. Dni bol. 'Otipaj Skupaj izostanki zaposlenih bolnih do 30 dni nad SO dni fQrodni§ka z dela zaradi ___________________________________________________________bolovanja_______ TAP 133 145 1051 811 426 2288 TDP 355 580 2725 2293 1147 6165 TES 121 124 S48 269 621 1538 TPI 79 56 316 89 322 727 TPP 211 146 1076 933 1030 3039 TSP 366 297 2094 1510 1978 5582 IG 78 47 263 260 684 I2u7 Tl/P 313 476 220 8 2022 ‘575 58o5 ŽAGA 164 152 1092 687 558 2347 SIGITIAT 116 95 500 297 191 988 TK0 91 134 735 109 222 1066 DSSS 151 134 447 391 934 1700 BLP 94 68 120 200 138 458 LIPA 84 60 347 — — 347 BOR 83 143 492 — 492 SKUPAJ 2439 3057 14114 9871 10236 33749 Zopet smo osvojili | pokal ___________________ Desetina udeleženk tega tekmovanja je začela s svojem trdnim in nesebičnim delom že mesec dni pred tekmovanjem. V začetku smo vadili vsaki drugi dan, zadnji teden pa vsaki dan po tri ure. Tekmovalci so bili zelo delavni in s svojim nesebičnim in doslednim delom, dosegli doma že lepe rezultate. Predvsem je treba poudariti, da smo v desetino pritegnili veliko novih mladih gasilcev kar je tudi pogojevalo zasedbo prvega mesta na tem srečanju. Tekmovali smo v dveh gasilsko športnih disciplinah in sicer: — taktična vaja z motorno brizgalno v kateri nastopa sedem gasilcev, ter — štafetni tek z ovirami z istim številom tekmovalcev Tekmovanje je bilo zelo \zorno, saj so se desetine vztrajno borile za čimboljše rezultate. To potijuje tudi doseženo število pozitivnih točk posameznih enot: Tokrat gre le za vajo. PRISPEVEKI UČENČEV OSNOVNE SOLE VAVTA VAS - PRISPEVEKI UČENČEV OSNOVNE ŠOLE VAVTA VAS POROČILO S PIONIRSKE KONFERENCE OB DNEVU PIONIRJEV 28. 9. 1979 Vsako šolsko leto prinese nove izkušnje in vedno se pojavljajo tudi novi problemi. Vendar si vsi želimo, da bi jih čimprej in najbolje odpravili, da bi vzgojnoizobraževalno delo potekalo kar najuspešneje. Ob rednem pouku pa se na naši šoli odvijajo tudi mnoge izvenšolske tim. interesne dejavnosti. Prav danes (28. 9.) je bila pionirska konferenca, na kateri so pionirji pregledali in poročali o svojem delu v preteklem DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA Delavcem vaše delovne organizacije ki bodo navedeni paket knjig naročili s spodnjo naročilnic bomo obenem z naročenimi knjigami dostavili brezplač o še DARILNO KNJIGO: (A) B. Čopič: DOŽIVUALI NIKOLETINE BURSAĆA 260 str., pl. Ena najbolj popularnih satiričnih povesti iz partizanskega življenja ali 276 str., pl. (B) T. Green: TIHOTAPCI Knjiga razkriva najbolj skrite silnice modernega tihotapstva. 1. MOJ OTROK - MOJA VSAKDANJA SKRB izčrpen priročnik, ki obravnava nego in razvoj otroka v prvih šestih letih življenja 210 str., kart. 190 din 2 J. Conrad: LORD JIM Svojevrsten roman o morju in ljudeh, o kapitanu ki je v nesreči zapustil ladjo. 332 str., pl. 165 din 3. J. L. Harlihy: POLNOČNI KAVBOJ Srhljiva pripoved o ljudeh z roba ameriške civilizacije po kateri je bil posnet tudi odličen film. 230 str., pl. 1 50 din 4. M. Sojar: VRTNE ENOLETNICE Dragocen priročnik za vzgojo okrasn h rastlin ki bo dobrodošel vsakemu vrtičkarju, strokovnjakom v proiz vodnji, pa tudi vsem, ki se na vrtnarski poklic šele pripravljajo. 