GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE ■"k ts • g Anton Dolenc: Poročilo samoup. organov okupator m Upravni odbor je imel v času od 2. do 21. avgusta dve redni seji, na katerih so sprejeli sledeče sklepe: — Potrdili so operativni plan za mesec avgust. —- Sprejeli so sklep, da se sestavi operativni plan vzdrževanja in o izvršenih nalogah poroča ing. Rožič. Ravno tako naj bi o varnosti in o nesrečah pri delu poročal varnostni tehnik tov. Vodlan. ■— Občinskemu ssindikalnemu svetu, Domžale so odobrili 2 kg odpadne vate — Člani UO so sprejeli sklep, da s 1. septembrom t. 1. prenehajo z delom vsi otroci, kateri so bili sprejeti na počitniško prakso za dobo 2. mesecev, ker ni nikakršnih izgledov za nadaljnje delo v podjetju. — Imenovali so komisijo, katera bo pregledala orodje po oddelkih in nerabnega odvzela. Za predsednika so določili tov. Vodnik Venclja, za člana pa tov. Rosulnik Slavkota in Marinček Danico. — Predlagane norme za konfekcijo so v celoti potrdili. Ravno tako so se strinjali s predlogom, da mizarji doma izdelajo 3 kom mize za konfekcijo. — Potrdili so nove cene za pločevinaste sode iz tanjše pločevine 15 PLANIRANI in doseženi finančni 31. julija 1968 L Realizacija po izdanih fakturah med letom.................... . . 2. CELOTNI DOHODEK.............. 3- Porabljena sredstva.......... 4. NETO PRODUKT................. 5- Celotni stroški, ki bremenijo celotni dohodek ....... 6. DOHODEK...................... Za osebne dohodke (72 % od dohodka)............ 3. Ostanek dohodka (28 % od dohodka)............ Planirani podatki so prikazani na sprejel delavski svet 30. julija 1968. N din, iz močnejše pločevine pa 30 N din. — Potrdili so novi uredniški odbor tovarniškega glasila »TOSAMA«, katerega sestavljajo; tov. Franc Perše — urednik, dipl. ing. Helena Breznik — korektor, tov. Ivanka Osolin — blagajničarka, tov. Urška Kersnik, Lojzka Križman, Tone Arnuš, Miha Kerč, Ivan Kosirnik, dipl. oec. Toni Laznik, Janez Leskovec, Slavko Rosulnik, Štefan Rozman. DELAVSKI SVET je imel v tem času eno izredno sejo, na kateri je sprejel naslednje sklepe; — Češkoslovaškim državljanom, kateri se nahajajo v naši republiki, nekaj jih je tudi v domžalski občini so odobrili 5000 N din denarne pomoči, ker se ne morejo vrniti na Češkoslovaško zaradi okupacije države. — Sprejeli so sklep, da se prosto stanovanje od tov. Ulčarjeve dodeli prosilcu tov. Tinetu Hanzlov-sky. — Strinjali so se s predlogom, da se neprodani CS filtri v vrednosti 6.347,34 N din odpišejo in izknii-žijo iz vrednosti, ker so nerabni. M. O. uspeh za čas od 1. januarja V novih dinarjih do Planirano Doseženo Index 28,467.587,26 29,647.293,43 104 28.496.587,26 26.696.563.93 93 19.966.963,92 17,550.489.35 87 8,529.623,34 9,146.074,58 107 20,996.573,74 18,460.515,23 88 2,500.013,52 8,236.048,70 110 5,400.009,73 5,929.955,06 110 2,100.003,79 2,306.093,64 110 podlagi povečanega plana, ki ga je F. R. ČEŠKO-SIOVAŠKE! V sredo 21. 8. 1968 zjutraj nas je pretresla vest, da so oborožene enote varšavskega spprazuma okupirale Češkoslovaško socialistično republiko. Ta vest nas je pretresla še bolj zato, ker smo s simpatijami spremljali razvoj demokratizacije družbe v Češkoslovaški po januarskem plenumu KPC. Kaj se je pravzaprav dogajalo v Češkoslovaški socialistični republiki po januarskem plenumu KPC? Delovni ljudje in napredni voditelji KPC so se odločili, da bodo od januarskega plenuma dalje razvijali bolj demokratičen socializem, da bodo ta njihov socializem razvijali po lastni poti po njihovih posebnih pogojih. V ta namen so češkoslovaški delovni ljudje in KPC očistili partijo in družbo od reakcionarnih, konservativnih, etatističnih in stalinističnih sil in izvolili novo vodstvo partije, novo vlado, v katero so izvolili nove napredne in narodu predane liudi, ki so odločno začeli uveljavljati zadani program in v ta n-’men so se rozgovarjali z voditelji nekaterih držav med njimi tudi z našimi. Okupaciia Češkoslovaške socialistične republike nima nič skupnega s socializmom, čeprav Rusi trdijo, da na Češkoslovaškem branijo pridobitve socializma, to je grobo teptanje mednarodnega prava, ki ga je ljudstvo celega sveta kovalo 25 let. Poteptana je pravica do samostojnosti vsake dežele, pravica naroda do samoodločbe. Po demokratični poti izvoljeni člani partijskega vodstva in vlade So preganjani in izsiljevani. To ie grobo kršenje načel ustanovne listine Organizacije združenih narodov, velika škoda in sramota za socialistični razvoj v svetu in grožnja miru na svetu. Vida Grlica: Biti humorist dve leti tako zahtevnim bralcem ni enostavna stvar. Najprej te bližnji sodelavec »potun-ka« v nov uredniški odbor, da se sam izkoplje iz njega (to metodo bom sedaj tudi sama uporabila). Na sestanku za novo številko glasila ne vedo kaj bi počeli s teboj. Ne potuješ, nisi član mnogih organizacij, se ne spoznaš na politiko, nasploh nimaš o čem pasati. Pa se tako odločiš za predzadnjo stran, kjer je humor, kajti poem je še samo zadnja stran, kjer so kadrovske vesti. Tam pa ne moreš vsak mesec praznovati, roditi ali se poročiti. Tako se,m se zagrizla v to delo več ali manj humoristično in želela, da bi spravila v dobro voljo tudi največjega črnogleda, saj moja pojava kot kontrolor me drugače ovira. Vedno p>a sem bila vesela, kadar ml je kdo dejal, da se je ob mojem članku nasmejal. Vsako predolgo sodelovanje p>a je nekako podobno vicu; Fant pripoveduje o svojem dekletu prijatelju; »Veš, najprej mi je zmešala glavo, potem se mi je vselila v srce, zdaj p« mi že v želodcu leži.