Stav. 295.
diM 23. novembra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob • : UMca Sv. Frao«*« Asiftega B. 30. L se poW&o uredništvu tisU. NefranklrtM tfrm^tmmpo in rokopisi •e ne i) ta odgovora! wad»ik Štefan Oodfau.
Ttak tiskarne .Ed nostT. v Tnte. ulica Sv Telefr. .rciaitva in uprave Rtv. II-S7. MareC.I.a x.a«a: Za celo lato......
Za ••šaljako lila)« ca
K H-
: t=
mm po
kolona (Orla.
Posamezne itevllke .Edinosti" se prodajajo po 6 vlnarjtr zastarele itevllke po 10 vinarjev.
Oglaal se rabtnajo na milimetre v Urok osti Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov .......
Osmrtnice, zahval«; poslanice, oglasi denarnlk zavodov	...................mm
Oglaal v tekstu lista do pel vsaka aadalfna vrsta . . Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema leseratal oddelek ,E4toostft*. NaroCnlaa Id reklaaMclje so anHjs|s upravi Usta. Ratuje se	I«
upravi .EdfaoalM. — Plača ta to« se v Tista. Upc2ta ta taaeratat oddelek ae nahajata v ulld 9v
* " «.» — PoStnohrantkSal raCun ft. Mt.fftl
po 20 vta. K 6—
Na Piki 11» st Mili - v mi h Karpatih ral hoji
aaai	mla t aaa
vrenensKim
DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se objavlja:
22. novembra opoldne. Zavezniki so nadaljevali svoje napade na Rusko-Poljskem
energično in uspešno.
Naše južno bojno krilo je doseglo oddelek Szreniavva. Posamezni protinapadi sovražnika so bili odbiti.
Dosedaj so vjeie naše čete nad 15.000 vojakov. Odločitev še ni padla.
Tudi zapadno od reke Dunajec in v Karpatih so v teku večji boji.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. generalni major.
Z južnega bojišča.
DUNAJ, 22. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno:
22. novembra. Močne naše sile so že prekoračile reko Kolubaro, vendar pa se postavlja nasprotnik v več dobro utrjenih pozicijah še v bran.
Naše prodiranje je v sled omehčanih tal in preplavljenih vod, v gorovju pa vsled meter visokega snega sicer ovirano, ne pa ustavljeno.
Glasom poročil posameznih oddelkov je bilo tekom zadnjih dveh dni vjetih 2440 vojakov, celokupno število v jetnikov od 6. t. m. pa znaša 13.000 vojakov.
Niš prenapolnjen z begunci.
SOFIJA, 22. (Kor.) Kakor se poroča iz Niša, je mesto napolnjeno z begunci, ki le težko dobe stanovanja.
Z MšRo-froncosKegn bojišča.
BERLIN, 22. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 22. novembra dopoldne.
Na zapadnetn bojišču je položaj neizpre-menjen.
Vrhovno arinadno vodstvo.
AMSTERDAM. 22. (Kor.) »TelegraaU poroča iz Sluisa z dne 21. t. m.: V Flandriji vlada zopet popolen mir. Mraz je silno hud m slana pada neprestano. Kakor se zatrjuje, so Nemci ustavili svoje napade pri Nicuportu. da izvršijo tim večji pritisk pri Dixmuidnu.
ROTTERDAM, 22. (Kor.) Iz Vlissinge-na se poroča: Med tu se nahajajočimi belgijskimi vjetniki je izbruhnil tifus.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON. 21. (Kor.) Na včerajšnji seji je bil predložen dopolnilni zakon k trgovinskim odnošajetn s sovražnikom, ki odreja prepoved izplačil osebam in korpo-racijam v sovražnih deželah. Zakon je bil sprejet v drugem čitanju.
Unijonist \Vasel je vprašal, ali bo mogoče doseči določeno število vojakov in če bo to število zadostovalo.
Parlamentarni državni podtajnik Ten-nant je odgovoril, da je vojnemu uradu težko odgovoriti, če bosta zadostovala dovoljena dva milijona. Mnenje uradnih krogov je, da je število zadostno. Sicer pa ni umestno, da se razpravlja o številu vojakov pred javnostjo.
Nove letalske pušice.
LONDON, 22. (Kor.) »Daily Mail* poroča. da namerava uvesti vojni urad novo obliko letalnih pušic. Nova pušica bo veliko bolj nevarna kakor dosedanje in bo lahko predrla tudi streho strelskega jarka.
Z nemilio-riM bojišča.
BERLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. novembra dopoldne.
Na Poljskem se vrši še boj za zmago. Boji južno od Plocka, v okolici Lodza in pri Censtohovem se še nadaljujejo.
Vrhovno armadno vodstvo.
Vojno s Turčijo.
CARIGRAD. 21. (Kor.) »Agence Otto-mane« objavlja sledeče poročilo glavnega stana:
Križarka »Hamidije« je bombardirala in razrušila včeraj petrolejske tovarne in ra-dijotelegrafično postajo v Tuabse, med mestoma Boti in Novorosijsk.
Hud boj se je razvil dne IS. t m. med Angleži in našimi četami na Šatel Arabu. Izgube sovražnika so znatne. Ujeti Angleži so izjavili, da je bil ranjen tudi angleški vrhovni poveljnik.
Strel, oddan od naše topaičarke »Marni arls«, je zadel neko angleško topničarko, na kateri je nastala eksplozija. Posameznosti boja še niso popolnoma znane.
Odhod srbskih diplomatov iz Carigrada.
CARIGRAD, 21. (Kor.) Vlada je dovolila prvemu dragomanu srbskega poslaništva Difiiitrijeviću in dragomann Naza-
reviču, ki sta se skrila na poslaništvu Združenih držav, 24urni rok za odhod iz Carigrada, ki se izvrši jutri.
Stroge odredbe glede izgredov na Turškem.
CARIGRAD 22. fKor.) Kljub patrij tični
vznemirjenosti ljudstva vsed svete vojne, je povsod izvanredni mir. Ravno tako se tudi povsod spoštujeta žaljenje in posest Evropejcev, tudi onih, ki so p >daniki sovražnih držav. Odredile so se stroge odredbe glede izgredov, ki se nikjer ne pojavljajo.
Predsednik mladoegipčanskega odbora, Mohamed Fahmi, za skupno postopanje s Turčijo proti Angležem.
CARIGRAD 22. (Kor.) Predsednik mladoegipčanskega odbora v Genfu, Mohamed Fahmi, je pri nekem pogovoru v palači Ke-diva izjavil, da egipčanski narod stori svojo dolžnost in se dvigne v danem, pripravnem momentu, da skupno s turško armaido unič> Angleže.
Italija kot zaveznica trozveze prijateljica Turčije.
CARIGRAD, 22. (Kor.) Uvodnik v listu „Tasvir i Efkiar" razpravlja o maršu Senu-sov proti Egiptu in povdatja, da je Italija *ot zaveznica trozveze tudi prijateljica Turčije.	f
Turško časopisje proti glasovom v bolgarskem sobranju glede skupnega postopanja s trosporazumom.