136 str., pl. 90 din F. W. Deakin: MUSSOLINIJEVIH ŠESTSTO DNI Knjiga o zadnjem razdobju fašistične Italije in hkrati o zadnjem razdobju »surovega prijateljstva" — sodelova ja med Mussolinijem in Hitlerjem. 375 str., pl. 260 din NAROČILNICA Podpisani(a): .......................................... naslov: ................................................ redno zaposlen(a) pri: ................................. nepreklicno naročam paket petih knjig za din 855.- Račun bom poravnal(a) v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Z naročenimi knjigami mi pošljite bre plačno tudi knjigo .....(vpišite knjigo A ali B). Kraj in datum: Lastnoročni podpis: Naročilnico pošljite na gornji naslov! šolskem letu. Med drugimi je bilo najuspešnejše tekmovanje o SKOJ—u in ZSM, za katero so učenci dosegli tretje mesto v občini. Prav tako so v občinskem merilu dosegli 4. do 5. mesto člani prometnega krož ka. Mladi tehniki pa so V republiškem merilu dosegli 6. mesto, koša rkaši pa drugo mesto v občini. V preteklem šolskem letu so delovali naslednji krožki: zgodovinski, dramski, literarni, pevski _zbor, šahovski, taborniki, ŠŠD, krožek ročnih del, predmetni krožek, podmladek RK, šiviljski, gasilski in pravljični. Letos pa smo poleg zgoraj navedenih vključili še naslednje: fotokrožek, ki bo prispeval svoje fotografije tudi v vaše glasilo, kemijski in biološki. Mladinska in pionirska organizacija naše šole je ustanovila novembra lani poseben sklad za gradnjo nove šole, kjer se zbirajo denarna sredstva ki jih dobimo od odpadnih sredstev (papir, kovine). To poročilo smo učenci še posebej navdu šeno pozdravili. V letošnjem šolskem letu pa smo izdelali in obravnavali varnostno—prometni načrt o prihajanju in odhajanju učencev iz šole. Aktivno tečejo priprave na NNNP. Dosledno izvajamo medrazredno tekmovanje v delovni disciplini in higieni. Knjižnica že deluje na nov način — učenci si sposojajo knjige z izkaznicami — sčasoma pa bo tudi strokovno urejena. Prvič pa je začel delovati fotokrožek, kljub temu, da še nimamo fotolaboratorija, ki ga bomo prihodnji mesec postavili in uredili na podstrešju šole. Učenci smo z veseljem pripravljeni delati in dosegati lepe rezultate, vendar nas pri tem še vedno ovirajo pretesni prostori, mnogih pa sploh nimamo. Upamo pa, da bomo kmalu zagledali stroje, ki bi začeli pripravljati teren za gradnjo nove šole. CE BI BILA PESNIK Morda se je rodil tistega dne, ko so temni oblaki prepletali nebo ali pa morda ponoči, daje v svojem življenju imel skoraj same temne in nesrečne trenutke, zaradi katerih pa je napisal in ustvaril takšna dela, da je postal naš največji pesnik. Če bi bila France Prešeren, bi pisala le vesele in domovinske pesmi. Opisovala bi prelepo naravo, živali pa tudi ljudi. Svoja dela bi izdajala že v rani mladosti. Veliko pesmi bi posvetila