Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena : Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 22
Gorica - 29. junija 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Storži pozor!
ZASTRUPLJENA NJIVA
Sedanji otroci imajo marsikaj, kar se njihovim staršem niti sanjalo ni. Med te stvari smemo šteti tudi po: čitniške kolonije. Kdo je pred tri: desetimi leti na deželi šel ~kdaj v kolonije? Dvajset let sem hodil v šolo, pa nisem bil niti eno uro v kaki šolski koloniji. Danes je pa to drugače. Skoro vsak otrok lahko pride v to ali v ono kolonijo za daljši ali krajši čas. Vendar pa je tu: dj tukaj važno vprašanje: Otrok, ki gre v kolonijo, gre od doma za daljši čas, za en mesec in tudi več. Ni več pri starših kakor med letom, temveč daleč od njih, tako da ga morda ves čas ne vidijo. Tudi lju: di, katerim otroka v koloniji zaupaš jo. navadno starši ne poznajo. V sled te ga je potrebno, da starši prav dobro premislijo, komu otroka za: upajo v koloniji in kam ga pošljejo, da ne bo otrok v enem mesecu iz-, gubil, kar je nabral dobrega v vsem letu ali v vsem svojem šolskem življenju.
Ti pomisleki nam prihajajo sedsj, ko se naši otroci pripravljajo na razne počitniške kolonije. Tem bolj smo zaskrbljeni, ker vemo, da se nekateri otroci odpravljajo v kolo: nije prav daleč, tako da jih starši ne bodo mogli ves čas videti, in še manj pa vplivati na njihovo ocfgo--io Mislimo pri tem na namero ne: katerih, ki hočejo svoje otroke po: slati v kolonije v razne kraje FLRJ. Govori se, da bo šlo do 300 šolskih otrok v razne kolonije v Sloveniji. Starši, ki ste dobili tako vabilo, ali ste pomislili, kaj to pomeni? Vas otrok bo šel od doma za en mesec, morda tudi več, in vi ga ne boste mogli videti, ga ne boste mogli
obiskati. Toda tudi če bi vam iz posebnih ozirov dali dovoljenje za obisk otroka, ali veste, komu ga zaupate? Ali poznate vzgojne meto* de sedanjega jugoslovanskega reži: ma? Znana vam je vzgoja pod fa:
\ šizmom, povemo vam pa, da je \ vzgoja pod Titovim režimom ne pri:
! merno slabša. Komunistična vzgoja gradi namreč na domnevi, da je otrok potomec opice, kakor njegovi starši. Zato mu kakor opici vzame: jo najprej sramežljivost, potem pa še vero v Boga. Tako so nam pisali prav te dni: »Otroke v šoli diabo:
I Učno pohujšujejo: na desko jim sli:
■ kajo nago ženo in moža in jih poit: Čttjejo o spolnem življenjuPoleg tega jmajo, kjer le mogoče, mešane skupine dečkov in deklic. To so po: kazali ves čas tudi v Gorici, kjer ne sedaj ne prej niso prišli do tega, da bi imeli za dečke in deklice v dijaškem domu dve ločeni hiši, tem: več so jih držali in jih še držijo oboje skupaj pod isto streho.
Toda še bolj kot poštenje rušijo v srcih otrok vero v Boga. Iz istega pisma vam zopet lahko navedemo: »Govoril jim je, na mitingu namreč, da v kratkem vzamejo staršem otro: ke. in jih pošljejo v posebne domove, kjer bodo vzgojili nov rod v komu: nističnem duhu. Prav tako jim je povedal, da bodo odpeljali vse stare ljudi, da ne bodo več mogli zastrup: Ijati mladih z vero.«
V Katol. glasu ste brali poročilo o velikonočnem izletu tržaških dija: kov v Slovenijo. Prav dobro so jih pitali, na veliki petek so jih pa pe-. Ijali plesat in jim dali jesti meso! Begunci pa pripvedujejo, da včasih ' po mesece in mesece niso videli me:
sa! Kar nas je tukaj v Italiji, vsi pošiljamo svojcem pakete z vsako: vrstnimi rečmi, ker jim tam vsega primanjkuje, od šivanke do koruzne: ga močnika in čevljev. Vi pa boste poslali tja otroke, da jih bodo pita: li z onim, kar so lačnim kmetom odtrgali od ust. Takole nam zopet pišejo: »V torek smo brali prvi krompir. Plačali so nam ga po 15 din kg. Danes (to je dva dni po: tem) ga plačujejo po 6 din. Hitro je šla cena dol. Češnje so od 10 do 14 din, grah po 15, prvi fižol po 20, bučice pa po 4 din. In vsak dan so na vratih-.enkrat pobirajo za Župančiča, drugič za Nazora, potem zopet za naše kolonije itd. Človek je že vsega naveličan. Najraje bi jim njivo in hišo dala, da bi me le pustili pri miru.«
Kam boste torej poslali svoje oiroke v kolonije? Na zastrupljeno njivo odjedat lačnim kruh? Opozo: ril; smo vas, da ne boste kdaj rekli, da smo molčali in postali sokrivi nesreče vaših otroki
Če so pa vaši otroci res potrebni morskega ali gorskega zraku zaradi zdravja^ saj bodo kolonije tudi tu: kaj. Papeška podporna komisija bo imela tri kolonije za otroke iz go-liške škofije: eno morsko in dve v hribih. Obrnite se nanjo s pomočjo domačih šolskih oblasti ali dušnega pastirja, ki bodo brez dvoma pripo: ročili vašega otroka. In pri papeški podporni komisiji pričakujemo, da bodo letos bolj uvaževali naše otro: ke kakor pa lansko leto ter jim bo: do v svojih kolonijah nudili poleg materialne oskrbe tudi potrebno asi* stenco v materinem jeziku.
| Marshallova pomoč
V ameriškem senatu se bije huda bitka za znižanje ameriških nakazi! za Marshallovo pomoč. Vlada želi nadaljevati s pomočjo v dosedanjem obsegu, senat pa se boji škodljivih posledic za ameriško gospodarstvo ter hoče nakazila, ki jih je
Razgled po svetu
raprezentančna zbornica že odobrila, znatno znižati. V senatu se je pojavil tudi odpor proti znatnemu povečanju dovoljenj za sprejem evropskih beguncev. Kljub temu pa upajo, da bo zmagala vlada, ker je razumljivo, da se pri svoji politiki ne more ustaviti na polovici poti.
Iz življenja Cerkve
Konferemca zunanjih ministrov končana
Pariška konferenca zunanjih ministrov je končana. Ko je že vse kazalo, da bo konferenca Propadla, je sovjetski zunanji Minister Višinski nenadoma po-Pustil v nekaterih manj važnih točkah in tako je prišlo do delnega sporazuma o Nemčiji ter do pomembnejšega sporazuma 0 Avstriji. Nemčija ostane 'še nadalje razkosana v dve polovici, toda zunanji ministri so se sporazumeli za znosne gospodarske in prometne stike med °berria polovicama. Ta korak Sf) Sovjeti sprejeli, ker so na svojem področju zabredli v ve-‘ke gospodarske težave, ki jih Bhko ozdravijo le s pomočjo ^ahoda. Če bodo Sovjeti izpol-^©vali sprejete sklepe, bo po-slej tudi Berlin lažje dihal.
. Pomembnejši je sporazum o j*Vstriji. V smislu pariških skle-P°v mora biti do 1. septembra ‘^delana avstrijska mirovna pogodba. Sovjetska zveza je nabrat popustila načelo zaščite Dravic malih narodov, s kate-
rim se je toliko bahala in je pristala na to, da dobi Avstrija slovenski del Koroške. Zahodne države so ji dale v zameno nekaj gospodarskih ugodnosti, med drugim tudi vojno odškodnino v višini 150 milijonov dolarjev. Jugoslavija ne dobi ni-kake vojne odškodnine, pač pa lahko obdrži avstrijsko imovino na svojem ozemlju, katero je itak že davno zaplenila. Ko so. Sovjeti popustili pri slovenski Koroški, so verjetno hoteli kaznovati nepokornega Tita, ki je na račun komunizma spet zaigral znatni del slovenskega narodnega ozemlja, tokrat lepo Koroško, zibelko slovenstva. Jugoslovanski komunisti seveda zvračajo krivdo na Sovjete, ki jih v svojem časopisju besno napadajo.