CARIGRAD 22. (Kor.) V pogledu na to, da so se v bolgarskem sobranju dvignili glasovi za skupno postopanje s trosporazumom, graja celokupno turško časopisje, četudi priznava bolgarske zahteve na Macedonijo, odkrito pot, ki jo v tem pogledu priporoča bolgarska opozicija. Listi opozarjajo na to, da se trosporazum nahaja sedaj v takem stanju, da ne samo, da ne more Bolgarski v ničemur pomagati. temveč da tudi nima časa, da bi glede Macedonije zapričel kaka pogajanja.
Srbija skuša naseliti v Novi Srbiji kmete iz Stare Srbije.
SOLUN 22. (Kor.) Srbske oblasti poskušajo, da bi nastanile kmete, ki prihajajo iz Stare Srbije v Novi Srbiji in sicer na ta način, da jim odkazujejo posestva, ki so jih zapustili ubegli MacedoncL
Prisrčnost bolgarsko - turških odnošajev.
CARIGRAD 22. (Kor.) Nasprotno tu krožečim vestem, ki se lahko brezdvoni-beno pripisujejo govorom opozicijonalnih govornikov v bolgarskem sobranju, sc trdi v oficijelnih otomanskih krogih, da sc turško-bolgarski odnošaji izvanredno prisrčni.
Turški poslanik v Sofiji Fethi bej je v tem pogledu prinesel zanesljiva poročila
Grof Tiszo v nemiken glavnem stana.
BERLIN, 21. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza, ki je prispel včeraj popoldne v nemški glavni stan, je bil sprejet danes od cesarja Viljema v daljši posebni avdijenci in je bil nato povabljen k cesarskemu zajutrku.
Grof Tisza je imel tudi razne razgovore z državnim kancelarjem in zunanjim ministrom. Ministrski predsednik je pose-til tudi šefa generalnega štaba. Zvečer sc je nahajal grof Tisza pri državnem kan-celarju.	______
Kolera v Avstriji.
DUNAJ, 22. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Konstatiranih je bakterijologičnim potom 5 slučajev azijatske kolere na Dunaju, 5 na Spodnjem Avstrijskem, 1 na Češkem, 4 na Moravskem, 8 v Sleziji in 6 slučajev v Galiciji. _____
Postopanje socijalno-demokratičnik društev na Ruskem.
PETROGRAD, 22. (Kor.) »Peterburger Telegraphenagentur« poroča: 2e od začetka vojne sem si je bilo rusko prebivalstvo v svesti potrebe, da brani čast in nedotakljivost domovine in edino v tem, da podpira javne oblasti v izpolnjevanju naloge. ki jo ima vsled vojnih operacij. Cisto osamljeno stališče so zavzela soci-jalno-deinokratična društva, ki so nadaljevala svoje delovanje s tem, da bi omajala vojaško moč Rusije po agitaciji proti vojni in sicer z izdajanjem tajnih okli-cev in živo ustmeno propagando.
V oktobru t. 1. je zvedela vlada o namenu, da se misf? oklicati tajno posvetovanje odposlancev socijalnodemokratičnih organizacij v svr to. da bi se sklepalo glede naredb. kako bi se uničila ruska držav-
na oblast in kako bi se najhitreje uresničili načrti revolucionarnih socijalistov.
Dne 17. t m. je dognalo redarstvo, da se vrši shod društvenikov konference v neki hiši, ki je oddaljena 12 vrst od Pe-trograda na viborški cesti. Policijski oddelek, ki je prišel na licc mesta, je našel tam enajst oseb, med njimi pet članov dume. Ker ni bilo dvoma o vladi sovražnem namenu zborovanja in so bili storitelji za-sačeni »in flagranti«, so bili vsi, izvzemši člane dume, po takojšnjem zaslišanju aretirani.
Preiskovalni sodnik Mašković, ki mu je bila poverjena tako težka preiskava, je odredil, potem ko se je ob priliki hišne preiskave prepričal iz zaplenjenih spisov o resnosti zadeve, predpreiskavo, je postavil vse udeležence posvetovanja vsled prestopka paragrafa 102 kazenske pravne knjige v obtožno stanje in izdal proti njim povelje, da se zapro.
Vojno posojilo.
SARAJEVO, 21. (Kor) Podpisovanje na avstrijsko in ogrsko vojno posojilo obeča izreden uspeh.
DUNAJ, 21. (Kor.) Pri nifteavstnjski es-komptni družbi se je danes podpiralo n vojno post lilo 5,910.000, pri Živnosten«ki banki 1,286.000, pri dunajskem bančnem društvu nad 5 milijonov in pri avstrijski hranilnici 4 '/« milijona kron.
ZAGREB 22. (Kor.) Pri centrali in fili-jalkah prve hrvatske hranilnice se je do sedaj podpisalo 4,172.000 kron vojnega posojila.
DUNAJ 22. (Kor.) V soboto zvečer in danes v nedeljo se je podpisalo pri dunajskem bančnem društvu in filijalkah več kot šest milijonov kron vojnega posojila.
Šole in bolnišnice trlpleentente v Turčiji zaprte.
CARIGRAD, 21. (Kor.) Kakor poročajo listi, so dobile lokalne oblasti ukaz, da zapro vse angleške, francoske in ruske šole, kakor tudi bolnišnice. Francoske cerkve so bile istotako zaprte. Listi opravičujejo te odredbe s tem, da so bile šole ognjišče sovražne propagande. Vrh tega je bilo v več šolah najdenih več radijobr-zojavnih postaj.
Plen iz bitke pri Koprikoju.
CARIGRAD. 19. (Kor.) Včeraj so prispeli v Erzerum v bitki pri Koprikoju vje-ti ruski vojaki in oficirji, kakor tudi uplenjene strojne puške in drugi vojni materijal. Glasom izjav vjetnikov je streljala turška artiljerija z veliko sigurnostjo.
Manifestacije radi proklamacije svete vojne.
CARIGRAD, 21. (Kor.) Iz province prihajajo neprestano poročila o manifestacijah povodom proklamacije svete vojne. V Damasku se je vršila na trgu Saladina manifestacija, ki se je je udeležilo nad 30 tisoč oseb. Množica je odšla nato pred nemški in avstrijski konzulat, kjer so se manifestacije nadaljevale.
Turkofilsko vprašanje v GeorgijL
CARIGRAD, 21. (Kor.) »Jeun Ture« poroča. da se kaže v Georgiji veliko gibanje v prilog Turčiji.
Nadvojvoda Fran Salvator se ie povrnil na Dunaj.
DUNAJ 22. (Kor.) Nadvojvoda Fran Salvator se je povrnil danes dopoldne iz svojega nadzorovalnega potovanja po Češkem in v Šleziji.
Nadvojvoda Fran Salvator v Olomucu.
OLOMUC 22. (Kor.) Nadvojvoda Fran Salvator je obiskal v četrtek na svojem inšpekcijskem potovanju bolnišnice in rezervne bolnišnice in se je potem pri funkcionarjih »Redčega križa« izrazil zelo pohvalno o vzornem redu. Obiskal je tudi knezonadškota in odpotoval potem v Sternberg.
Kanadska vlada sklenila držati pod orož-iea vedno 50.000 mož.
