Štev. 231.
V Ljubljani, četrtek, 13. oktobra 192L
PoitnlM platana v gotovini.
Leto I.
Izhaja vsak delavnik popoldne
GENE PO POŠTI:
celo leto K 144-— *• pol leta K 72-—
Uredništvo In upravništvo « Kopitarjevi ulici štev, 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. ?28 *=
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— ta en mesec K 12*—
v UPRAVI STANE MESEČNO K10*— UEI|JWSKlI 5jE8TT POSAMEZNA ŠTEVILKA 30 ™-
Tisaž deS^oceo na cesti
Trboveljski rudarji stojijo na tem, da °flr.OI?lno število izgubi delo in kruh. da t u Istrs^° saobračaja je zahtevalo, •T fboveljska^ premogokopna družba da-4 premog južni in državni železnici po tpJf8?1 .cen’> Ministrski svet je napravil v ohr ~SD11S^U s^eP na predlog ministra sa-jn	P1'0** mnenju ministrstva za šume
j8v,Jr^k« PI-emogokopna družba iz-J0J da bi bila v tem slučaju prisiljena, ®”?u®ti en tisoč delavcev Odločiti se ln>a ta zadeva 15. t. m.
♦»n*	se vr®* danes v Trbovljah velik
Protestni shod.
fcin !grati. se^' (lelavci na tak nečuven na-> le največji zločin nad državljani!
boj itattlen-s«ih ssciaSistoc.
cialiterf^°r znano’ se 'e tud‘ italijanska so. cePila mok,;aci.ia na znotraj že davno raz-listc 113 V-e^ s^uP*n: reformiste, centra-stp »l^ksimaliste, komuniste in anarhi-
ste T jouua*iSte> Komunisie jn anarni-°hra i na zunaj ie stranka do zadnjega Lj r a edinost in še zadnji kongres v stra 7“ -*e z ve^^?0 večino izrekel edinost ske	Sklonil znane pogoje moskov-
8ta ^^ernacionale. Nasprotja duhov pa ob* sj~JaJ0 dalje in borba med posameznimi j upmami se z vso južno strastjo nada-A Vendar je danes po splošnem mne-gotovo, da radikalna struja ne bo nad-tedala in da se utegne kvečjemu zgoditi, a Se najskrajnejša levica odcepi od celote. g..v Te di» se je sešel v Milanu sociali-cni narodni kongres, na katerem glasno IKraU^' notranji razpor. Vse skupine so Prizan s ^°-* svo,e najboljše može, ki si ne Slavnem^0’ ^re Pa na *em kongresu v
^rankinem *ito vpl'aSa,1;ie’ kak.0^ ’e S,10 na kracii zboru nemške socialne demokracij V ^®r^tzu: ali naj socialna demo-" sodeluje z ostalimi parlamentarce tr k^^ami na obnovi dežele in se — vsak ~~ udelezi vlade ali pa naj odkloni Šu: ^ sodelovanje in na vse načine pospe-kaže‘ ni polom sedanjega reda. Kakor i0 znamenja, bodo zmagali reformi;!!
Wn k°ngresu je zastopanih 3000 sku-. 2 nad 100.000 člani. Navzoči so tudi ®kih°P.n*J« francoskih, belgijskih in nem-°tvo •V°munistov- Kongres se je uvedel z ij® noyih Prostorov — prejšnje so »j. fašisti — glavnega socialističnega flojn 7^Avantija« in s slavnostnim sprevoden • Predsednika kongresa je fcil izvotli n.n*ansk* župan Filipetti, o strankinem (ja -le Poročal tajnik Bacci. Le-ta je rekel, ilBel ° dosedanje vodstvo stranke ne Utvah ^r,Uge£a Pokazati nego zmago ob vo-atl> bi zaslužilo absolutorij kongresa.
J,jj J)rugi dan kongresa — 11. t. m. — je pae| velik govor zastopnik maksimalistov v#ak ra*or)0, ki se je sicer izjavil proti 2av ™U sodelovanju z meščanstvom, a se za to, da ostani stranka tudi v bo-jja e ®dina. Socialisti naj svoje delo grade VQ3.e,zPr°.snem razrednem temelju in naj °i0nal pro^etar*at v Pravcu 111. internati Popoldanski seij je kot prva nasto-je nemška komunistinja Klara Zetkin, ki 8tic~~- kor svoj čas na francoski sociali-.kongres — dospela brez policijskega ^.ian	a' ^a '*° zavarujejo pred prega-
Hen> .’ 80 80C'alif)tični reditelji po ujele* Prihodu zaprli vsa vrata in tudi te-iieijn’ *?-a nii1^e r3 bi mogel obvestiti po-' .^avz°či časnikarji so proti nasilju Kj^brall, a je ostalo pri ukrepih, dokler ra ytt Zetkin ni biia zopet na varnem. Kla-hica^kin — že osivela socialistična, bojev-si;ov7' -'e Pozdravila kongres v imenu mo-lt0n ' izvršilnega odbora ter nemške ski ^^icne stranke. Pozivala je italijan-ki i^r°^etariat, naj se osvobodi reformizma, ^ ! kos nanovo dvigajočemu se kanitaliz-jjjo ln se pridruži tretji internacionali. Sa-revolucjja more osvoboditi proletariat, (^j .	Zetkinovo je govoril posl. Treves,
kor • rek®*> da je revlucionarna misel, ka-Ijg- 10 P0.imu.ie.i° radikalci, premagano ata-kal- ’v ranka ne sme zanikavati življenja, PoliKu^e’ aiT!Pak m°ra voditi pozitivno zem i *n	*udi	v°di	v	ministeriali-
Prol’ . dlvlduallzem danes ni na mestu in
edin-ariat noče raxcePa- (>»tati moremo
»ni za reforme in revoluciin.
Za Trevesom je govoril komunist Laz-zari, ki je ostro napadal reformiste in zahteval, naj se izključijo iz stranke. Pozival je na pristop tretji internacionali in na revolucijo.