Predsednik grške vlade umrl
Iz Aten poročajo, da je umrl tamkajšnji ministrski predsednik Sophoulis. Bilo mu je 90 let. Bil je večkrat v pregnanstvu, večkrat pa tudi na najvišjih mestih v državni upravi. Po drugi svetovni vojni je bil tri-
krat predsednik vlade, nazadnje kar zdržema dve leti. Grški komunistični uporniki še vedno rogovilijo, vendar na postajajo vladne čete vedno bolj gospodar položaja. Če bi grške sosede zaprle svoje meje in bi ne podpirale upornikov, bi Grčija že davno imela mir, tako pa živi v krvoprelitju domala vse od takrat, ko se je pričela voina z Italijo.
Gospodarska kriza
V Združenih državah in tudi v nekaterih evropskih državah, zlasti v Angliji, se kažejo znaki gospodarske krize. Tega se ^elo veselijo komunisti, češ, da ima le Marks prav, ko uči, da se bo »kapitalistični« svet sam zadušil v svojih krizah. In vendar nima prav. Gospodarske krize so res reden pojav, ki nastopi nekaj let po vsaki vojni, toda te krize niso in ne bodo katastrofalne. Zahodno gospodarstvo ima velike izkušnje iz preteklosti in zadostna sredstva, da lahko vsako večjo ne^ srečo prepreči.
Cerkev bo morala spet
v katakombe?
Komunisti nadaljujejo^ boj proti katoliški cerkvi na Češkoslovaškem in Poljskem. Praški nadškof Beran je popolnoma ločen od svojih duhovnikov in vsega zunanjega sveta. Zdaj so se spravili že na škofa v Olomucu ter sploh na katoliško duhovščino. Na Poljskem pa so zaprli okoli 40 duhovnikov in zaplenili še zadnje katoliške tiskarne. Dobri poznavalci razmer pravijo, da so na tajnem sestanku Kominforma, ki je bil pred 10 dnevi na Poljskem, med drugim sklenili, da morajo na vsak.način zlomiti katoliško cerkev v vseh državah »ljudske demokracije«, to je vseh vzhodnoevropskih državah s komunistično vlado. Čeprav je Titova Jugoslavija sprta s temi državami je — in tega ne moremo nikdar dovolj glasno povedati pred všem svetom — v boju proti veri prav takšna, če ne celo hujša kot kominformi-stične države. Tudi ona uničuje vero in cerkev na vsakem koraku. Povsod bodo skušali ustanoviti neko komunistično laži-ctrkev, da bi lažje preslepili ljudstvo. Pravo Cerkev Kristusovo pa bodo skušali polagoma uničiti, tako da jo, če ne bo Bog posegel vmes, čakajo še strašni časi mučeništva in katakomb. Živela bo lahko le še tajno v katakombah kot nekoč v časih krutih poganskih rimskih cesarjev. Toda, kakor je nekoč 300 let vzdržala v katakombah, tako bo vzdržala tudi zdaj ter bo nekoč prečiščena in še močnejša zmagovito prišla na dan, njene preganjalce pa bosta zagrnili tema in sramota. Če človek premišlja sedanje dogodke, se nehote spomni na apokaliptična videnja sv. Janeza ter se sprašuje, ali niso ti dogodki podobni njegovim napovedim v skrivnem razodetju.
Mi gremo naprej!
Gottwald s svojimi agenti pravi: »Mi gremo naprej« — namreč v boju zoper katoliško cerkev. Že zadnjič smo omenili zlobno taktiko, katere se poslužujejo komunisti na Čehoslo-vaškem in ki obstaja v tem, da so proti cerkvenim organizacijam katol. akcije ustvarili svoje komunistične organizacije katoliške akcije. Teh novih organizacij se poslužujejo najbolj v boju zoper Cerkev in škofe, člani so predvsem laiki in tudi nekateri duhovniki. Komunistični namen je jasen: razbiti ka-
toliške vrste in vernike pognat? v boj zoper škofe in Vatikan. Nočejo, da bi se zdelo, da se oni sami borijo zoper katoliško cerkev, temveč hočejo zbuditi videz, da se verniki in celo najboljši med njimi, člani katoliške akcije, borijo zoper škofe zaradi njihove kapitalistične in reakcionarne politike. Komunistična oblast da pri tem samo ščiti ljudstvo pred nasiljem škofov, ki mu grozijo s cerkvenimi kaznimi. Vsled tega ie zoper to zlobno nakano čeških komunistov nastopila sv. stolica sama in izobčila iz sv. cerkve vse člane komunistične katol. akcije, laike in .duhovnike, ter obsodila organizacijo kot raz-kolniško in brezversko.
SPREMEMBE V PROSVETNEM ODDELKU V TRSTU
Zavezniška vojaška uprava se bo po izjavah generala Aireya postopo: ma vedno bolj prilagojevala it ali jan: ski upravi. Poučeni krogi so že ne: kaj časa šušljali, da bodo nekatere oddelke ZVU prevzeli italijanski uradniki. Zavezniški poročevalski u* rad je že objavil, da bosta za nas čelnika prosvetnega oddelka ter oddelka za delo imenovana dva ila: lijanska uradnika , ali. kakor pravi uradno poročilo, dva »lokalna urad: nika«. Istočasno je zavezniški poro: čevalski urad objavil, da se bo od: sek, kj se je doslej bavil z nanj: šinskimi zadevami na tržaškem pod* ročju, odslej imenoval »urad za manjšinske zadeve«.
Morda so zavezniške oblasti k temu koraku podžgale volitve, ki kakor smo že zadnjič napisali, ne izražajo resnične narodnostne stike na tržaškem ozemlju. Slovencem je šolstvo sicer zajamčeno s posebnim ukazom Zavezniške vojaške uprave in novi načelnik prosvetnega oddeb ka bo odgovoren ravnatelju za no: tranje zadeve, toda naravno je, da nas spričo žalostnih izkušenj jz fašistične preteklosti upravičeno skr: bi, kaka bo bodočnost naših šol. K temu nas navaja tudi strupeno pi> sanje nekaterih tržaških listov,- ki bi bi radi naše šole kar v žlici ■ voi de zadušili, čeprav je najzgovorneje ši dokaz za potrebo po slovenskih šolah pač dejstvo, do je na tisoče slovenskih otrok in dijakov, ki ho* če jo obiskovati šole v svojem ma* terinem jeziku. Zato pozivamo Za* vezniško upravo, naj nam obstoj slovenskega šolstva zajamči tudi za bodočnost. Tega mnenja bodo golot vo tudi vsi zmerni in uvidevni Itat lijani, ki želijo prijateljsko sožitje * slovenskim prebivalstvom.
ČETRTA NED. PO BINKOSTIH
Iz svetega evangelija po Luku
Ko so množice pritiskale za Jezusom, da bi poslušale božjo besedo, in je on stal ob Geneza-reškem jezeru, je zagledal dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili izstopili in so izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sedel je ter iz čolna množice učit. Ko je pa nehal govoriti, je rekel Simonu: Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov. Simon se je oglasil in mu rekel: Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mrežo. In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da se je njih mreža trgala. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti go prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. Ko je pa to videl Simon Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek. Groza je bila namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli; prav tako pa tudi Zebedeieva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus je pa Simonu rekel: Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.
Iz evangeljskih besed sledi, da je Zveličar Petru napovedal 111 naročil, naj lovi ljudi. Poslal ga je torej na propagando. Naloga apostolov in njihovih naslednikov je, iti po svetu, oznanjevati nauk, krščevati vemikp, zbirati in jih voditi k duhovnemu napredku po novih smernicah, ki so bile od Sina božjega začrtane Apostolska dolžnost je potemtakem, vero ljudem ponujati, delati zanjo propagando med svetom. Taka je tedaj naloga katoliške cerkve. V naših modernih časih mora duhovnik iti na lov za ljudmi s sredsti, ki so v sedanjih razmerah dana na razpolago: Katoliška akcija, dobrodelna in nabožna društva, katoliško časopisje, tudi poštena zabavna in športna organizacija, oder, film in nogomet, vse služi temu namenu, da se ljudje potegnejo v območje krščanskih idej in vplivov, da bi se jim mogla oznanjati božja beseda in pokazati pot k večnim rdealom.