OTTAVVA 22. (Kor.) Kanadska vlada je določila, da bo držala 50.000 mož neprestano pod orožjem, da tako lahko razpolaga z močnimi rezervami.
Obstreljevanje šalupe ladje »Tennessee« ■i bS sovražen čin.
LONDON 22. (Kor.) Kakor je povzeti iz neke brzojavke Reuterjevega urada iz Washingtona, poroča kapitan ladje »Tennessee«, da obstreljevanje šalupe ladje »Tennessee« ni bil sovražni čin.
___ ribiško
ladjo kot miimlhii. da polaga mine.
LONDON 22. (Kor.) List »Times« poroča iz VMMtoat: Neka boftandska tor-
pedovka je v holandskih vodah zaplenila neko ribiško ladjo, ki je vozila pod nemško zastavo, kot sumljivo, da polaga mine.
VVolffov urad pripominja k temu: Kakor je povzeti iz poizvedovanj na pristojnem mestu v Amsterdamu, tam o tem ni ničesar znanega.
Ogrski minister za notranje zadeve odri dil proskrlbcljo vseh na Ogrskem živečih podanikov držav, ki so naši monarhiji sovražne.
BUDIMPEŠTA 22. (Kor.) Minister za notranje zadeve p!. Sandor je naslovil ni vsa županstva odredbo, v kateri se odrejuje proskribi ijaj vseh na Ogrskem živečih podanikov onih držav, ki so sovražne monarhiji. — V smislu te odredi >e je višji mestni poveljnik v Budimpešti razglasil oklic, vsled Katerega se morajo tu živeči podaniki monarhiji sovražnih držav od dne 25. do 29. invembra s svojimi dokumenti javiti na policijskem ravnatelj tvu.
Samovlastno odpiranje poštnih pošiljatev
na grških ladjah od strani Angleške.
FRANKOBROD ob MENI 21. Kor.) List .Frankfurter Zeitung" priobčuje iz Aten Od strani veliko trgovskih hiš in bank se čujejo k ritožbe, da se pisma, naslovljena na večje trgovine in banke na Nemškem, opremljajo na zadnji strani strani s pripombo : „Opened by censor44, na sprednji strani pa s kavčukovim pritiskom „Undtli terable". — Pri tem se gre za flagrantno samovoljo angleških ladij v Adriji, ki sledeč politik svoje vlade, hočejo ovirati kupčijske in denarne odn šaje med Grško in Nemč jo. Poštne pošiljatve so samovlas no odpirali na nevtralnih grških ladjah.
Izvoz gumija prepovedan.
LONDON 22. (Kor.< Uradno se poroča, da je prepovedan izvoz neobdelanega gu-mja.
Minister Yensen obljubil, da sestavi seznam inozemcev, ki posedujejo avstralske častniške patente.
MELBOURNE 21. (Kor.) V reprez^ntacij ski zbornici je minister Yencen obljubil, da pripravi seznam naturaliziranih inozemcev, ki posedujejo avstralske častniške patente.
Doklade francoskim častnikom In podčastnikom.
BORDEAUX 2'2 (Kor.) Na podlagi dekreta in predpisov odloka z dne i0. j nu-varja 1912, glasom katerih je dopustljiva doklada p d posebnimi pogoji, se častnikom in podčastnikom v bojni črti v operacijskem ozemlju dovoli doklada in si er v znesku 3 frankov za častnike vseh stopinj in 1 fiank 50 za podč.>stn ke z mese no pl. čo in 1 frank za one, ki imajo dnevno plačo.
Apel na britsko javno mnenje.
LONDON, 21. (Kor.) Listi objivljajo po Asquithu. R- >seberyju, Balfourju in drugih podpisano pismo, s katerim v imenu narodnih in patrjotićnih organizacij po ivljajo k p dpiranju, da se britskemu javnemu mne-n u pojasni ter se literatura o vprašanjih vojne ra/širi v nevtralne dežele. V pismu je rečeno: Britsko javno mnenje more koncem konca postati odločilen faktor v velikem boju. Ce ves britski n.trod ostane neomajno stanovit, mislimo, da zmag mora biti n -ša. Ali, naj pride, kar hoč- : ne sme biLi nobenega omahovanja, i ikak ga odjeniavanja in nekake krparije premirja, ki bi n <še otoke izpostavil obno^jeniu nemške gro>nj f nego je d nes. V odgled vitalnemu, temeljnemu pomenu je ja^no, da se javno mnenje, ne sme izpremeniti kak- r bi diktirala temperament in menjajoča se vojna sreča. Numo potrebno je da se delo pojašnjevnnja razširi na vsak okraj združenega kraljestva, ist.f-t ko, kakor je važna naloga, da se nevtralnim deželam jasno opiše angleški položaj. Ker bo mora lična teža javnega n menja v nevtralnih državan vplivala različno na izid boja, je vsateako potrebno, da se store potrebni k raki, da se nevtralnim deželam o-mogoči priti do nepristranske sodbe.
Nove določbe za paroplovbo.
LONDON, 21. (Kor.) Admiralitct. Javlja, da morajo ladje tadi razsežnosti ol>rnmbi»ef»a zistema po minah od 27. novembra d.tlje pred Uvestnimi pristanišči najemati pilota, ker je posebno ne\arno, prihajati ali odhajati v, oz roma iz teh pristanišč luez pilota Pristanišča, ki prihajajo v upoSrev, leže na iekdh Humber in Tyne, kakor tudi na njunih ustjih, in na Firth of Forth, Moray Tieih in Scafra-Flow.
Živila v avstralskih pristaniščih, ki se ne morejo ođposlati.
LONDON, 21. (Kor.) Olasom neke brzojavke v .Times* >z Melbourne leži v avstralskih pristaniščih 1625 ton masla, 2900 govejih četni. Misu 950.000 koStrunov in
jagnjet. 80.000 košev kuncev, ki se radi pomanjkanja parnikov z lednimi napi a vami ne morejo vkrcati.
Angleški letalci nad Frledrichshafnom.
FRIEDRICHSHAFEN. 21. (Kor.) Vsled metanja bomb sestreljenega letalca je bil zadet neki v Švico pristojni krojaški pomočnik, dve gospe pa ste bili težko ranjeni. Letalec sam je bil težko ranjen na glavi in na roki. Vest, da je drugi letalec utonil v Bodenskem jezeru, se ne potrjuje. Vrgel je tekom precej globoke vožnje nad Manzellom bombo, ne da bi napravil kako škodo.
STUTTGART, 21. (Kor.) Proklamacija namestnika generalnega poveljstva XIII. armadnega zbora pravi:
Danes ob 12.15 opoldne se je izvršil napad dveh angleških letalcev na letalno postajo v Friedrichshafnu. Eden izmed letalcev, neki angleški mornariški oficir je bil kmalu sestreljen in vjet, težko ranjen. Bombe, ki sta jih vrgla letalca, niso napravile na tovarnah nobene škode, pač pa je bil ubit izmed civilnega prebivalstva en mož, več pa Je bilo ranjenih. Sestreljeno letalo je bilo le lahko poškodovano.