Glasovanje se dosedaj še ni vršilo. — Dozdeva se, da bodo zmagali reformisti proti komunistom. Gotovo pa je, da so načelne razlike v cocialdemokraciji tako velite, da o enotnosti ni več govora.
Poslanec G«M» za tobaCao ttostso.
Belgrad, 12. oktobra. Poslanec Gostinčar je vložil pismeno spomenico na upravo monopola za spremembo plač tobačnega delavstva, ki naj prejema plače mesto v kronski v dinarski veljavi. Z ozirom na čimdalje manjšo vrednost denarja in čimdalje večjo draginjo živil je zboljšanje plačilnih razmer nujno potrebno. Isto tako se je zavzel v posebni vlogi za one tobačne delavce in delavke, ki so bili obdolženi -epidemičnih« krivic, ki so se dogajale v tobačni to-
varni, pa jih je sodišče oprostilo. Nemogoče je misliti, da bi se ljudje, katerim sodišče ni dokazalo krivice, mogli kratko malo iz-baciti iz tovarniške obveznosti. Ako jih tovarniško vodstvo že noče ali morda ne more sprejeti nazaj, naj se jim prizna popolna prislužena renta. Ako bi se temu ne hotelo ugoditi, bi pomenilo to, da se smejo razsodbe državnih sodišč kratko malo bri-skirati in to celo od državnih uradov. To bi pomenilo lep red v državi.
Kem držaetso pasojilo ti tulili.
Belgrad, 13. oktobra. (Izvirno.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da odpotuje finančni minister
dr. Kumanudi v inozemstvo, v London in Pariz v svrho najetja državnega posojila v znesku 500 milijonov zlatih frankov.
Fašfč poro£a a Hibatiiji.
Belgrad, 13. oktobra. (Izv.) Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o vprašanju Albanije. Predsednik Pašič je poslal vladi poročilo glede svojega obiska pri predsedniku francoske vlade Briandu in pri predsedniku Veleposlaniške konference Cam-bonu, s katerima je razpi'avljal glede revizije meja. Zdi se, da se bo revizija izvršila v naš prilog. Kakor je doznal, so Arnavti zahtevali Skader in faraboš in več drugih
krajev, Te njihove imperialistične zahteve so bile v Parizu z velikim nezadovoljstvom sprejete in sploh ne pridejo v razpravo. Glede Miriditov, ki so proglasili lastno republiko, naša vlada ne zavzame specialnega stališča, ker je to vprašanje Albancev samih. Samostojni miriditski republiki se odločno protivi Italija. General Zečevič je nato poročal o položaju na meji, kjer vlada zadnje dni mir. Končno se je razpravljalo 1 o sklicanju narodne skupščine.
7 arini deiaeaih o nem-n »Mih,
V nemškem državnem gospodarskem svetu so temeljem dogovora z delavstvom sklenili zakonski načrt, ki ureja vprašanje delovnega časa v rudnikih. Glasom načrta velja kot najvišji delavni čas doba enega delavnega šihta, kakor jo določajo zadnje tarifne pogodbe. Kjer tarifne pogodbe'niso uvedene, znaša delavni čas 7 ur ter je vanj všteti tudi vožnjo v jamo in iz nje. V slučaju posebne gospodarske potrebe se sme delavni čas podaljšati za pol ure.
3*oHfičtii dogodki.
-f Nova policajdemokratska saniopas-nost. Iz hrvatskih listov posnemamo neverjetno vest, da je zagrebški stanovanjski urad nakazal prostore jezuitskega kolegija v Zagrebu dvema demokratkima veličinama: poslancu dr. Grgi Andjelinoviču in njegovemu bratu dr, Danku Andjelinoviču, sodnemu pristavu in futurističnemu pesniku. Oba stk neoženjena in bi si z lahkoto našla meblirano sobo. Zaradi teh dveh mož, ki spadala v Zagrebu med najbolj omražene ljudi, je policajdemokratska oblast vrgla na cesto 19 redovnikov, ki žive le veri, znanosti in dušnemu pastirstvu. V prostorih, ki so nakazani bratoma Andjeli-novič, je uvedena klavzura, a gospoda bosta v njih sprejemala, ako bosta hotela, žensko družbo in pripeljala vanje celo svojo družino. Ali je to svoboda in spoštovanje vere, ki jo zajamčuje ustava? Ako poli-cajdemokrati tako teptajo svojo lastno ustavo, kdo noj jo potem spoštuje?
+ Zakon za zaščito države v X«m-ftiji. Nemški vladi je bii predložen zakon o zaščiti nemške republike. Glasom poročil lastov, predvideva ta zakon posebno varstvo pristašev republike in so določene kazni za one, ki bi jih žalili. Stvaren boj proti republiki od strani pristašev drugačne državne forme ni kaznjiv. Določbe glede zaščite predsednika države, ki jih je obsegal prejšnji zakonik, so v tem načrtu izpuščene.
—	Kdor se ni pristopit kot elan, se vabi, da priglasi svoj pristop takoj, ali vsaj neposredno pred občnim zborom. — Pripravljalni odbor,
d Odbor Slov. krši, soc, zveze ima danes ob 20. uri v Jug tiskarni sejo. — Podpredsednik,
gospodarstvo.
Jtaša društva.
d >&loven»ka Straža«, J*odr«*ni<*a !*»t. Pct«r
—	mesto v Ljubljani — sklicuje fclane na ustanovili občni ihor. Id bo v soboto, dne 15. oktobra t. 1. ob ao. uri (osmih zvečer) v prostorih fet. Pe-terskega prosvetnega društvu. — Dnevni red: Poročilo predsedstva pripravljalnega odboru; volitev odbora po § 10 dr. pr.; razni predlogi in nasveti,
=c Bombažev trg. Po poročilu ameriškega poljedelskega ministra o stanju bombaža na dan 25. septembra znaša perrentualnc stanje pridelka 42,2 odstotka proti 49.3 odstotka v poslednjem mesecu, 59.1 odstotka 25. septembra minulega leta in v primeri (k 25. sept.) 62.4 odstotkov v zadnjih desetih letih. Stanje 43,2 odstgtka pomeni celotno letino 6,537,000 bombaževih svežnjev. — Minulo leto se je pojavljala siLna stagnacija v bombaževi industriji, a letošnje kupne cene kažejo, da 6e je tekstilna obrt proti lanskemu letu znatao izboljšala jn težko bi bilo reči, odkod ima priti ves bombaž, da bi kril tudi razmeroma skromno povpraševanje predilnic ter obdržal svetovne terminske trge bombaževih izdelkov.