Moderni svet pa tega ne gleda rad. Posvetnjaki menijo, da je to nedovoljena in nepoštena igra. Duhovščina bi se morala omejiti le na delo v cerkvi in zakristiji; če kdo čuti srčno po-tsebo, da pride v cerkev malo molit, naj mu bo odprta; če želi z duhovnikom govoriti, naj ga poišče v zakristiji ali v župnišču. Ne spodobi se pa, da bi duhovnik okoli delal propagando po trgih in dvoranah, po zborih in sestankih. Tako početje se brž proglasi za »politiko« in se pri tem misli slabo, hudobno, zločinsko politiko, vredno zgražanja in ostre obsodbe.
2e framasoni in liberalci so imeli srčno simpatijo za tako Cerkev, ki bi se skrivala med cerkvene zidove. Mislili so si: mi borno ljudi po svoje vzgajali in oblikovali, da sploh ne bodo čutili nobene potrebe več, da bi
hodili v cerkev; tako bo duhovnik ostal sam in bo nazadnje prisiljen, da zapre svojo »bote-go«. Najprej se bodo krščanske ideje pozabile in zanemarile v javnem življenju narodov in držav, ker duhovnik ne bo smel biti nikjer zraven, potem se bo j pa polagoma razkristjanilo tudi zasebno življenje, ker bo okoli duhovnika nastal prazen prostor in se ljudje ne bodo niti ozrli več nani, če ga slučajno srečajo na cesti.
Celo najmodernejša boljše-viška ali komunistična država bi imela s Cerkvijo potrpljenje; če bi se Cerkev odrekla propagandi. Mladino bi komunisti vzgojili v popolnem' brezboštvu, in ko bi starejši rod vernikov pomrl, bi bilo krščanstva kar na tihem konec. Ker pa Cerkev noče o tem nič slišati, zato jo preganjajo pod očitkom, da je »protiljudska, kapitalistična, in-trigantska, izdajalska itd.«.
Jezus pa je rekel Petru: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov«. In sv. Pavel opominja škofa Timoteja: »Oznanjuj besedo, nastopaj, bodi prilično ali neprilično, prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem«. (2 Tim, 4,2). Propaganda je torej Cerkvi bistvena.
Ne godrnjaj nad' Cerkvijo, ako »ljudi lovi«. To je njena služba. Daj se ujeti tudi ti za Kristusa in ostani njegov za vedno!
Iz poslanice ljubljanskega škofa Rožmana
„Ko je Kristusa pridobil, je svoj narod izgubil.** sv. Pavel
Koledar za prihodnji teden
3. julija. NEDELJA. Četrta po binkoštih. — Leon TI., papež.
4. PONEDELJEK. Urh (Uldarik, Ulrik), škof. Živel je okoli leta 1000. po Kr. j,n je petdeset let ško* foval v Avgsiburgu na Bavarskem, kjer še hranijo njegove svetinje. Na Slovenskem so njemu v čast postavili marsikatero cerkev jn pri krstu so radi dajali njegovo ime. Tudi priimek Uršič je nastal jz tega jimena. — Berta, devica.
5. TOREK. Ciril in Metod, apo* stola Slovanov. Njuni praznik je zdaj v r?mskem koledarju prene« sen na 7. julij. — Anton Marija Zaccaria, ustanovniik pavlincev. U* mrl je 1. 1539.
6. SREDA. Izaija, prerok. — Bo* gomila. — Dominika.
7. ČETRTEK. Ciril in Metod (po novem koledarju).
8. PETEK. Elizabeta, kraljica. Bp la je nečakinja turjnške vojvodinje sv. Elizabete. Rojena je bila na Španskem jn pozneje poročena s portugalskim kraljem Dionizom. Uspešno je posredovala za mir med vladarji, pomagala siromakom in podpirala Cerkev.
9. SOBOTA. Tomaž Mor, spozn. Bil je pod Henrikom VIII. kance* lar (vodilni minister) angleškega kraljestva. Kralj ga je zaprl in ob» glavil, ker je Mor odločno branil katoliško resnico.
Mesečni nameni A. M. za julij
Splošni: Da hi si vsi ljudje prido« bili čut odgovornosti
Misijonski:	Za visoke šole v
misijonih
Škofijski: Da bj ‘Srce Jezusova dodelilo moč jn stanovitnost v preskušnjah vsem našim duhov* nikom.
V	Švici sem bral lepo knjigo kapucinskega patra Otona Mo-phana: Die Apostel. Zabeležil sem si te besede o sv. Pavlu: Ko je Kristusa pridobil, je svoj narod izgubil. Od dneva spreobrnjenja v Damasku so ga Judje za odpadnika in izdajalca ožigosali, so se ga kot tekmeca bali in ga preganjali, kot smrtnega sovražnika rimski oblasti in vsemu svetu tožili. — Ne moremo se primerjati svetosti in apostolski gorečnosti svetega Pavla, toda ni-li precej podobnosti v tem, kar je on doživel in kar smo mi doživeli? Prepričani smo bili in srno danes še bolj, da je Kristusovo kraljestvo v dušah naših vernikov i» nevarnosti od brezbožnih sil. Svoji pastirski dolžnosti, svoji zvestobi Kristusu in njegovi Cerkvi se nismo hoteli izneveriti, zato smo učili, svarili in opozarjali, odkod preti največja nevarnost zveličanju duš, pa so nas ožigosali za odpadnike in izdajalce, vlačili pred »ljudska« sodišča in nas tožili pred narodi vsega sveta, da smo stati omadeževani pred njimi, ki so verovali lažnjivi propagandi. Tožili in blatili so nas in nas še, ker se našega dela bojijo, ker čutijo in se zavedajo, da je med njihovo brezbožnostjo in krščanstvom neprehoden prepad. V enem pa ni podobnosti s svetim Pavlom: mi nismo naroda izgubili. Večina naroda ni bila nikdar proti nam, ampak le tisti mali del, ki ni poznal dejanskega položaja. Danes je tudi tisti del naroda bridko spoznal, da smo govorili in svarili prav in napovedovali to, kar jih zdaj tare, trpinči in uničuje.
Naš narod, ni odpadel od Cerkve in od Boga kakor so odpadli Judje. Apostola Pavla je to dejstvo bolelo in žgalo ves čas njegovega življenja, a niti trenutka ni omahoval v zvestobi do Kristusa. Kristus mu je bil neizmerno več kot’ ni egov zaslepljen narod: »Vse imam za izgubo zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Odrešeniku, zaradi katerega sem vse zavrgel in imam za smeti« (Fil. 3,8).
Tudi mi smo vztrajali v zve-
stobi svojemu zvanju po Jezusu Kristusu v očigled največje nevarnosti, izbrali smo usodo brezdomcev, mnogo naših sobratov v domovini je zavoljo iste zvestobe zaprtih, obsQjenih, trpi na prisilnem delu, drugi pa v »svobodi« s krvavečimi srci gledajo, kako brezboštvo trga mladini Boga iz duš. Ostanimo Kristusu zvesti do konca! V tem vitrašanju ni pogajanj, ni kompromisov! Gotovo ste zvedeli za sobrate v domovini, ki za železnim zastorom ne morejo poznati dejanskega položaja v svobodnem svetu in ne v katoliški Cerkvi, klonili so v mnenju, da bodo s tem rešili krščanstvo svojemu ljudstvu. Ne obsojamo jih, pomilujemo jih in za nje molimo. Neizbežno bo prej ali slej tudi za nje prišel trenutek, ko z brezbožno silo ne bodo mogli naprej, ko se bodo morali odločiti ali ostanejo Kristusu zvesti ali prelomijo z njim poslednjo vez. Kdor v dobri veri in z dobrim namenom misli, da bo mogel sodelovati z brezboštvom, vsak pride pred to odločitev. Če se tedaj odloči za zvestobo Kristusu, se bo brezboštvo nad njim huje maščevalo, kakor se je nad nami, ki smo od vsega začetku rekli: Ne! Ne bo jim odpustilo razočaranja, ki ga je doživelo pri njih s svojimi načrti. Gorje pa mu, če se odpove Kristusu in vstopi v satanovo fronto. Od tam je rešitev silno, silno težka.