« Lovro Mokorel Smatram, da je list »TOSAMA« dosegel svoj namen informiranja in obveščanja delavcev. Moti me le to, da se pojavljajo tudi članki, ki so nestrokovni v celoti prepis — brez konkretnih rešitev. Kot član uredniškega odbora smatram, da bi se v bodoče take članke moralo zavračati. Milena Lamovšek Slovo? Ponavadi je slovo težko, posebno od ljubljene osebe. Toda poslavljati se od uredniškega odbora časopisa Tosama, to se pravi; pretekla je mandatna doba članstva, to Pa res ni tako težko. Z velikim zanimanjem čakam, kaj bado bodoči tovariši napisali in v kakšnem stilu. Ni težko pisati, posebno kdor rad piše. Toda pisati tako, da si všeč celotnemu kolektivu — to je po že umetnost, ki skoraj nikomur ne, uspe, ker so ljudie prepikri. Bodočim članom želim veliko us-pohov, da bi pisali kar najboliše članke za časopis, sedanjemu uredniku tov. Dolenc Viljemu pa vsa pohvala za prizadevno delo in ideie, saj lahko napišem, da ie bilo sodelovati z njim prav prijetno. Seveda treba pa je da vsak posameznik čim bolj sodeluje z urednikom, ker glavno breme leži na njem. Novemu uredniškemu odboru pa želim čim boljše uspehe pri sestavljanju TOSAME, da bo še v naprej nam vsem zaželjen časopis. Pavla Kamin Razvoj tovarniškega glasila TOSAMA, lahko ocenim najboljše. Čeprav smo imeli na začetku dosti težav, smo jih uspešno prebrodili, za kar gre v glavnem hvala glavnim urednikom, kakor tudi stalnejšim sodelavcem, ki so s svojimi prispevki prispevali h kakovosti glasila. Čeprav je to tovarniški časopis, v njem ne berete samo suhoparne in dostikrat nerazumljive številke, marveč se najde v njem tudi kakšna humoreska. križanka in podobno. Zanimiv je tudi strip Filter Filip in Vat-ka Votek. Vse to časopis popestri in ga naredi privlačnejšega. Tudi kvaliteta papirja se je izboljšala in je sedaj naša TOSAMA ob koncu naše mandatne dobe na kvalitetni ravni, ki jo bo treba obdržati, z novim trudom pa še izboljšati. Novemu odboru želim čim več uspeha in čim manj truda pri urejaniu in izdajanju našega glasila TOSAMA. Miro Pavlič S svojim stalnim spremljevalcem, fotografskim aparatom, sem obhodil velik del tovarne, njene okolice in tako p>oslika prijetne ter neprijetne stvari. Sedaj je moja fotografska žilica splahnela, vendar upam, da se bo med številnimi člani v novem uredniškem odboru našel kdo. ki bo to nadaljeval, saj ie za pestrost glasila največkrat odločilna prav dobro izdelana fotografija. Viljem Dolenc Cenim dopisnike, ki pišejo o svojem delovnem mestu — kritično, a ne iz malodušja ali besnega nezadovoljstva ampak z željo, da bi o-pozorili na problem, ki bi se sicer med mnogimi drugimi izmuznil budnim očem vodilnih organov. Za nie predvsem obstoja naše glasilo in jih čaka... Iskreno priznanje pa zaslužijo za svoje usp>ešno sodelovanje prav vsi sodelavci, ki so s svojimi raznovrstnimi članki skušali razvedriti in povezovati kolektiv. Dano Juteršek Stari odbor se je trudil, da bi vsak bralec čim bolj bil zadovoljen in upam, da nam je dobro uspelo. Dipl. ing. Helena Breznik Popravila sem jezikovno in oblikovno dvanajst številk Tosame. Moje delo pri časopisu je naslednje: Miro Pavlič V lijem Dolenc inf' Helena Breznik Ivan Franc Kosirnik Perše najprej popravim članke naših dopisnikov in potem še krtačne odtise,, ki nam jih pošljejo iz Krškega. Tako časopis, preden izide, že dvakrat preberem. Ko ga dobim v končni obliki, ga sam0 šg prelistam, berem pa le redkokdaj še ponovno. Zanimajo me običajno samo še preostale napake. Delo ni preveč prijetno, toda mora biti, saj bi drugače »mrgolelo« napak. Zato naj mi dopisniki Tosame ne zamerijo, če kdaj kakšno njiho- vo misel malce drugače obrnem, da lepše zveni. Ivan Kosirnik Najlažje je verjeti, če je »ČRNO NA BELEM«. Zato sem prepričan, da je poslanstvo »TOSAME« uspelo. Velika večina članov kolektiva uživa, ko bere naš list, a malo je dopisnikov, ki so »krivi« za redne in pestre izvode TOSAME. Franc Perše: Ker na splošno moški težje pišejo, tudi meni niso stalno prihajali izpod peresa članki za glasilo, čeprav sem zelo rad sodeloval s predlogi pri pripravi nove številke. V novem uredniškem odboru zopet sodlujem, zato še posebno želim, da bi glasilo re,dno izhajalo in bilo kot do sedaj kvalitetno. Franc Roglič: Periodični obračun za prvo polletje 1968 Delavski svet je na svojem zasedanju dne 30. julija 1968 razpravljal o rezultatih, ki smo jih dosegli v prvem polletju letošnjega leta. Rezultati so prikazani v polletnem obračunu, ki ga obvezno morajo sestavljati vse gospodarske organizacije. Znano nam je, da so številke zelo nepriljubljene, vendar jih pri pojasnjevanju doseženih uspehov moramo uporabiti. V prvem polletju je bil dosežen postavljeni plan tako kot kaže tabela. Tudi iz teh pokazateljev lahko ugotovimo, da so bili letošnji rezultati z ozirom na isto obdobje lan-skgga leta preseženi. Negativno je, da so se terjatve do kupcev tako močno povečale. Vzrok za tako visoko povečanje leži delno v povečani fakturirani realizaciji, v glavnem pa v splošnem pomanjkanju obratnih sredstev. Klirig v našem podjetju ni izboljšal stanja temveč ga je celo Poslabšal. Če primerjamo dosežene rezultate na enega zaposlenega vidimo, da se je v letošnjem prvem polletju z ozirom na isto obdobje lanskega leta povečala fakturirana realizacija za 17%, celotni dohodek za 11%, neto produkt za 11 %, dohodek za 11%, osebni dohodki za 15% in ostanek dohodka za 6%. Razen fakturirane realizacije so se največ povečali osebni dohodki, ki so za 15 % večji od istega obdobja leta 1967. Povečanje osebnih dohodkov je v skladu s povečanjem 49,8 % letnega plana Doseženo Index 1. Realizacija po izdanih fakturah med letom 21,432.979,78 25,148.688,40 117 2. Plačana realizacija 21,432.979,78 22,919.141,80 107 3. CELOTNI DOHODEK .... 