^Raznoterosti.
r 100.000 dolarjev mu ni ilovolj. Ameriški listi poročajo iz Philadelphije: J. Mitten, predsednik filadelfijske kapitalistične Rapid Transit-kompanije, je vložil pri ravniteljstvu dotične družbe, da zahteva povišanje svoje plače. Zdaj dobiva 100.000 dolarjev plače na leto.
r Grob Janeza Krstnika odkrit. Agen-ca >Havas javlja iz Aten, da je v Efezu odkrit večji del cerkve Janeza Krstnika. Pod cerkvijo je odkopana kripta, v kateri se najbrže nahaja njegov grob.
r 750,000. dolarjev as mačje igrišč«, h
New \'orka: Neka ženska Jastuje zemljišče 50 čevljev široko na Fifth ulici blizu 39 ceste v New Yorku, kjer je središče najmodernejših stanovanj, je odklonila ponudbo kupca dotičnega zemljišča, rekoč; »Moja mačka mora imeti prostor za igranje *. Pravijo, da je dotično zemljišče vredno do 750 tisoč dolarjev,
r Sin vstavi razporoko. Po ameriških listih iz Jolieta; D. Bosehna«, 13letni sinček, ni zadovoljen, ker se njegovi stariši ne morejo sporazumeti med sabo, zato je vložil na sodišču priziv, v katerem zahteva, da se razveljavi razporoka njegovih sta-rišev. Deček zagovarja očeta, kakor tudi mater, in želi, da se sporazumela in zopet bivata na svojem domu v slogi in miru.
r Poraba Panamskega prekopa. V sedmih letih, kar slu>,i Panamski prekop brodarstvu, je plulo skoz njegove vode vsega vkup 18.416 ladij. Tonaia teh parnikov je znašala 45.869.942 ton, s tovori pa 61.578.920 ton. V Atlantisko morje je jadralo !)88 parnikov s težo 21.033.825 ton, s tovori 22,215.402 ton. V Tjho morje pa je plulo skoz Panamski prekop 7028 ladij, težkih 23,986.617 ton s tovori 29,303.528 ton
Kriza papirniilie indu> strige.
Industrija za industrijo prehaja v krizo. Posreči se tupatam kje krizo začasne omiliti, da potem čez čas zopet izbruhne na dan. V tem položaju je na tisoče delavskih družin vedno v nevarnosti, da bodo vržene na cesto. Sedanja gospodarska politika naše vlade nosi na razmerah večji del krivde.
Sedaj je zaenkrat na vrsti papirniška industrija in njeno delavstvo. Danes se vrši na vladi enketa, ki sklepa o tem, ka^ ko naj se kriza prepreči.
Enketo je otvoril načelnik oddelka za soc. skrb g. Ribnikar ob pol 10. uri. Udeležili so se je: Zastopnik Zveze industri-jalcev, ing. Šuklje, dr. Pavlin za Združene papirnice, zastopniki delavskih organizacij Jugoslov. strok, zveze in Osred. društva kem .delavcev, gerent občine D, M. v Polju. Za delavski odsek je bil navzoč dr. Skubic
Vsi zastopniki povdarjajo potrebo re-medure carinskih postavk, da se tako zaščiti papirniška industrija in ž njo delavstvo. Vlada naj nabavlja papir pri domačih podjetjih (za tekoče leto je vlada celotne potrebščine naročila v Nemški Avstriji).
Zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze je predlagaj, naj se nemudoma izvrši osebna intervencija pri osrednji vladi v Belgradu. Zadeva je pereča, potreba velika in odpomoč nujna. Zato ne kaže vlagati na vlado le pismenih spomenic, ker traja predolgo, ker skušnja uči, da je v takih slučajih bolj uspešna in hitra osebna intervencija. Odpošlje naj se v Belgrad posebna deputacija.
Seja se se nadaljuje.
Socialni vestnih.
i Socinluo zavarovanje v Primorju. Italijanski ministrski svet je odobril pogodbo o socialnih zavarovanjih v Julijski Benečiji.
^Dnevni dogodki.
— Železniška ravnateljstva se odpravijo? Iz Belgrada poročajo, da namerava vlada iz varčevalnih razlogov ukiniti vsa železniška ravnateljstva in vodstvo železnic centralizirati na glavnem ravnateljstvu v Belgradu. Osobje dosedanjih ravnateljstev bi razdelili po proznih inspekejjah, deloma pa prevzeli na glavno ravnateljstvo v Belgradu.
— Odprava socialnih poverjeništev.
-	Večer poroča, da pripravlja ministrstvo la socialno politiko centralizacijo vsega javnega socialnega dela v svojih rokah-Namesto dosedanjih poverjeništev se ustanove na pokrajinskih vladah oddelki za socialno politiko, katerim bodo stali na čelu uradniki in ne politične osebnosti.
— Smrt rojaka v Ameriki, Na njegovem sianoyanju v Clevelandu so našli mrtvo truplo Johna Štancarja. Pokojni je doma iz Trebelno, pri Mokronogu kjer zapušča ženo in dva odrasla otroka, V Ameriki je bival 15 let in je bil zaposlen v mestnem vodovodu ob vznožju 49. ceste kot kurjač. Star je bil okrog 50 let.