Zakrknjenost judovskega naroda, ki je odklanjal Kristusa, je bila Pavlova človeška tragiku, rana v srcu, ki ga je vedno bolela. Ni le enkrat izrekel besed, ki so samo enkrat omenjene v apostolskih delih: »Vam je treba najprej oznaniti besedo božjo, ker jo zametujete in se imate za nevredne večnega življenja, glejte, se obrneva k poganom« (APD 13,46). Kolikokrat jih je moral ponoviti! Radoval se je spreobrnjenja poganov, ves srečen se je zahvaljeval Bogu za uspehe svojega apostolata med njimi, pa (Ji ni v to veselje vsakokrat kanila kapljica grenkobe ob misli: moj narod pa, prvi poklican, bo zavržen? Kaj bi dal, kaj
Katoliška Poljska
(Konec)
Večkratni poizkusi poljskih komunistov, da bi razbili enotnost poljskih	katoličanov ter
ustanovili poljsko narodno cerkev, so se vsakikrat izjalovili, toda razne gospodarske reforme, kot nacionalizacija in razdelitev zemlje, so katoličanom škodovale, ker so prizadele ravno tiste socialne sloje, na katere se -poljska Cerkev najbolj opira. Poleg	tega je izguba
mladega klera, ki ga je Gesta-po uničila in ki bi bil radi svoje delavnosti in dinamičnosti ravno sedaj tako potreben, izguba, ki je ni mogoče nadomestiti.
Zelo trnjevo je tudi vprašanje razmerja med Poljaki in Nemci. Kakor je znano, je izgubila Poljska na Vzhodu 180.000 kur' ozemlja, dobila pa je na Zahodu 100.000 km’, kjer je živelo pred zadnjo	svetovno vojno
7-8. milijonov Nemcev in odko-
der so jih brutalno izgnali okoli 3 milijone. Ta nesrečna poteza je prepad med obema narodoma še bolj poglobila in bo tvorila trajno oviro vsakega sporazuma in pomirjenja med njima.
Enostranska odpoved konkordata s strani vlade je sicer i obžalovanja vredna, vendar je | prinesla tudi nekaj dobrega s seboj. Poljski primas jg v izvrševanju svojih višjepastirskih pravic vse bolj svoboden kot prej. Verniki se držijo diisiciplir ni rano svojih pastirjev ter ve-i do, da so trdnjava, ki jo je ! mogoče sicer napadati, toda ne ! zavzeti; zavedajo se resničnosti besed, ki so vklesane na zgodovinskem vavelskem gradu v Krakovu: »Če je Bog z nami
—	kdo je proti nam?«
Po »Pax Christi« (Catholic Digest).
bi žrtvoval, da bi ga pridobil za Kristusa: »Resnico govorim v Kristusu, ne lažem, da sem v veliki žalosti in imam vedno bolečino v svojem srcu. Želel bi namreč, da bi bil sam zavržen, ločen od Kristusa za svoje brate, ki so moji rojaki po mesu« (Rim 9,1-3).
Podobno bolečino nosimo v srcih tudi mi. Neznaten del našega naroda je obseden od brezbožnosti. Nekaj pa je takih, ki iz strahu ali od razmer prisiljeni temu duhu vsaj na zunaj tlako delajo in pomagajo njegovo gospodstvo vzdrževati. Ne boli nas toliko, da nas obsojajo in kolikor morejo preganjajo, boli nas boli, da so se udinjali sovražniku božjemu, satanu, in pod njegovimi navdihi* vodijo brezupno borbo zoper Boga, Cerkev in vse, kar je božjega. To nas boli in žge, da so njihove duše na poti v pogublienje
iv da neizkušeno mladino od otroških let naprej vodijo na isto pogubno pot. Za te ogrožene duše nam gre, za nje se bojimo, za nje, »ki so naši rojaki po mesu«, smo pripravljeni vse žrtvovati, da jih Kristusu pridobimo in rešimo za večnost.
Huje, ko nas sovražijo,, tem bolj goreče za nje molimo, še pomnožili bomo svoje molitve po Jezusovi besedi:	»Delajte
dobro tem, ki vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo, da boste otroci Vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt, 5,44.45.). Pristaviti še smemo: Da bomo posnemali Jezusa, ki nam ljubezen do sovražnikov ni samo z besedo ukazal, ampak še bolj s svojim junaškim zgledom pokazal. Če za svoje sovražnike molite, za njih spreobrnjenje, se jih pri maši spominjate, boste doživeli, kolikšen mir, zaupanje in polno vdanost v božje vodstvo Vam ta izpolnitev Jezusove zapovedi
v dušah zbudi. Res, ljubezen do sovražnikov Bog vedno takoj plača s posebnimi milostmi. Ako se nam posreči sprositi sovražnikom spreobrnjenje, to bo v nebesih blaženo presenečenje za nje in za nas.
(Konec prihodnjič)
SircmaSnim ©!«•©** kem — kolonije
Čeprav ne razpolagamo z denarnimi sredstvi, je naša sveta dolžnost, da poskrbimo našim revnim otrokom oddih v počitniški koloniji. Slovensko karitativno društvo in Slovensko dobrodelno društvo v Trstu bosta poskrbeli, da bodo naši otroci šli v slovenske kolonije.
Obe društvi se toplo priporočata za pomoč v denarju i*1 blagu.
Naj ne bo zavednega Slovenca, ki bi nam odrekel to pomoč, če jo lahko da.
Zaupniki »Odbora za sloveti' ske šolske kolonije« bodo nabi' rali prispevke s posebno nabi' ralno polo, ki bo overovljen;1 od obeh podpornih ustanov.
Trst, 21. junija 1949.
Slovensko karitativno društvo
Slovensko dobrodelno društvo
C Cl II
In
9 © ict
i
Zadnjič smo govorili o dejanski ceni in pravični ceni. Rekli smo, da dejanska cena, to je cena, ki resnično vlada na trgu, le redko odgovarja resnični ceni. Tako postane večkrat nujno, da je treba dejanske cene popraviti.
Kako naj se takšne cene popravijo? Možnosti je več. Ker karteli producentov veliko bolj Poznajo tržne in splošne gospodarske razmere kakor potrošniki, nastavljajo seveda take cene. ki so njim v prid in potrošnikom v škodo. Zato mora v ta proces poseči javna oblast 'n zaščititi potrošnike, to je tiste ljudi, ki blago kupujejo za svojo nporabo. Druga možnost je na Primer ta, da se tudi potrošniki organizirajo ter si ustanovijo zadruge ali drugačne organizacije za zaščito svojih koristi in tako preprečijo, da bi jih producenti izkoriščali.
ODERUŠTVO
-	Katoliška teologija označuje kot oderuštvo v širšem pomenu Vsako dejanje, ki krši načelo Pravičnosti v obliki pretiranih
cen, 'previsokih obresti, nepravičnih plač in sploh vsega, kar krši načelo pravičnosti pri izmenjavi dobrin ali uslug.
V	ožjem in navadnem pomenu pa je oderuštvo jemanje krivičnih obresti ali komisijskih stroškov. Najboljše sredstvo za boj proti oderuštvu so organizacije, ki pod pravičnimi pogoji nudijo posojila ljudem, kateri pri svojih opravilih potrebujejo denar. Te organizacije ščitijo koristi posojilojemalcev ali dolžnikov, ki jih upniki ne morejo več izkoriščati z oderuškimi obrestmi. Najprimernejše so spet zadruge, to je kreditne zadruge ali posojilnice.
O oderuštvu pa ne govorimo samo pri posameznikih ali zasebnikih, ampak tudi pri državah. Kaj zakrivi vlada drugega kakor oderuštvo, če povzroči umetno denarno inflacijo, ta pa na eni strani nezaslužene dobičke, na drugi strani pa nezakrivljene izgube?
Denarna inflacija je opravičena le, če jo res zahteva javna blaginja, toda v tem primeru je treba preprečiti slabe posledice
oziroma popraviti škodo, ki je s tem nastala. Vzemimo na primer delavca ali hišno pomočnico. Celo življenje sta garala in si pritrgovala denar ter ga nalagala v hranilnico ali banko. Delavec bi si rad kupil majhno hišico, hišna pomočnica bi rada imela nekaj prihrankov za stara leta, ko je nihče več ne mara, ker ne more več delati. Pa pride inflacija, denar zgubi vrednost in naš delavec ter hišna pomočnica sta zgubila na mah vse svoje prihranke, ki sta si jih pritrgala od svojih žuljev. Ali je to pravično? Gotovo ne. To ie velika, nezaslužena krivica, ki jo mora država preprečiti, oziroma popraviti.
V	zvezi z obrestmi in vrednostjo denarja je potrebno zlasti troje:
1. Država mora določiti kolikor mogoče pravično obrestno mero in kaznovati vsako oderuštvo.
2. Država mora skrbeti, da ustali (stabilizira) svoj denar.
3. Če država izvede stabilizacijo denarja, mora povrniti škodo ljudem, ki so bili pri tem oškodovani.
