Dobava in montaža mobilnih telefonskih priključkov

mobitel u
DEMO CENTER VELENJE
Stari trg 36
I
Prevladovalo bo sončno vreme.
Enkratno odkritje
Pri obnovi cerkvice sv.Primoža in Felicijana v Florjanu nad Gornjim Gradom so naleteli na edinstveno umetnostno in zgodovinsko odkritje. Gre za dekorativno romansko posiikavo, kakršne v Sloveniji ni, pa tudi v sosednjih državah je še niso našli. Ob obnovljeni zunanjosti bodo v prihodnjih dveh letih strokovnjaki obnovili še notranjost in cerkvica bo z romansko ladjo zgodovinski spomenik velikanske vrednosti.
UJp
Solčava
Macesnikov
Na sledi metalcem bombe
Načelnik UNZ Celje Stane Veniger je na novinarski konferenci predstavil nekatera nova dejstva in ravnanje policistov pred eksplozijo bombe v Paki pri Velenju, o čemer pišemo na zadnji strani Našega časa.
Zaradi preiskave vseh podrobnosti, ki so policistom sicer znane, (saj vse kaže, da so storilcem že na sledi), še ni mogel izdati, potrdil pa je, da gre najveijetneje za poskus ustrahovanja zaradi izterjave dolga, ki naj bi ga imel podjetnik Srečko V.. Več je znanega o prijavi Srečka V. o grožnjah neznancev. Na policijski postaji v Velenju so prijavo dobili 22. avgusta. Srečko V. jim je povedal, da so mu neznanci tri dni prej
dvakrat grozili po telefonu, da naj bi poravnal dolg, zaradi katerega se z upnikom tožita na sodišču. Namestnik komandirja velenjske PP mu je svetoval, naj z grožnjami seznani svojce in sosede ter nabavi telefonski lovilec. S prijavo so seznanili tudi državnega tožilca, ki v grožnjah ni mogel prepoznati elementov kaznivega dejanja. Istega dne so bili s prijavo seznanjeni vsi velenjski policisti.
Ubš
BOGA TA JESEN JE TU! - Mesec september se je že prevesil v drugo polovico, pravilo, da rad postreže z dosti lepega vremena brez dežja pa je letos "odpovedalo". Zato kmetje hitijo s spravilom pridelkov, kadar jim vreme to dopušča. Jesen je vedno lepa, ne le zaradi barv, tudi zaradi bogatih pridelkov, sadov spomladanske in poletne setve. V teh dneh marsikje spravljajo koruzo. Ličkanje je vedno tudi družabni dogodek. Tam, kjer še ohranjajo to staro opravilo, se ponavadi zbere večja "klapa", ki sicer dolgočasno početje popestri s pesmijo, šalami in še čim.	.
plaz
"prevozen"
Trenutno največji zemeljski plaz v Sloveniji v Podolševi visoko nad Solčavo še vedno grozi. Ogromna zemeljska gmota se premika še naprej, obsežna sanacijska dela pa niso rodila željenih sadov.
Ob vseh zagatah je največji problem prevoznost ceste, ki je za ljudi življenskega pomena. Vse dosedanje "rešitve" so bile kratkotrajne, cesta pa večinoma neprevozna. Pred nedavnim so preko plazu postavili jekleni most, ki naj bi kolikor toliko nemoteno pot do doline zagotovila na malo daljši rok. Letos so v sanacijo plaza namenili 21 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa naj bi država za dokončno ureditev razmer prispevala še 67 milijonov. Sliši se veliko, glede na obsežnost plaza in zahtevnost del pa je vprašanje, če bo ta vsota dovolj.
mjp
Svet mestne občine Velenje
Prva podopustniška seja 26. septembra
Na petkovem usklajevalnem sestanku predstavnikov vseh list, ki imajo svetnike v Svetu mestne občine Velenje, so se dogovorili, da bo prva seja po počitniškem premoru v torek, 26. septembra. Seja bo zelo obsežna, kar štirinajst točk bodo obravnavali, gradiva pa je še več, zato so predvideli naslednji sklic za torek, 10. oktobra.
Osrednja tema tokratnega zasedanja bo seveda predlog letošnjega občinskega proračuna. Ob tem pa bodo pregledali tudi že realizacijo letošnjega proračuna za obdobje do konca junija. Na dnevnem redu bo več točk s področja prostorskih zadev in sicer naj bi dali soglasje na predlagano prodajo stavbnih zemljišč, končno razrešili problem nadomestne lokacije za stanovanjsko hišo Zagradišnik in
odprodali Vilo Bianko.
Razpravljali bodo še o predlogu povišanja cen v vrtcih, imenovali komisijo za spremljanje priprave delitvene bilance premoženja bivše občine Velenje med novo nastale, po skrajšanem postopku pa bodo skušali doreči tudi nov datum praznovanja občinskega praznika. Razpravljali pa bodo še o osnutku poslovnika o delu sveta.
m(mz)
Občina Šmartno ob Paki
Obrali in prodali 20 ton zelenega zlata
I/ drugi polovici prejšnjega tedna so pospravili svoj letošnji pridelek tudi hmeljarji Šaleške doline.
Lani so ga oddali približno 25 ton, letos pa so površine zaradi dotrajanosti še skrčili. Napovedovali so povprečno letino, obranih približno 20 ton zelenega zlata pa je toliko, kot so načrtovali. Posebnih težav pri spravilu pridelka niso imeli, le vreme jim je bilo bolj malo naklonjeno.
Letošnji pridelek so skoraj v celoti tudi že prodali, in sicer Hmezadu Export Žalec.
M(tp)
Športna dvorana (skoraj) nared
V torek, 12. septembra, dopoldne, se je sestal gradbeni odbor za izgranjo športne dvorane ob osnovni šoli Biba Ročk v Šoštanju. Dvorano bi radi namenu predali najkasneje do sredine oktobra letošnjega leta, želijo pa si, da bi bil ta dogodek mogoč že prej.
Opravljen je bil že prvi tehnični pregled. V naslednjih dneh bo potrebno odpraviti še nekaj manjših pomanjkljivosti, med drugim urediti okolico objekta.
Občinski praznik za sv. Martina
Na zadnji seji so šmarski svetniki med drugim spregovorili tudi o občinskem prazniku. Ker v svoji zgodovini občina nima pomembnejšega mejnika, so v ta namen imenovali posebno komisijo, ki naj bi pridobila čimveč podatkov, na osnovi katerih bi določili dan praznovanja občine Šmartno ob Paki.
Na seji, sredi prejšnjega tedna, so se člani komisije soglasno odločili za dan sv. Martina, torej za 11. november. Kot je povedal šmarski župan Ivan Rakun, je bil prav ta praznik najpogosteje omenjen v zgodovini kraja oziroma občine, ki seje nekoč imenoval sv. Martin ob Paki. Prvo občinsko praznovanje naj bi bilo že letos.
mm
9770350556014
2 W VAS
Srn
DOGODKI
- i •
•'i" :i•-■'•'■
14. septembra 199$
Društvo sladkornih bolnikov H".1!1!? .°.b.f?ylnJi
Velenje pripravlja izlet
Velenje - Društvo sladkornih bolnikov Velenje vabi svoje člane in njihove svojce na izlet. V torek, 26. septembra bodo odšli na Koroško in v Dravsko dolino. Avtobus bo odpeljal iz parkirnega prostora pred Rdečo dvorano ob 8.00 uri, s sabo pa morajo izletniki imeti osebno izkaznico in potni list. Prijave zbira g. Sedminek, v prostorih društva upokojencev, vsak dan od 8.00 do 11.00 ure.
■ bš
Kviz reševalo 750 mladih
Občinska matična knjižnica Žalec je bila tudi letos organizatorka in povezovalka mednarodnega knjižnega kviza za žalsko občino. Letošnji kviz je bil uglašen na temo varstva okolja, zato tudi naslov Zemlja je naš dom. Od meseca marca do septembra je kviz reševalo okrog 750 otrok. Največ jih je bilo iz OŠ Prebold, ostali pa iz drugih osnovnih šol žalske občine.
Zaključek kviza je bil v soboto, in sicer v dveh delih: dopoldne v Preboldu, popoldne pa v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Prvo nagrado, to je udeležbo na celodnevni ekskurziji po Ljubljani, je prejel Damjan Zagožen iz Prebolda. Izžrebanih je bilo še 46 knjižnih in drugih nagrad.
Irena Stusej, kije vodila kviz, pri podeljevanju knjižnih nagrad.
■ Besedilo in slika: -er
Poslovne novice
Obveščamo vas, da bo v dneh od 28. 9. - 8. 10. potekal BAVARSKI TEDEN v Ljubljani. Program prireditev je na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. Posebej opozarjamo na gospodarski del programa, ki bo obravnaval ustanavljanje podružnic na bavarskem in na bavarsko-slovensko poslovno konferenco.
Opozarjamo vas, daje bil v Poročevalcu št. 38/1, 38/11 in 39/111 objavljen predlog Zakona o carinski tarifi.
McDonald's širi svojo mrežo restavracij po Sloveniji in išče franšizing partnerje.
Obveščamo vas, da bodo od 16. - 20. oktobra potekala poslovna srečanja med kanadskimi in slovenskimi podjetji. V okviru obiska poslovne delegacije iz Toronta, v sredini oktobra letos, bo Gospodarska zbornica Slovenije skupaj s Trade facilitation Office of Canada organizirala seminar na temo KAJ IN KAKO IZVAŽATI V KANADO. Seminar bo potekal v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Seminarje brezplačen.
Vse podrobnejše informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem), telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645.
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
KAKO ROKOVATI S ČEKI lil BANČNIMI TER PLAČILNIMI KARTICAMI?
Žal nas v zadnjih dneh vse pogosteje obiskujejo varčevalci, ki so izgubili ali pa jim je nepridiprav ukradel plačilno kartico, bančno kartico, čekovne blankete in ostale dokumente.Ob upoštevanju nekaj naslednjih nasvetov, se lahko tem neprijetnostim izognete ali pa vsaj omilite njihove posledice:
-	v avtu ne puščajte niti čekov niti plačilno-kreditnih kartic
-	čeke in bančno kartico hranite na ločenih mestih
-	s seboj vzamite le toliko čekov, kolikor jih boste potrebovali
-	nikoli ne izpolnjujte čekov vnaprej
-	za osebno številko, ki omogoča dvig gotovine na BA velja, da si jo je najbolje zapomniti, nikakor pa si te številke ne beležite na vašo bančno kartico
-	pazite, da vas pri dvigu denarja na BA nihče ne opazuje
-	ne zavrzite računov, kijih dobite pri plačevanju s karticami
-	vsako izgubo ali tatvino kartic in čekov takoj prijavite.
Ne dopustite, da vam trenutek nepazljivosti pokvari lepe dni.
Nova pošta vendarle bo!?
Ljubenski občinski svetniki so minuli četrtek nadaljevali pred štirinajstimi dnevi pričeto redno sejo, osrednjo točko pa so namenili zagotovitvi novih prostorov za pošto. Ljubenski prostori so nedvomno najmanj primerni za kakovostne poštne usluge v vsej Zgornji Savinjski dolini. Pisali smo že, da je celjska poslovna enota Pošte Slovenija za pridobitev in ureditev novih
zagotovila namenska sredstva. Sama je tudi predlagala proste prostore v občinski stavbi, svetniki pa se pred dvema tednoma niso mogli (ali hoteli) odločiti za to možnost.