Vojni položaj po švicarskem poročilu.
BERN, 22. (Kor.) Razpravljajoč o vojnem položaju, domneva »Bund«, da napenjajo države trosporazuma svoje skrajne sile in opozarja na neki članek »Tempsa«, v katerem se opisuje vloga Japonske v tem smislu, da je nadaljno sodelovanje Japonske v življenskem interesu trosporazuma. Ce in kje nastopi Japonska, je dvomljivo; da pa zamore četrt milijona Japoncev vplivati odločilno, je pac mogoče. Vsekakor pade lahko do tega trenotka ze odločitev.
Na podlagi ruskih virov domneva so-trudnik lista, da tvorijo Rusi na desnem krilu vsled premikanja močno defenzivno ost, s katero hočejo zabraniti obkolitev od strani Hindenburgove armade. Kompaktna ruska masa je, kakor se zdi, vsled sijajnega Hindenburgovega manevra ovirana, v defenzivi pa že zelo močno omajana. Rusi se bodo bojevali s skrajnimi napori, ker vedo dobro, da bi bitka odločila lahko že vojno.
Bolgarska.
PARIZ, 21. (Kor.) »Temps« poroča iz Bukarešta: Vse stranke na Bolgarskem so edine v tem, da mora imeti dežela, predno se udeleži vojne, garancije za uresničenje njenih sanj. Bolgarska je dokazala svojo miroljubnost. Ce bi kljub temu posegla v vojno, bi se zainoglo zgoditi to le v slučaju, če dobi Bolgarska že poprej zagotovilo, da bodo izpolnjene njene narodne želje.
Demisija grškega mornariškega ministra.
ATENE, 22. (Kor.) Mornariški minister Demerdjis je podal svojo demisijo.
Prepoved glede izvoza čaja.
CHrtlSTIANlA, 2'. (Kor.) Vh«da je izdala prepoved glede izvoza č.ija.
Izjava Turčije glede dogodka v Smyrni-
LONDON, 22. (K- r.) Reuterjev urad poroča iz \Vashingtona: Turčija je izjavila prostovoljno glede dogodka v Smyrn». Uradni krog' v NVashin^tonti smatrajo to izjavo za povi Ijno.
Prepoved izvoza žveplenokislega amonijaka.
HAAG, 2?. (Kor.) Izvoz žveplenokislega amonijaka je prepovedan.
Tajna korespondenca bolgarskih konzulov in raba bolgarščine v medsebojnem dopisovanju na Turškem.
SOFIJA 22. (Kor.) Vsled energičnih korakov bolgarske vlade je Porta oddala svoje dovoljenje, da se dvignejo v zadnjih dneh izdane ograničene naredbe. Vsled tega se bodo bolgarski konzuli posluževali tudi v naprej neovirano tajne korespondencije, privatne osebe pa se bodo lahko posluževale v medsebojnem dopisovanju bolgarskega jezika.
Manifestacije za vojno in molitve za zmago v Jeruzalemu.
JAFTA 2". (Kor.) Včeraj so bile v Jeruzalemu v Omar - mošeji velike manifestacije za vojno in molitve za zmago Turčije. Avstro-Ogrske in Nemčije in pa za vladaric teh treh cesarstev. Avstro-Ogrski in nemški poslanik sta se na povabilo udeležila uadaljnih manifestacij v neki vojašnici, nakar so poslanika v častnem spremstvu spremili nazaj v obe konzularni palači. Tudi tu so se ponovile manifestacije.
Odlikovanje barona Škode In Morlca Paula.
BRNO 21. (Kor.) Profesorski kolegij nemške tehnike v Brnu je sklenil, odliko-
Stran II.
„EDINOST* štev. 295.
V Trstu, dne 23. novembra 1914.
vati ustvaritefja avstrijskih motornih baterij, ki so se tako sijajno obnesle v sedanji vojni, generalnega ravnatelja barona pl. Škodo in ravnatelja orožarne Mo-rica Paula v Plznu, s podelitvijo akade-mične stopinje doktorja tehničnih znanosti.
Dem en tirana vest o financ i jelni operaciji v Italiji
RIM, 20. (Kot.) »Agenzia Štefani« de-mentira odločno vest, ki se jo razširili nekateri listi o bližnji emisiji 4 in pol odstotnih zakladnih listov.
Nezgoda princa Viljema Avgusta.
BERLIN, 21. (Kor.) Princ Avgust Viljem si je o priliki neke avtomobilske vožnje na službenem potovanju zlomil desno spodnjo nogo in si razbil tudi spodnjo čeljust.
Odborova seja agrarnega centralnega urada.
DUNAJ, 21. (K.) Predvčerajšnjim se je vrnila seja stalnega odbora agrarnega centralnega urada, v kateri so sklenili, da se predsedniku, princu Ferdinandu Lobko-vicu izreče sožalje povodom smrti njegovega sina na polju časti ter podpiše iz rezervnih fondov centrale 200.000 kron na vojno posojilo.
Referatu Hohenbluma o agrarnih dnevnih vprašanjih je sledila živahna debata, na kar je biio soglasno sprejetih več sklepov. med temi tudi sklep, storiti pri vladi korake, da se v interesu domače živinoreje prepreči izvoz močnih krmil in da se določijo za ista najvišje cene. Nadalje je zaustaviti višanje cen bencina in bakrenega vitrijola in cen za umetna gnojila. Končno sta se poljedelstvu in gozdarstvu Galicije in Bukovine izrekle simpatije in zahvala za velike žrtve, doprineše-ne državi.
Položni no boHL
Vojaški smrudnik graške „Ta?espostM je 21. t. m. pisal o položaju na bojiščih:
B tka na Poljs'-cem se nadaljuje, nima pa doslej značaja položenega boja. Odločitve ni it čakovviti neposredno. Bitka je nastaa iz sp •( ada in je tudi še d n s bitka nl o '| rt?Ti b jnem po ju. Ali se posreči ofenzivi združenih armad, da d« žeue Ruse tako daleč, da se znpet žanjejo v svoje podzemske brloge in prttvore boj v trdnjavsko vojno, je še d"< mliivo. Koristi, ki pnh. jajo a srrij* o-ogrskirr in nemškim armadam ii nove grupacije, trajaio še sedaj. Nepričakovan • prodiranje naših č t v ozemlju med Krakovom in Czens ochowo, je Ruse prav taVo nre-enetilo, kakor nenadna protiofenziva Hindenburgova proti Kutnemu.
Rusi so bili včeraj (20. t. m.* vrženi iz več prehodnih obrambnih črt. Naš napad napreduje proti vzhodu. Pri Czenstochowi je nt pričakovan bočni napad hrabrih čet nekega vojnega zbora dovel do kapitulacije dveh sovražnih bataljonov. Položaj je za nas in nemške čete trajno ugoden.
Na severnem Poljskem je dosegla Hindenburgova armada pri Lodzu več važnih uspehov. Sedaj nadaljuje ob ugodnih okoliščinah svoj napad. Posebno nalogo imajo one nemške čete, ki severno od Visle z največjo energijo zasledujejo pri Upnem in Soldavi p bitega sovražn ka; s tem se zelo skrču e Rusom prostor za razvitje njihovih znatnih moči.