( Dalje)
Kulturni obzornik
»Slovenski večeri
g
Slovenski večeri, ki jih je organi«
2iral prosvetni odsek Slov. kršč.
soe. zveze, so brez dvoma narod« '>ostno jn kulturno zelo razgibali tr« Saške Slovence. Vsakih štirinajst dni so se vrstili in so postali danes šaša resnična potreba. Ko nam je Predsednik g. Brezavšček pretekli h>rek sporočil, da so večeri za to ^azono končani, nam je bilo kar hudo. Vemo, da pa bo spomin na« Pje lepši, če bo v teh vročih dneh ščitek. Zato pa bomo v scptem« brskih dneh s toliko večjim veseljem sPet »slovenske večere« obiskovali. Zadnji večer je bil posvečen izvir« ni domači književnosti. Priredi« hi j; so povabili pisatelje in pesnike same, da so brali jz svojih del.
Najprej je jmcl predavanje o slovenski povojni književnosti prof. ^ože Peterlin. Prikazal je sedanje stanje naše književnosti in vse sile, h' ji zavirajo polet in rast. Po« udaril je važnost in pomen svobod« ’lega umetniškega ustvarjanja v svo« hodnem svetu, posebno na tržaškem Zemlju. V drugem delu predavanja ha je predavatelj opozoril na živ
5hk s slovenskim duhovnim bo« 8astvom, kajti tisti, ki samo govori, 'h je Slovenec, ni pa prepojen s stovenskim duhom, ta ni Slovenec: h ceni vrednosti materinega jezika !n se ob vsaki priliki poslužuje tu« ifcRa; ne čuti slovensko, ker se sploh
nikdar ni poglobil v slovenski du« hovni svet; slovenska knjiiga in re= vjja ga ne zanima, ker mu je tuja. Zato pa: »Vzemimo slovensko knji« go v roke, prisluhnimo slovenski be« sedi jn pesmi! V tem — je toliko lepote in bogastva, da nas: bo vedno osrečilo«. Tako je prof. Peterlin zaključil svoje predavanje.
Za tem je predavatelj predstavil pisatelje.
Najiprej je recitiral inž. Kregar več sonetov znanega pisatelja, pesni« ka -in dramatika Antona Novačana. Če so njegovi soneti marsikomu težko razumljivi, je treba reči, da jih je prav interpretacija recitatorja izredno približala občinstvu, tako, da jih je moglo razumeti tudi literarno neizobraženo občinstvo.
Za Novačanom je recitirala svoje pesmi Nagodetova. Dočim je v No«
vačanovem sonetu mnogo globokega razmišljanja, filozofije in problema« tike, v pesmih Nagodetove pa na« sprotno popolna preprostost. Saj je Nagodetova nekak samouk jn ni svojih pesmi niti dosti objavljala. Zato je ta pesem kot narodna, vča« sih spominja na Gregorčiča, včasih na Slomška. Narekuje pa jo velika ljubezen do domovine. Med poslu« šalci je našla tudi ta pesem zelo topel odmev.
Nato je bral svoje pesmi Stanko Janežič. Tudi njega ie občinstvo toplo sprejelo. Še večji odmev pa ;e našla njegova proza. Bral je nekaj odlomkov iz svoje nove povest' k j še ni bila objavljena. Poslušalce je pisatelj zelo navdušil in je bil de« ležen velikega odobravanja.
Razen tega pa je ta večer tudi prvič nastopil dijaški trjo »Metulj« ček«, kj je ob spremljavi kitare lepo zapel več narodnih pesmi. Tako je bil ta večer res izredno lep in je zapustil nepozaben spomin.
Izvestje Višje realne gimnazije v Trstu
Slovenske srednje šole so imele že od nekdaj navado, da so izdaja« le ob koncu šolskega leta tako ime« novana »jzvestja«. To so tiskane publikacije s seznamom učencev zavoda, z njihovim uspehom, s šolsko kroniko, s pregledom šolskih knjižnic itd. To staro tradicijo je letos oživila tudi tukajšnja Višja realna gimnazija. Dočim je ob kon«
cu lanskega leta izšla knjižica s pre* gledom vsega srednješolskega dela v Trstu, ki je letos izdalo 'zvest je samo ravnateljstvo V'šje gimnazije.
V	tem je nek nedestatek. Ne gre namreč za pregled enega samega srednješolskega zavoda, saj Slovence in še marsikoga zanima stanje vse« ga tukajšnjega šolstva. In ta pregled dobi najlaže prav iz Izvestja.
Izvestje Višje gimnazije je razde« ljeno tako«le: najprej govori ravna« telj Vovk o važnosti pravilne vzgo« je jn notranjega oblikovanja mlade« ga človeka in poudarja predvsem to misel, da mora vladati v * šoli velika medsebojna strpnost in prijateljsko razmerje. Mora pa biti mladina to« liko zrela, da se zaveda velike na« loge in poslanstva, ki ga ima v slo« venski narodni skupnosti in še po« sebej kot slovenski sloj izobražen« cev na tem, ozemlju.
Za Vovkovim člankom je natisjen de! daljše Beličičeve razprave o lir« ski pesmi. Že samo ta priobčeni del razprave kaže, da je pisatelj zanimi« vc obdelal problem lirske pesmi, kakor do zdaj še ni bil v slovenski 1'terarnj teoriji. Beličič sam je pred« vsem lirski pesnik jn ga je zato zanimala problematika lirskega pes« ništva. Podobno je zanimala nekoč Faturja, vendar ni zajel problema v taki globini kot ga je zdaj Belj« čič. Dobro bi bilo, da bi izšla nekje celotna razprava.
Za tema dvema člankoma je naj« prej priobčen seznam profesorskega zbora, nato poročila o dijaški in profesorski knjižnici, poročilo o zemljepisni, risarski in fizikalni zbirki. Za tem je kronika zavoda z omembo najvažnejših dogodkov na šoli. Kronist se dalj časa pomudi predvsem pri šolskih prireditvah in proslavah Prešerna in Cankarja. Za tem pa je seznam dijakov z uspehi in neuspehi. Zadnji del pa obsega šolo v slikah. V tem delu so fotografije vseh razredov, di« jaškega pevskega zbora jn profesor« skega zbora.
Taka je torej ta tiskana brošurica, ki je brez dvoma nov dokument resnega in stvarnega dela enega iz« med srednješolskih zavodov.
Goriška akademija
Goriško dijaštvo je napovedalo za 19. t. m. svojo akademijo, a jo je moralo v zadnjem hipu preložiti zaradi zakasnele dobave kostumov in kulis. Vršila se bo 3. julija ob 10. uri dop. v dvorani »Vittorla« na Travniku in se bo ponovila naslednjo nedeljo, 10. julija popoldne, v Štandrežu.
Šolska akademija v Devinu
Na praznik, v četrtek 16. t. m. popoldne, se je vršila v Devinu aka« demija, katero so za zaključek šol« skega leta priredili učenci in učenke tamkajšnje osnovne šole.
Predstava je bila na prostem.
V	ta namen je bil postavljen na šolskem dvorišču oder. Oder, delo domačina Eda Kralja, je lepo zasno« van in skrbno izdelan. Odrska tla so dvignjena prjbliižno tričetrt metra od tal, podstavek je obbit z lesom, namesto trdnih sten jn stropa pa so napete prosojne temnomodre za« vese, ki dajejo odprtemu odru pri« jetno luč jn toplino.
Akademija je bila vzorno organi« zjrana, za kar gre hvala učitelju, gospodu Antonu Špiljaku, jn gospej Mariji Koršič, ki je z učenci pripra« vila bogat jn pester spored. Predsta« ve se je udeležilo nad 250 ljudi. S svojim obiskom so počastili prire« djtev gospod general Airev s sopro« go in grajskim upraviteljem gospo« dem Ervinom Lužarjem, ki je s svojim velikodušnim darom omogo« čil napravo odra, dalje gospod žup« nik Vladimir Komac, šolska nadzor« njka Edvard Mi-zerit in Anton Ben« čič ter mnogi odličnj slovenski jav* nj jn kulturni delavci.
Spored se je začel z deklamacijo Golarjeve Domovine, nakar je šol« sk; pevskj zbor odpel venček slovcn« skih narodnih pesmi. Sledile so de« klamacije priljubljenih pesmi Anto« na Aškerca, Cvetka Golarja, Otona Župančiča in Srečka Kosovela, vmes pa je prepeval šolskj zbor. Osrednji točki sporeda sta bilj šaloigri Sko« delica kave jn Luknja v namiznem prtu. Vse točke so bile skrbno izbrane, pripravljene jn izvajane. Posebna pohvala velja zboru, igral« cem jn solistom.