V tednu dni so uspeli najti dve novi in veliko bolj primerni lokaciji, pa v nadaljevanju seje spet niso bili enotni. Posamezniki so vztrajali, da bi pošta vendarle dobila prostore v občinski stavbi, saj bi s tem pridobili najemnimo ter z njo in drugimi oblikami sodelovanja lažje obnovili
ostrešje in zunanjost, lažje pa bi poslopje tudi vzdrževali, najprej so se torej morali odločiti med občinskimi prostori in novima dvema možnostima. Ob tem je vendarle prevladalo mnenje, da pošti ponudijo novi dve možnosti. Med obema so dali prednost prostorom v zadružnem domu, med drugim tudi zaradi velikega parkirišča. Druga možnost je zasebna hiša prav nasproti tega doma; za najem v zasebnih prostorih pa se menda ne ogreva pošta. Na njej je torej, da se odloči. K tej odločitvi je botrovalo tudi stališče enega od
svetnikov, da "se ne smejo odločati za koristi občinske uprave in za njen profit na račun občanov, temveč jim morajo zagotoviti zlasti kakovostne usluge." Za kaj takega bi v občinski stavbi sami sicer lahko poskrbeli, vendar so ovire drugje. Tik ob njej je osnovna šola, prav tako gasilske garaže, parkirnih prostorov je izredno malo, močno vprašljiva je tudi prometna varnost. Končna odločitev svetnikov je bilo torej povsem na mestu, proste prostore pa lahko namenijo drugim koristnikom.
Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite
Ob 100-letnici katastrofalnega potresa v Ljubljani sta Ministrstvo za obrambo - Uprava za obrambo Celje in Regijski odbor Rdečega križa celjske regije organizirala v soboto, 9. septembra, v Zrečah prvo izbirno preverjanje znanja ekip prve pomoči civilne zaščite.
Udeležile so se ga ekipe civilne zaščite iz občin Slovenske Konjice, Zreč, Slovenj Gradca, Velenja, Šoštanja, Zagorja ob Savi, Vuzenice, Črne na Koroškem, Trbovelj in podjetja Unior iz Zreč.
Največ znanja je pokazala ekipa občine Slovenske Konjice, sledili sta si ekipi Uniorja in občine Zreče.
Po besedah predsednika ocenjevalne komisije prim. dr. Milana Žuntarja so tudi ostale ekipe pokazale dobro znanje s področja nuden-ja prve pomoči poškodovanim ob prometnih nesrečah, požarih, potresih in delovni nesreči, "pogrešali pa smo večje število prijavljenih ekip iz ostalih občin celjske, koroške in zasavske regije."
Slavnostni govornik Miro Terbovc, podsekretar in direktor Uprave za obrambo Celje se je zahvalil organizatorjem preverjanja in zaželel uspeh prvo uvrščenim ekipam na državnem preverjanju znanja 4. oktobra v Ljubljani.
Rekli so
Ivan Kuder, predsednik stranke krščanskih demokratov občine Žalec:
"Namen našega srečanja na Gori Oljki je bil, da se vsi člani sestanejo in se med seboj pogovorijo, obenem pa se imajo priložnost pogovoriti s svojimi vodečimi in dele*-gatom oziroma predstavnikom stranke iz Ljubljane, NafCetom Polajnarjem. To je bil tabor v malem, kakor ima stranka cele Slovenije svoj tabor, tako smo ga pripravili tudi mi na Gori Oljki. Svoje zborovanje smo obogatili še s sv. mašo, nastopil pa je tudi oktet Adoramus. Tudi vreme
nam je služilo, čeprav smo z vrha Gore Oljke videli, kako dežuje v dolini."
■ Besedilo in slika: -er
Dražje najemnine za neprofitna stanovanja
Vsi najemniki stanovanj in stanovanjskih hiš najbrž ne prebiramo Uradnih listov, pa vendar je 11. avgusta ta prinesel nekaj, kar bomo čutili. Gre za pravilnik o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, ki na stanovanjsko področje prinaša veliko sprememb in novosti, pomembnih tako za
najemnike, lastnike kot upravnike stanovanj.
Za najemnike je najbolj občutna novost, da se bodo najemnine podražile in to zelo. Za stanovanja, ki so bila zgrajena po uveljavitvi stanovanjskega zakona so te že od 1. septembra višje kar za 120 odstotkov, medtem ko bodo najemniki starejših stanovanj ta prehod doživljali celo leto, stanarine se bodo vsak mesec povišale za približno 10 odstotkov.
Ker pa pravilnik krajša tudi amortizacijsko dobo stanovanj in stanovanjskih hiš iz dosedanjih 200 let na samo 60 let, je s tem povezana tudi nova višina stroškov amortizacije ter investicijskega in tekočega vzdrževanja ter seveda stroškov upravljanja. Ali drugače povedano: vzporedno z rastjo vrednosti točke bodo naraščali tudi ostali stroški, ki so vezani na vrednost stanovanja. Zaradi določil Pravilnika bodo tako nominalno višje tudi
postavke na položnicah, ki so vezane na najemnine, denimo stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja, stroški upravljanja in amortizacija. Tako bodo vsi upravniki stanovanj in stanovanjskih hiš v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, to pa so Bremis d.o.o., Habit d.o.o., Likar & sin d.n.o., Linea d.o.o. in Stanovanjsko podjetje Velenje p.o., to že upoštevali na položnicah za mesec september.
■ Milena Krstič - Planine
Zborovanja taka in drugačna
Uradno imamo sicer še vedno poletje, vse ostalo pa že spominja na jesen. Še zdaleč ne le vreme. Začela se je namreč tista dolgo časa napovedana vroča politična jesen. Tudi politiki se pogosto namreč ne zmenijo veliko za kakšno čisto uradno stvar, pa so mnogi že prehiteli koledar. Lepše se namreč sliši vroča poltična jesen, kot pa vroče politično poletje. Pa čeprav bi bil kdo vesel, če bi lahko naši politiki prispevali kaj k temu, da bi bilo res lepše tudi poletje. Tako pa je bilo dokaj klavrno. Kot naša politika.
Začetek politične jeseni so napovedala razna zborovanja teh in onih strank. Čeprav se vse nimajo za stranke centra, upajo da so z zborovanji zadele v center. Nobena namreč ne želi ostati na
I_________
obrobju, saj so vse prepričane, da lahko le one rešijo slovenski narod pred propadom, ga očistijo navlake iz preteklosti in obračunajo s tistimi, ki naj bi bili krivi za našo gnilobo v preteklih letih. Mnogi bi želeli obračunati tudi s temi, ki so na krmilu naše države zdaj, ker da so slabi predstavniki ljudstva. To seveda pomeni klofuto mnogim Slovencem, ki so bili tako zaslepljeni, da so na zadnjih volitvah volili take ljudi. Z raznih zborovanj slišimo klice po streznitvi. Slovensko ljudstvo se mora predramiti in spoznati, kdo so edini, ki jih lahko popeljejo v lepšo prihodnost.
Seveda se s takimi izjavami nikakor ne štejejo med zdra-harfe, saj je treba zdraharje odstraniti. Vodstva večine
strank svoje stranke štejejo za "simpatične in prijateljske", kar naj bi seveda pomenilo, da so neumni tisti, ki se jim ne pridružijo in jim ne sledijo. Medtem ko eni z govori pridobivajo le (potencialne) volilce, želijo drugi pridobiti tudi novinarje, ki naj bi jim pomagali pridobiti ljudi. Pri tem se, slišimo in beremo, poslužujejo različnih sredstev: od korenčka do groženj. Da je prvak ene od parlamentarnih strank grozil novinarki televizije, smo lahko prebrali celo v časniku. Televizija je pač medij, ki bi si ga stranke rade podredile, pa naj si novinarji v tej hiši to želijo ali ne. Namenoma sem zapisal določno, da gre za grožnje prvaka parlamentarne stranke novinarki televizije, da si ne bi "prvak" nepriznane stranke
domišljal, da pišemo spet o njem.
Če je začetek politične jeseni tako vroč, kaj nas šele čaka. Saj nekateri poznavalci naše politične scene menijo, da je to dejansko le še nedolžno ogrevanje v pripravah na volitve. Ljudje naj zdaj le uživajo ob pogledih na navadne reklamne lepake in pročelja hiš. Tiskarne raznih vrst bodo namreč kaj kmalu začela bruhati velike in še večje lepake s podobami ljudi, ki menijo, da si zaslužijo podporo Slovencev.
Če še velja misel, da nismo naprodaj Slovenci nikdaj, se verjetno le ne bomo dali "podkupiti" s cenenimi triki.
t (k)
-J
14. septembra 1995
AKTUALNO
MS CAS 3
Pogovor z županom Šoštanja dr. Bogdanom Menihom
t • • • •••••••••••••••	••••••• C T ••••••••••••••
Potrjeno: Šoštanj bo praznoval 30. septembra
Občina Šoštanj se vse bolj postavlja na svoje noge. Svetniki so v zadnjem obdobju sprejeli dve, za občino pomembni zadevi: na eni strani proračun, iz katerega se že da videti, čemu bo občina v prvem letu namenila največ pozornosti, tiste seveda, ki je povezana z denarjem in investiranjem, na drugi strani pa so se odločili, da bodo že letos praznovali svoj občinski praznik sami in samostojno. Nič več torej v "navezi" s sosednjima občinama Velenjem in Šmartnim ob Paki, ki jim je bil še lani skupni praznik 8. oktober. V Šoštanju bo slovesno že ta mesec, 30. septembra, praznovanje pa bodo povezali s pridobitvami, ki so pomembne za občino.
Predvsem o teh dveh stvareh pa je tekla beseda v pogovoru z županom Šoštanja dr. Bogdanom Menihom, ko smo ga obiskali v ponedeljek zjutraj.
□	V Šoštanju ste v avgustu sprejeli
proračun za letos. Kako težak je?
Bogdan Menih: "243 milijonov
tolarjev."
□	Kaj zajema?
Bogdan Menih: "Pri sprejemanju proračuna smo se odločili, da bomo zajeli precej tistega, kar se "vleče" že iz preteklosti. Dokončati hočemo vse že začete naložbe, to je predvsem vodovod v Belih vodah, telovadnica v Šoštanju ter vročevod v Topolšici in Florjanu. Hkrati smo želi zagotoviti
tudi sredstva za projekte, ki naj bi jih izvajali v prihodnjem letu. V mislih imam pripravo dokumentacije za šoštanjsko obvoznico, pripravo dokumentacije in revizijo projektov za topolovodno ogrevanje v delu Pod-hrastnika, Metlečah in na Goricah v Šoštanju. V proračunu je zajet tudi projekt za plinovod, ki iz Škal prihaja v Gaberke in Ravne. Ker domunetaci-je za to še ni, jo je treba naročiti, da bomo z deli lahko začeli."
□ Nova občina Šoštanj se je že kar na začetku srečala z dvema velikima naravnima nesrečama. V obeh primerih je šlo za povodenj. Kako zadeve rešujete?
Bogdan Menih: "Ja, že kar na začetku smo bili udarjeni. Prvič v juniju, drugič v avgustu. Zadeve smo začeli reševati takoj. Po prvem neureju smo poslali na teren komisijo za elementarne nereče, ki je napravila podroben popis škode. Tudi v drugem primeru je komisija opravila popis, o tem pa smo obvestili ustrezno republiško ministrstvo. Povedati moram, da so imeli na ministrstvu veliko posluha, zlasti ob tej drugi nesreči. Takoj so poslali državno komisijo, ki si je posledice neurja ogledala, pregledala je našo dokumentacijo in nam svetovala, kako mora biti urejena, da bi pridobili vsaj v začetku nekaj sredstev." □ Občina Šoštanj bo prvi občinski praznik praznovala 30. septembra. Tako so odločili svetniki na nedavni seji. Bogdan Menih: "Na pobudo občinskega odbora socialdemokratov iz Šoštanja je svet občine Šoštanj 7. septembra letos sprejel sklep, da bo praznik občine 30. september. To je dan, ko naj bi leta 1436 dobil Šoštanj trške pravice, oziroma dan, ko je
Bogdan Menih: "Praznik bomo povezali s pomembnimi pridobitvami."
celjski grof Friderik izdal listino o trških pravicah Šoštanju. Ta dokument je ohranjen. Verjetno pa je bil Šoštanj trg že leta 1354, vendar listine o tem niso ohranjene."