21,457.879,78 22,947.303,62 107 4. Porabljena sredstva 14,716.553,82 15,177.088,27 103 5. NETO PRODUKT 6. Skupni stroški, ki obremenjujejo celotni dohodek . . 6,741.325,96 7,770.115,35 115 15,60p.714,60 15,966.899,08 102 7. DOHODEK 5,855.165,18 6,980.304,54 119 8. Za osebne, dohodke 4,508.477,19 4,537.274,55 101 9. Ostanek dohodka 1,346.687,99 2,443.029,99 181 Vidimo, da je postavljeni plan bil v celoti dosežen oz. presežen. Pri primerjavi doseženih rezultatov letošnjega prvega polletja z istim obdobjem leta 1967 pa dobimo naslednje pokazatelje: I. polletje I. polletje 1967 1968 Index 1. Realizacija gotovih proizvodov in storitev po izdanih fakturah (s prenešgnim saldom iz preteklega leta)................ 2. Terjatve do kupcev........... 3. Plačana realizacija.......... 4. CELOTNI DOHODEK . . . . 5. Porabljena sredstva.......... 6. NETO PRODUKT................. 7. Skupni stroški, ki obremenjujejo celotni dohodek . . . 8. DOHODEK ..................... 9. Del dohodka izločen za osebne dohodke............ 10. Ostanek dohodka............. 24,397.404,75 28,711.089,47 118 3,918.887,32 5,791.947,67 148 20,478.517,43 22,919.141,80 112 20.483.495,63 22,947.203.62 112 13,512.030,30 15,177.088,27 112 6,971.465,33 7,770.115,35 111 14,243.101,03 15,966.899,08 112 6,240.394,60 6,980.304,54 112 3,937.732,35 4,537.274,55 115 2,302.662,25 2,443,029,99 106 Anton Dolenc Še enkrat osebni dohodek (nadaljevanje) REZIJSKO DELO Tudi tu imamo nerazčiščena pojmovanja, ki vplivajo pri nagrajevanju na ta način, da se; dela, ki so začetki proizvodnje, kot je na primer notranji transport surovin in dela, ki so nadaljevanje proizvodnje, kot je notranji in zunanji transport gotovih izdelkov, šteje kot režijsko delo in se pri nagrajevanju tretira kot manj vredno delo. Da pa navedeno delo ni režijsko delo, se po dokaze zopet zatekam k Marxu, ki v teoriji presežne vrednosti, ko išče izvore profita s krožnim PERIODIČNI OBRAČUN ZA PRVO POLLETJE 1968 produktivnosti, ki je porastla za 11%, ostali štirje odstotki pa krijejo povečane življenjske stroške. Da smo lahko dosegli take rezultate so v precejšnji meri pripomogle tudi nove investicije, ki smo jih vlagali v stroje in naprave. Povprečno število zaposlenih se ni bistveno povečalo, ker smo novo delovno silo sprejeli v glavnem šele v drugi polovici letošnjega leta. Omenili smo že, da se je produktivnost povečala za 11 %, rentabilnost in ekonomičnost pa je ostala na ravni lanskega leta. To je le nekaj podatkov iz sestavljenega periodičnega obračuna za prvo polletie letošnjega leta. Tisti. ki žejiio dobiti detalinejše podatke prosimo, da se obrnejo na strokovne službe v podjetju. Če upoštevamo vse momente in pogoje v katerih smo v prvem polletju letošnjega leta poslovali, potem smo z doseženimi uspehi lahko v glavnem zadovolini. Za drugo polletje letošnjega leta pričakujemo sicer slabše rezultate zaradi podražitve surovin in materiala. Potrebno bo storiti vse. da se še poveča obs^g proizvodnje in prodaje zlasti tistih artiklov, ki so še iskani na tržišču. Čas v katerem živimo in potrebe nam narekuieio, da v drugem polletju letošniega leta vložimo še več naporov tako. da bomo dosegli čim-boljše rezultate. tokom proizvodnega kapitala D — B — -----P-------B’ — D’ zelo dobro opisuje, kaj je šteti kot začetke proizvodnje in kot nadaljevanje proizvodnje. V tej analizi so vsa dela notranjega transporta na začetku proizvodnje in ves transport gotovih izdelkov, v kolikor ni brezpotrebno prenašanje iz skladišča v skladišče, ampak je potreben zaradi dostave blaga na, mesto potrošnje proizvodnega dela. To je, če le malo pomislimo res še tudi danes, to trdim, ker bo nekdo rekel kaj boš z Marxom, to je bilo takrat. Ali delavci pri strojih lahko delajo, če jim notranji transport surovin in pomožnega materiala ne dostavi k stroju in ali imajo gotovi izdelki narejeni v skladišču že isto vrednost, kot jo imajo na mestu potrošnje to je v trgovski mreži, nimajo, to je dokaz, da se proizvodnja začne z notranjim transportom in konča z dostavo blaga na mesto potrošnje. OSVOBOJENO DELO — MEZDNO DELO Če hočemo razvijati nagrajevanje po rezultatih dela moramo tudi ta dva vprašanja razumeti in razlikovati, kaj je mezdno delo in kaj svobodno združeno delo. 6, člen ustave SFRJ pravi: temelj družbeno ekonomske ureditve Jugoslaviie sta svobodno združeno delo s produkcijskimi sreds+vi. ki so družbena lastnina, ter samoupravljanie delovnih ljudi v produkciji in delitvi družbenega proizvoda v delovni organizaciji in skupnosti. Samo s tem činom proklamiram v ustavi in s trditvijo, da nagrajujem po delu pa še nismo odpravili mezdnega dela. Ker če vemo. da je značilno za mezdni odnos skupno ustvarianje in posamezno odločanie o delitvi, potem če vemo. da taki odnosi obstajalo še tudi pri nas, ne moremo govoriti o osvoboienem delu. Svobodno združeno delo ie tisto delo. kjer vsak proizvaialec neposredno odloča o proizvodnii in delitvi, delitvi osebnih dohodkov in akumulacije, ki se zbira v podie+iu, v kateri ie del doprinosa vsakega posameznika. FIZIČNO IN UMSKO DELO Danes pri nas v gospodarski reformi. ki jo lahko imenuiemo tudi tehnološka revoluciia kaj težko govorimo o čis+em