Šolske akademije imajo velik kul« turni j,n narodni pomen. Saj javno manifestirajo moč jn lepoto sloven« ske besede ter upravičenost jn pra« vico našega naroda do slovenskih vzgojnih zavodov na tem ozemlju.
K. S.
Ura molitve za Palestino
Kraji, kjer ie bil rojen naš Zveličar, kjer je 33 let živel, delal, učil, dobrote delil in na sv. križu umrl, so vsem kristjanom sveti. Zato morajo ostati ohranjeni in biti vsem romarjem dostopni. Že je tudi to deželo obliznil vojni požar, padale so tudi tam bombe in granate, gorele v samem Jeruzalemu hiše. Še ni konec nevarnosti, da bi nam bili uničeni najdražji spomini na našega Gospoda. Zato so škofje beneške cerkvene provincije ukazali, naj se v zaupni molitvi obrnemo do Boga. Prvo nedeljo v juliju naj se po vseh naših duhovnijah zberejo verniki pri popoldanski uri češčenja v ta namen, župniki pa naj v iinenu vernikov pošljejo na goriški nadškofijski ordinariat brzojavko ali spomenico, v kateri terja kršč. ljudstvo red in mir v sveti deželi, svobodo tamkajšnjih cerkvenih ustanov in romanja vernikov v tako draga nam svetišča. Slovenske duhovniie obvešča tem potom in vabi vernike k goreči molitvi
dekan.
SHOD SKALNICE
BO 3. JULIJA POP. OB 4h PRI SV. IVANU V GORICI
v o
^ERRF. L’ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
Poleg tega sem tako strašno Ustven... Neskončno rad bi, da bi komu dati vso svojo ljubezen Jj1 da bi tudi mene kdo ljubil. Daj, več ne bo pred menoj j|lrugcga ,0t slepečo sonce Tvoje ljubezni, bom videl samo Tebe, da Ti •j,°m daroval svojo mladost in da v 1 bom mogel popolnoma služiti nekaj let, vsaj toliko, kolikor j. ^Užil drugim — — — drugim, 1,10 preganjajo, £i prežijo name hočejo iiztrgafci jz Tvojega
toerna,
P.
O
*ddj k nam Tvoje kraljestvo!
^ 1 neskončno veličastni Bog, daj 1 uhlost, da bi tudi jaz, uboga
ničeva stvar — če je mogoče — kaj pripomogel k razširjenju Tvo« jega kraljestva...
ENAJSTO POGLAVJE
Spoštovani gospod župnik!
Danes sem srečen, presrečen.
Že včeraj sem Vam mislil pisati, a še bolje, da Vam nisem, ker bi bili prejeli žalostno pismo, da bi si mislili sami pri sebi:	»Viš ga,
Dominika, že zopet se vdaja svojim čustvom! O, //...«r Pa bi se mi smejali. Vi se lahko smejete, ko ste že tako utrjeni jn se nikoli ne vdajate brezplodnemu fantaziranju!
Recite kar hočete, jaz sem slabič. Kar ste odšli Vi in z Vami moji mili fantički, čutim okoli sebe neko praznoto, kakor je doslej še nisem čutil.
Sicer so tukaj z menoj mama, ujec in neka družina, s katero smo
veliki prijatelji. Toda ni Vas, ki ste vsak čas ukresali kako novo vzvišeno misel ali odkrili kak ne« pričakovan razgled, morda kakovo prav majhno stvar, ki je niti sami niste zapazili, ki pa je vendar raz« gibala vso mojo notranjost.
Čisto blizu naše vile se razprostis ra lep prod, kamor hodim vsako jutro. Davi po zajtrku sem zopet kienil tjakaj, da izročim pozdrave sinjemu morju.
Sonce je ravno vzhajalo... Ne mo.-rem Vam popisati lepote /n krasote, ki sem jo užival, ko je priplavala zlata sončna obla 'nad vodno glas dino... Saj veste, kako poje pesem: »Jutranje ure jmajo cvetje na ustih...«
Današnje jutro je imelo res vsa« kovrstnih cvetlic.
Morje je bilo zelo upalo in gledal sem staro ženico, ki se je odpravljaš la na lov na morske rake, Nena«
doma zapazim v daljavi polno belih pik, ki so se premikale med skas lov jem.
Spustil sem se niže na pesek, ali kaj boš neroda nerodna, z mestnimi čevlji nisem mogel nikamor naprej; tukajšnji otočani nosijo samo lahke platnene čevlje s pletenimi pods plati, ki jih nataknejo kar na boso nogo. Rad bi bil prišel do onih skal, pa se ni dalo. Vendar sem tudi z obale dosti razločno videl, da mora biti skupina dečkov, najbrž Parižas nov; nekateri so v lovišču prav pridno preobračali kamenje j n los vili rakovice, drugi pa so z grebljis cami brskali po pesku.
Od daleč bi bil rekel, da so moji mali, ki jih jmam noč in dan na misli.
Eden je imel tako zagorelo kožo in kuštraste lase kakor naš »veliš kan«, eden je bil do pičice podoben našemu »Riquiquiju«, eden pa »pods
lasici«.
Ko so se vrnili na obal, sem jih vprašal, če so kaj dosti ujeli. Pokaš zali so mi rakovice jn drobne rake, ki so jih nalovili, in takoj smo se spajdašili.
Mimo je prišel mornar iz Vieila s polnim košem velikih škrebljajos čih rakov. Kupil sem ves koš in ras ke razdelil otrokom. To so poskakos vali od veselja jn temu jn onemu je na glas ušlo: »Ta je pa res ,fejst fant’!«
Seveda sem jih pospremil do njihovega šotorišča. Pripadali so kos Ioni ji DemisButte, torej smo si skoraj sosedje. Tako lepo je bilo pri njih, da sem za nekaj trenutkov mislil, da sem zopet prišel v svoj preljubljeni patronaž.
Z njimi je neki visok, opal jen župnik, ki mi je razkazal naselbino. Postavil jo je bivši župnik pri Sv. Janezu na Montmartreu; na stara
Stran 4.
KATOLIŠKI OLAS
Leto I. - Štev. 22
Dopisi
Sovodnje ob Soči
Shod sv. Ivana smo praznovali prav lepo. Zjutraj je bilo prvo sv. obhajilo otrok, ob deseti uri slo* vesna sv. maša in procesija. Popol* dne pa zelo mičen nastop prvoob* hajencev, ki so prednašalj lope pesmice pred podobo Srca Jezuso* vega. Po njih se je vnovič vsa žup* nija posvetila presvetemu Srcu. Prav lcpj so bilj prizori, ko so deč* ki in deklice tekmovali med seboj in izražali svojo vdanost do božjega Srca. Doživeli smo tako prav lepe trenutke z našimi otroci, ki; so po* klonili g. župniku šopek cvetlic in mu tako izrazili svojo ljubezen jn hvaležnost. Tudi vsi župljani se pridružijo srečniin otrokom jn pro* sjjo Boga, da bi ohranil g. župnika pri zdravju in mu dal moči, da bi naše otroke po ti poti še dolgo časa vodil do srečnejše bodočnosti.
Nova maša v Štandrežu
Slovenski kapucin p. Gabrijel, rodom Franc Česnik iz Klenka pri Šempetru na Krasu, bo pel svojo novo mašo v Štandreižu v nedeljo 3. julija. Novomašniiškj sprevod bo krenil ob 9.30 iz župnišča v cerkev. Pred župniščem in pred cerkvijo bosta novomašnika pozdravila deček in deklica, ki bo izročila v imenu III. reda novomašni križ. Ob vhodu v cerkev bodo domači pevci zapeli običajno pesem:	»Novomašnik
bod’ pozdravljen!« Sledila bo takoj sveta maša s pridigo po evangeliju in ofrom na koncu. Popoldne ob štirih bo še slovesen blagoslov z zahvalno pesmijo iin kratkim nago* vorotm g. novomašnika.