— Stavka profesorjev in akademikov v Pragi. Ker vlada ni stavila vseučiliščem dovolj sredstev za nabavo predmetov in lokalov na razpolago, so začeli profesorji in dijaki visokih šol s protestno stavko. Pri nas pa stavka naučni minister proti profesorjem in dijakom,
Škrlatica v Zagrebu. V Zagrebu se je pričela zelo širiti Škrlatica in je zato zaprtih več šol. Dosedaj je znanih 86 slučajev obolelosti. Tako velikega števila ni bilo že deset let v Zagrebu. Izdane so stroge naredbe, da se ta bolezen ne bi še bolj razširila.
— Pritisk ua bogataše. Skupina bel-grajskih vseučlliščnikov pripravlja v zvezi z invalidsko organizacijo brošuro, v kateri bodo objavljena imena vseh trgovcev in bogatašev, ki niso podpisali državnega posojila, Brošuro razpošljejo vsem kulturnim ustanovam s pozivom, da zaznamovane brišejo iz svoje zveze.
—	Tehnika v Zagrebu ostane. Zagrebški listi poročajo, da je naučilo ministrstvo
Stran 2,
>Novi Čas«, dne 13. oktobra 1921.
Štev. 281.
uvaževalo razloge posebne deputacije, ki je ugovarjala proti opustitvi zagrebške tehnike. Tehnika ostane in se bo pokritje stroškov za njeno vzdrževanje v proračunu našlo.
— Izvršitev smrtne obsodbe. V nedeljo dne 9. t. m. je bilo ustreljenih v Splitu 8 kmetov, ki so bili radi razbojništev obsojeni na smrt.
— Futuristično gledališče v Neaplju. Znani italijanski futurist Marinetti je osnoval v Neaplju futuristično gledališče in ga nazval »gledališče iznenadenja.<. Na otvoritveni predstavi se je res iznenadil, kajti predstava je končala z velikim žvižganjem in razbijanjem.
— Vprašanje kopališč, letovišč in sanatorijev. V Zagrebu zborujejo te dni delegati kopališč, zdravilišč, letovišč in sanatorijev v Jugoslaviji. Gre za povzdigo teh ustanov in za postavno ureditev njihovega položaja. Navzoč je tudi delegat pristojnega ministrstva. Zborovalci so se po dolgi razpravi zedinili na to, da naj ostanejo vse gori navedene ustanove, ki so danes večinoma globoko pasivne, zaenkrat še v zasebnih rokah; vendar pa naj ima država v zdravstvenem pogledu neobhodno oblast in tudi drugače gotove pravice. Tako je treba s potrebnimi odredbami preprečiti izkoriščanje revnejših slojev. Državnim uradnikom, delavcem in invalidom se morajo brezpogojno zajamčiti ugodnosti. V tem zmislu se sestavi poseben zakonski načrt.
—Sprejem v službo državnih železnic. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani sprejme za prometno in komercielno službo državnih železnic pet uradniških in pet poduradniških pripravnikov. Sprejemni pogoji in vsa pojasnila se osebno ali pismeno zvedo pri inšpektoratu državnih železnic v Ljubljani, Blei\veisova cesta (licej), soba štev. 21.
— Veleprodaja tobaka. Pri licitaciji za veleprodajo tobaka v vsej kraljevini, ki bo dne 20. t . m. v Belgradu, se bodo kot začasne kavcije sprejemala tudi garancijska pisma onih bank, katerih vplačana glavnica znaša en milijon dinarjev. (Iz uprave državnih monopolov.)
Tržič. V ponedeljek, 17. oktobra se vrši v »Našem domu« ob 8. uri zvečer ljudsko predavanje. Govoril bo g. Fr. Vavpetič: »Odkod draginja?« K obilni udeležbi vabi prosvetni odbor.
— Tržiške novice. V nedeljo je vprizoril dramatični odsek društva sv. Jožefa v na novo poslikani dvorani ob veliki udeležbi igro »Razvaline življenja«. Pevski moški zbor je nastopil s koroškimi narodnimi pesmimi. Za koroške Slovence se je nabralo nad 700 K pri tej priliki. Jako dobro je igrala društvena godba, ki je nastopila prvikrat. — V ponedeljek še je vršil poslovilni večer od br. Jerneja Frankota, predsednika Orla. Odšel je na Jesenice. Vrstili so se govori, petje in godba. Želimo dragemu bratu mnogo sreče v novem delokrogu! V nedeljo imajo čevljarji svojo letno veselico v gostilni Ruech. — V ponedeljek se prično v društvu redna predavanja in sicer ob 8. uri zvečer. Prihodnji ponedeljek 17. okt. je prvo. Vabimo somišljenike in prijatelje društva, da se teh predavanj udeleže. — Socialni tečaj, ki ga priredi Jugoslovanska strokovna zveza, se v kratkem prične. Poučevalo se bo v računstvu, v knjigovodstvu in razmotrivala se bodo važna co-cialna vprašanja. — 10. t. m. je predaval visoko-šolec Lojze Ude v meščanski šoli o Koroški. — Pretekli teden je bilo pri Globočniku predavanje
o	kralju Petru in agitacijski govor nekega kranjskega Sokola za »Sokola«. V Tržiču je malo navdušenja za »Sokola« in bo tudi zadnje predavanje le malo učinkovalo ali pa nič.
— Iz mariborskega občinskega sveta. Pri
seii občinskega sveta, ki se ie vršila v torek 11. t. m. se ie dovolilo mestnim delavcem 20 odstotkov povišanja pri plačah. Mestna občina podpiše 20.000 invest- posojila. Olepševalnemu društvu pri Sv. Magdaleni se da 2000 K podpore. Mestnim upokojencem se z 1. oktobrom zviša pokojnina. Mestnim revežem v mestnem oskrbovališču se dovoli priboljšek pri hrani. Razne prošnje za podpore se odklonijo radi slabega gospodarskega stanja mestne občine. Barake v Dakovi ulici se prena-rede v stanovanje katerih bo 20. Na dnevnem redu so bila poročila odsekov in sicer: gosp. finanč-, pravnega, personalnega, plinarniškega, kulturnega, socialnega in odseka za likvid. gospod, urada. Seja je trajala od 6, ure zvečer do polene ure zjutrai. — K.