fizičnem ali umskem delu. Tako administratorka v unravi ni čisto umsko delo. ko mora delati z nairazličnO’š'mi r>isarni*ki-mi stroii ki zahtevajo tudi fizične sposobnosti, kot ie na primer giblii-vost prstov prav tako ne moremo govoriti o čistem fizičnem d°lu. sai se na primer tudi transrvrHrega delavca r>ri teh modemih transportnih sredstvih zahtovajo umske sposobnosti. Zato lahko trd!mo. da pretirane razlike med umskim in fizič- nim delom obstajajo samo v naših samoupravnih aktih, to je samo idealno, praktično pa te razlike niso take. To nas tudi zavaja pri nagrajevanju, da nastajajo prevelika razmerja ko naravnost malikovalno potenciramo umsko delo, fizično delo pa zapostavljamo češ, da je prvo toliko bolj produktivno. Na teh kriterijih sloni tudi hierarhija ocene delovnih mest, ker nikjer ne vidimo, ki je na tej lestvici nižje, kdaj prejel večji osebni dohodek od onega, ki je višji, čeprav se upam trditi, da je dosti takih primerov, da oni na nižji stopnici več doprinaša. (Nadaljevanje prihodjič) Tone Amuž: EN DAN POČITNIC Čas dopustov je, mi pa delamo vsak dan. Prav nič ne bom imela od počitnic, pa tako sem si želela morja. Tako in podobno so se pogovarjala dekleta, ki med počitnicami delajo pri nas. Pozanimali smo se za popust, ki ga dajejo avtobusna podietja v sezoni, mladinskim organizacijam. Ker se je vse rešilo, smo se v soboto, dne 17. avgusta prav zgodai odpeljali proti morju. Vožnja z Mercedesovim avtobusom je bila zelo prijetna. Za trenutek smo se ustavili v Senožečah ravno ob času. ko so delavci prihajali na delo. Nismo se dolgo mudili, vabili smo iih s seboj, pa niso imeli proste sobote. Se približno pol poti, pa bomo na ciliu. Res smo kmalu zagledali to zaželjeno. malce, slano vodo. Vreme nam ni bilo prav posebno naklonjeno. Toda nekaj oblačkov, ki so se upirali soncu, da ni preveč ožgalo naše kože. veter in valovi nas niso zadržali, da se ne bi kopali. Vsakdo se je zabaval po svoie. Janez je celo ribe lovil in še uiel jih ie. Prišel je čas kosila, ki nam je dobro teknilo. Se malo kopanja in zabave pa so se naše počitnice približevale, koncu. Napolnili smo spet avtobus in se dobre volie vračali proti domu. Ponovno smo s° ustavili v Senožečah, kier pa ie bilo precej gostov, smo se po nekai kozarčk:h okrepitve odne-liali naprej čez Šentjakob v Zado-bravo da so prišli na svoi račun tudi tisti ki se radi zavrtiio ob domači glasbi. Ura pa ie vs“ prehitro teiria in že ie bila nedelja, kar pa je pomenilo, da moramo res domov. ZAHVALA Ob tragični smrti moiega moža, se iskreno zahvaliuiem vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnii noti v prerani grob in so sočustvovali z menni. Fnako se zahvaliutom vsem sodelavkam in sindikatu, ki so mi v teh težkih trenutkih dali izdatno denarno pomoč. Metka Breznik Viljem Dolenc: Ognja nismo utegnili fotografirati pred nami je zato le Požar in posledice požara Gorelo je — pravzaprav je bolj smrdelo in se kadilo, kajti izbruh katastrofalnega ognja je preprečil hitri in uspešni poseg skoraj vseh moških članov našega kolektiva dopoldanske izmene. Sedaj, ko je neposredno grozeča nevarnost mimo in je ocenjena škoda na 5 000,00 dinarjev (novih) lahko ta nevaren in razburljiv dogodek Pogledamo tudi malce manj resno. Najprej naj »pohvalim-« tiste, člane kolektiva, ki so se »dušili« in s krvavimi očmi »prodajali firbce« v dimu mikalnice. Hvala tistim neučakanim »gasilcem«, ki so mene in še nekatere člane kolektiva v svoji neučakanosti polivali s curki vode, ker do ognja niso mogli. Tako je odpadla nevarnost nastajanja živih bakel, kajti nekateri so s postavljanjem in metanjem gorečih zvitkov na gosto Posaje hrbte hrbte dokazali, da je tudi pri gašenju najvažnejša glava, četudi gasimo s C02 ali pa z vodno prho. Ta dogodek nikakor ni bil smešen, to dokazuje takojšnji nastop milice poklicnih gasilcev, ter lokalnih in industrijskih gasilskih čet iz Ljubljane, Vira, Doba, Mengeša, Kamnika z 10 avtomobili, tako, da je bilo naše dvorišče čisto rdeče na sre,čo ne zaradi ognja. Škoda, da prisebnost po nastopu ognja ni že prej »odigrala svoje vloge« in ga preprečila. Vsa pohvala dekletom in že,nam, ki so z odnašanjem vate preprečile večjo škodo, vse priznanje fantom in možem, ki so od vsepovsod znosili in na prizorišču izpraznili več kot 30 C02 gasilnih aparatov. Tudi vodstvo naše, industrijske čete se je iz- kazalo. Pri vsakem takem dogodku lahko pričakujemo rahlo zmedo, saj vsakdo želi pomagati, čeprav velikokrat sam ne ve kako in kaj. Mi vsi pa smo v resnici preprečili najhujše. Odbor našega indusstrijskega gasilskega društva je na svoji 3. seji, ki je bila 8. 8. največ obravnaval požar, zato objavljamo izvleček iz tistega dela zapisnika, ki obravnava požar: Izvleček iz zapisnika Dne 5. 8. 