Slovesnost nove maše bo gotovo privabila v našo velikoi cerkev vse domačine pa tudi ljudi' iz mesta in okolice. Saj nove maše niso pri nas tako pogostne. Zadnja je bila nova maša g. Joškota Štanta, sedanjega župnega upravitelja v Dornbergu. A vršila se je ob koncu zadnje voj* ne, jn sicer 13. maja 1945., ko je bilo še vse tako čudno im zamotano, da marsikdo ni mogel d« cerkve. Zato pa bodo ljudje prihiteli k tej novi maši1 in prejeli izredni novo* mašnjški blagoslov, za katerega so naši predniki' hodili ure [n ure, samo da soi ga bili deležni!
Sv. Višarje
Na dan sv. Janeza Krstnika 24. t. m. se jo spet odprla za letos na* ša priljubljena božja pot, ki je verjetno ena iizmed redkih sloven* skiih božjih poti, kjer Slovenec lah* ko še svobodno izkazuje svojo lju* bežen do božje Priprošnjiice jn kjer lahko še brez posledic moli in poje v svojem materinem jeziku. Kot je stara navada so tudi letos poromale bližnje fare k svetišču itn žabniški farani so nesli milostni
kip jz farne cerkve nazaj na svoje mesto, na vrh Višarji. Prve dni ju* lija prevzame dušnopastirsko skrb na Viišarjah znani priljubljeni pri* digar salezijanec g. Vidmar. Upaj* mo, da bo letos vreme bolj naklo* njeno romarjem kot lansko leto; vse drugače je človek razpoložen, če poleg dušne utehe najde tudi te* lemo zadovoljstvo.
Št. Maver
Z zadoščenjem . poročamo, da ob* čina ni pozabila na Št. Maver. Na vaškem pokopališču, ki ga je poru* šila prva vojna in so ga vaščani deloma popravili, je čakala ofono* vitve pokopališka kapela. Sedaj jo je občina konično le popravila. Za napeljavo elektrike so ta teden pri* čeli z deli in smo sedaj gotovi, da nam bo luč kmalu zasvetila. Za eboje smo občinii hvaležni.
V	petek ura češčenja
goriški
stclniei ob 9h in pol zvečer.
NOVA MAŠA PRI SALEZIJANCIH V TRSTU bo v nedeljo 3. julija ob 9.30 uri; popoldne ob 4. blagoslov. ------------ Verniki,	pridite ! ----------
N
o v ■ c e
Novi mašniki
Te dni sta goriški. in tržaški nadškof posvetila letošnje nove mašnike. V Gorici je prejel mašniško posvečenje č. g.
Franc Plet, ki! je v nedeljo 26. t. m. pel novo mašo v župni cerkvi na Placuti. Poleg njega
so bili posvečeni še trije drugi steverjanci toplo zahvalo, novi mašniki
c: pogoščeni in so uživali prekrasen razgled preko Brd in goriške oko* lice. V »dvoru« je bila potem pestra otroška akademija, pri kateri so na* stopili otroci ia skoro vseh zgoraj navedenih krajev. Bilo je veliko smeha, petja in pouka. Za gosto* ljubje (in poklonjeno sadje, ki je otrokom prav teknilo, zaslužijo
V	Trstu pa je msgr. Santin posvetil štiri bogoslovce, med njimi g. Jakomina Dušana od Sv. Antona pri Kopru. Zaradi nastalih te.žav bo g. novomašnik imel prvo peto mašo v Trstu
v	cerkvi čč. oo. salezijancev v nedeljo 3. julija. Na praznik sv. Petra in Pavla bo g. Jakomin imel tiho sv. mašo v župni cerkvi sv. Ignacija v Gorici ob devetih.
Dve uspeli prireditvi
Slovenska Marijina družba v Go* rica je na binkoštno nedeljo 5. t. m. in v nedeljo 19. t. m. razveselila svoje članstvo z izredno uspelo pri« reditvijo. Vprizorila je prvič v Go* rici burkasti igrokaz »Preizkušena srčnost«, ki je bil prav dobro podan in je vzbudil obilo zabave jn vedre* ga smeha.
Praznik naših otrok
Števerjan je ena najlepših točk goriške okolice. Zato je vse pohvale vredna zamisel, da se je praznik naših otrok obhajal v tem vabi ji* vem kraju. Okrog 500 otrok iiz Go* rite in okoliških vasi so v nedeljo 26. t. m. zbrali katehetje in dušni pastirji na tem razglednem koščku naše zemlje. Koliko' se je pridružilo očetov in mater, bratcev jn sestric ter mladinskih prijateljev, kdo ve? Poleg Gorice in Šterverjana so bile zastopane duhovniije Podgora, Pev* me, Št. Maver, Jazbine m Sovodnje. Najprej je bil v crekvi' blagoslov z. zahvalno pesmijo »n kratkim go* vorom. Pod vaško lipe na obsežnem trgu pred cerkvijo so bili nato otro*
Obisk v čipkarski šoli
Ali veste, da je v Gorici dipkar* ska šola? V ulici Morellj je nasta* njena in deluje pod vodstvom jn* dustrijskega ministrstva. Učiteljice so pristne Idr.jjčanke, ki vam jo prav po idrijsko zavijejo. Zato si lahko prepričan, da so Sipke, kil jih pod njihovim vodstvom izdelujejo, res jdriijske. Oni dan sem jih obiskal v šoli med poukom. Ves dan so zaposlene, ker imajo več tečajev zjutraj jn popoldne. Ko sem prišel, so bile v šoli najmlajše. Da bi videli deklice iz Malega in šolskega doma, kako so se resno držale vsa* ka s svojim »polštrčkom« ter prid* no sukale kleklje.
Začele so hoditi na tečaj letos v februarju. Vsaka je imela namotane že dolge metre čipk od prvih naj* lažjih poskusov do težjih jn bolj zamotanih oblik. »To je za začetek«, mi je razlagala gospodična. »Prihod* nje leto, če bodo še tako zvesto hodile, bodo znale delati že. lepe stvari«. In mi je hjtela kazati, kaj vse bodo znale narediti že prihodnje leto. Sem radoveden, če bo res. Vsekakor kažejo deklice veliko ve* selja do dela. In to je že dobro zna* menje. Želeti je le, da bi se tudi druga odrasla dekleta navdušila za to lepo domačo umetnost, ki jim bo prinesla velčko zadoščenja jn v potrebi tud; zaslužka, saj se čipke dobro prodajajo.
Poziv na razseljene osebe
Urad za razseljene osebe poziva vse begunec na anglo*ameriškem področju Svobodnega tržaškega o*
zemlja, kj jmajo »affidavit« za vse* litev v Združene države Amerike, da se takoj javijo v uradu medna* rodne organizacije za begunce v Trstu, ulica Rossini, 4.
4.500.000 dolarjev za rafinerijo „Aquila“ v Trstu
ZVU je sporočila, da sta Orga* nizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje in Uprava za gospodar* sko sodelovanje v Parizu nakazali
4.500.000 dolarjev za izpopolnitev, obnovo in modernizacijo petrolejske rafinerije »Aquila«, ki bo s tem po* stala- ena izmed najmodernejših na* prav te vrste v Evropi. Besedilo odobritve je dobi! g. Robert Gal* lo\vav, načelnik odposlanstva Upra* ve za gospodarsko sodelovanje v Trstu, ki je sedaj v Parizu.
Gospodarski listek
Kmečka opravila v juliju
na domu, v hlevu in
KLETI: Je res, da imaš mnogo opravila na polju, v vinogradu in na senožeti, a kljub temu ne smeš zanemarjat, doma. Dovoli soncu, da presjje vse žarkom dostopne pro» store. Sonce je zdravje. — Uničuj muhe! Kjer je snažno in muhe ne najdejo paše, tam jih ni. Če pa sta v bližini hlev z živino jn gnojišče, potem so tudi muhe. Te uničiš naj* lažje z DDT, bodisi v prahu, bodi* si v tekočini. S prahom opraži sta* novanjske prostore in hleve, s te* kocino jih pa poškropi. Ni, se treba bati, da boš trpel kako škodo na obleki, tvoja družina jn živina pa na zdravju. DDT uničuje samo živali, ki imajo mrzlo kri. — Ge ne bodo muhe mučile živine, bo ta bolje uspevala: manj bo krme po* rabila, krave ti bodo dale več mleka. Enkratno prašenje ali škrop* Ijenje z DDT bo odstranilo muhe za najmanj 14 dni. Potem pa po* novi. Zavedaj se, da uničuje DDT tudi uši (pri otrocih jn živalih), stenice, kuhinjske ščurke jn še dru* gi mrčeš. — Hlev drži odprt, da bo živina jmela hladno. Čez vrata obesi mrežnato pregrinjalo.