□ Je še prezgodaj za vprašanje, kako boste praznovali prvič? Bogdan Menih: "Poskušali bomo zajeti nekaj naših uspehov in jih predstaviti ob prazniku. Okvirno načrtujemo, da bi v praznovaje vključili slovesnost ob začetku obratovanja odžvepljevalne naprave v TEŠ, ki bo verjetno konec oktobra, otvoritev vročevoda Topolšica - Florjan, ki naj bi bilo 14. oktobra in otvoritev vodovoda v Belih vodah, kjer pa natančnega datuma še ni, najbrž pa bo slovesnost ob tem dogodku sredi oktobra. To so veliki projekti in mislim, da je prav, da jih vključimo v praznovanje prvega praznika občine Šoštanj. Seveda bo tudi slovesna seja občinskega sveta, najbrž pa tudi slovesnost ob državnem prvenstvu v smučarskih skokih, ki bo v Velenju. Vemo, da se je ta šport v Dolini začel prav v Šoštanju, zato naj bi ob letošnjem jubileju, kot župan Šoštanja, sprejel pokroviteljstvo nad tem dogodkom, ki bo 30. septembra v Velenju."
■ Milena Krstič - Planine
Žalski^ župan Milan Ctobnik^ob prazniku občine
Po vročem poletju vroča politična jesen
6. septembra praznuje občina Žalec svoj občinski praznik. Letošnje praznovanje se je pričelo že prejšnji teden, pa še ni končano. Zakaj je občina Žalec izbrala prav ta dan za svoj praznik, nam je zaupal župan Milan Dobnik, s katerim smo se dotaknili tudi drugih aktualnih vprašanj, povezanih z občino.
Milan Dobnik: "6. september nas spominja na drugi slovenski tabor, ki je bil v Žalcu. V taborskem gibanju so Slovenci prvič formulirali svoje politične zahteve po uporabi slovenskega jezika v ureditvi upravne enote, ki bi obsegala samo Slovenijo, vendar takrat še v okviru Habsburške monarhije, je pa to temelj za vso kasnejšo slovensko zgodovino in prizadevanja za osamosvojitev, tako da menim, da je ta dogodek v žalski zgodovini eden najpomembnejših. Zato smo se tudi odločili in praznik prestavili. Taborski kulturni dnevi, spomin na ta tabor, so namreč tekli že vrsto let, tako da smo v preteklosti imeli dve praznovanji; eno kot
spomin na tabor, drugo pa občinski praznik, ki je bil prej 7. julija. Sedaj je oboje združeno."
Taborski dnevi so se pričeli prejšnjo sredo. Že prvi večer je praznovala tudi mestna skupnost Žalec, gostoval pa je Slovenski oktet. V nadaljevanju so pripravili slavnostno sejo sveta občine Žalec. "Pri nas je navada, da svet zaseda vsako leto v drugi krajevni skupnosti, oziroma praznovanje organiziramo kot osrednje v drugi KS. Tej KS tudi nekoliko več pomagamo pri komunalnem razvoju. Letos je to Trnava, kjer odpiramo novo nadomestno osnovno šolo; staro bodo namreč porušili zaradi avto ceste. V
Žalski župan Milan Dobnik
tem okviru bo tudi praznovanje 360 letnice drugih kmečkih uporov, ki so se začeli na področju Savinjske doline, v Grajski vasi v Šentjurju. To so večji dogodki, srečali so se tudi borci, več smo pripravili kulturnih dogodkov in nekaj športnih. Praznovanje se je preselilo po celi dolini."
□	Omenili ste že novo osnovno šolo v Trnavi, gradbišč pa je v občini še kar nekaj. Na katere pridobitve še čakate?"
Milan Dobnik: "Osrednje gradbišče ni neposredno povezano s samo občino; to je avto cesta. Začenjamo s plinifikacijo v Žalcu; dokumentacija je pripravljena, upamo, da bo gradbeno dovoljenje izdano in da bomo začeli delati še ta mesec, kot je bilo dogovorjeno. Imel sem že sestanek z Vegradom za izgradnjo obrtne cone, zato pričakujem, da se bodo priprave premaknile še v tem letu, sicer še ne z gradbenimi deli. Gradimo dva stanovanjska bloka, pripravljamo se na dozidavo pri domu SLO, kot smo mu nekoč rekli. Dela bo izvajal Vegrad."
□	Čas celjskega obrtnege sejma je, Žalec pa je že dolgo močno razvito obrtniško -trgovsko središče. Kako so ti zadovoljni z občino?
Milan Dobnik: "Reči moram, da se maksimalno trudimo, da bi ustregli obrtnikom. Osebno pa nisem zadovoljen. V letošnjem letu je nastal zastoj, ki je povezan z reorganizacijo občine, tako da nimamo izvoljenih vseh odborov. Čeprav čaka 50 milijonov tolarjev denarja za obrtnike, da bi jih podprli v njihovih prizadevanjih, teh ne moremo podeliti, ker enostavno nimamo odbora. Približno enaka je situacija na področju kmetijstva, vendar mislim, da bodo še v septembru ti odbori pričeli delovati in bo denar razdeljen."
□ Vemo, kaj se je pri vas dogajalo poleti, kako je bilo s proračunom. Kaj pričakujete od prvih jesenskih dni, kdaj boste ponovno obravnavali osnutek proračuna? Milan Dobnik: "Seja je sklicana za 14. september. Dogovorili smo se z vodji poslanskih
skupin, da bi sporne amandmaje tako prilagodili, da bodo ustrezali zakonskim zahtevam. Ali drugače rečeno, da denar, ki je bil že zakonito porabljen ne prenašajo na drug konto in s tem je seveda moje zaviranje objave odpravljeno. Mislim, da bomo mimo nadaljevali z delom."
□ Pričakujete vročo politično jesen?
Milan Dobnik: "Mislim, da bo kar vroče.Bližajo se državn-ozborske volitve in zato računam, da bo kar živahno. Upam pa, da bomo končno našli potrebno soglasje med mano in svetom, kakor je to bilo prej med izvršnim svetom in skupščino, tako da bo potem delo lažje teklo. Računam, da sem kot župan zadolžen za delo v občini, da so volilci izrazili dovolj veliko podporo mojemu programu, zato menim, da bi svet moral slediti mojim usmeritvam."
■ Bojana Špegel
GP Turist Nazarje •••••••••••••••
Je to konec brezupja?
Še pred tremi meseci je malokdo verjel, da bi se nazarsko gostinsko podjetje lahko izvleklo iz nakopičenih težav in preživelo. V tem času so zadeve precej drugačne in zlasti bolj spodbudne. Vsi Turistovi lokali sedaj poslujejo. Slaščičarna v Mozirju je v postopku denacionalizacije, dali pa so jo v najem bivšim zaposlenim. V najemu bivših delavcev je tudi lokal na Rečici ob Savinji, lokala na Ljubnem ob Savinji in v Nazarjah pa naj bi oddali v najem po sistemu ftanšizing. To še ni dokončno, saj je odločitev pogojena tudi s postopkom določitve tehnoloških viškov, ki naj bi bil sklenjen 22.septembra. Nekaj delavcev, ki so bili opredeljeni za tehnološke viške, se je že zaposlilo v drugih podjetjih, zato so se bistveno zmanjšala potrebna sredstva za izplačilo osebnih dohodkov.
Prav tako so v podjetju pred kratkim poravnali velik del zaosta-
lih obveznosti, to so plače, prispevki, davki in terjatve dobaviteljev, sredstva pa so pridobili s prodajo zemljišča ob nazarskem objektu. Preostali dolg do zaposlenih po besedah direktorja Draga Riflja znaša okrog 2 milijona tolarjev, kar naj ne bi bilo preveč. Turist naj bi po dolgotrajnih prizadevanjih vendarle pridobil tudi kredit, katerega del bi namenili izplačilu omenjenih obveznosti in odpravnin, pretežni del pa za obnovo lokalov na Ljubnem in v Nazarjah.
V teku je tudi postopek lastninjenja. Program pripravljajo, v lastninjenje pa naj bi seveda bili vključeni tudi sedanji in bivši zaposleni s svojimi certifikati. Po drugi strani pospešeno iščejo sovlagatelje iz tujine, ki bi bili pripravljeni vložiti sredstva v Turistove gostinske lokale. Ti naj bi z predvideno ustanovitvijo mešane družbe le dobili pravo in dostojno podobo.	Mjp
Kako bo ^z letošnjo kurilno^sezjono?
Kjer imajo števce, se že grejejo
Ob letošnjih izjemno nizkih temeraturah, ki so nas presentile konec avgusta in v začetku septembra, smo uporabniki sistema ogrevanja v Šaleški dolini najpogosteje razmišljali o tem, kdaj bodo radiatorji v naših domovih topli. Zeblo je predvsem tiste, ki si še niso uspeli ali pa si ne želijo nabaviti topolotnega števca, medtem ko pri slednjih težav ni bilo.
O letošnjem začetku kurilne sezone in o težavah, ki jo spremljajo, smo se prejšnji teden pogovarjali z vodjem poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje Miranom Zagrom. Ta poslovna enota skrbi za okoli 150 kilmetrov razvejanega energetskega sistama po ceh Dolini.
Stvar je v bistvu preprosta in preprosto jo je razložil tudi Miran Zager:"Tistim uporabnikom, Id nimajo topolotnega števca zagotavljamo toplotno energijo skladno s 14. členom Pravilnika o pogojih za dobavo in odjem topolotne energije.
Ta člen določa, da se ogrevalna sezona prične po 1. oktobru, ko je izpolnjen kriterij, da je srednja dnevna temperatura zraka trikrat zapored manjša ali enaka +12 stopinj Celzija." Tega določila se bodo v poslovni enoti Energetika tudi držali.
Drugače pa je v tistih blokih oziroma stanovanjih, kjer so se uporabniki odločili za števce merjenja porabljene topolotne energije. Ti se že lahko grejejo. Z vgradnjo toplotnih števcev so si zagotovili praktično možnost ogrevanja prostorov neodvisno od že omenjenega pravilnika in njegovega 14. člena. Tako se je v začetku septembra v Šaleški dolini že ogrevalo tri četrtine vseh uporabnikov.
Obenem so nam v poslovni enoti Energetika Komualnega podjetja povedali, da Velenjčani in okoličani nismo najboljši plačniki njihovih storitev. "Občanom je kar normalno, če zaradi neplačanih računov za električno energijo ali PTT storitve zmanjka toka ali doživijo
Miran Zager: "Tudi v novi sezoni se bomo dosledno držali pravil."
odklop telefona. Tako razumljivo bi moralo postati tudi dejstvo, da se bodo zaradi neplačanih računov ohladili radiatorji, da ne bo tople sanitarne vode in, da ne bodo mogli nemoteno teči proizvodni procesi v podjetjih, ki ne poravnavajo redno
stroškov za oskrbo s toplotno energijo, ali pa jih sploh ne poravnavajo," pravi Miran Zager. Povedano je podkrepil tudi s podatkom: 6. septembra jim samo porabniki toplotnega ogrevanja v večstanovanjskih objektih dolgujejo 11 milijonov tolarjev, pri industrijskih porabnikih pa so dolgovi še veliko večji. Neporavnani računi jim povzročajo precejšnje težave pri poslovanju.
Sicer pa uporabnikom na Komunalnem podjetju Velenje svetujejo, da tam, kjer se še niso odločili za števce, o teh začno razmišljati. Pravijo, da je to smisle-na naložba iz dveh razlogov. Oba sta na strani porabnikov: prvi je, da se porabniki takoimenovanega pavšalnega odjema rešijo časovnih težav ob začetku in zaključku ogrevalne sezone, obenem pa plačajo toliko, kot so dejansko porabiliti, na drugi strani pa bodo z merjenjem topolotne energije storili prvi korak k racionalnejši porabi.
■ Milena Krstič - Planine
4 ms VAS
AKTUALNO
14. septembra 199
Leasing opremem vozil tudi v ^Velenju
Vaše sanje lahko postanejo resničnost
Radi bi začeli po svoje, zato pa potrebujete precej denarja. Iz tegob vas bodo rešili v Družbi za finančni inženiring, svetovanje In trženje - FIT, ki ima svoje prostore v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje, na Rudarski 3 v Velenju. O delovanju te družbe smo se pogovarjali z njihovim direktorjem Petrom Geršakom.
□	Kako je sploh oblikovana ta družba?