1968 je gorejo v oddelku Mikalnice. Tov. Babnik je povedal svoje mnenje in zapažanje ob priliki požara. Prisebnosti in požrtvovalnosti ljudi se je zahvaliti, da tako hitro lokalizirali oz. pogasili ogenj. Ugotovilo se je, tudi, da aparati C02 niso priporočljivi za gašenje ognja v oddelku, kot je mikalnica, kjer je veliko hitro vnetljivega prahu. Za gašenje ognja te oblike je> bolj priporočljiva voda in gašenje z razpršilcem. Nadalje ugotavlja, da črpalka in en dregar aparat nista bila brezhibna. Oevi v shrambi niso bile sortirane. Zaradi tega je bilo precej nevšečnosti pri samem gašenju, ker so cevi puščale vodo. V bodoče naj se uporabne in neuporabne cevi strogo ločijo. Zelo je bilo otežks©čeno gašenje vsled dima. Zaradi tega je nujno, da se nabavijo maske,, katere zadržijo ogljikov monoksid. In končno ie vodja oddelka dolžan, da v tem primeru, ko se v oddelku vari, poskrbi za požarnovarnostne ukrepe. Ti ukrepi naj bi bili: zaščita z azbestnimi kulisami oz. prti, temeljito odstranjen prah .in prisotnost poklicnega gasilca. V bodoče je tudi zaže- Ijeno, da ljudje oz. ženske, katere niso usposobljene za gašenje ne ovirajo s svojo prisotnostjo izvežbanih gasilcev. Tov. Kosirnik predlaga, da se da ljudem, ki so tako vestno1 sodelovali pri gašenju požara pismena pohvala. Tudi ostali člani se s predlogom strinjajo. Tov. Vehovec pa pripominja, da naj se v belilnici in čistilnici ne naklada material za predelavo na zalogo — pač pa naj bo v oddelku materiala samo za en dan. Tov. Babnik mg zagotavlja, da se bo to po možnosti napravilo, da pa za sedaj to še ni mogoče, ker manjka skladiščnih prostorov. Tov. Kosirnik in Vodnik imata glede gasilske shrambe tele predloge in mnenja: orodje za vaje naj ima svoj prostor, ki naj bo zaklenjen. V drugi shrambi pa naj bo orodje in vse. ostalo v brezhibnem stanju in stalni pripravljenosti za primer požara. V to shrambo je tre- Mokrc cevi so nas rešile, marsikoga tudi precej zmočile Prazni gasilski C02 aparati, kupi rešenega bombaža — najhujše smo preprečili ba takoj napeljati električno napeljavo. Ugotovilo se je da hidranti, ki so na dvorišču, ne zadoščajo potrebam za primeir požara. En hidrant zunaj dvorišča oz. ograje, tega pa brez dovoljenja vodne skupnosti ni dovoljeno uporabljati. Zaradi tega se mora narediti prošnja za dovoljenje. Tudi po oddelkih so hidranti, vendar je ob njih premajhna količina vodnih cevi. Zaradi tega je nujno da se po oddelkih napravijo še omarice z rezervnimi cevmi, katere lahko v primeru požara zvežejo. Za vsak od- ogroženosti občine Domžale po ele -.icntarnih in drugih hudih nesrečah Ozemlje občine Domžale je izpostavljeno možnostim različnih elementarnih nesreč. Računati je treba z možnostjo potresa, poplave ter močnim požarom v naselju ali v gozdovih. 1. POTRES Teritorij občine; Domžale obsega potresna območja IX., VIII. in VII. potresne stopnje. Na področju IX. stopnje stoji mesto Mengeš s 3000 prebivalci in naselje Trzin. Na potresnem področju VIII. stopnje stoji mesto Domžale s 5000 prebivalci in naselje: Jarše, Radomlje, Vir, Dob, Lukovica in Moravče. Peče, Blagovica in Trojane stoje na področju VII. stopnje. Novejše zgradbe v Domžalah imajo železobetonsko konstrukcijo. V vaseh so zgradbe srednje trdno grajene. Nevarnost predstavljajo zgradbe, kjer se zbira večje število občanov, a niso potres- delek je treba takoj napraviti obrambni nač rt in ga izobesiti na vidno mesto. Na zaključku je tov. Požek poudaril, da mora biti vsak vodja oddelka sposoben, da v svojem oddelku organizacijsko pripravi vse, potrebno za primer požara ali druge nesreče. Za vse nepravilnosti v oddelku je osebno odgovoren vodja oddelka. Ker je dnveni red izčrpan se seja zaključi ob 15. uri. Zapisnikar: D. Kuhar no dovolj trdno grajene, ker so tudi že stare To so predvsem šole, kulturni domovi, večje stanovanjske stavbe, zgradbe gospodarskih in drugih organizacij. Ob močnem potresu je treba računati na veliko število žrtev, v kolikor bi se rušile takšne zgradbe v času njihove zasedenosti. 2. POPLAVE V času večdnevnega močnejšega deževanja ogroža potok Kamniška Bistrica. Ogroženi so leseni mostovi, ki vodijo preko struge v Homcu, Domžalah, Ihanu in Biščah, kjer se ob opornikih nabira naplavljeni material. V neposredni nevarnosti je obrat Agrokombinata v Ihanu, ki stoji v neposredni bližini Bistrice, Ob večjem deževju prestopa bregove tudi potok Rača v Dobu in ogroža okoliške terene. 3. POŽAR Večji požari so možni v obratih gospodarskih organizacij, kjer imajo v proizvodnem procesu razne vnetljive snovi. — »MELODIJA« Mengeš — aceton, celuloid, lesni polizdelki. — »ZKI« Domžale — obrat proizvodnje lakov. — »PAPIRNICA« Količevo — papir in kartoni. — »TOSAMA« Vir — bombažna preja in tkanine. — »INDUPLATI« Jarše — bombažne in platnene tkanine. — »LIP« Radomlje — les in lesni izdelki. — »FARMIS« Mengeš — lahko hlapljive tekočine. — »SONČNICA« Vir — tehnična in jedilna olja. Možnosti večjih požarov v naseljih ni, ker so hiše zidane in ni strnjenih lesenih naselij. V severnem delu občine je nevarnost gozdnih požarov večja kot v drugih predelih. 4. PROMETNE NESREČE Ker potekajo preko ozemlja občine večje tranzitne ceste, po katerih se odvija močan tovorni in potniški promet, lahko računamo na težjo prometno nesrečo, pri kateri je ponesrečeno večje število potnikov. Preko območja občine potekajo prometne poti: — Ljubljana — Celje — Maribor; — Ljubljana — Šentjakob — Domžale — Kamnik; — Trzin — Mengeš — Kamnik; ŽELEZNICA; Ljubljana — Domžale — Kamnik. Računati moramo tudi, da se preko ozemlja občine transportira eksploziv iz podjetja v Kamniku. Posledice požara na zvitkih bombaža ANALIZA VARNOST PRI DELU V prvc;m polletju letošnjega leta je bilo prijavljenih 13 nezgod pri dolu. Ob omenjenih nezgodah je bilo poškodovanih 13 oseb zaradi nezmožnosti dela pa je bilo izgubljenih 126 delovnih dni. V spodnjem pregledu so navedeni podatki za prvi polletji lanskega in letošnjega lejta. .4» IS Is o Ti f & S g */) c £^3 o j ■S’3 O N Oddelek vzdrževanje belil niča komerciala filtri konfekcija tkalnice n a >cn o? i« M C 4 3 1 1 3 1 11 9 2 2 2 2 1967 15 252 16,8 1968 13 126 9,7 Kot je videti iz gornjih podatkov je število nezgod nekoliko nižje le- tos kot leto