V Srbiji napreduje naš napad vkljub vre menskim neprilikani in težavnemu terenu. Ker ima vrhovno poveljništvo naših balkanskih bojnih meči navado, da poroča le o uspehih velikega pomena in ne daje sporočil o posamezn h razvojnih fazah, in z oii-rom na dejstvo, da so v teku važne akcije, o katerih se ne sme poročati, da se sovražniku ne dajejo podatki, na k itere bi se mogel ozirati, ne sme presenečati, če v časih Iznstaj^jo uradna poročila.
Na francoskem bojišču so zadnje dni dospela v fronto znatna angleška in tudi francoska ojačenja, po katerih se da sklepati na ponoven važen naskuk proti nemškim vr-s*am med Dixmuidnom in Arrasom.
Sličice iz vojne.
Položaj v Verdunu. Nekemu poročevalcu i Petit Parisiena« se je posrečilo, dospeti v Verdun in je objavil sedaj sledeče poročilo o položaju v tej silni francoski trdnjavi: Odkar so se pričele sovražno-
sti, je Verdun prenehal biti mesto, ampak predstavlja sedaj le mogočno trdnjavo. Prebivalstvo, ki je štelo poprej 18.000 duš, je padlo sedaj na 2000. Verdun je postal nekako tajinstveno mesto, kamor ni dovoljen vstop nobenemu tujcu. Nasipi, varstveni pasovi in drakonske prepovedi vojaških oblasti varujejo trdnjavo pred vsako izdajo. Povsod je videti vojake z nasajenimi bajoneti in gorje mu, kdor nima pri sebi vojaške izvidnice, ki jih je sicer silno težko dobiti. Tudi ž njo je treba izvršiti še tisoč formalnosti. Oficirji in celo generali se morajo legitimirati. Mestna vrata so zaprta od 6 zvečer do jutra. Trgovine morajo biti zaprte ob 6, po osmih pa ne sme biti nikdo več na ulici. Nato se prične običajno strašni topovski koncert. Bas možnarjev, baritonalni glas 7-5 cm topov in mezzosopran strojnih pušk tvorijo tragičen zbor, ki obmolkne šele ob jutranjem svitu. Nemški letalci mečejo dostikrat bombe v mesto, ne da bi dosedaj zamogli napraviti kako večjo Škodo. Prebivalstvo, silno radovedno, hiti vedno na ulice, da občuduje letalce — čisto kakor v Parizu.
V podmorskem čolnu. »Neue Hamburger Zeitung« objavlja par pisem, katerih pisci so se udeležili vojne v podmorskih čolnih. Iz zanimivih spisov posnemamo sledeče: »V nedeljo zvečer je bilo nena doma naznanjeno: »Morje čisto, takoj ven Pojavile so se sovražne ladje.« A že zo pet ni bilo nič. Okoli 1 ponoči smo bili približno 30 m globoko v morju, vse je šlo lahko spat, kajti tam spodaj vam ne more nihče ničesar. Na periskopu sem za-mogel opazovati, kako so se zunaj rinile ribe. Prišlo je to pač od svetlobe. Naslednje jutro smo biti trdno prepričani, da pridemo med sovražne ladje, kajti nad nami je bilo slišati vrtenje ladijskih vijakov; a bile so naše predstražne ladje, silno osup-njene radi našega pojava. Peljali smo se zopet domov, kjer smo se eno noč odpočili. Naslednji dan smo se spustili zopet 22 m globoko v morje, a smo morali čuti ker je ležal čoln slabo. Zopet vse zastonj Te dni smo imeli napad na angleške ru-šilce torpednih čolnov, ki so nas pa zapazili, ker je padel z naše strani strel. Okoli
10	torpednih čolnov se je zagnalo proti nam in križarilo nad nami. Hoteli so nas povoziti, a bili smo že pregloboko. A bil je to vendar strašen trenotek, ker smo bili v neprestani nevarnosti. Toda kmalu smo naleteli še na hujše. Nenadoma smo zaslišali zunaj ropotanje verig in žičnih vrvi. Zašli smo med mine. Srce nam je začelo silno biti in zahvaliti se imamo le okolšči-ni, da smo se nahajali že dovolj globoko. Kdo ve, morda bi že par centimetrov višje zadostovalo, da bi zadeli ob mino, ki bi izpremenila naš čoln v par sekundah v nič. lako pa smo zadeli le ob verige, s katerimi so pripete mine na tla. Toda čaša trpljenja še ni dospela do viška. Ko smo se vračali, je razsajal še vedno silen vihar. Neki velikanski val nas je nenadoma potisnil navzdol. 56 metrov smo že bili pod vodo in ko je globočinski manometer zaznamoval 57, smo se oddahnili, kajti čoln se je zopet pričel polagoma dvigati. Ob
11	ponoči smo se vrnili na svoje mesto, seveda vsi izstradani. Kruh nam je namreč splesnil in živeli smo že tri dni od trdega kruha.
Stražmojster Maginot. — Bivši državni podtajnik Maginot je b i, kakor poroča „Fi-garo", te dni v bojih pri Verdunu precej težko ranjen v levo koleno. Pred enim letom je bil gospod Maginot spn-jet v vsakem francoskem garnizijskem mestu z vojaškimi častmi. Najmanj ena stotnija je defilirala pred njim in okoli njegovega voza so jahali Kirasirji v blestečih oklepih z golimi sabljami. Kajti Maginot je bil takrat podtajnik v vojnem ministrstvu. Toda ko je izbruhnila vojna, je bil Maginot samo navadni poslanec, v vojaški službi pa podčas ntk pri infanteriji. Pred par tedni je bilo prvikrat nekaj slišati o straž-mojstru Maginotu. Pri pohodu neke patrulje si je zaslužil vojaško kolajno in se odlik val zlasti v bajonetnera spopadu. Kdor je Magi-nota poznal, temu se ta vest gotovo ni zdela čudna. Ogromne postave, precej več kakor dva metra, je bil Maginot znan kot lev v sabljaškt m lokalu palače Bourbon. Nobeden izmed poslancev, ki so znali dobro sukati meč, se ni upal spusti'i se ž njim v boj. Za časa kabineta Doume gue je na-topl z vso odločnostjo za triletno vojaško službo. Bil je enfant ternble Doumerguejevega kabineta in socijalisti so ga zaničljivo imenovali „Tam-
bourmajor". A Maginot je Šel vedno preko vseh p«ovk na dnevni red.
Ljudje ki ne vedo ničesar o vojni. —
Nemška jadernica „Erast" iz Hamburga, je prispela te dni v avstralsko pristan šče Sid-ney. Na krovn ni nihče vedel, da divja že par mesecev evropska vojna. Ladja je b.la zaplenjena.