svojim naj dražjim. Živela bi skromno in delala za narod. Potovala bi po svetu in si LETALSKI NAPAD Bojan, 6. b ogledovala lepote, običaje in druge znamenitosti. Podrobneje pa bi si ogledala vsak košček naše domovine in o njej pisala najlepše pesmi. Domovinske pesmi bi izdala pod skupnim naslovom. Veliko bi pisala o svojih veselih in žalostnih trenutkih, ki sem jih doživela. Toda to so le sanje, ki jih je nemogoče uresničiti. METKA NOSE 8.a Malo višja Časopis sindikatov Jugoslavije „Rad“ je 15. junija letos objavil zanimivo rešitev, na katero naši gospodarstveniki in ekonomisti menda v svojih razpravah o produktivnosti in izrabi delovnega časa niti pomislih niso. Naslov: ZAŠTO NE KAO FINCI? Pred nekaj leti so delegati jugoslovanskih sindikatov ob obisku neke tovarne dobili od gostiteljev naslednja pojasnila: „To je komercialni oddelek, tam je računovodstvo, tu pa je ’biro za vse‘,“ Številka 15—5. oktober 1979 NOV O LES 7 Srečanje mladih V Dolenjskih Toplicah je bil 15. septembra zbor mladih naše delovne organizacije. Namenjen je bil spoznavanju ljudi iz raznih krajev Dolenjske in Bele krajine ki so zaposleni pri NOVOLESU. Kljub nezainteresiranosti posameznih TOZD za takšne shode, se je zbralo blizu 60 mladincev. Posebnost srečanja so bile IGRE IZ NAŠIH KRAJEV. V sedmih disciplinah se je pomerilo 8 ekip, ki so pokazale polno mero borbenosti in iznajdljivosti. Tekmovanje so kljub težkim vremenskim razmeram brez večjih problemov srečno pripeljali do konca Boris VOVK, Branko TRLEP in Slavko MEDVED. TEKMOVANJE Z OKROGLICAMI Na „okroglici stoji vsa ekipa, ki poskuša z nogami potiskati okroglico na določeni razdalji. Zmagala je ekipa Franca Hrovata,ki je bila najhitrejša. PITJE PIVA Dve steklenici pivaje bilo treba najhitreje izpiti. Že po 75 sekundah je to uspelo tekmovalcu iz ekipe Andreja Pečjaka. poštevanka! SLADKI ZALOGAJ Tri kremšnite je najhitreje pojedel tekmovalec iz ekipe Franca Kalčiča. Pri pojedini si ni pomagal z rokami. ZABIJANJE ŽEBLJEV S 150 gramskimi kladivi je bilo potrebno zabiti čimveč 15 cm žebljev v bukov čok. Kar 6 žebljev je zabila ekipa Branka Liparja. V tekmovalni vnemi pa se je zlomilo kar 8 kladiv. ŽAGANJE OKROGLIC Največ spretnosti v ravnanju z ročno žago so pokazali tekmovalci ekipe Franca Kalčiča, ki so prežagali največ okroglic. VODA IZ SUŠICE Tekmovalec in tekmovalka sta morala najhitreje napolniti vsak svojo steklenico z vodo iz Sušice ter jo prenesti na cilj. Ponovno so imeli največ moči tekmovalci Franca Kalčiča. Jugoslovani so takoj vprašali: „Kakšen biro za vse? “ Odgovorili so jim, da so to službo delavci tako popularno sami poimenovali. Zaposleni, ki delajo v tej službi — ob drugih obveznostih — opravijo za delavce vsa pota v mestu — od pridobivanja različnih potrdil in dokumentov do vplačila članarine za z druženje ribičev. Na vprašanje, koliko delavci plačajo za take usluge, so jim gostitelji povedali: „Nič. Uprava je izračunala, da izostajanje delavcev z dela stane desetkrat več od plačila nekaj