poprej, očitnejše kot pa je razlika med izgubljenimi dnevi, saj je bilo lani za 100 % več izgubljenega časa zaradi poškodb kot letos. Do te razlike je prišlo predvsem zaradi ene. poškodbe, ki se je pripetila lani, in ki je povzročila daljšo nezmožnost za delo. Ce upoštevamo število zaposlenih lani in letos potem je bil pri delu poškodovan lani vsak 40. dleilavec letos pa vsak 47. delavec. Pogostost nezgod je napram lanskemu polletju padla zaradi nižjega števila nezgod in novih delavcev za približno 18%. Po posameznih oddelkih je število nezgod za letošnje polletje naslednje: Če bi imeli oddelki vsi po sto zaposlenih, potem bi se razvrstili po številu poškodovancev tako kot je v navedenem pregledu. Izstopata edino belilnica in vzdrževalni obrati. Vzdrževalni obrati,, ki so imeli lansko polletje 3 poškodbe na sto zaposlenih, so se letos povzpeli na prvo mesto z ozirom na pogostost nezgod z 11 nezgodami, na drugem mestu pa je belilnica z 8 poškodovanci na 100 zaposlenih. Vse nezgode v vzdrževalnih obratih so se pripetile v mehanični delavnici. Če računamo tedaj število nezgod samo za ta oddelek, tedaj vidimo, da pride na 100 zaposlenih 23 poškodb. Nezgode na poti na delo in z dela: V prvem polletju se je pripetila ena lažja nezgoda na poti s 6 izgubljenimi dnevi, medtem ko so bile lani v istem času prijavljene 4 nezgode zaradi česar je bilo izgubljenih 81 delovnih dni. F. V. Proizvodnja v mesecu juliju in avgustu Oddelek Enota mere Planirana količina Proizvedena količina % 1. Trakotkalnica 000 vot 78.694 75.663 96 2. Tkalnica širokih tkanin 000 vot 377.014 364.238 97 3. Mikalnica kg 88.014 87.022 99 4. Konfekcija Vložki N din pkt 3,649.048 565.000 3,522.117 441.440 97 78 5. Cigaretni filtri 000 kom 93.780 89.244 95 1. Trakotkalnica 000 vot 5.848 78.207 91 2. Tkalnica širokih tkanin 000 vot 406.650 393.941 97 3. Mikalnica kg 83.232 87.302 105 4. Konfekcija N din 3,235.701 3,823.430 118 Vložki pkt 555.000 590.200 106 5. Cigaretni filtri 000 kom 127.290 124.200 98 Franc Cerar: V tovarni HAUNi V tovarni je pred kratkim začel obratovati angleški stroj za izdelavo filtrov znamke Molins. Ker so se pri sami montaži in kasneje med obratovanjem pokazale razne pomanjkljivosti in konservativno angleško vztrajanje na nekaterih že zastarelih tehničnih rešitvah pri stroju, je. bil sprejet sklep, da obiščemo še konkurenčno tovarno filter strojev Hauni v Hamburgu. Tu naj bi si ogledala s tov. dipl. ing. Peterlinom stroj v obratovanju in ugotovila, kakšne tehnične izboljšave in ostale prednosti ima pred strojem Molins. Do vrh glave sita dolgotrajne vožnje z vlakom sva se nastanila v hotelu, ki je bil najbliže železniški postaji, zato ker sva se zaradi razsežnosti mesta posluževala tramvaja in podzemne železnice. Hamburg je tretje največje pristanišče Evrope, zato so ga Angelži med vojno često bombandirali. Se sedaj je videti po mestu nekaj nemih, napol porušenih stavb, ki pričajo o preteklosti, na katera Nemci tako radi pozabljajo. Po uvodnih formalnostih sva si ogledala tovarno. Tovarna je bila zgrajena po drugi svetovni vojni v času, ko je njen lastnik emgriral iz Dresdena, kjer je bil prej lastnik tovarne tobačnih strojev znamke Ta-bakuni. Tovarna je zgrajena v obliki črke U, tako da je na začetku skladišče surovin in polizdelkov, na koncu pa odpremljanje izdelanih strojev. Pri gradnji so upoštevali vse dosežke moderne organizacije in transporta. Pri visokem številu zaposlenih v tovarni, je več kot polovico delavcev v režiji, zato proizvodnja nikdar ne stoii zaradi slabe: priprave dela, pomanjkanja materiala in podobno. Zaradi nenehnega razvoja in izpopolnjevanja svojih izdelkov, ima tovarna svoj patentni urad, ki sode-luie z ostalimi tovrstnimi ustanovami v državi. Tudi v tovarni imajo poseben pravilnik, s pomočjo katerega nagrajujejo vse dobre ideje in predloge. V poizkusnem oddelku smo se zadržali naidlie. Tu vsak izdelan stroj preizkusilo v takih pogoiih v kakršnih bo delal, ko bo montiran pri kupcu. HUMOR Gost je moral med kosilom za hip nekam oditi. Da bi mu kdo med tem ne snedel golaža, je pustil ob niem listek z opozorilom: »V golaž sem pljunil.-« Ko se je vrnil, je našel jed ner dotaknjemo, na listek pa je medtem nekdo pripisal; »Jaz tudi!-« Ivan Kosirnik: KIIV MESTO (VETJA Stalna razstava kmetijskega napredka S. R. UKRAJINE Vhod v razstavo barvne metalurgije SJR. UKRAJINE Slovo od mesta herojev na Baltiku je bilo za nami. Uživali smo visoko pod sinjim nebom in se ozirali proti trdemu elementu — naši dobri zemlji. Ta del potovanja je bil poln posebnosti, ker je vreme bilo na naši strani. 7.500 metrov visoko smo opazovali, kako so se pod nami umikala mesta, reke, naselja, jezera, letališča, nikjer pa naše oči niso zasledile izrazitega pogorja. Pod nami s'j je vila, kakor ogromna srebrna kača, reka Dnjeper s svojimi velikimi energosistemi, kateri dajejo življenjski utrip najbogatejši republiki SSSR Ukrajini, katera je kot neskončno jezero, na katerem je ogromen cvet lokvanja, slikovito moderno mesto KIIV. ki je vso odeto v cvetje in žele,nje. In tja nas je peljalo letalo. Skoraj 4 ure smo se kot satelit prebijali skozi jasnino neba in končno pristali na ogromnem letališču, ki je 40 km oddaljeno od mesta Kiiv. Kot bi prišli na nov planet, tako se je v nekaj urah spremenilo vse: narava, podnebje in ljudje,. O vsem tem. bom skušal prikazati, toda le okvirno, kajti človeku ob tako hitrih spremembah marsikaj izgine iz spomina in se šele čez določen čas in ob določenih prilikah