— Razžaljeni finančni stražniki. Finančni stražniki so našli na njivi nekega posestnika iz Sv. Ane pri Tržiču tobak. Ko so sestavljal« dejanski opis in pričeli ruvati tobak, je lastnik njive kričal na nje: »P... lenuhi, rajši pojdite delat na polje, kakor pa, da tu postopate!« V Ljubljani je dobil mož za to 48 ur zapora.
— Ker je odpečatil kote!, je bil Janez Vrankar iz Hrastnika pod Sv. Valentinom obsojen na 200 K globe.
— Usodni prstan. Dne 2. oktobra je zjutraj med mašo tat pristavil 12 metrov dolgo lestvo k oknu spalne sobe gostilničarke Malije Žagar v Polhovem gradcu. ubil okno in zlezel skozi okno v sobo, kjer ie ukradel 3000 kron denarja in prstan vreden 300 kron. Orožniki so sumili tatvine mladoletnega mizarskega vaienca Antona Peklaja, ki je tatvino tajil. Ko so Peklaja natančno preiskali, so našli v klobuku skrit ukradeni prstan, nakar so Peklaja aretirali in izročili sodišču.
■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■ V nedeljo,
16. X. ob 7. uri 913B31I mmm v veliki dvorani Uniona mmm
Ia zabavni večer "
mmm ob priliki 25-leinicej_______
O	MMM Dobrodelnega dni- gg gg ggj §g|
ioaaaa 5,va >'*■«»>» ■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■
Jujubljattski dogodki.
lj Iz ljubljanskega sodišča. Za stalno vpokojitev so prosili višji svetnik V e -d e r n j a k in svetnika dr. M o h o r i č in Potrato.
lj Za Koroško. V nedeljo, 16. t. m. ob pol 8 .uri zvečer priredi Kai. društvo rokodelskih pomočnikov koroški večer v Ljudskem domu. Na sporedu je petje koroških narodnih, govor gosp. prof. dr. Val. Rožiča in Meškova drama: »Mati«. Vstopnice se dobivajo v trgovini Ničman.
lj Novoizvoljeni krajevni odbor SLS za dvorski okraj ima sestanek v petek ob 8. uri zvečer Kongresni trg 2, Konsumno društvo, soba na levo, v svrho konstituiranja in razgovora o nadaljni organizaciji. Potrebna je navzočnost vseh odbornikov!
li Zahvala. Josip Toušek se prav prisrčno zahvaljuje osobiu tvrdke K. Pollak za nabrano vsoto 343 K.
lj Ostro streljanje s topovi na Barju. Vsled povelja ministra vojne in mornarice ter komandanta dravske divizijske oblasti ima tukajšnji artilerijski polk izvršiti letos ostro streljanje iz topov radi vežbe vojakov. Ostro streljanje se bo izvršilo na ljubljanskem Barju v neposredni okolici istega. Teren-rajon za ostro streljanje iz topov meji na sledeče vasi: S severne strani: Crna vas, Smkovih, Hauptmanca. — Z vzhodne strani: Babina gorica, Rudnik, Laniše, Škofeljca, Klanec, Glimek, Gubni-šče. — Z južne strani: Pijava gorica, Tomiji, Kota 402, Kremenica, Studenec, Staje, Loka, Matena, Brest, Vrbljane, Tomišelj, Sv. Janez, Pransele. — Z zahodne strani: Jezero, Kota 328, Kota 481, Podpeč, MH. Kosler, Salčkovih. — Karta v razmerju 1 :75.000 — stara avstrijska izdaja. — Ostro streljanje se bo vršilo 17., 18. in 21. oktobra 1921 na gori navedenem terenu. Teren-rajon za ostro streljanje bo dobro zastražen z večjim številom vojakov. Vse občine in vasi, katere se nahajajo v okolici, kjer se bodo vršile vaje z ostrim streljanjem iz topov, imajo ta razglas nujno uvaževati, vaščanom vseh navedenih občin in vasi pa je strogo prepovedano na označene dneve hodili na polje, oziroma v okolico, kjer se bo vršilo ostro streljanje, kakor tudi voditi te dneve svojo živino na polja in pašo. Prebivalci se imajo pokoravati in poslušati vojake, ki bodo stražili rajon strelišča ter se nima nihče proti ukazom postavljenih stražarjev podati na svojo roko v rajon strelišča. Istotako ni dovoljeno prebivalcem po ostrem streljanju prijemati v roke ali bodisi na kakršenkoli način odstraniti morebitne nerazstreljene šrapnele in granate, Pač pa mora vsakdo, ki bi našel kako neraz-
streljeno municijo, takoj obvestiti najbližjo občino, ki mora takoj obvestiti tukajšnji polk, ki bo vse potrebno ukrenil, da se dotična nerazstreljena mu-nicija po predpisih odstrani.
lj Zdravstveni izkaz ljubljanske občine za čas od 2. do 8. oktobra: Rodilo se je 12 moških in 9 ženskih, skupaj 21 otrok. Umrlo pa je 16 moških in 9 ženskih, skupaj 25 oseb, od teh je 13 tujcev. Od nalezljivih bolezni so bili prijavljeni 3 slučaji škrlatinke, 2 slučaja daviee in 14 slučajev griže.
lj Umrli so v Ljubljani: Brigita Brajer, čevljarjeva hči, 23 let. — Matevž Končan, užitkar, 73 let. — Franja Jančar, užitkarjeva hči. 30 let: — Vinko Nahtigal, rejenec, 3 leta in pol. — Ivan Gorjanc, tob. delavec v pok., 77 let. — Ivan Premrl, policijski sluga, 52 let. — Augelica Battelino, zidarjeva hči, 3 mesece. — Josip Lavrič, delavec, 65 let. — Katarina Kuhar, zasebnica, 58 let. — Anton Pintar, drž. žel. ključavničar, 48 let. — Štefan Bulič, posestnik, 45 let. — Karolina Brilej, trgovčeva vdova, 60 let. — Frančiška Grund, tesarjeva žena, 56 let. — Miloš Tavzes, sin sodnega kancelista, 15 mesecev. — Marija Dolenc, zasebnica, 83 let. — Fran Blumauer, tapetnik, 72 let.