Polagoma boš spravljal pridelke. Si lj prečistil in razkužil shrambe, kašče, sploh prostore, kjer shranju* ješ pridelke? Metlo v roke in pa DDT.
Prašiči ti bodo hvaležni, če jim boš krmil mnogo sveže detelje. Ta pa naj ne bo ugreta, posebno če jo krmiš tudi goveji živini, ki rada trs pi zaradi napenjanja.
Imaš še vfno v kletSi? Jedi to vi* no v redu? Ne vleče li na kis, ga ne razjeda kan ali kaj drugega. — Si opral prazno posodo, petern pa posušil, zažveplal in zabil. Ne drži prazne posode odprte.
AM VRTU še lahko presadiš zeleno (šelen), seješ še petršriilj, er,s divijo, cikorijo, tud j vrtni korenja ček. Odstranjuj paradižnikom za*
lastnike! SiVli poškropil paradižnike z modro galico? Ta mesec lahko še presajaš zelje, kapus, cvetačo. " Na vrtu boš v toplih dneh moral zalivati. Če pa hočeš imeti veseli* od vrta, ne smeš dovoliti, da se K ti razbohotiti plevel: motiko v roke!
NA NJIVI bo zlito kmalu požeto, ponekod že kopljejo krompir. Pre'! or ji takoj te proste njive m zasej jih s Sinkvamtiinom, koruzo za, krono (je boš smel dovolj?), s krni sko re» po; ponekod bodo sejali tudi ajdO' Pred setvijo pa moraš njilve po' gnojiti, najbolje z umetnimi gnojil'-predvsem s superfosfatom jn kakš1 nim hitro delujočim dušičnatim gnojilom. Prvega vzemi vsaj 5 U na 100 m2, dušiičnatega gnojila ps 1 kg na isto površino. — Proti koncu meseca bomo sejali laško detelj® ali inkarnatko.
Športni teden
V	Španiji se vršijo srečanja med prvaki latinskih držav Italije, Fran' cije, Španije in Portugalske. Za fi’ nalo sta se kvalificirali moštv;: Sporting iz Lizbone (3*1 nad Turi' nom) jn Barcelona (5*0 proti Reiims*u).
Italijanski nogometni klubi s® znatno krepijo z igralci, ki prihaja’ jo iz Južne Amerike.
Jugoslovanski nogometaši so pre' teklo nedeljo tolkli Norvežane s 3*1.
Naslednik »črnega bombarderja" Joeja Louisa je črnec Ezzard Cha*' les (USA), ki je v borbil za svetov' no prvenstvo premagal Walcott*a.
V Wiimbledon*u nastopajo nW'j boljši svetovni igralci v tenisu: Stuf' gess (Južna Afrika), Drobnv (če*! hoslovaška), Parker, Falkenburg inj Schroeder (vsi iiz USA), Brovm^J Brom\vi,ch in Sedgman (Avstralija)'
V Monzi so priredili' velike med' narodne avtomobilske dirke. Zmag^ je Argentinec Fangio (Ferrari 2000)
V	soboto ob 8h zvečer mesečni se'
stanek za može in fante v prosto'
rih Katol. tiskarne, Rjva Piazzutt-J 18. V nedeljo zanje sv. maša
8h zjutraj pri sv. Ivanu.
Darovi
ZA »KATOLIŠKI GLAS« Nabirka pri Sv. Ani, Trst 400> preplačila M. D. Trst 200; N. N Trst 100; družbeniea, Trst 500: Pavla Klanjšček mesto cvetja fl*
bratov grob 300__1:Y,
Bog plačaj!
ZA »DOBRODELNO DRUŠTVO" Udeleženke krojnega tečaja Placuti so darovale 1000..— lir. Srčna hvala!
Odgovorni urednik: Stanko Stani Tiska tiskarna Budin v Gorici
-as*
leta je prišel sem, da se odpočije po trudapolnem življenju. Zdaj pa še več dele kot kdaj prej, Vieilskim ribičem je utemeljil župnijo, iz Veni dije je poklical usmiljenke, se* zidal cerkev — že tretjo v svojem življenju — in to kolonijo za svoje bivše male, ki jih {ma rad, kot bi bili njegovi vnuki.
Njegove počitniške kolonije so silno preproste, vendar ima človek vsega, česar potrebuje. V zid je zabil dva lesena kotiča jn čez na* pel močno platno, pa je bila po* stelja gotovaI Takih ležišč sem naštel kokih trideset. Nad vsako posteljo je čisto navadna kratka deska, kjer imajo fantički svojo prtljago. Spredaj je še srednjeveli> ka kuhinja, zadaj pa bolj utesnjen prostor za starejše. To Vam je vse.
K temu si mislite še razsežno dvorišče in z bambusom ograjen vodnjak, zlasti pa ne pozabite
morja, od katerega jih loči samo slikovita zavesa pritlikavih borov* cev, ki jih do tal privijajo morski vetrovi.
Ti ubogi malčki iz XVIII. okraja so prišli sem pred dobrimi štirinaj* stimi dnevi. Takrat so bili vsi ble* dični, a danes so Vam že čisto opal jeni od sonca. Tudi mi bi mo* rali najti prostor za počitniško kos lonijo kje ob morju, morda prav tukaj. Bom malo pogledal in popra* šal, če bi se dalo kje najeti ali kus piti kako primerno poslopje.
V	Noirmoutierju je res krasno. Tudi okolica je divna. To je druga Ažurna obal, le da m toliko ljudi ko tam.
Ko zjutraj odprem okno svoje so* bice, imam pred seboj ves zaliv jn velikansko pečino, ki jo imenujejo Cob. V daljavi je videti dolg pas obale, na kateri se stiskajo vasice
Veliki in mali Vteil, Madalene in Blanche... Nizke hišice so pobe* Ijene z apnom in pokrite z ono okroglasto opeko, ki spominja na Jug, da se prav jasno vidijo med modrino neba in morja. Vedno se mi vidi, kakor bi bil v Alžiru, zla* sti ker je tukaj neka posebna, prav prosojna bliščoba, da mi je kar žal, ker nisem vzel s seboj barv jn čopiča... Morebiti še ne veste, da zelo rad slikam?
Vse to Vam razkladam samo za> to, da mi pomorete in me podprete v življenju, saj ste moj voditelj in oče — pa da mi boste kdaj lah* ko svetovali in morda tudi ukazot vali, da bi me vsaj na ta način nekako obrnili na pravo pot.
Upam, da bom počitnice dobre prebil. Vse kaže tako.
Vsako jutro grem lahko k sv. ma* šl v lepo kapelico, katera se skriva
na skromnem starinskem posestvu, imenovanem »la Garennerie«, ki je last nekega pariškega duhovnika. Staro, rumeno zidovje jn stoletna drevesa pa bele ograde ji dajejo neko značilno krajevno barvo.
»La Garennerie« leži popolnoma na samem na drugi strani Claireske* ga gozdiča. Ali je lepo, ko grem zjutraj počasi po nasipu proti ka pelici iti gredoč molim!
Tudi naša vila je dosti lepa, ven* dar na drug način. Mislite si visoko alzaško hišo, okoli nje rastejo zele* ni hrastiči, spredaj pa se razgrinja morje, ki je dosti krat čisto in modro ko turkiz.
Po njem je dobila tudi vita jme.
Kmalu se bom odpravil skozi gozd, da oddam v pristanišču to pismo, v katero sem izlil vse svoje spoštovanje in hvaležno ljubezen do Vas.
Vaše počitnice so res blagoslov1’ Ijene. Kdo pa je bolj potreben P01 čitka kakor Vi, ki ste se leto i1 dan tako gnali jn mučili? Vends[ Vam bi bil zelo hvaležen, če ,, mi včasih kaj odgovorili, četudi ^ nekaj besedi.
Saj veste, da ne morem
živ$
brez Ues. če sem sam, kakor da ^ ne bi bilo. Živim samo, ako me neprestano dreza in suva, torej ra vse priti od zunaj, ker v rr,e' ni ničesar. Tukaj pa, moram odkri^ priznati, me bodo vsi bolj naganj* navzdol kakor navzgor.
Namenili ste se, da iz mene ^ pravite odločnega moža, zato ^ nikarte pustiti sredi poti, ker čem dospeti do cilja, hočem ^ postati, pa ne mislite, da radi sebe, temveč v čast božje 1 rešitev duš.
(Dali'