zopet povrne. Že ko smo se spet postavili na trdna tla, je sleherni od nas imel občutek, tukaj v srcu Ukrajine živijo drugi ljudje, ki imajo tudi svoj jezik. — Ukrajinski se razlikuje od ruskega. Vedri in nasmejani so nas sprejeli, najm pripravili udobnejše avtobuse, kateri so bili parkirani v parku pred letališko zgradbo. Tu je res prava domovina cvetja in zelenja. Ce se, bralci spominjate, da sem v onem izmed sestavkov tožil, da nismo videli pomladi, da je še vse mrtvo, da je narava še v zimskem spanju, se je tukaj pomlad razbohotila z vsemi svojimi čari in daleč prekosila našo jugoslovansko pomlad. Eno uro lepe mirne vožnje po š roki ravni cesti, katera je vseskozi obdana z zelenjem in cvetjem, smo zapeljali na gigantski most, kateri kljubuje Bnjepru in se na drugem koncu spaja z modernim novim mestom KIIV. Ob straneh smo puščali za seboj ogromne plantaže cvetočih sadnih dreves, v daljavi so tovarniški dimniki, kakor zlohotni topovi, kateri čuvajo sovje,tsko nebo pred sovražnikom, , bruhali oblake dima in mi smo ob misli da bomo tukaj, ko doživlja,mo take spremembe, le videli od blizu katero od tovarn ali vsai kolhoz, pa iz te želje zopet- ni bilo nič. Opazovali smo -le lepote, katere so nam bile na voljo in jih ni mogoče prikriti radovednim turistom., i « X. »Jože. ali si imel že domust?« »Se;veda in to trikrat. Prvič svojega. drugič, ko ga ie imela žena, tretjič pa, ko ga je imel moj še.f«. Izidor se pride predstavit novemu š“fu: »Imam ženo in osem otrok « »Dobro«, odvrne šef odsotno, »in kaj še znate’« LETOVANJE V N0VIGRADE OB 45-LETNICI TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA Dipl. oec. Toni Laznik Jubilejna nagradna križanka VODORAVNO: 1. predvojni lastnik naše tovarne; 9. eden od naših dosedanjih direktorjev; 15. dvakratni direktor naše tovarne; 16. eden od naših dosedanjih direktorjev; 17. kratica za »avtonomno pokrajino«; 19. vrišč; 20. kratica za akademski naslov, ki se ga pridobi z javnim zagovorom razprave iz nekejga znanstvenega področja; 21. nizozemska letalska družba; 23. odposlanec; 25. atomska peč; 28. ime popevkarice Kohontove; 29. eden od naših dosedanjih direktorjev; 32. planina v zahodni Bolgariji, z najvišjim vrhom Musala (2925 m); 33. vršilka kake funkcije; 34. kis; 35. kraljevina v jugozahodni Aziji, zaveznica ZDA; 36. gora v Zasavju nad Hrastnikom; klica; 37. tropska žival, sorodnik žirafe; 38. kratica prvih povojnih krajevnih oblik upravljanja; 40. tkalska priprava; 41. inicialki (začetni črki priimka in imena slovenskega slikarja in grafika (1883 — 1945). Nazadnje je služboval kot učitelj risanja na srednji tehnični šoli v Ljubljani; 42. slovensko letalsko podjetje; 43. kratica za taro (težo embalaže); 44. vzor, zgled, najvišja stopnja popolnosti, končni cilj kake vzvišene težnje; 46. otok severnega Jadrana; 47. avtomobilska oznaka Murske Sobote; 49. največji predstavnik ptičjega rodu, ki pa ne leta; 50. italijanska popevkarica; 51. rimska številka II; 52. gora v Švici; 53. kratica za »Jugoslovansko loterijo«; 54. inicialki italijanskega baročnega skladatelja; 55. kratica uradnega — srb-skohrvatskega — naziva za našo armado; 56. kratki, sunkoviti gibi z roko ali s telesom; 61. inicialki igralca ljubljanske drame; 62. eden od naših dosedanjih direktorjev; 63. ime POSKUSIT# Vida Grlica ODHOD V INOZEMSTVO V podjetju zobotrebcev bi morali poslati nekoga v tujino, da bi tam podpisal trgovski sporazum. Ker je šlo za zahodno državo, so sklenili, da ne bodo prenaglo sklenili in poslali v inozemstvo neustreznega in nezanesljivega moža. Razprava o tem, kdo bo šel, je potekala bolj ali manj v naslednjem tonu: »■Naj gre Skokec.« »Izključeno. Skokec še, ni poročen. Utegne se tam zaljubiti in aklimatizirati.« »Da, toda Skokec se izogiba ženske družbe.« »Do prve priložnosti. Na Zahodu so ženske takšne, da ponoriš. Niti on se jim ne bi mogel upreti.« »Pa pošljimo Petriča. On se sploh ne zanima za ženske.« »Nesmisel. Njegova žena je odvratna. Petrič komaj čaka na priložnost, da izgine. Ne more iti.« »Kaj pa Burka? Odličen je strokovnjak ...« »Že res, toda nekoč se, je z občudovanjem izrazil o Franciji. Ta se že ni bi vrnil. Saj je bil že sedemkrat v tujini, toda kako dolgo bo to trajalo?« »Vrag ve. Bi poslali Mačka?« »Soliden dejavec in brezmejno zaljubljen v svojo ženo.« »Ne zaupam takšnim gorečim čustvom. Običajno je taka ljubezen kot slama. Hitro vzplamti in hitro ugasne. Tako nečloveško se lahko zaljubi samo neuravnovešen človek.« Nazadnje je ostal samo še Pokrovka. »Ne zna tujih jezikov.« »Ni strokovnjak.« »Nekoristen.« »Skratka, popolna ničla.« »Izguba bi ne bila velika.« Odšel je Pokrovka. HUMOR Imeli smo diskusijski večer. Mnogi tovariši so se oglašali, govorili, razlagali svoja mnenja, kritizirali druge, vrteli z glavami in mahali z rokami — dokler ni predsednik zaključil takole; »Vsem diskutantom se najlepše zahvaljujem, ostalim pa bi rad v nekaj preprostih besedah povedal to, kar so skušali diskutanti ves večer izraziti...« Dva fakirja ležita na ostrih žebljih. Po dolgem času odpre prvi usta: »Danes pojdem k zobozdravniku!« »Kdaj se boš končno odvadil iskati na tem svetu same užitke!« odvrne drugi. Profesor na univerzi je imel pri izpitu kandidata, ki mu je zadal precej dela. Vendar je profesor hotel kandidatu pomagati in je poskusil s primero: »Denimo, da bi jaz pričel z vašo zaročenko ljubezensko razmerje. Kaj bi to bilo — seveda če gledamo skozi prizmo kazenskega zakona?