lj Nasilnež. Franc Nartnik je delal v opekarni na Viču. Dne 8. t. m. je šel v gostilno Karo, ki je bila zaprta in mu gostilničar ni hotel odpreti. Nartnika je to tako razburilo, da je šel domov po kuhinjski nož, in nato je šel nazaj proti gostilni, v kateri je sedel Leopold Erjavec pri odprtem oknu za mizo. Nartnik je zamahnil z nožem proti Erjavcu, ki je na srečo Nartnika zapazil in se hitro umaknil, vsled česar se je nož zabodel v mizo. Ko sta drugi dan prišla Erjavec in Nartnik v opekarni skupaj, ga je hotel Nartnik zopet zabosti, toda Erjavec mu je nož odvzel. Nartnika so zaprli.
lj Radi točnosti ugotavljamo, da znani ljubljanski Sokol g. Zvonimir Jenko, o katerem smo poročali, da je bil obsojen na 1000 K globe radi postopanja s svojo služkinjo, ni okrajni tajnik, marveč pisarniški oficial. Je namreč med tema dvema naslovoma nekaj razlike.
DOLŽNOST
vsakega zvestega in zavednega krščansko socialnega delavca je, da naroči
»NOVI CAS«! -»C
Pridobivajte listu novih naročnikovi S tem delate za razširjenje krščansko socialne misli med delavnim ljudstvom! Na delo, tovariši 1
Iz organizacil.
Prometa zneza.
Odborova seia Prometne zveze bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne na Starem trgu 2/1 v prostorih JSZ. — Vsi odborniki nuino vabljeni. — Predsednik.
Vse člane »Prometne zveze« poživljamo, da v teku 8 dni sporočijo vrhovnemu odboru v Ljubljani, Stari trg 2/1.. ali so zadovoljni, da se članarina, ki ie dosedai samo 6 kron mesečno, primerno zviša, da nam bo mogoče izdajati po novem letu svoj samostojen strokovni list, »Prometna Zveza« ki ie organizacija krščansko mislečega Železničarstva. mora imeti svoje popolnoma samostojno glasilo. To je nujno potrebno, Načela stanovske solidarnosti, brez razlike verskega političnega in socialnega na-ziranja, ki so našla po prizadevanju »Prometne Zveze« v železničarstvu najlepši odmev, se morajo svobodno in neovirano širiti in tolmačiti. da se bodo ž njimi seznanile vse delavske stroke- Namesto dosedanjih strankarskih boiev, ki so neposredni glavni vzrok vse današnje politične in socialne korupcije, mora nastopiti, pametno in zdravo tekmovanje različnih struj, ki Se pojavljajo iz različnih verskih in socialnih nazirani. Krščansko misleče že-lezničarstvo si bo prizadevalo, da v tem tekmovanju ne bo zaostajalo. Zdai ie hvala Bogu PZ že tako močna,, da bi se že morali sramovati, ako bi si ne upali izdajati lastnega glasila. Ker bo treba predsedstvu začeti pripravljati, prosimo vse tovariše, da nam sporoče svoje mnenje in nam podajo tudi svoie nasvete. — Predsedstvo.
Našim tovarišem v vednost. Ker prihajajo vedno na nas vprašanja ali ie ZJŽ pri svojem kongresu v Belgradu dosegla pragmatiko, podamo izjavo delegata ZJŽ, kateri ie bil sam navzoč pri celem kongresu, da ZJŽ sploh ni forsirala svoje pragmatike, ker ie ta pragmatika življenja nesposobna, pač pa ie zahtevala, da bi ministrstvo saobračaia pri izdelovanju pragmatike poklicalo delegate, in sicer samo iz narodnih organizacij. Pri zadniem javnem shodu koalicijskega odbora v Mestnem domu se ie v soglasno sprejeti resoluciii v zadnii točki naglašalo: Koalicijski odbor združenih žel. organizacij protestira proti vsaki usilieni pragmatiki, ako niso pri izdelavi pragmatike zastopani zastopniki vseh železničarskih organizacij. V nasprotnem slučaju odklanja vsako odgovornost. Celo resolucijo priobčimo drugič.
Zahvala. Podpisana se ob nesrečni smrti svojega iskreno ljubljenega moža in predobrega družinskega očeta, katerega so nam, meni in mojim otrokom zagrebli ob številni navzočnosti njegovih tovarišev, oriiateliev in znancev v Grosupljem dne 4. t. m. za vse izkazano mi sožalje in naklonjenost od katerekoli strani naiiskreneiše zahvaljujem, — Zahvaljujem se tudi »Prometni Zvezi«, katere član ie bil moj toliko ljubljeni mož za izplačano mi posmrtnino v znesku 500 K in gosp. Beltramu za poln sožalja izraženi govor na rainikovem grobu, kateri mi ie bil dokaz, da nisem osamljena v urah mojih in moie družine bridkosti. — Helena Radičnik, vdova, Spod. Šiška 213.