DonoK vestL
Vprašanje določitve najvišjih cen za žito In moko. Uradno se razglaša: Radi vprašanja določitve najvišjih cen za žito in moko se je vršila danes (20. t m.) v ministrskem ptedsedstvu pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Stfirgkha večurna konferenca, ki so se je udeležili minister za n< tranje stvari baron Hemold, trgovinski minister dr. pL Schuster, poljedelski minister Zenker in večje število funkcionarjev omenjenih resortov. Kakor je znano, je rešitev tega vprašanja izvesti kolikor m žno istočasno in v tesnem sporazumlje-n u z Ogrsko. V današnji seji se je najprej razpravljalo o vsoehu nedavnih pogaj mj v Budi npe ti med zastopniki obeh vlad, pri katerih se je v bhstvu pokazalo zbližanje obojestr nskih nazoiov. V nadaljnjem poteku konference so se pr dobila določena navodila za neposredno predstojeće nadalie-vanje z ogrsko vlado uvedenih posvetovanj, ki se jim je nadejati ugodnega zaključka v prvi polovici prihodnjega tedna.
Narodna delavska organizacija priredi jutri, v torek, 24. t m. ob 7 m pol zvečer v društveni dvorani v ulici sv. Frančiška 2 društven shod z dnevnim redom: „Strokovna organizacija, brezposelnost in draginja . Vabimo slovenske delavce, da se v čim večjem Številu udeleže tega shoda.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih.
V pomožno bolništ ico v zavodu „Avstro-Am en kane" sta bila včeraj sprejeta Vasilij Velo van od 15. stotnije 47 pešpolka in Jernej Depase od 5. domobranskega pešpolka. Odpuščeni so b li iz te pomožne bolnišnice in predlagan* za dopust do popolnega okre-tanja Just Kavčič in Atilij Zamini od 97. pešpolka, Pavel Saksida in Leopold Funa oiJ 20. lovskega batal.ona, Fran Toth od 37. pešpolka, Peter Lusa od 17. pešpolka ter Josip Mavrovec in Ma ej Kravanja od 27. pešpolka. — V mestno bolnišnico so pa bili sprejeti Izidor Giromet od 20. lov kega bataljona ter črno vojnika Benedikt Spadaro in Julij Giuss. Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice črnovojniki Nik laj Jurenčć, Marij Mozetič, Jakob Sancinf Fran Jakopin, Leonard Zuccari, Alojzij Zlobec in Blaž Ladič.
v Tr t, nškar je ona pristala. - Prišedša v Trst, se pa Medveščkova, .ifni vedela za naslov svojeg;* brat*, ni ve'vla kam obrniti, ter je popraševala tu in tam, a vse njeno poizvedovanje je bilo brez vspeto. Ptoti večeru jo je pa Jakob Medvešček pe Ijal v neko gostilno ter ji ponudil pijače ; Iz te gostilne jo Je potem ptl al v drugo in potem še v tretjo, ter jo vedno silil naj pije. Nato jo je pa peljal proti Barkovljam. Med potjo jo je vprašal, kr Lko denarja da ima pri sebi — žen ka meni. da jo je hotel okrasti , a ko je zvedel, da ima pri s bi le malo kron, jo je začel nagovarjati in siliti, naj vstreie njegovi pohotnosti. Ker se mu ni hotela vdati zlepa, jo je celo skuša posiliti. Vendar se ga je pa Ženska rešila, nakar jo je on prosil, naj mu oprosti. Nato sta šla proti mestu, a ko sta prišla do hotela „De la Vilic* hodil i sta po obrežju — jo je Jakob Medvešček naenkrat pahnil v morje. Ko se ji je posrečlo, da je prišla vrh vode, je ona /ačela brezupno vpiti na pomoč, a on ji je s svojo palico zopet potisnil glavo pod vodo. Zopet se ji je po srečilo prti na vrh vode in zopet je vpila na pomoč, in to pot sta vendar prihitela gnri imenovana mladeniča in za njima redar, doCim je bil Jakob Medvešćek Že prej pobegnil. — Tako je Medveščkova povedala sama o tem dogodku. Policija seveda pridno išče Jakoba Medveščka.
Izvoščkova nesreča. 35-letni izvošček Ivan Kert, stanujoč na Vrdeli štv. 856, se je snoči s svojo kočijo vračal z Opčin. Na Vrdelci je pa mož, bodi vsled burje, bodi ker ga je morda imel malo preveč pod kapo neopa no zavozil v neki obcestni jarek: kočija s^- je prevrnila, a on je telehnil s kozla na tla ter se p i tem precej poškodoval. Pozvati so morali k njemu zdra nika z zdravniške post je, ki je konstatiral, d * je Kert dobil preojšnjo rano nad desnim ušesom in več drugih bunk. Zdravnik mu jt podelil prvo p< moč in ga dal potem prepevati v mestno bolnišnico. Konja so spra i i v hlev, a koci o so preko noči pustili Kar tam.
Telovadno društvo »Sokol« v Trstu. V
sredo, dne 25. t. m. točno ob 5V6 popoldne se vrši v društvenih prostorih, ulica Stadion štev. 21, vaditeljski pogovor v svrho določitve telovadnih ur za člane, s katero telovadbo se prične tekoči teden. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe. Na zdar!
PODLISTEK
Hadame Bovary
Roman. - Spisal Gustav« Haubtrt
V restavracijskih sobicah, kjer se večerja po polnoči, se je v svitu gorečih sveč zabavala pisana množica Iiteratov in igralk. Vsi so živeli razkošno kot kralji, bili so polni idealnega slavohlepja in krasnih, fantastičnih misli. Živeli so življenje, visoko vzvišeno nad ostalo množico, med zemljo bi nebom, ne boječi se groma in bliska, plavajoči samo v višavah. Ostali svet jih spfnh ni brigal, kakor da bi ga ne bilo.
Cim bližje so bile Emi stvari, tem manj fe čutita v sebi voljo, da bi jih enkrat resno opazovala. To, kar jo je obdajalo, ta dolgočasna dežela, ti omejeni malomeščani, to navadno življenje: vse to se ji je zd<-k> kakor izjema, nesrečen slučaj, Id jo je doletel In U jo je tiščal vedno na istem mestu do-čim se je povsod zunaj razprostirala pokrajina, kjer sta vladali svetloba in strast. V svojem poželjen u je popolnoma zamenjavala Čutnost razkošia a srčnimi ulitki, zunanio
eleganco z nežnostjo lepih čustev. Ali ni ljubezen, kakor tropićne rastline, po rebovala skrbno pripravljenih tal in posebne temperature ?
Hrepeneči vzdihi v me sečnin i, solze, ka-pajoče na sklenjene roke, poželenje čutov in kopmenje čustev, ali je bilo to sploh možno brez grajskih balkonov, brez budoarja s svilenimi zavesami, z gostimi preprogami, s koški polnimi cvetic, brez postelj, postavljenih na estradi, brez bleska draguljev in brez uniformiranega služabništva ?
Deček s pošte, ki je prihajal vsako jutro čistit konja, je ropotal po veži s svojimi nerodnimi čevlji. Jopa mu je bila rastrgana, na nogah ni imel nogovic. Ko je dokončal svoje delo, ga ni bilo več tekom dneva. Kadar je prihajal Karel domov, je sam odvel konja v hlev, odložil sedlo in uzdo, nakar je dekla prinesla kup slame in jo vrgla v jasli.