« Kandidat je nekaj časa premišljeval in nato odločno odgovoril: »To bi bil zakonolom, tovariš profesor!« ameriškega publicista Buchwalda; 65. zapečeni del kruha; 66. potrjeva-lec; 71. športni klub iz Madrida; zlasti so znani njegovi košarkarji in nogometaši; 72, lahka in prozorna tkanina, imenovana po francoskem mestu Tulle; 73. tuje žensko ime; 74. ime popevkarja Fliserja. ki je letos prvič pel na prireditvi »Slovenska pope.vka«; 76. biblijska oseba, bratomorilec; 79. umetnik, ki nastopa sam; 81. avtomobilska oznaka Novega Sada; 82. vrsta zabavišča; 83. delovno mesto v naši tovarni (pisano po novem pravopisu). NAVPIČNO; 1. sposobnost, usposobljenost; 2. inicialki italijanskega režiserja, moža Sofie Loren; 3. ime tnetie> Titove žene; 4. prepričevanje ljudi za določene politične cilje, Podpihovanje; 5. poudarjena nikal- nica; 6. dva enaka soglasnika iz začetka abecede; 7. zvezna država v ZDA, južno od Michiganskega jezera; 8. tvor; 10. oblačilo; 11. stičišče roke s trupom; 12. zaporedni črki v abecedi; 13. znana gostilna v središču Ljubljane; 14. vstavi EC; 18. država^ v Južni Ameriki; 21. glasen, oster vzklik; 22. glavno mesto Slovaške, znano kot kraj sprave med CSSR in ostalimi državami vzhodnega bloka; 24. znano levo krilo nogometnega kluba Real; 26. vodni plazilec; 27. izboljšanje zunanjega videza; 29. grob šport; 30. znanost, ki proučuje balkanske posebnosti; 31. inicialki popularnega hrvaškega pevca zabavne glasbe, katerega brat poje v Sloveniji; prvi popevkar pri nas; 37. kraj pri podčetrtku, znan po eni najstarejših lekarn v Evropi; Lepotno tekmovanje 69 Nova konkurentka »Miss Luna« »Toda, toda«, se razburi profejsor. »Pomislite natanko, kolega. Morda ocenjujete ta primer po srednjeveškem pravu, toda kaj bi pomenilo po sedanjem, modernem kazenskem zakoniku?« Kandidat je samo za trenutek pomislil, potem pa zopet odločno odgovoril: »To bi bil zakonolom.« Profesor je hotel skočiti iz kože: »Razumite vendar! Vi vendar še. niste poročeni!« »Jaz ne,« je dejal kandidat, »pač pa vi tovariš profesor — in opravil izpit z devetimi pikami. 39. medicinski izraz za grlo; 43. kratica za »tehnično srednjo šolo«; 45. ime črke; 47. oviranje, vmešavanje v neko normalno stanje; 48. orodje za strganje; 56. zvočna naprava; 57. drugi in četrti samoglasnik v abecedi; 58. kratica za adverb; 59. pravnik; 60. geografski pojem, pretok; 62. znano kopališče Pri Zadru; vzhodno predmestje Pulja; 63. arabski žrebec; 64. zvok, ki ga sprožimo z jezikom ali s prsti; 67. latinsko »in«; 68. kraj ob vznožju Fruške gore; 69. leteča skupina ptic; 70. eden od naših dosedanjih direktorjev; 75. kratica za »delavski svet«; 77. ploskovna mera; 78. inicialki svetovno znanega izumitelja na področju elektrotehnike, rojenega v Liki in delujočega v ZDA; 80. zlog iz solmizaci-je. Kadrovske vesti V ČASU OD 12. IX. DO 11. X. 1968 PRAZNJUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN: Konfekcija: 2. 10. Avman Mihaela, 28. 9. Blatnik Francka, 20. 9. Cimbola Ana, 25. 9. Smolnikar Ljudmila, 5. 10. Frankovič Brigita, 25. 9. Jeretina Dragiča, 4. 10. Judež Francka, 10. 10. Juvan Pavla, 13. 9. Račič Zinka, 6. 10. Strehar Karel. Filtri: 12. 9. Peterlin ing. Franc, 14. 9. Pavlič Zofka, 29. 9. Smolnikar Mihaela, 18. 9. Lazarevič Marica. Tkalnica ovojev: 6. 10. Cerar Francka, 26. 9. Kovač Ivanka, 23. 9. Marn Marija, 6. 10. Prašnikar Mici, 8. 10. Praznik Rezka, 9. 10. Prelov-šek Zinka, 12. 9. Ribaš Roza, 30. 9. Rode Marija, 22. 9. Rojc Terezija. Avtomatska tkalnica: 7. 10. Florjančič Ela. Pripravljalnica: 1. 10. Klopčič Marinka, 25. 9. Mezek Marija. Belilnica: 13. 9. Oražem Jože, 2. 10. Stele Frančiška. Mikalnica: 13. 9. Bešter Rezka, 16. 9. Jeretina Frančiška. Tajništvo: 3. 10. Pavlič Miro, 20. 9. Rebolj Milica. Računovodstvo: 3. 10. Lekan Francka. Komerciala: 6. 10. Božič Svetozar, 26. 9. Florjančič Matevž, 17. 9. Račič Martin, 3. 10. Sare Levi. Pomožni obrati: 14. 9. Jamešk Franc, 17. 9, Juhant Franc. V MESECU JULIJU IN AVGUSTU SO SE RODILI: Pevec Ivanki — sin, Lisjak Marjeti — hčerka, Domitrovič Vandi — sin, Bezlaj Heleni — 2 sinova, Protestnik Julči — sin, Stojk Darinki — sin. Čestitamo! POROČIL SE JE; Pele, Marjan Na skupni poti mu želimo veliko razumevanja! VSTOPILI V PODJETJE: 1. 7. Gorenc Vojko —■ tekstilni tehnik, Drolc Janez — tekstilni tehnik, Mavrin Slavica — referent za obračunavanje nadomestil OD, 5. 7. Hafner Marjan — pripravnik v računovodstvu, 25. 7. Širec Nežka, Robavs Veronika, Žagar Majda, Vrbančič Marija, Kralj Ana, 5. 8. Grmek Ana, Kosmač Saša, Urana Jožefa, Vidrgar Adrijana, Kotnik Francka, vse za pakiranje cig. filtrov. ODŠLI IZ PODJETJA: 15. 7. Majdič Stanislava — sprejeta za določen čas, 17. 8. Grmek Ana — na lastno željo. B. V. ZAHVALA Vsem, ki ste mi ob prerani in težki izgubi moje mame izrazili sožalje. poklonili cvetje ali na kakršen koli način čustvovali z menoj se iskreno zahvaljujem. Juteršek Zofka ZAHVALA Zahvaljujem se sindikalni podružnici za izkazano materialno pomoč in za razumevanje težav v katerih sem se nahajala. Kerč Olga Vir, 16. VIII. 1968 Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Pavla Kamin, Vida Grlica, Limovšek Milena, dipl. ing. Helena Breznik, Dano Juteršek, Ivan Kosirnik, Lovro Mokorel. Miro Pavlič, Mirko Požek, Franc Perše in Viljem Dolenc (odgovorni urednik. Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada 700 izvodov VOT£K IN FILTER FILIP (HE S»TNAW! SA1 j DRU^I TOPI TAKO iDELAlO. UlCER PA*, Si LAH- rK0 ttISUŠ E0U UUalENSKl PROSTO« [za žlico au krv« .kot nn FAKEv SONARKA