Peter Geršak: "Potrebe po leasing poslih so tudi v našem okolju vse večje, zato je Ljubljanska banka sredi predlanskega leta ustanovila FIT -družbo za finančni inženiring, svetovanje in trženje in je tudi njen večinski lastnik."
□	Prednost leasinga kot oblike najema poslovnih sredstev je predvsem v tem, ker je strošek nakupa pri leasingu razdeljen na daljše časovno obdobje. Peter Geršak:"Seveda.
.Prav zato je še posebej primeren za obrtnike in podjetja, ki so na začetku poslovanja ali pa nameravajo modernizirati svojo dejavnost z novo in sodobnejšo opremo. Seveda pa je primeren tudi za posamezne občane, ki lahko na takšen način kupijo vozilo."
□	Za kakšno opremo vse nudite leasing?
Peter Geršak: "Za stroje in
Direktor RT Peter Geršak
opremo za kemično, gumarsko in usnjarsko industrijo, za opremo trgovin in skladišč, kmetijstvo in prehrambeno industrijo ter računalniško in birotehnično opremo."
□ Nam lahko konkrento pojasnite, kakšni so stroški leasinga.
Peter Geršak: "Opremo nudimo na štiriindvajset mesečno oziroma šestintrideset mesečno odplačilno dobo, vsakdo pa se lahko odloči za polog v višini od 25 do 35 odstotkov. V primeru, da se odloči za trideset odstotni polog in dveletno odplačilno dobo, bo znašal mesečni obrok v višini 3,6 odstotka nabavne vrednosti, ob koncu leasinga bo znašala odkupna opcija pet odstotkov nabavne cene, kar pomeni, da bo opremo preplačal v višini 26,15
odstotkov. Mesečni obroki se plačujejo v tolarski protivrednosti nemških mark po prodajnem tečaju LB SB Velenje za podjetja na dan plačila obveznosti."
□	Za kakšno vrednost pa je mogoče na takšen način nabaviti opremo preko vas? Peter Geršak: "Omejeno
imamo samo minimalno pogodbeno vrednost in sicer v višini dvanajst tisoč nemških mark. Sicer pa se o najemu leasinga odločamo individualno, glede na finančne sposobnosti najemojemalca, ki so seveda odvisne od njegovih poslovnih pričakovanj. Prevelikih tveganj tu ni, saj je oprema do dokončnega odkupa v naši lasti."
□	Omenili ste tudi leasing avtomobilov.
Peter Geršak: "Za takšen način nakupa avtomobila vse odloča vse več podjetnikov in tudi občanov, saj ima takšen nakup številne prednosti. Ob nakupu potrebujete le od 25 do 35 odstotkov nabavne vrednosti vozila, treba pa je poravnati še stroške leasinga v višini tri odstotke od maloprodajne cene vozila, stroške zavarovanja ter stroške tehničnega pregleda, cestnine, obveznega in kasko zavarovanja za prvo leto leasinga. V primeru, da se najemojemalec odloči za dveletno odplačilno dobo in trideset odstotni polog, bo znašal njegov mesečni obrok 3,57
odstotkov prodajne cene vozila in bo znašalo njegovo pre-plačilo 25,43 odstotka."
□	Pravite, da vsakogar, ki Želi najeti leasing pri vas, povabite na pogovor, mu svetujete, kaj je zanj najugodneje in ga torej tudi indivudualno obravnavate. Peter Geršak: "Seveda. Za
vsakogar skušamo najti zanj kar najbolj ugodno ponudbo, zato tudi želimo, da se vsi, ki jih karkoli zanima z najemom leasinga preko FIT oglasijo osebno, ali pa nas pokličejo po telefonu 063 854 251."
□	Pa vseeno, kakšno dokumentacijo potrebujejo bodoči najemojemalci leasinga? Peter Geršak: "Izpolniti
morajo obrazec "Podatki o najemojemalcu", ki ga dobijo pri nas in nam dostativi tudi predračun dobavitelja opreme oziroma vozila. Pravne osebe pa morajo poleg tega dostaviti kopijo registracije podjetja, obvestila o razvrstitvi dejavnosti, obrazec BON 3 ali BON 1 in 2 in podpisane akcepte naloge. Obrtniki^ morajo dostaviti potrdilo občinske uprave za javne prihodke, da imajo registrirano obrtno dejavnost, o ostanku čistega dohodka za preteklo leto in o plačanih davkih in prispevkih. Občani pa potrdilo delodajalca o redni zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov."
■ Mira Zakošek
Na^ Ljudski unii vem Velenje poteka vpis za novo šolsko Jeto
Lani več kot 2000 udeležencev
S šolskim letom 1994/95 so na Andragoškem zavodu Ljudske univerze Velenje, po besedah direktorja Jožeta Groznika, zadovoljni. Opravili so kar 121 različnih izobraževalnih oblik s 5447 pedagoškimi urami in evidentirali 2018 udeležencev, kar ni malo.
Še posebej so ponosni, ker jim je uspel začetek Višješolskega študija pod okriljem Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor za pridobitev poklica ekonomist, s čimer v novem šolskem letu nadaljujejo.
Vseh izobraževalnih oblik, ki so jih izvajali, se praktično ne da našteti, vključili pa so jih tudi v razpis, za novo šolsko leto. Ob starih, pravi
Jože Groznik, pa se letos spet pojavljajo nove.
Precej pogosta je bila lansko leto priprava za opravljanje izpita iz aktivnega znanja slovenskega jezika. Za pridobitev državljanstava je namreč potrebno opraviti ta izpit in s tem izobraževanjem bodo letos tudi nadaljevali. Veliko pa bo tudi takoimenovanega spošnega izobraževanja, s katerim poskušajo zadovoljiti raznotere zahteve in želje občanov, od šivanja in krojenja, slikanja na steklo, svilo, snemanja s kamero...
Podroben razpis vseh izobraževalnih oblik je bil objavljen v Našem času, 31. avgusta. Med tem so za nekatere oblike vpis že končali, v druge pa se bo mogoče vključiti še ves mesec. Podrobne informacije dajejo na Andra-

Direktor Ljudske univerze Jože Groznik je z lanskim letom zadovoljen.
goškem zavodu Ljudske univerze Velenje tudi po telefonu 853 -576 oziroma 854-539.
Ker nov čas zahteva tudi
nove in drugačne pristope, letos uvajajo verificirana programa za opravljenje poslovnega sekretarja in vodnje poslovanja v manjših podjetjih.
Kot že rečeno pa so lani začeli z višješolskim študijem za pridobitev strokovenga naziva ekonomist. Letos nadaljujejo z drugim semestrom prvega letnika, v katerega se lahko vključijo tudi tisti, ki lani niso bili vključeni. Najkasneje do 16. septembra se morajo zglasiti na Ljudski univerzi Velenje, kjer bodo dobili natančna navodila oziroma obrazce. Novo vpisani bodo letos opravili drugi semester, tisto, kar so eni že lani, pa jih čaka v naslednjem semestru.
■ mkp
Zadruga Mozirje
"Približevanje" Evropi
Slovensko približevanje Evropi, njenemu in svetovnemu tržišču, vpliva tudi na kmetijstvo, pri čemer Zadruga Mozirje ne more biti izjema. V Mozirju so ob tem prepričani, da so vendarle malo na boljšem. Zanje namreč ni ovira lastninsko preoblikovanje, ki so ga na podlagi ustreznega zakona opravili že leta 1992.
Toliko "na splošno", sicer pa tudi v redni proizvodnji nimajo večjih problemov, če ne upoštevamo težav s prodajo. V njihovo zadovoljstvo namreč poizvodnjo
povečujejo z osem do devet odstotki letno. Tako so odkup pitancev povečali za petino, zelo uspešni pa so pri odkupu lesa, saj za letos načrtujejo odkup 60.000 kubikov, kar pomeni tri četrtine letnega poseka v dolini. Zaradi danih zmogljivosti se ne povečuje proizvodnja broljleijev in jajc.
Zavedajo se, da je slovensko tržišče majhno, trgovanje z južnimi republikami razumljivo ni urejeno, v zahodne države pa je hrano težko izvažati. Osnovno tržišče je torej Slovenija, pri
čemer jim veliko pomaga poslovni sistem Mercator, saj so njegov član, vse več pa prodajo v Interspar, katerega solastnik je tudi Mercator. Stvari se torej kljub vsem problemom dobro razvijajo in večino pridelanih količin vendarle prodajo v ustreznih rokih.
V Zgornji Savinjski dolini pridelujejo tudi hmelj. Čeprav po njem niso tako značilni kot pri sosedih, pa 60 hektarov vendarle pomeni lep delež prihodka. Obiranje je v teku, letošnji pridelek pa bo povprečen. Suše sicer ni bilo, vlaga v zadnjem obdobju pa
Knežje mesto v^ znamenju 28. MOS
Ogledalo uspešnosti večinoma pod streho
Letošnji mednarodni obrtni sejem je v petek slavnostno odprl dr. Janez Drnovšek - Letos več pokritih površin, večja preglednost, več obrtnikov in manj "krame".
Zagotovo je celjski jesenski obrtni sejem res slovensko ogledi^ lo uspešnosti, kar dokazuje vsako leto večje zanimanje za predstavitev na njem in tudi vsako leto večji obisk. To je danes eda pomembnejših sejmov v prostoru Alpe -Jadran, na katerem se predstavljajo slovenska podjetja in obrtniki, kot vsako leto pa tudi letos veliko podjetij iz tujine. Sejem pa je hkrati priložnost za srečanja, športne igre in posvete o slovenskem podjetništvu in obrti, ki tudi letos spremljajo desetdnevno sejemsko dogajanje.
Med prvimi si je sejem ogledal dr. Janez Drnovšek in d
gostje slovesne otvoritve,
Slovesna otvoritev 28. MOS je bila v petek. Slavnostni govornik ob odprtju sejma je bil predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek, ki je med drugim povedal: "Zadnja 3 leta beležimo gospodarsko rast, zdaj znaša okoli 5%, veseli pa smo, da hkrati tudi zaustavljamo rast inflacije - v prvih osmih mesecih znaša le 4,5%, in pričakujemo, da bo do konca leta prvič enoštevilčna. Oboje hkrati je redkost tudi v svetu. S 1. septembrom smo zagotovili konvertibilnost tolarja in prav trdnost domače valute je tisto, kar smo si Slovenci vedno želeli. Lahko rečem, da smo v vladi zagotovili stabilne pogoje gospodarjenja, trdno valuto, stabilna predvidevanja gospodarskih pogojev za naprej - vseeno pa je še vrsta odprtih vprašanj. Naj omenim le plačilni nered, visoke obresti, slabe finančne pogoje ]
na kakovost in količino hmelja ni ugodno vplivala. Skrbi dejstvo, da je dobra tudi svetovna proizvodnja hmelja in bo zlahka pokrila potrebe pivovarn. Prodajna cena bo tako kvečjemu nižja od lanske, vendar bodo v Zgornji Savinjskv dolini hmeljišča še naprej obnavljali, pri tem pa se še bolj kot doslej prilagajali tržišču in se povezovali s pivovarnami.	■ jp
vanja in drag investicijski denar, visoke obresti, slabe finančne pogoje poslovanja in drag investicijski denar, na teh področjih bo treba zagotoviti sistemsko zakonodajo, vendar je vprašanje, do katere mere je smiselno postavljati zakonsko regulativo, di se le-ta ne razraste v birokracijo."
Direktor celjskega sejma mag. Franc Pangerl pa je med drugim poudaril: "Vesel sem, da je letos več kot 85% sejma v pokritih razstaviščih, žal pa je tudi po odprtju sejma ostalo m lissti čakanja preko 200 razstavljale v - zato je naša naloga n naprej zagotavljanje še bolješ kakovosti." Številne prisotne je pozdravil tudi celjski župan Jože Zimšek, pa predsednik poslovnega in izvršnega odbora OZS Stanislav Kramberg Predsednik OZS Miha Grah pa se je v svojem govoru dotaknil tudi konkretnih težav, ki danes tarejo obrtnike. "51 tisoč slovenskih obrtnikov in prav toliko pri njih zaposlenih, je v pol leti ustvarilo petino državnega družbenega proizvoda. Zadovoljni smo z novim obrtnim zakonom, pričakujemo pa ureditev k drugih odprtih vprašanja. Najprej sprejem šolske zakonodaje ter reševanje Vladi RS lani zastavljenih 60 zahtev, od katerih je dosedaj rešenih le peščica."