Namesto Anastazije, ki je vsa v solzah zapustila Tostes, Je vzela Ema v službo neko ponižno štiriindvajsetietno siroto. Prepovedala ji je nositi volnene čepice, učila jo je gosposkega obnašanja in vseh domačih del, zabičala ji je da mora potikati, predno stopi v sobo, skratka, hotela je napraviti iz nje uslužno sobarico. Deklica je rada ubogal*, da je le ostala v službi, toda vsak večer, ko ie aosoa onstila kliuč v shrambi.
Poskus umora. Ker nI hotela vstreči njegovi pohotnosti, Jo je vrgel v morje.
Ptedsnočn.im malo pred eno po polnoči, sta 16ietni Josip Francescato, stanujoč v ulici degli Artisti št. 16, in 171etni Humbert Raspin, stanujoč v ulici del Molin piccolo št. 7, idoča mimo hotela „De la Ville" slišala vpitje na pomoč. To vpitje je prihajalo od obrežja m mladeniča sta takoj /dirjala tja, a ko sta prišla na obrežje, sta videla v morju neko žensko, ki se je skušala v dr-ž ti vrhu vode in je vpila na pomoč. V tem e prihite! tja tudi nek redar in vsi trije so >otem ono žensko rešili iz morja. Pozvan je »;l nato k njej zdravnik z zdravniške postaje, ki jej je podelil prvo pomoč in jo dal >otem prepeljati v mestno boln;šnico. Sprva se je sploh mislilo, da je ženska sama skočila v morje, a ko so ji stavili tozadevna vprašanja, je ženska, ki je 36letna Marija Medvešček, doma iz Plavij povedala sledeči dogodek: Ona prebiva v Plavjah pri Sol canu ter ima pet otrok, mož Anton, ki je čevljar se pa nahaja sedaj pod orožiem v *uli V soboto zjutraj je Medveščkova šla v Gorico po raznih opravilih, a v Gorici je naletela na soseda, 45letn ga Jakoba Medveščka, ki stanuje v Plavjah hšt 12, dočim stanuje ona na št 11. Tudi Jakob Medvešček je oženjen ter jma štiri otroke. Ko je opravila v Gorici, kar je imela opraviti je Medveščkova izrazila namen, da bi se podala v Trst. obiskat svojega brata. Jakob Medvešček se ji je pa ponudil, da jo spremi
je jemala košček sladkorja s seboj v posteljo in ga polizala po večerni molitvi.
Popoldne je včasih pokramljala s postili-joni. Madama je tačas ostajala navadno v svoji sobi.
Ema je nosila nočno haljo obšito s krasnimi čipkami in okrašeno s tremi zlatimi gumbi. Okoli pasu je imela ovito vrvico s tremi velikimi cofi, na njenih majhnih pan-tofeljčkih sta bili priš ti dve rozeti Nabavila si je množino pisemskega papirja, peres in držal, dasi ni imela nikogar s komur bi si dopisovala. Pomedla je prah s stojala za kn ige, se ogledovala v zrcalu, vzela zopet v roke knjigo, toda se kmalu nato udajala svojim sanjam, tako, da ji je knjiga zmuznila na kolena. Rada bi potovala, ali pa se vrnila v samostan, rada bi bila živela v Parizu, ali pa umrla.
Medtem, ko so se v njej vrstile najrazličnejše misli, je Karel dirjal v snegu in dežju po nevarnih cestah. Za kosilo je imel ome-lete, Upati je moral po vlažnih posteljah, puščal je bolnikom kri, poslušal njihovo hropenje, sploh je prenašal vse neprijetnosti svoiega stanu. Toda zvečer, ko se je vračal domov, je vsakikrat našel lepo pogrnjeno mizo, mehke naslonjače in lenko v krasni toaleti, ki je iirila okoli aabe tako nežen vonj, da M človek mislil, da puhti iz njene ikoSe.
Slovensko Sleđclisce u Trstu.
»LEGIJONARJl«.
Ko se je naša lanska gledališka sezona zaključila na način, ki je bil bolj podobe" pogrebu našega slovenskega gledališč? nego zaključku sezone, smo pač mislili da ostane naš Talijin hram zaprt za da!j:i čas, morda za celo sezono ali morda ši dalje, kajti stvar je bila zavožena tako da leč, da ni skoraj bilo več mogoče misliti na rešitev. Resnica je, da je enaka kri za zavladala tudi drugje — saj naše kul turno središče, Ljubljana, ni nič na bolj šem — toda nikjer drugje ni narod čuti' tako zelo pomanjkanja sodelovanja narod nega gledališča v narodno-kulturnem življenju, kakor ravno pri nas v Trstu, kjer je naše gledališče vkjlub vsem svojim u-mevnim in neumevnim nedostatkom sku šalo vsaj kolikor toliko vestno in resno vršiti svojo visoko kulturno nalogo. In prav zato, ker je v našem narodu ostal občutek potrebe gledališča tako živ, smo še vedno upali, da nam naš oder ne ostane nem za vedno, ali pa tudi za daljši čas ne Prišli pa so vmes še vojni časi z vsem svojimi križi in nadlogami, in dasiravno je bilo glasov, ki so klicali po gledališču, je upanje, da se otvori sezona še v letošnjem letu, bledelo vedno bolj in bolj. Toda vkljub vsem zaprekam in težavam smo imeli snoči vendar svojo prvo predstav* v letošnji sezoni .
Ne vemo. kak repertoar si je začrtalo naše gledališko vodstvo, niti nam ni znano, koliko predstav namerava prirediti tekom vsakega meseca, reči pa moramo, da začetek ni bil slab in da je bilo gledališko vodstvo prav srečno pri izbiri komada za prvo predstavo. Vojna je, ves svet piše in govori edino le o njej in dasiravno je gotovo nihče ne ljubi, pa vendar vse Ie živi v njej in ž njo. V takem času so »Legijonarji« gotovo primeren komad.
Verjeti nam je lahko, da bi v drugih razmerah pisali drugače, kajti ob spominu na višino, na kateri je stalo naše gledališče v svojih boljših časih, se dela človeku skoraj milo, če zagleda na odru skromno narodno igro s petjem, oglodano po vseh mogočih naših odrih in odričih, prekriti-zirano in razkritizirano od prve njene črke pa do zadnje: toda kdor hoče na po-
Očarovala ga je z vsemi rečmi. Sedaj jr urezala nove papirnate obročke za svečnike, sedaj je zopet prišila na s oje krilo nov volant, ali pa je skuhala prav okusno jed. In če se ji tudi to kedaj ni posrečilo, je bil Karel kljub temu zadovoljen. Ema je videla v Rouanu dame, ki so nosile priveske na uri. Takoj si jih je kupila Jtudi ona. Želela si je dve vazi iz modrega stekla in kmalu zatem Šivalno pripravo s pozlačenim naprst-nikom. Čim manj je Karel raz mel to hre-penjenje po eleganci tem mikavnejša se mu je zdela, kajti vse te reči so olepševale njegovo hišo, kakor da bi kdo z ■* latim prahom posoval pot njegovega življenja.