iz Jesenic. Izpraznite stanovanji ali pa bo disciplinarna preiskava! — tako je zagrozila direkcija v /,a;' ha tvojim starim uslužbencem. Morali so se ukloniti pritisku in se izseliti ter oditi na Hrušico. Par besedi v razjasnilo cele zadeve. Bivša avstrijska žel. uprava je vsled ponovnih energičnih zahtev sezidala iz sredstev prov. sklada stanovanjsko hišo za svoje uslužbence na Jesenicah. V tej hiši so dobili stanovanje po gotovem razmerju uslužbenci vseh treh panog žel. službe, in sicer najpotrebnejši z najštevilnejšo družino. Po preobratu je došlo na Jesenice mnogo železničarjev, ki pa niso dobili stanovanj na Jesenicah. Vživali so odškodnino za dvojno gospodinjstvo in se niso brigali za stanov i-nje v domicilni postaji. Prišel je odlok, s katerim I je bila ta odškodnina ustavljena, sedaj so pa vsi ti
zaprosili za staonvauje na Jesenicah, in sicer baš v tej stanovanjski hiši. Sklicevali so se na to, da ne morejo živeti ločeno od svojih družin. Na Hrušico stanovat niso hoteli iti, niti ne v privatna stanovanja na Jesenicah, ampak so se kapricirali baš na upravna stanovanja. Ravnateljstvo v Zagrebu je res ugodilo njihovim zahtevam. Danes se selijo družine s 5—6 otroci, ki so povečini šoloobvezni, v več kot pol ure oddaljeno Hrušico. V izpraznjena stanovanja so pa prišli mladi uslužbenci brez, oziroma največ z 2 malima otrokoma, ki še ne hodijo v šolo. Lepa pravica! Da, dogodilo se je te dni, da je moral iz čuvajnice kretnik’ da se je vselil v isto sprevodnik. Če so še kje drugje mogoča taka čudesa, ne vemo. Za časa vojne je dovolila žel. uprava, da so si poleg hiš postavili uslužbenci hleve za prešiče, koze in perutnino. To vse so morali sedaj ti podreti oziroma pustiti na Jesenicah, vsled česar imajo v vsakem slučaju veliko škodo. Kdo jo bo povrnil? Danes meče žel. uprava ljudi iz stanovanj, ljudi, ki so osiveli v žel. službi, danes pa ista uprava tudi vpliva z vso svojo silo na uslužbence, da podpišejo državno posojilo, pritiska na one, katerim sama veliko dolguje in jih meče iz stanovanj. Pač tudi samo pri nas mogoče.
Iz Jesenic. Onega gospoda, ki opravlja dve dobro plačani službi, opozarjamo, naj ne odjeda kruha potrebnim delavcem s prevzemanjem krmljenja in napajanja živine na jeseniškem kolodvoru, ker je za ta posel, kakor omenjeno, dovolj zelo potrebnih delavcev na razpolago. Upamo, da bo ta opomin zadostoval, drugače pridemo z imenom in natančnimi podatki na dan.
Stalni poziv voditeljem ZJŽ. Dragi prijatelji! Ker nam na vse naše pozive glede Vaših sumničenj in očitanj niste še nič odgovorili, pač pa »Prometno Zvezo« še nadalje napadali in obrekovali in se celo predrznih izjaviti, da ste »Prometno Zvezo« razkrinkali, ne da bi bili na opetovane pozive navedli kako osebo od P. Z., ki bi bila na kakršenkoli način prizadeta glede Vaših sumničenj in očitanj, smo prisiljei, da Vas tem potom ponovno poživljamo, da vse naše delovanje javno razkrinkate. Mi hočemo brezpogojno, da Vi ne samo z besedo, temveč v resnici razkrinkate »Prometno Zvezo« Ker ste pisali, da se na naših zborovanjih hujska, poživlja k sovraštvu, laže itd. nam morate tudi povedati, na katerih zborovanjih, kje in kdaj se je vse to godilo in kdo jo to zagrešil. Ker pišete, da ste svarili in gledali tri leta, kaj se godi za kulisami bodisi črnih, bodisi rdečil ali ioljševiškil proti-dižavnih železničarskih strokovnih organizacij, ter da je mera polna in da ne boste prizanašali nobenemu, ki hoče ugonobiti narodni in pošteni čut v železničarstvu ter s tem škodovati ne samo temu stanu, temveč tudi našemu jugoslovanskemu narodu, Vas že četrtič poživljamo, da vse tiste organizacije in vse njih člane, ki so prizadeti, takoj naznanite na pristojno državno oblast. Ako tega ne storite, smo prisiljeni Vas smatrati kot protidržaven element, ker prikrivate roki pravica take proti-državne zločince. Prijatelji! Kaj strašite in žugate? Ako ste res pošteni možje, povejte javno vse, kar ste videli in zvedeli v treh letih za kulisami črnih, rdečih in boljševiških železničarskih strokovnih organizacij. Ako je Vaša mera polna, kakor pišete, in ako ne boste več prizanašali nobenemu, zakaj pa nas nočete razkrinkati in naznaniti državni oblasti? Kar se nas tiče, Vam tu javno izjavljamo, da v tem oziru nočemo od Vaše milosti živeti. Mi Vas javno poživljamo in zahtevamo brezpogojno, da nas razkrinkate in izročite državni oblasti, ako smo res taki grešniki, kakor ste Vi o nas pisali. Dragi prijatelji! Ne mislite, da se bomo pustili od Vas tako poceni ugnati, čeprav imate Vi v Vaši »Zvezi« naj-inteligentnejši in najbolj izobraženi del železničarjev, na katere ste Vi tudi najbolj ponosni. Kjer nam gre za naše poštenje in dobro ime, smo neizprosni. Ako smo res taki grešniki kakor o nas pišete, morate to dokazati, ali pa preklicati in priznati, da ste lagali, obrekovali in denuncirali. Druge poti mi ne bomo ^priznali. Ako mislite, da se boste na kak drugačen način izvili, Vam že v naprej povemo, da se motite, in to tudi, ako ste še tako trdno »zvezani« in podprti od »najinleligentnejših in najbolj izobraženih železničarjev«. Kar ste o nas pisali,
stoji črno na belem in mi ne bomo odnehali, dolile se popolnoma jasno in javno ne izkaže, ali smo re ; mi taki grešniki, kakor ste Vi o nas pisali. ali ste pa Vi tako brezvestni in biezznačajui lažniki, obrekovalci in denuncijanii. Torej prijatelji! Razam- 1 kajte nas! Mi Vas javno in brezpogojno pozivljamOi , da to storite. Ako tega ne storite, si boste sami »n- ' vi, če Vas bodo pošteni ljudje obsodili kakor javne ■ lažnike, obrekovalce in denuncijante.