Sejem v številkah
Organizatorji MOS Ž95 so ob pripravi letošnjih sejemskih programov posebej skrbeli za celovito zaokrožitev posameznih dejavnosti, tako da boste tudi obiskovalci opazili večjo preglednost razstavnih programov po posameznih dvoranah. MOS ponif predstavitev skorajda vseh dejavnosti, številčno pa so naj zastopane kovinsko in lesno predelovalna, gradbena, elekto in t stilna dejavnost. Sejemski programi so predstavljeni na 55 ti m2 površin, razstavljalcev je 1.753.
Seveda se je tudi letos pojavil problem s parkirnimi pros vendar so poskrbeli za njih na vpadnicah v mesto, iz oddalje-parkirišč pa je organiziran brezplačen avtobusni prevoz. Sejem« bo končal 17. septembra, odprt pa je med 9.00 in 19.00 uro.
■
Ruski akademiki obiskali Gorenje
Velenje - Našo državo je pred nedavnim obiskala delegacija Inženirske akademije Ruske federacije iz Moskve, ki si je v petek, 8. septembra, skupaj a predstavniki Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani ogledala proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati in razstavni prostor v poslovni zgradbi Gorenja. Namen obiska je bil
spoznavanje s slovensko industrijo in Univerzo v Ljubljani. Delegacija je bila ob obisku v Gorenj« presenečena, vodja dr. Boris V. Gusev pa je pohvalil organizacijo proizvodnje, visoko tehnično raven in kulturo proizvodnje. Izrazil je željo, da se stiki z Gorenjem nadaljujejo.	■ hj
L4. septembra 1995


OD TU IN TAM
NilS CAS 5
jmočnaenota Republiške^ zavoda^zaposlovanje Velenje
Brez štipendije marsikje ne bi šlo!
Republiški zavod za zaposlovanje ima med svojimi lednimi nalogami tudi republiško štipendirjanje. Namenjeno je dijakom ter študentom, ki se redno izobražujejo v Republiki Sloveniji, so slovenski državljaii ali pa imajo kot tujci dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji.
To štipendiranje je povezano tudi s starostjo: srednješolci lahko za štipendijo za vpis v prvi letnik zaprosijo do 18. leta starosti, študentje pa do 26. leta, če se vpisujejo v prvi letnik višje ali visoke šole. Štipendijo lahko pridobijo le tisti, ki bi brez štipendije težko nadaljevali šolanje, zato je cenzus "vstopni vizum" za pridobitev te štipendije. Rok za oddajo vlog je za Inješolce že potekel, za višje in viskošolce pa je rok odprt še
do konca septembra. V Območni enoti Velenje so doslej sprejeli 1930 vlog, od: tega kakšnih 10 odstotkov za študente, samo v upravni enoti Velenje okoli 650 vlog.
S cenzusom so ločeni tisti,
Ml
fSrf
Joža Jamar - Seme: "V osrednjii Je cenzus, možne pa so tudi Izjeme."
ki za štipendijo prosijo prvič in tisti, ki to štipendijo že prejemajo. Oboji pa morajo vsako leto na novo vložiti dokumentacijo, saj Zavodi za zaposlovanje vsakokrat na novo ugotavljajo, ali so do štipendije še upravičeni ali ne. Za "nove" v srednjem izobraževanju je cenzus spet dvojen: za tiste, ki se šolajo v kraju bivanja znaša 30.829 tolarjev na družinskega člana, pri čemer se upoštevajo vsi dohodki družine v drugem tromesečju tekočega leta in tudi dohodki iz kmetijske dejavnosti. Drugi cenzus pa je namenjen tistim, ki se šolajo izven kraja bivanja. Za te cenzus znaša 40.077,70 tolarjev. "Tisti, ki so že imeli štipednijo, imajo približno 20 odstotkov višji cenzus. Težko je namreč reči, v prvem letniku smo pomagali, v drugem pa ne bomo. Za stare štipendiste ta cenzus znaša za
šolanje v kraju bivanja 36.990 tolarjev, za šolanje izven kraja bivanja pa 48.093 tolarjev," pravi Joža Jamar - Seme, vodja sektorja zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje.
Ob tem pa posebej naglaša, da je cenzus za pridobitev štipendije sicer bistven, možne pa so tudi izjeme, če je družina v socialni, ekonomski ali kakšni drugačni krizi. V teh primerih mora biti k vlogi in osnovni dokumentaciji priloženo tudi mnenje Centra za socialno delo, lečečega zdravnika ali kaj podobnega, kar govori o tem, da cenzus ni dejanski odraz razmer v družini. "V tem primeru lahko dijaki ali študentje pridobijo štipendijo tudi mimo cenzusa."
■ Milena Krstlč - Planine
V Trnavi odprli^novo šolo
Denar prispeval DARS
Z odprtjem nadometne nove šole v Trnavi, ki so jo zgradili namesto stare v Orli vasi, kije na trasi avto ceste Arja vas - Vransko, so v žalski občini zaključili praznovanje občinskega praznika.
Nova šola je sodoben objekt, meri 550 kvadratnih metrov. V njej so dve učilnici, mala šola, vitec in vsi pripadajoči prostori za nemoteno funkcioniranje objekta Šola je stala 95 milijonov tolaijev, vse je šolo iz sredstev za gradnjo avto ceste. Uradne otvoritve so se poleg učencev in varovancev šole in vrtca ter številnih krajanov in predstavnikov občine, udeležili še minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, minister za promet in zveze dr. Jože Umek in direk-
tor Darsa Jože Brodnik. Šolo je otvoril dr. Slavko Gaber, ki je ob tem izrazil zadovoljstvo, da so ob
nadomestni gradnji našli skupni jezik z Drasom, občino Žalec in krajem, kjer šola stoji. Vsem pa je
ob tem pložil na srce, naj skušajo skupni jezik najti tudi ob drugih prilo-nostih, ko gre za tako pomembne stvari kot je šolstvo, pa naj si bo to glede prostorov ali ravnateljev, o katerih je prav ta čas v žalski občini precej hude krvi. Seveda so pripravili tudi bogat kulturni program, v katerem so se predstavili učenci in najmlajši iz vrtca Trnave in
Prebolda.
I Besedilo in slika: -er
Denacionalizacija v Šaleški dolini
Vseh zahtevkov v naravi ne bo mogoče vrniti
Tako pravi Franc Lesnik, ki se v Šaleški dolini ukvarja i zahtevki za denacionalizacijo. Sam ocenjuje, da je bilo glede tega v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki precej narejenega. Sploh zato, ker so nekateri zahtevki celoviti, nekateri težko rešljivi, zaradi nedorečenosti zakonodaje, ki določa postopke in načine vračanja, nenazadnje pa tudi lato, ker se s temi primeri ukvarja en sam človek, pa še ta ni redno zaposlen.
Precej težav povzročajo zahtevki po vračanju kmetijskih zemljišč, posebno poglavje so odškodnine v vrednostnih pap-iijih oziroma nadomestilih nepremičnin, precejšnje težave pa so Thdi pri vračanju stavb, ki so bile podržavljene, pa jih sedaj ni
mogoče vrniti prvotnim lastnikom, ker so bodisi v lasti fizičnih oseb, precej nepremičnim pa je država (v glavnem občine) tudi prodala.
Do konca prejšnjega leta je' bilo v Šaleški dolini ugodno rešenih 83 vlog za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev oziroma vrnjenih nepremičnim upravičencem 17.454.065m2 površin. Denacionaliziranih stavbnih zemljišč (vzpostavitev lastninske pravice po 31. členu zakona o denacionalizaciji) je bilo več kot 47.280 m2. Ugodno rešenih zahtevkov za denacionalizacijo podržavljenih gradbenih objektov (razen kmetijskih, stanovanjskih in gospodarskih poslopij) pa 16.
Dokaj zajetna sta spiska "nerešenih zahtevkov za odškodnine za podržavljena kmetijska zemljišča, gozdove in kmetijska gospodarstva v vrednostnih papirjih oziroma nadomestilih zemljišč, o katerih bo določeno s posebnimi dopolnilnimi odloč-
bami" (na tem je zapisanih 52	mestnih nepremičninah". Ta sez-
vlagateljev) ter "nerešenih	nam pa zajema 60 zahtevkov, zahtevkov za odškodnine v vred- | (tp) nostnih papirjih oziroma nado-
d.d.
zavarovalnica triglav
Ij^^J OBMOČNA ENOTA CEUE ^-i r^ 6300 Celje, Mariborska c. 1
objavlja naslednja prosta delovna mesta
1.	ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP BISTRICA OB SOTLI
2.	ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP VELENJE - CENTER
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo srednješolsko izobrazbo V. stopnje
-	najmanj eno leto delovnih izkušenj
-	osebno vozilo in vozniško dovoljenje
Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na področju zastopa.
Za obe delovni mesti se bo delovno razmerje sklenilo za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom, kasneje je možna zaposlitev za nedoločen čas. Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Celje, Mariborska cesta 1, Celje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.
6J3kIN feetival
Velenje, od Id. do 23. septembra 1995 PIKIN PAN 23. septembra 1995
Program Pikinega festivala 1995
Ponedeljek, 18.9.1995
ob 12.00 Galerija Velenje
otvoritev razstave Likovni svet otrok
ob 16.00 dom kulture
Lutkovno gledališče Maribor: SNEGULJČICA, lutkovna igrica
ob 17.00 Rdeča dvorana
SVEČANA OTVORITEV FESTIVALA godba Zarja, mažoretke, otroški zbor OŠ G. Šiliha, plesni studio N, fanfare, prihod Pike Nogavičke, dvig zastave, otvoritveni govor - dr. Matjaž Kmecl, pozdrav A. Lindgren, Sanja Mlinar, Pop Design, The CondorBand
Torek, 20.9.1995
od 09.00 Rdeča dvorana
do 14.00 USTVARJALNO PIKIN0 DOPOLDNE Z LEGOM
Vsak dan: LEGO - Pikin očka zamorski kralj in drugo, žebljičasta Pika, video, računalnik, filmi, Pikine pravljice, taborniki, alpinisti, Benos igrače, Pikine čarovnije, Pikin gasilec ob 11.30 dom kulture
ZKO Kranj: PIKA NOGAVIČKA od 15.30 Rdeča dvorana do 19.00 VESELO PIKIN0 POPOLDNE Z LEGOM
Godba na pihala, Bojan Rakovec, Panda, Andrej Šifrer, Deja Mušič Band, The Drinkers, Nuša Mecilošek
Sreda, 20.9.1995
od 09.00 Rdeča dvorana
do 14.00 USTVARJALNO PIKIN0 DOPOLDNE Z LEGOM (enak
program kot v torek) od 15.30 Rdeča dvorana do 19.00 VESELO PIKIN0 POPOLDNE Z LEGOM
Godba na pihala, Happy Band, Nadja Stegne, Čudežna polja, Jan Plestenjak,Plesna skupina Šlauf OŠ Žalec dom kulture
ob 17.00
Lutkovno gledališče Ljubljana: VELIKANSKI DOBRODUŠNI VELIKAN
Četrtek, 21.9.1995
od 09.00 Rdeča dvorana
USTVARJALNO PIKIN0 DOPOLDNE Z LEGOM (enak program kot v torek) Rdeča dvorana
VESELO PIKIN0 POPOLDNE Z LEGOM Godba na pihala, Jani Kovačič, Zoran Predin, Megathernium, Sandra Petek, Avtomobili, OŠ Dramlje: Nerodna Avguština, igrica dom kulture
Mestno gledališče Ljubljansko: SHOVV STRAHOV
do 14.00
od 15.30 do 19.00
ob 17.00
Petek, 22.9.1995
od 09.00 Rdeča dvorana
USTVARJALNO PIKIN0 DOPOLDNE Z LEGOM (enak program kot v torek) Rdeča dvorana
VESELO PIKINO POPOLDNE Z LEGOM Godba na pihala, Patricija Diklič, Don Mentoni, Prima, Irena Vrčkovnik, Glasbena šola Velenje: balet - Peter in volk
dom kulture
Primorsko dramsko gledališče: ZVEZDICA ZASPANKA
do 14.00
od 15.30 do 19.00
ob 17.00
Sobota, 23.9.1995
ob 10.00 Rdeča dvorana PIKIN DAN
od 10.00 do 15.00
od 10.00 do 16.00 ob 14.00 ob 17.00 ob 18.00
Meta in Robert, Happy Band, Hajdi, The Condor Band, Bojan Rakovec, Prima, Vlado Cverie, Nadja Stegne, Sanja in Urban Mlinar, Megathernium, Patricija, Sandra, The Pest, Jani Kovačič, Big Ben Pikine delavnice
Pika slika, Pika keramik, Pikino okno v svet, Pikine
vetromlinke, Pikina lepotilnica, Pikini dragulji, Pikina
gumbošivnica, Pikina slikarska kocka, Pikin mirovni
gumb, Pikini cekini, Pikina banka, Pikina trgovina,
Pikini tulipani...