uradnikov." Čisti računi - in ljudje so zadovoljni. Na kratko: kapitalisti so vse dobro izračunali in ugotovili, kaj se jim bolj izplača. Ve pa se, da so dobri računarji. Ali ne bi mogli tudi pri nas pristojni razmisliti, kadar govorimo o tem, čigave so pravne službe v naših organizacijah združenega dela, da ne bomo samo zastopniki na sodiščih, ampak tudi dragoceni pomočniki, da bi delavci brez izgube delovnega časa in raznih šikan ter glavobolov prišli do vseh „papirjev", ki se jih ob raznih priložnostih zahteva, žal, preveč? VLEČENJE VRVI Tekmovanje seje zaključilo z vlečenjem vrvi, kjer so v finalu tekmovalci končnega zmagovalca premagali tretje uvrščeno ekipo. KONČNI VRSTI RED I. mesto: 5—4—8—4—8—8 37 točk Ekipa pod vodstvom Franca KALČIČA. Ostali tekmovalci v ekipi: Branka Džurdžeič, Janez Pavlič in Željko Novakovič. II. mesto: 3-7-6-8-6—7 37 točk Ekipa pod vodstvom Branka LIPARJA s tekmovalci: Mojco Rozman, Marjanom Galom, Francijem Kuharjem in Antonom Zuličem. Čeprav so imeli isto število točk kot zmagovalci, so drugi zaradi manjšega števila posameznih zmag. III. mesto: 4-8-7-2—5-5 31 točk Ekipo je vodil Andrej PEČJAK, ostali tekmovalci pa so: Zorica Čovič, Franc Štrumbelj in Ljubo Rajer. (Nadaljevanje na 8. strani) NNNP 73 rUR£K MANJŠE MflSfue PLOD OLJKE PREŠI VP)L. LIKE VI KLIK SOSOM- PESNIK Ožet) NO5 0 DO SosEMf, DRzVfl Košftum (jKReso) polmer Z F)hod NOVO n E STO CTCI?f?SWf) posoDO ONTON /7 ŠJ<£RC flLFkEf) Nobel JOD GLlhJHSTFl Pl SČBLICF) SPORtVfl Revija — PLFiSNO PTICO POLICO POLMER DUŠIK A/OSE MA y ERNEST OVSTRfU. PTIC — KMET V EEVDR- i-IZMU ON TOM ČEHOV REkr V SZ OBMOČJE vzhodno NEMČIJO METER Moško IME — VOČT-FjtipfžR KEMIČNI FL6MEU T nedelj. dnevnik žjvfli. ? p te, se n TOO KOČIJ s'ant'c DOMKE itVRLl zwe?K i SREDO -ZEMISKE I6RE Polet, 3BC ON Čop MATIJA SILICIJ š JV ELEKT. ifjoosre /TEH 6RJf)VEC J OŽE 1*1 TO/Vfl SESTRVIL S flM 15? 3 Rešitev nagradne križanke, ki jo objavljamo danes, pošljite na naslov: Uredništvo glasila „Novoles", 68351 Straža. Iz žrebali bomo štiri nagrade po 30 din. Rešitve, na katere obvezno napišite svoj naslov, pošljite najkasneje do 8. oktobra! O izidu žrebanja vas bomo obvestili v naslednji številki glasila. Izmed 34 prispelih rešitev je žreb izbral naslednje reševalce: 1. Marijo Meleh BLP 2. Zdenko Kregulj DSSS 3. Vanjo Miklič TSP 4. Anico Strajnar TSP Nagrade bomo poslali po pošti. Vsem izžrebancem čestitamo! Dne, 27. 9. 1 979 je bila v sejni sobi DSSS problemska konferenca na temo ZDRAVSTVENO VARSTVO v DO. Prisotni so bili člani sindikalne konference, sekretarji TOZ £ komisija za zdravstvo, člani delegacije za zdravstvo, predstavniki zdravstvenih ustanov, predstavniki ZS SRS, predstavniki ZS Novo mesto in predstavniki IS skupščine Novo mesto. Teža razprave je bila na vprašanju neurejenosti nekaterih področij zdravstvenega varstva med porabniki in izvajalci. Kritično pa so se dotaknili tudi novega zakona, ki je sedaj v razpravi. (Nadaljevanje s 7. strani) IV. mesto: 7—5—5—5—5—4 31 točk Ekipo je vodil Samo AŠ, sotekmovalci pa so bili: Ana Volf, Matjaž Malenšek in Roman Pimožič. Ureja uredniški odbor: Bojan Bencik, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Martina Volf in Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora: Franc Redek. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2650 izvodov. Stavek, filmi in montaža: ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. — Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekregariata za informacije pri IS SR Slovenije št.. 421-1/72 z dne 31. januarja 1978. V. mesto: 8—3—4—6—3—3 27 točk Ekipa pod vodstvom Franca HROVATA je samo začela z zmago, kasneje pa so popustili. Sotekmovalci: Slavka Petan, Franc Lavrič in Peter Zupančič. VI. mesto: 2—2—1—7—7—6 25 točk Slab start je ekipi Draga KUŽETA onemogočil boljšo uvrstitev. Ostali tekmovalci: Ika Stojakovič, Radovan Dražetič in Brane Gorše. VII. mesto: 6—6—2—3—2—2 21 točk Ekipa pod vodstvom Slavice DESANČIĆ je najbolj razočarala. Sotekmovalci: Veselko Vrhovec, Miro Franko in Andrej Senica. VIII. mesto: 1 — 1—3—1—2—0 8 točk Olimpijskega gesla se je držala ekipa Marjana MURNA. Sotekmovalci: Himza Polja- kovih, Miro Gorenc, Slavko Špelko in Božidar Hribar. Ne gre prezreti dejstev, da se ni odzval vabilu za srečanje mladih nihče iz vodstev TOZD—ov, 10 sindikata . . . SAM Kadrovske vesti! j avgust 1979 TOZD TDP: prišli; Ilija ■ KUŽET, Anton MURN (iz : JLA), Alenka URBANČIČ, I Zdenka NAHTIGAL^ Franc j KOBE, Mara AŠČIC, Vid : FAJDIGA; odšli: Marija KO-• VAČEC (upokojitev), Drago ■ LAZAREVIČ (samovoljno), Irena MIHELČIČ (samo- [ voljno), Lucija MIJATOV1Č (samovoljno). TOZD TSP: prišli: Mira } VIDMAJER, Jelenko GOJ-: KOVIČ, Ivan PETAN (iz ■ JLA), Janez JERŠIN (iz : JLA), Stane KAVŠČEK 5 (konec pok. rehabilitacije), Drago KRŠTEMC; odšli: Igor [ BOBIČ (samovoljno), Rafko ■ LIPOVEC (sporazum), Jože TEKAVČIČ (sporazum), : Milan MIKOLIČ (v TOZD \ TES), Jakob JAKUBOVIČ ■ (v TOZD TES), Mirko ZU-: PANČIČ (v TOZD TES). TOZD TVP: prišli: Jože SENICA; odšli: Bojan AV-5 GUŠTIN (sporazum). TOZD TPP: prišli: Anton : UCMAN (iz JLA), Stanislav : KRNC, Darko KOVAČE-[ VIČ, Zdravko LESAR (iz JLA), Vinko HOČEVAR, j Vida JOVIČ, Majda JAKŠE, ■ Janez KRALJ; TOZD TAP: odšli: Alojz \ STARIČ (sporazum). TOZD ŽAGA Straža: prišli: Franjo BUBNJIČ (iz JLA), Bojan KOVAČIČ; od- ■ šli: Marjan MAJER (samovoljno). TOZD TPI: prišli: Dušan DRAGAN. TOZD TKO: prišli: Kata- j rina PAVIČ, Martina ŠTE- ■ FANIČ, Milka FERENAC; : odšli: Štefka PROSENIK (sporazum), Dragutin KO-BAK (disciplinska izključitev). TOZD TES: prišli: Ivan j ŠPELIČ, Marija ŠENICA, : Milan MIKOLIČ (iz TOZD : TSP), Jakob JAKUBOVIČ [ (iz TOZD TSP), Mirko ZUPANČIČ (iz TOZD TSP). TOZD BLP: odšli: Jože VRTAR (sporazum). TOZD UPA: prišel: An- \ ton ŽULIČ (iz TOZD 5 BOR). TOZD BOR: odšli: Vinko LEKŠE (smrt), Maijan BOŽIČ (samovoljno), Anton : ŽULIČ (v TOZD LIPA). Ob zaključku akcije NNNP smo tudi v Novolesu uspešno preizkusili našo pripravljenost. Zgornji posnetek je nastal v TOZD TVP.