Kovitsar.
LEP USPEH.	_
Tržič, Dogovor sklenjen med g. F.	|
čičem in g. K. Globočnikom, fužinarskim ohfl' jetnikom v Tržiču in med delavstvom .ob h vzočnosti zastopnika Jugoslovanske strok, ne zveze pod vodstvom komisarja dne 8. o tobra 1921 v občinski pisarni v Tržiču se S*, si: 1. Dosedania plača se zviša dela-vcem ‘ kategorije za 40 odstotkov, delavcem U-< ‘L« IV. in V. kategorije na za 30 odstotkov, m cer pod pogojem, da delaio delavci efektivno osem ur ob delavnih dneh. 2. Nadurno delo plača za 50 odstotkov više nego normalne d ' lavne ure. 3. Pripravljalna opravila se ne st ieio v nadurno delo in se plačaio kakor v dr gih podjetjih. 4. Povišek plače velia od 5- sepj tembra 1921 dalje in se izplača tudi dne 8. oktobra 1921. 5. Ta dogovor veha 31. marca 1922, izvzemši, če bi se živli®dB»^ potrebščine zvišale, oziroma znižale za 10 d stotkov. Cene dne 8. oktobra 1921 v Trzic •
1. špeh 1 kg 74 K, 2. turščna moka 1 kg t* , i 3. krompir 1 kg 5 K, 4. turšični zdrob 1 k£ ,
K, 5. milo 1 kg 21 K, 6. kaša 1 kg 11 K,
1	kg 12	K,	8. sladkor	1	kg 54	K.	9. zel®3
glava 10	K,	10. mleko	1	1 6 K,	11-	olie	1 * .
kron, 12.	jap e 1 komad	4 K, 13. meso	^?vfc
1	kg 28	K,	14. meso	telečje 1	kg	22	K, ! ‘
krušna moka 1 kg 16 K. 16, bela moka 1 ‘j 18 K, 17. ajdova moka 1 kg 15 K. — K; bočnik, 1, r.; Fr. Ahačič, 1. r.: — Gusteli L", keli. 1- r., za Jugoslovansko strokovno zvez '
— Franc Vidic, 1. r.; Čadei Viktor, 1. r-!,^rfv Šmid, 1. r.; Ivan Hočevar, i. n: dr- Skubic,
Jesenice. Oženjeni delavci nam pišs.i°L£|g gajanja med delavstvom in tovarno so se in njih uspeh je ta, da je delavstvo dosti na 8» šem kot je bilo preje, pred vsem pa so P®1* sg delavske družine. Sklenilo se je namreč/ se likvidira dosedai obstoječa aprovizacija, kivs° je delavske družine v največji meri poslužeV® • plače pa bodo urejene šele takrat, ko bo upt*. svet o tem sklepal. To so uspehi, ki jih je gel tajnik kovinarske organizacije Juri ^Jer® T Ker je z ozirom na ta izid prišel do zaželi®?: sadov, postal je namreč glavni zaupnik delav®
— je o njegovem delovanju marsikak sum upr vičen. Radovedni smo, kako bo on kot izr .1 strankar mogel zastopati koristi v JSZ in drug®’ drugod organiziranih delavcev. Povdariti mora® še, da je JSZ stavila svoje zahteve, od katerj navajamo samo glavne: Plača naj se po val®’ potem šele naj se odpravi aprcvizaciia. Drag®'" ske doklade naj se urede tako, kot pri država® uslužbencih, kajti jasno je, da delavec z druz® potrebuje več kot pa samec. Te zahteve niso bu sprejete, pač pa je eden zopet prišel na rac®1 tega do korita. — Več oženjenih delavcev.
Litija. Predilniško delavstvo v
hočejo razdvojiti s tem, da dajejo pi'e^ nost tisiim, ki hočejo prestopiti k naspr°{” nim strokovnim organizacijam. Upamo P?' da predilniško delavstvo dobro ve, kdo le delal zanje v časih, ko se nikdo ni upal R* plan. Zato je pa danes predilniško delav' stvo obrnilo hrbet vsem nasprotnim str®' kovnim organizacijam, ki niso strokovni temveč koritarske
Cestar.
Opomin cestarjev. Vsi tisti, ki ste narji, trgovci, mesarji, ovarnarii, ministri, b*® kirji, politiki, verižniki in laški živinski m® tarii ter vsi, ki se vozite v svoiih razkoŠ® avtomobilih po državnih cestah širom JU*,L' slavije, pa še niste storili svoie dolžnosti, va? svetujemo, ako se hočete varno voziti, da P°° pišete hitro državno posojilo, dokler ie še i**' Le tedaj se boste vozili po lepih gladkih ce ' teh in ne bo se vam treba bati, da bi se v3® pretresli vaši okrogli trebuščki in nežni lodčki, ker bomo mi. ki skrbimo tako za nežno zdravje',• medtem ko sami vsled ta*® strašansko nizkih plač ne moremo ničes?, podpisati fizvzemši svoje dolgove!, vzdržeV® ceste v nailepšem stanu. To se bo gotovo dilo, ker vemo, da bo gospod minister iz pet napolnjene državne blagajne brez dvo®' vzel nekaj denarja, s katerim bo zvišal plat, in preuredil neznosne razmere nas ilržavlf® cestarjev. Pri sedanjih plačah pa vam ne i®1/ cimo za gornje ugodnosti, ker imamo prev* prenapornega dela ob tako pičli hrani.
Cestarjb
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar-Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
mmmaaaammammmmat Širite ..ROVI £RS“ ■■■■■■■■■■■■■■■*
Gradbeno podjetje
ing. Dakič in drag
LJUBLJANA, Resljeva cesta 9.*
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Tovarna
Barva vsakovrstno bi®!!!;
JOS. REICH SSS
Ljubljana, Poljanski nasip 4 -----——\-----------7Z—
Podružnica: Solenturjova i 4.
Podružnice: Maribor Novo mesto Kočevj«
Gosposka Ui. 38. Glavni trg. Stav. 39-