mali oder pri Vili Čira čara
mladi pevci - Ole Majole, Pikine čarovnije
Pikini golobčki - Štefka Kučan
Pikina parada, svečan zaključek, Tone Partljič
Pikina zabava: Simona Weiss, Panda, Transcedence,
Jan Plestenjak, Pop Design
mmmmm^m
T<f
-
>T »
r ■ &
TV SPORED

14, septembra 19
ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA
SLOVENIJA 1
10.10 Čebelica leti z neba 10.20 Snorčki, 10/13 10.45 Odkrivanje zemlje, 17/26
11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.05 Dolgega dneva potovanje v noč, drama
16.20 Slovenski utrinki 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 17.55 TV 101, 4. del 18.45 Lingo, tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Primer za dva, 2/10 21.10 Tednik
22.00 Nikar, oddaja o prometu 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Žarišče 22.55 SOVA:
sledi Alfred Hitchcock vam
predstavlja, 8/22
sledi Severna obzorja, 4/25
SLOVENIJA 2
14.40 Evrogol
15.40 Pravica do upanja - ob 50. letnici OZN 15.50 TV 101, 3. del 16.40 SOVA, ponovitev sledi
17.10 Severna obzorja, 3/25 18.00 Regionalni program 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 TOK TOK 20.05 Moški, ženske 20.55 Marcel Proust, 10. del 21.55 Podoba podobe 22.40 Kaos, 1. del ital. filma 00.05 Pravica do upanja - ob 50. letnici OZN
PETEK, 15. SEPTEMBRA
SLOVENIJA 1
11.00 Roka ročka 11.50 Veliki beli morski pes 12.40 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila
15.15 Koš za koš, tadžikistan-skoruski film
14.55 Barton Fink, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
17.25 Heathcliff, 2. del 17.55 TV101, 5. del 18.45 Hugo-tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Frasier, 2/22 sledi Severna obzorja, 5/25 sledi V godlji, amer. film
SLOVENIJA 2
11.50 Fprum 12.05 Hiša iz kart, 2/4 Princ z BEL-AIRA, 23/2^ 3.2.55 Omizje
14.55 Osmi dan 15.45 TV 101,4. del 16.35 SOVA, ponovitev sledi Aifrd Hitchcock vam prestavlja, 8/22
17.10 Majski cvetovi, 14. del 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Izziv, 1. del 19.15 Poglej me! 20.05 Človeška žival, 6/6 VTV	20 55 Podeželski utrip, 8/10
' 21.45 Obiski 22.45 Koncert orkestra SF
09.00 Testni signal 09.30 VIDEO TOP, kontaktna oddaja o ročk glasbi, ponovitev
10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizan ka, ponovitev
pokrovitelj predvajanja: fvjlOl
TEL
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 20.00 EPP
20.05 Celovečerni film: BEG SKOZI ČAS, znanstvena fantastika
21.40 HOROSKOP 21.45 Videostrani do 24.00
REGIONALNI STUDIO
Vaša televizija - kanal 52
VELENJE. Stontetovo 2 16H.: 063/854 406. fmc 063/864 268
00.35 Pravica do upanja - ob 50. letnici OZN
VTV
.00 Testni signal .30 Film. BEG SKOZI ČAS, znanstvena fantastika, ponovitev
12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja za otroke 19.00 SALTY, ameriška serija za mlado in staro; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje 19.30 BEVERLY HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka; pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje 20.00 EPP
20.05 Celovečerni film: KRIŠTOF KOLUMB - ODKRITJE, pustolovski 22.05 HOROSKOP 22.10 Videostrani do 24.00
SOBOTA, 16. SEPTEMBRA
SLOVENIJA 1
09.40 Radovedni Taček 09.55 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
10.10 Male sive celice, kviz 10.55 Zgodbe iz školjke 11.25 Domači griči, amer. film
13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske 14.05 Malo angleščine, prosim
14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni
17.00 TV dnevniki 17.10 Odprava zelenega zmaja, 4. del
18.00 Kraljevska kri, pol-jud.znan.oddaja
18.50 Hugo-tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 BB v pesmih, franc. glas. oddaja
21.30 Pivo - faraonovo tekoče zlato
21.55 Za tv kamero 22.10 Ozare 22.20 TV dnevnik 3 22.45 Grace na udru, 2/26 23.10 SOVA:
sledi Severna ozborja, 6/25 sledi Colpire al Coure, ital. filrr sledi Tiček vražiček, 3/13
SLOVENIJA 2
10.00 Federico Lovato, 1. in 2. del
11.10 Primer za dva, 2/10 12.10 Turistična oddaja 12.25 TV 101, 5. del 13.15 SOVA, ponovitev sledi Frasier, 2/22 13.50 Severna obzorja, 5/25 14.55 Športna sobota sledi Atene: 1/2 F EP v odboj ki (M), posnetek 16.55 Postojna: DP v košarki (M); REPUBLIKA:SMELT OLIMPIJA, prenos
18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.05 Karaoke 20.10 Goli šport. 2/6 21.00 Svveet dreams, amer. film
22.50 Sobotna noč
VTV
NEDELJA, 17. SEPTEMBRA
SLOVENIJA 1
09.20 ŽIVŽAV 10.05 Arabela se vrača, 22/26
10.35 Odprava zelenega zmaja, 4. del
11.05 Grace na udaru, 2/26
11.30 Obzorja duha 12.00 Svet divjih živali, 11/16 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Podeželski utrip, 8/10 14.10 Policisti s srcem, 6/26 14.55 Železničar, ital. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Ketende, franc. dokum. oddaja
22.20 TV dnevnik 3 22.35 SOVA:
sledi Predmestni buda, 2/4
SLOVENIJA 2
07.40 Karaoke 08.40 V vrtincu 11.10 SOVA, ponovitev sledi Nixon, 3/3 12.10 KurtBrowning-spominjaj se, ang. oddaja 13.00 Športna nedelja 18.30 Goli šport, 2. del 19.20 Lahkih nog naokrog, 7. del
20.10 Biblija
20.40 Blagoslov, amer. film 23.05 Športni pregled
VTV

Četrtek, 14. septembra TVS2 22.40
KAOS, ital. film, 1984
Igrajo: Margarita Lozano, Claudio Bigagli. Massimo Bo-netti
Režija: Paolo in Vittorio Tavianl
Kaos je omnibus štirih zgodb: Drugi sin, Mesečnik, Vrč in Rekviem, ki jih zaključuje POGOVOR Z MATERJO, v katerem se postarani Pirandello vrne v rodni Agrigento in se sooči s svojim otroštvom in, skoznj, s smislom življenja. Na prvi pogled zgodbe nimajo veliko skupnega, saj so si različne tako po pripovedni zvrsti kot v prizorišču in nastopajočih likih. V prvi se skupina kmetov odpravlja v Ameriko, zadrži pa jih v cape oblečena ženska, ki med njimi išče nekoga, ki bi izročil njeno pismo sinovoma, ki sta jo zapustila pred štirinajstimi leti. Razkrije se, da ženska ni sama, ampak da ji sledi tretji sin, ki pa ga mati očitno ne mara, saj jo pogled nanj navdaja z grozo...
Petek, 15. septembra
TVS1 (PO SOVI)
V GODLJI, amer. film, 1992
Igrajo: Steve Buscemi, Sey-mour Cassel, Jennifer Beals Režija: Alexander Rockvvell
Zgodba filma se odvija na več ravneh in osnovna linija je avtobiografska, zgodba režiserja Alexandra Rockwella, ki mu je njegov filmski prvenec LENZ omogočil gangsterski denar, kakih sedem tisoč dolarjev, ki mu jih je za film, kdo ve zakaj in iz kakšnih pobud, poklonil nepomemben gangster, neki "Frank", ki je Rockvvell a v trenutku uvrstil med obetajoče in provokativne filmske ustvarjalce. Zgodba filma je pravzaprav ekranizacija dogodivščin ob snemanju prvenca Lenz, gre za zgodbo o dveh zelo različnih ljudeh, z različnimi interesi, ki se v določenem trenutku združita ob skupni strasti, za scenari-
09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš, ponovitev
10.30 SALTV, pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje 11.00 BEVERLY HILLS BUNTZ, pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje 11.30 Film: KRIŠTOF KOLUMB - ODKRITJE, pustolovski, ponovitev 13.30 Videostrani 19.00 Otroški program 20.00 EPP
20.05 409. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.35 ŠTAJERSKIH 7, JUBILEJNI KONCERT Z GOSTI, zabavna glasba 22.20 HOROSKOP 22.25 Videostrani do 24.00
sta in režiserja morebiti prvi možnosti, da posname res svoj film, in za gangsterja, da se na nek način s filmom in preko filma izogne neizbežnosti pozabe...
VTV 19.00
SALTY, Bedenje, 9/20 Igrajo: Marc Slade, Julius V. Harris, Johnny Doran, Vincent Dale in SALTY
Trener iz akvarija opozori prebivalce zaliva, naj bodo pozorni, če bi kje opazili morsko levinjo Splash, zvezdnico nastopov v akvariju, kije ušla. Splash se pojavi v marini in Saltya prevzame ljubosumje, ko se pričneta Tim in Rod igrati z njo. Tim je pravkar prebolel gripo, zdaj pa zboli tudi Salty...