Odkar je bil poročen, je bolj pazil na svojo zunanjost, in njegov ugled kot zdravnika se je še utrdil. Kmetje so ga imeli zelo radi, ker nI bil prevzeten. Božal je otroke, ni zahajal v gostilno in je že s svojo moralnostjo vzbujal največ zaupanja. Zlasti je znal spremo lečiti nahod in prsne bolezni. Ker se je bal, da bi škodoval bolniku, je predpisoval navadno pomirjajoča sredstva, kopanje nog, pijavke ali bljuvala. Pečal se je tudi s kirurgijo. Puščal je svojim bolnikom kri, kakor da bi imel konja pred sabo in zdiral je zobe, kakor da bi bila njegova roka iz Železa.
(Dalje.)
gorišču graditi iznova, mora — če ni po-žgal sam, da bi spravil v žep bogato zavarovalnino — začeti iz malega. Tako je tudi n^še gledališče zopet začelo iz malega, in prav je tako. Sredstev ni, da bi nameščali drage zunanje moči in treba si je pomagati z domačimi, z domačim naraščajem, katerega imamo, hvala bogu, in to — ne slabega. Će še dodamo, da je med našimi domačimi igralci - diletanti več moči, ki so že dalje časa sodelovale z dobrim uspehom na našem odru, potem smemo reči, da se obeta našemu gledališču tudi ob sedanjih težkih razmerah, tudi iz sedanjega ponovnega skromnega začetka lep razvoj in napredek. Želeli bi edino le, naj bi se ta razvoj in napredek ne for-siral, naj bi se gledališko vodstvo ne lovilo za uspehi, ki mu jih zaenkrat ni mogoče dosegati, temveč naj bi si ustvarilo najprej v svojih igralskih močeh z vztrajnim delom, ukom in vajami, trdno podlago. Na oder, če tudi ne bogve kako po-gostoma, naj prihajajo vedno le dobro na-št irane in predelane igre, ki naj ne presegajo zmožnosti naših igralskih moči. Kar se da, naj se da dobro, in občinstva ne bo nedostajalo gledališču.
Snočnji »Legijonarji« so nam v splošnem ugajali prav dobro. Iz uprizoritve je bilo videti, da se je vodstvo res potrudilo, da bi dalo stvar kar najbolje, a zlasti nekaterim igralcem gre vsa hvala za njihove izborno izvedene uloge. To velja pred vsemi za ženske uloge. Gdč. K a v-č i č e v o poznamo že iz zadnje sezone kot naivko - začetnico, ki je že tedaj kazala lep igralski talent. Uloga Lavre, sama v sebi ni bogvekaj, značaj, ki se pisatelju ni posrečil posebno, in zato tudi uloga ni najlažja in zahteva zlasti v onem nastopu z Brnjačem po odhodu Basaja krepke dramatične sile, kakor tudi ob koncu. Gdč. Kavčičeva je bila prav dobra ljubimka, a v prvo omenjenem prizoru jej je le manjkalo kolikor toliko temperamenta. Končni prizor bi bil učinkoval nnogo bolje, da je bil igran nekoliko počasneje in morda tudi nežnejc. V splošnem pa je bila I.avra res skrbm naštn-lirana in tudi lepo igrana uloga. Prav ljubeznivo družico je imela v Anici gce. F I e g o v e, ki smo jo videli prvikrat na lasem odru in ki obeta prav lep razvoj. Razpolaga tudi s prijetnim glasom. »Ptič-ko« je pela z občutkom. Izborno je podala ?dč. Kovačičeva Barbo. Jeziček jej ie tekel, da je bilo veselje, in zlasti oni nrizor z Gričarico in Medvedom je bil /reden vse pohvale. Malo ulogo Gričarice ie izpolnila hvalevredno druga gca. Kovačičeva, ulogo Medvedove Micike pa gdč. Kreševičeva.
Uloga inženirja pl. Basaja je bila v rokah g. G r a d iš a, ki nam je bil znan doslej kot izboren komik, ki pa je tudi dramatično ulogo Basaja podal prav dobro. Tupatam je bil nekoliko preumerjen, menda v strahu, da ne bi pretiraval. V ostalem pa je bila uloga izvedena vseskozi iiajskrbneje. — Ulogo Brnjača je prevzel, kakor smo izvedeli, v zadnjem trenutku, g. Gabršček. Temu dejstvu je tudi pripisati, da uloga ni bila obdelana tako precizno, kakor bi bilo treba, in da je vse premalo izbijal iz nje intrigantski značaj Brnjačev, kar je bilo posebno opaziti ob odhodu Basaja in tudi na bojišču, kjer je izgubil Brnjačev nastop skoraj ves učinek. Prepričani pa smo, da bo g. Gabršček ob ponovitvi igre popolnoma na svojem mestu. — Izborno je izvedel g. Kralj ulogo mestnega pisarja Raka. Vzel ga je z dobrovoljne strani in tako tudi dosledno izvajal ulogo. Prav tako dober je bil tudi g. Rum pel j v ulogi krčmarja Medveda.
Boštjan Jež je uloga, ki je pisana za Toneta Verovška, pol Krjavlja in pol Blaža Mozola, in igralec, ki igra to ulogo, stoji pred alternativo: ali naj kopira Verovška, ali pa naj ustvari nekaj samostojnega. Prvo ni ravno lahko, drugo pa še težje, in treba je rutiniranega igralca, da ne nastane iz obojega mešanica, za katero bi bilo najbolje, da bi se storilo žnjo tako, kakor je napravil Jež s krogljo. No, g. Danilo je našel srečno srednjo pot in tako postavil na oder burkež: Ježa, ki se mu je občinstvo prav prisrčno smejalo. Šepetalka bi bila lahko nekoliko manj glasna.
Uloge legijonarjev so bile v rokah gg. Švaglja, Terčiča, Kovica, Grudna, Rado-viča i. dr., ulogo Perka je igral nekoliko pretiho g. Dolinšek. Pozabiti ne smemo tudi malega Boštjančka, ml. Sancina. An-samblski nastopi so bili nekoliko pre-inrtvi; več naravnega gibanja, več skupnih vaj! Pevske točke, Parmove namreč, so odpadle in nadomestili so jih z narodnimi. Dobro je tudi tako, a peti se mora ubraneje.
Kakor že rečeno, je igra v splošnem uspela prav dobro in je kazala skrbno in vestno režijo, tako da smo prav zadovoljni s takim začetkom. Oprema odra in osobja je bila primerna, kvečjemu če bi pripomnili, da so se gosposke ženske tedaj nosile večinoma »empire«.
Končno naj še omenimo, da je v odmorih svirala škedenjska mladinska godba pod vodstvom svojega kapelnika g. Fle-ga. Bil je to prvi nastop te godbe v naši gledališki dvorani in reči moramo, da zasluži ta nastop vse priznanje in to posebno za nekatere težke koncertne komade iz »Aide« in »Rigoletta*. Vsa čast kapelniku in mladim godbenikom! Obisk je bil nepričakovano dober
Tako je bil torej storjen začetek našega novega gledališča in ta začetek je bil dober. Torej le naprej, resno in trezno, in tako smemo pričakovati, da se nam sčasoma dvigne naš oder zopet na svojo bivšo višino	—r