Sobota, 16. septembra
TVS1 11.25_
DOMAČI GRIČI, amer. film, 1948
Režija: Fred Wicox Scenarij: VVilliam Lustig Igrajo: Edmond Gwenn, Tom Drake, Donald Crisp
Lassie se vrača in Pogumen
08.00 Videostrani 08.15 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev
09.20 408. VTV MAGAZIN-ponovitev
09.40 ŠPORTNI TOREK, ponovitev
10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev
10.50 EPP
10.55 409. VTV MAGAZIN-ponovitev
11.25 KAJ IMA UUBEZEN S TEM?, ponovitev 11.40 ŠTAJERSKIH 7, JUBILEJNI KONCERT Z GOSTI, ponovitev
13.05 Jerca Mrzel: POT K MOJIM LJUDEM, ponovitev 14.05 ALBUM SH0W, ponovitev
14.55 VIDEO TOP, ponovitev 15.55 HOROSKOP 16.00 Videostrani do 24.00
PONEDELJEK, 18. SEPTEMBRA
SLOVENIJA
09.55 Kapitan Power, 13/22 10.20 Svetovni poslovni utrip 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.55 Umetniški večer 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Frida s srcem na dlani, 2. del
17.55 TV 101, nadaljevanka
18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.10 Risanka 19.18 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Stranski učinki, 12/13 21.00 Pravičnost na preizkušnji
22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA
sledi Seinfeld, 12/18 sledi Severna obzorja, 7/25
SLOVENIJA 2
15.10 Utrip 15.25 Zrcalo tedna 15.40 Nedeljskih 60
16.40 SOVA, ponovitev sledi V avtobusu, 42. del 17.10 Nadaljevanka 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Že veste 19.00 Sedma steza 20.05 Pro et contra 20.10 Dolgega dneva potovanje v noč, 2. del drame 22.00 TV dnevnik 3 22.10 Studio city 22.25 Brane Rončel izza odra: sledi Nat Adderley Quintet, 2. del
VTV
09.00 Testni signal 09.30 409. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 20.00 EPP
20.05 ALBUM SH0W-zabavno glasbena oddaja 20.55 HOROSKOP 21.00 Videostrani do 24.00
TOREK, 19. SEPTEMBRA
SLOVENIJA 1
10.05 V ozvezdju postelje, gledališka predstava 10.55 Film 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.15 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Arabela se vrača, 23/26 17.40 Lisko 17.55 TV 101, 8. del 18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Hiša iz kart, 3/4 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.45 SOVA: sledi K VTV, 4/6 sledi Severna obzorja, 9/25
SLOVENIJA 2
13.15 Malo angleščine, prosim
13.40 Skrito kraljestvo, dokum. oddaja
14.40 Studio city 15.50 TV 101, 2. del 16.40 SOVA, ponovitev sledi Seinfeld, 12/18 17.10 Severna obzorja, 8/25 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Po sledeh napredka 21.00 Roka ročka 21.50 Svet poroča 22.20 Rim
VTV_
09.00 Testni signal 09.30 ALBUM SHOVV, zabavno glasbena oddaja, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 20.00 EPP
20.05 410. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.15 HOROSKOP 21.20 Videostrani do 24.00
SREDA, 20. SEPTEMBRA
SLOVENIJA 1
10.20 Cobi in prijatelji, 2/13 10.45 Človeška žival, 6/6 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Mini -čarovnijanašti-rih kolesih, dokum. oddaja 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.50 (Ne)znani oder, ponovitev
17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice, kviz
17.55 TV 101,4. del 18.45 Lingo, tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme| 20.05 Forum 20.25 UTZ, ang. film 22.25 TV dnevnik 3 22.45 Žarišče 23.05 SOVA: sledi Princ z Bel-Aira, 24/24 sledi Severna obzorja, 9/25
SLOVENIJA 2
14.30 Zgodbe iz školjke 15.00 Stranski učinki, 12/13 15.50 TV 101, 8. del 16.40 SOVA, ponovitev sledi KYTV, 4/6 17.10 Severna obzorja, 9/25 18.00 RPL studio Luwigana 18.45 Odkrivanje zemlje 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda 22.30 Slovenci v zamejstvu 23.00 Pogovorna oddaja
VTV_
09.00 Testni signal 09.30 410. VTV magazin, informativni regionalni program, ponovitev 09.50 ŠPORTNI TOREK, ponovitev
10.10 ŠPORTNI GOST, pono» | tev
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi 21.10 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka; pokrovitelj predvajanja: MOBITEL
22.00 HOROSKOP 22.05 Videostrani do 24.00
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI!
kot Lassie sta najbolj znana iz serije filmov o psu junaku Las-sieju. Tudi po zaslugi filmov se je povečalo zanimanje za škotske ovčarje. Ker so dolgodlaki, so nekoliko zahtevni za vzdrževanje. So pa "odpne glave" in zato dobri filmski igralci. Domači griči tudi zato, ker nima Lassieja v naslovu, nikdar ni bil v ospredju - ostal je v senci prej omenjenih filmov. Zaradi zgodbe o zdravniku, ki se vrne na podeželje in želi da se sin njegovega prijatelja loti študija medicine in ga potem nasledi, pa zaradi izvrstnih kreacij film presega ozke okvire družinske zgodbe o prijateljstvu in soodvisnosti med gospodarjem in psom.
TVS1 (PO SOVI)
RANJENO SRCE, ital. film, 1982
Igrajo: Jean Louis Trintlgnant, Laura Morante, Fausto Rossl
Režija: Gianni Amelio
Junak filma je mlad gimnazijec, resen fant, ki živi v urejeni meščanski družini in ima rad klasično glasbo in fotografijo. Oče je univerzitetni profesor, odpn in napreden človek, druži se s svojimi študenti, z njimi se zapleta v dolge debate in razmišljanja. Deček vse to opazuje, zasleduje ljudi, s katerimi se druži oče, zalezuje jih, poskuša prodreti pod njihovo kožo, odkriva očetovo nagnjenje do ene od študentk...
Nedelja, 17. septembra TVS1 14.55_
film, 1956
Igrajo: Pietro Germi, Luisa Delta Noče, Sylvia Koscina Režija: Pietro Germi
Andrea je vlakovodja, ki svoje delo opravlja odgovorno in z veseljem. Ima veliko družino, ljubljenček pa je najmlajši sin Sandrino, v svoji otroški nedolžnosti tudi najučinkovitejši blažilec problemov, ki jih povzročajo drugi, že odrasli otroci. Problemi pa se množijo - še posebej ko njegova hči zanosi, pa se zato še ni pripravljena
poročiti z bodočim očkom. Andrea je sicer veseljak - s poklicnimi kolegi in sodelavci rad zvrne kozarček, ima tudi smisel za petje in igra harmoniko. Ker so težave doma vse hujše, še več časa prečepi v gostilni -zato tudi pri delu ni več zbran. Ko bi skoraj povzročil nesrečo, ga odpustijo...
TVS2 20.40_
BLAGOSLOV, amer. film, 1993
Igrajo: Carlin Glynn, Melora Griffis, GuyGriffis Režija: Paul Zehrer
V mestecu sredi ruralne pokrajine živi družina, ki se ukvarja z živinorejo. Zaslužijo komajda dovolj, da preživijo, kar v družini povzroča določeno napetost. Glavni razlog za vse bolj napete odnose v družini pa je očetova čudaška narava in izjemna trma, s katero skuša družino držati skupaj, a dosega prav nasprotno. Starejšega sina, ki naj bi prevzel kmetijo, je zaradi neposlušnosti že odgnal in je sedaj nekje v mornarici. Ima še mlajšega sina in hčer, kije toliko odrasla, da se bori za samostojnost.
Sreda, 20. septembra
TVS1 20.25
UTZ, ang.film, 1992 Igrajo: Armin Mueller Stahl, Peter Riegert, Brenda Fricket
Režija: George Slulzer
Film se začne na dražbi v Ame-, riki, kjer galerist Marius P-seher spozna nenavadn zbiralca UTZa in se navdušiš I njegovo zbirko porcelanastih guric, kije verjetno nepn ve vrednosti. Čez čas aoi» I Fischer iz Prage sporočilo, & I je UTZa zadela kap. da se rt j more premikati in da je i verjetnost, da bo le stežt preživel. Fischer se tako odrp) I vi v Prago in začenja razis^H ti skrivnostno ozadje Uboj zbirateljstva in osebnost t«| nenavadnega človeka, kimup I uspelo ohraniti dragocenoi ko v časih druge svetovne v ne, ki jo je obranil tudi vč realsocializma, ki seveda i mogel biti naklonjen zbin jstvu ostankov buržuazije, »I morje UTZ sodil...
si« IS
w>gm

107,8 MHz
mm
ims*,
_a
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
Mreža (pa ne studio Mreža)
Pec me je sicer dobrohotno
■	opomnil, naj pazim, da se mi | ne bodo smejali, ampak saj je
■	konec koncev stvar res hecna. J Glavni v uredništvu spet uva-
■	jajo novosti. Iz računalnikov
■	nam brišejo Wordstar in uva-, jajoWord.
Da pa je vse skupaj ja še bolj
■	zapleteno, so si istočasno omi-J slili še mrežo, po kateri nam iz
■	računalnikov uredniki direkt-1 no "jemljejo" zapisano, tako da , tisto tekanje z disketami sem
■	in tja odpade. To je že v redu, , samo da si mi, neposredni « proizvajalci, zdaj nikoli nismo J na jasnem, kaj so že vzeli in
■	česa še ne. Še manj pa nam je
■	jasno, ali so vzeli končni izde-
■	lek, ali šele prvi osnutek, ali pa
■	celo kaj takšnega, kar sploh ni
brali pod kakšno fotografijo denimo opombo: "Podpis naj naredi Stane, saj je on slikal!" Ali pa: "Še ne vem, ali bo slika pokončna ali vodoravna, boš že videl, ko jo dobiš," moralo pa bi pod njo pisati: "Tam in tam spet povečali proizvodnjo", vedite, daje to to.
Menda se bomo že navadil. Bomo, bomo. Smo se že marsičesa, ampak do takrat, ko vsi vse osvojimo in se navadimo, ta glavni poštudirajo spet kaj novega. So nam že začeli groziti z Internetom, pa pošiljanjem na Radio preko modema ... Prehod bo slišen, saj se zna zgoditi, da bodo v času našega uvajanja in učenja, poročila nenadoma izginila.
Edini, ki ga še "crkljajo", je
Janja in Pec pa rešujeta, če se seveda rešiti še da. J
nedeljek odločno uprl: "Imam preveč še za napisat, da bi lahko mislil še na to, ali bo uspelo ali ne."
Tako, mi smo v wordu in v
Janja, ki rešujeta, ko se zalomi.
		
IHilSISS	, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO,	
MARIAH CAREY
Po lanskoletnem božičnem albumu je Mariah Carey, vsaj
kar zadeva glasbeno produkcijo, spet aktivna. Že nekaj dni je namreč v prodajalnah njen novi single Fantasy. Singlu bo konec oktobra sledil tudi novi album, katerega naslov bo Daydream. Pri njegovem snemanju je poleg Mariahinega stalnega producenta Walterja Afanasieffa sodeloval tudi Je-remane Duprain, ki sicer sode-luje s pevcem Babyfaceom. Eno skladbo (One svveet thing) prepeva Mariah skupaj z znano temnopolto skupino Boyz II Men.
MADONNA
Madonna, kije pred kratkim slavila svoj 37. rojstni dan in je v ta namen od svojega prijatelja Carlosa Leona prejela dragoceno zlato zapestnico, posuto z diamanti, se pripravlja na izdajo nove skladbe. To bo predelava stare skladbe pokojnega Marvina Gayea, I want you. Poleg tega pripravlja tudi soundtrack s skladbami iz dolgo pričakovanega filma
Evita, filma o znameniti Eviti Peron, v katerem je Madonna ponovno stopila tudi pred filmske kamere.
AC/DC
Znamenita in legendarna težkometalna skupina iz daljne Avstralije, AC/DC, je po več kot enem letu napovedi končno dokončala svoj novi al-
kot single. Na naslovnici novega albuma se maskota skupine, po višini ne ravno najvišji, pevec Angus Young, še zdanjič predstavlja v svoji značilni uniformni, šolarskih kratkih hlačah. Na turneji skupine prihodnjo pomlad Angus svoje znamenite šolske uniforme ne namerava več nositi.
GREEN DAY
Končno je znan tudi naslov novega albuma skupine Green day, ki je bil velika neznanka ves čas njegovega snemanja.
popularnih. Tako so za 5740 dolarjev prodali kitaro znamke Gibson SG Standard iz leta
1968, ki je nekoč pripadala Ri-	]
chiu Blackmoreu, znamenite-	j
mu kitaristu legendarnih Deep	I
purple. Druga kupčija je še bolj	j
zanimiva. Neki Švicar je nam-	j
reč za 1180 dolarjev kupil čip-	j
kast in svilen škrlatni nedrček,	j
nekoč last slavne Annie Len-	I
nox.	j
VIDEO MUSIC AVVARD
Minuli teden so podelili na-	j
grade za najboljše dosežke na	j
področju glasbene video pro-	j
bum Ballbreaker, za katerea fantje pravijo, daje njihov zadnji. Na albumu je enajst skladb, od katerih je ravno v teh dneh prva, Hard as a ročk, že izšla
Drugi album te punk skupine iz Californije bo nosil nenavaden naslov Insomniac, izšel pa bo z rahlo zamudo šele v začetku oktobra. Vzrok za zamudo je predvsem komercialne narave - njihov prvi album, Dookie, se namreč še vedno zelo dobro prodaja in je še vedno visoko na lestvicah plošč z največjo naklado.
AVKCIJA
Pri znameniti avkcijski hiši Shoteby's so pred kratkim spet prodali dva zanimiva predmeta, ki sta nekoč pripadala dvema danes še vedno dovolj znanima osebnostima iz sveta
I
dukcije. Absolutni zmagova- j lec, ki je pobral vso slavo na tej | gala prireditvi, je bila ameriška ženska skupina TLC, ki je za svojo skladbo Waterfalls prejela kar štiri dragocene kipce. Prireditev so sicer spremljali vsi pomembneži iz sveta popularne glasbe, najbolj opazna pa sta bila kdo drug kot Madonna in Michael Jackson. Slednji predvsem s svojim odličnim spektaklom, ki ga je uprizoril na odru.
■ Mitja Čretnik
Kajuh vabi
Moški pevski zbor Kajuh iz Velenja letos praznuje častitljivo 75-letnico svojega obstoja. Ta visoki jubilej smo počastili z uspelim celovečernim koncertom meseca maja pred polno dvorano Glasbene šole v Velenju.
Naš repertoarje zelo pester. Obsega narodne in umetne pesmi, pa tudi pesmi drugih narodov nam niso tuje. Posebna pozornost pa velja predvsem naši prelepi slovenski narodni pesmi.
Kar se dogaja vsem zborom, se dogaja tudi nam. Starejši pevci odhajajo, na njihova mesta prihajajo novi - mlajši. Prav zato velja naša največja pozornost stalnemu pomlajevanju zbora.
Vabimo mlade fante s smislom in veseljem do petja, naj se nam pridružijo. Vsi, ki bi radi prepevali v moškem zboru Kajuh, ste vabljeni na avdicijo, ki bo v četrtek, 21. septembra, ob 19. uri, v naši pevski sobi v Kulturnem domu v Velenju.
Dobrodošli med pevci Kajuha!
■ Ivo Likar
Glasbeni september '95
* KM	%-S » « & '« S ..
Začetek koncertne sezone tudi v Velenju
Prireditev, katere namen je združevati vrhunske glasbene umetnike in izjemne mlade talente, se bo letos odvijala tudi v Velenju in Ljubnem.
Pobudnik, mariborski pianist prof. Janko Šetinc, sicer pa redni profesor na srednji stopnji velenjske glasbene šole, je zasnoval festival na nekoliko drugačnih temeljih. Gre
za izvajanje glasbenih del, ki jih zaradi neobičajnih zasedb lahko le redko slišimo. Med mnoge priznane izvajalce bodo letos vključili tudi obetavnega mladega oboista, Jureta Volka iz Velenja.
Poleg cerkve v Ljubnem ob Savinji bodo koncerti še na grajskem dvorišču v Velenju in pa v koncertni dvorani Glasbene šole v Velenju.
DISKCEK KOTIČEK
PETER LOVŠIN IN VITEZI OM'A - DOLINA KRAUIC
Pri založbi Helidon je pred kratkim izšla nova samostojna plošča legendarnega slovenskega pevca, nekdanjega pionirja domačega punka in Sokola Petra Lovšina. To je po uspehu njegovega solo prvenca Hiša nasprot sonca, ki je naletel na izjemno dober sprejem
(kitara in mandolina), Alen Steržaj (bas) in Jože Habula (bobni). Skupaj so posneli trinajst skladb, ki so po glasbenem stilu precej raznolike, pa vendarle v njih brez težav prepoznamo značilno Lovšinovo ustvarjanje. Sam je avtor enajstih skladb, dve pa si je izposo-
tako pri kritiki, kot pri poslušalcih (število prodanih plošč je že doseglo srebrno naklado, bliža pa se celo zlati), njegova druga samostojna plošča, potem ko je prenehala delovati skupina Sokoli. Pri tem projektu je Pero znal združiti tako izkušnje kot mladostno svežino in uspel okrog sebe zbrati odlično mešanico glasbenikov, kot sta prekaljena mačka Marko Čuček (ex mar-tin Krpan) in Borut Činč (Buldožer) in mladi člani skupine Big foot mama: Miha Guštin
MAX club vabi
DEFUNKT
(NewYork)
30.9. ob 20h v RDEČI DVORANI
(v sodelovanju z GAMA International)
dil. Od tega eno, V dolini tihi, celo iz bogatega narodovega izročila, pri njeni interpretaciji pa mu je pomagala Tanja Ribič. Tudi sicer bi lahko album označili za nekakšno mešanico folka in ročk glasbe, ki združuje tako trde rockerske skladbe, kot otožne, pa vendar strastne balade. V vseh svojih skladbah še vedno ostaja zvest samemu sebi in v maniri zanimive in včasih tudi nenavadne ljubezenske lirike, ki je vedno nabita s seksualnostjo, nadaljuje tudi na tem albumu, ko v svojih skladbah časti predvsem kult plodnosti.
Nove skladbe so se začele prijemati še pred uradnim izidom albuma, tako da je Najboljši par postala že pravi hit. Podobno lahko pričakujemo tudi od drugih skladb, saj potencialnih uspešnic na plošči ne manjka.
■ Mitja Čretnik
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
V nedeljo, 10. septembra, ste glasovali takole:
1.	SLAKI: "Vračam se spet na deželo".............................15 glasov
2.	RUPAR: "Na ličkanju koruze"......................................9 glasov
3.	AVSENIKI: "Po nevesto".............................................3 glasovi
3. SLOV. MUZIKANTJE: "Napitnica".................................3 glasovi
5. SLOV. KVINTET: "Postal sem očka".............................Oglasov
Predlogi za nedeljo, 17. septembra:
1.	ČUKI: "Biseri sreče"
2.	IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Dekletovo slovo"
3.	KOŠIR: "Praktično je le kolo"
4.	VERDERBER: "Kdo čaka"
5.	ZASAVCI: "Tuje veselo"
■ Vili Grabner
Nagradni kupon
: Ta teden glasujem za:
• Ime In priimek:
Naslov:
Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje m
Četrtek, 14. september 1995 ob 20.00 uri
Cerkev v Ljubnem ob Savinji
Izvajalci: Nicolas Kynaston, orgle Olga Gracelj, sopran Stanko Arnold, trobenta Spored: Bach, Telemann, Stradel-la, PurcelI, Haendel, Frescobaldi, Scarlatti.
Sobota, 16. september 1995 ob 20.00 uri
Grajsko dvorišče Velenje
Izvajalec: musica Antiqua Koln Spored: PurcelI in njegovi sodobniki
Torek, 19. september 1995 ob 20.00 uri
Glasbena šola Velenje - Španska in Brazilska glasba
Izvajalci: Janko Šetinc, klavir; Mat-thias Buchholz, viola; Miloš Mlje-nik, violončelo; Drago Golob, oboa; Irena Grafenauer, flavta; Goijan Košuta, violina; Maria Graf, harfa; Mate Bekavc; klarinet.
Četrtek, 21. september 1995 ob 20.00 uri
Glasbena šola Velenje
Izvajalci: Irena Grafenauer, flavta; Črtomir Šiškovič, violina; Mat-thias Buchholz, viola; Maria Graf, harfa; Goijan Košuta, violina; in Komorni orkester.
Srečanje jiorcev^obcine Žalec jn aktjvistv OF ^v^njsko^eljske^regije
Dovolj je sovraštva, nestrpnosti in maščevalnosti
Vsako leto, že vrsto let zapored, Je v žalski občini, ko je praznovanje občinskega praznika, srečanje borcev občine Žalec in aktivistov OF savinjsko-ceijske regije. Tokrat je praznovanje žalskega občinskega praznika v KS Tabor, zato Je bilo srečanje v Tmavi. Vreme je bilo organizatorjem nenaklonjeno,
zato so srečanje pripravili v dvorani zadružnega doma Tmava.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik žalske borčevske organizacije Janko Cvikl, osrednji govor pa je imel podpredsednik republiške borčevske organizacije Bojan Škrk, ki je med drugim dejal: "Delovali smo pač skladno z veterani vse Evrope in sveta, ki ob 50-letnici osvoboditve niso želeli pogrevati starih sporov in nasprotij. Dovolj je
bilo sovraštva, nestrpnosti in maščevalnosti ter podpihovanj ideoloških delitev. Zato hujskače pozivamo: Prenehajte že vendar s preteklostjo greniti naše žitje in bitje in z njo obremenjevati mlade rodove! Nekdanji borci in udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja smo danes starejši ljudje, tako rekoč na odhodu, toda to ne pomeni, da nam je vseeno, kaj bo v prihodnje s Slovenijo, v katere osamosvojitev in blagostanje smo vložili
žar naše mladosti. Zato imamo pravico zahtevati od aktivne generacije slovenskih politikov, naj se obnašajo tako, kot to zahteva sodobna civilizacija ter politična in pravna kultura..."
Sledil je bogat kulturni program, ki so ga pripravili učenci OŠ Tmava, Savinjski oktet iz Žalca in Oto Rom s pevkama. Tovariško srečanje se je nadaljevalo ob obujanju spominov.
m-er
Rekli so:
Magister Boris Sovič, državni sekretar za energetiko si je v soboto v Šaleški dolini ogledal urejenost ugrezninskega področja premogovnika.
"Vse priznanje tistim, ki so trdo delali, da bi bila ta pokra-jnina rekultivirana in da bi na nek način pridobila novo kakovost. To, kar sem videl, kaže, da so se tega lotili zelo premišljeno in prostoru uspeli vdahniti nekaj novih vsebin. Samo želim si, da bi takšna skrb za okolje in sožitje z lokalno skupnostjo bila prisotna tudi v drugih rudnikih in premogovnikih."
8 NAS VAS
ZANIMIVO
14. septembra 1995
Premo^ovnik<Yele>nje^pripravil ob^svojem jubileju
20. srečanje rudarskih reševalcev Slovenije in Hrvaški
S posvetovanjem o nevarnih pojavih v jami se je v petek, 8. septembra, v Velenju pričelo 20. jubilejno srečanje jamskih reševalcev Slovenije in Hrvaške. Tovrstna srečanja je "zakrivil" zdaj že upokojeni Avgust Terglav, ki je stal dolga leta na čelu jamske reševalne čete Rudnika lignita Velenje in vodil tudi združeno reševalno četo premogovnikov in rudnikov v Sloveniji.
Premogovniku Velenje so to srečanje dodelili v letu, ko ta praznuje 120-letnico obstoja, pri čemer, kot že rečeno, ne gre prezreti podatka, da so se zdaj že tradicionalna srečanja reševalcev Slovenije in Hrvaške pred 20-imi leti pričela prav v Velenju. Direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin je bil ob koncu zadovoljen, ker je tudi tokratno srečanje izzvenelo v delovnem vzdušju in tesnem sodelovanju vsej jamskih reševalcev med seboj. Za uvod so pripravili strokovni posvet, ki se ga je udeležilo blizu 80 rudarskih strokovnjakov iz premogovnikov, rudnikov, republiškega rudarskega inštituta, rudarskega inšpektorata in fakultete za montanistiko Univerze v Ljubljani. Na posvetu so spregovorili o vdorih vode
Strokovnega posveta o nevarnih pojavih v jami se je udeležili blizu 80 strokovnjakov, (foto: vos)
in blata, o stebrnih sprostitvah in o vdorih plina ter o praktičnem reševanju v teh primerih.
Naslednji dan, v soboto, 9. seprembra, pa se je že ob 8. uri zjutraj začela osrednja republiška reševalna vaja, v kateri je sodelovalo več kot 400 rudarskih reševalcev, članov reševalnih čet iz vseh slovenskih premogovnikov in rudnikov ter hrvaškega Labina. Vajo si je ogledal tudi magister Boris Sovič, državni sekretar za energetiko.
Predpostavka vaje je bila nesreča v jami, kjer je bilo večje število ponesrečenih rudarjev. Vajo v jami je vodil Marjan Hudej iz Premogov-
nika Velenje, reševanja pa so se udeležili, tako kot predvideva rudarski zakon, tudi državni inšpektorji, ki so nadzirali, če akcija poteka dovolj kakvostno. V Velenju sta bila glavni republiški rudarski inšpektor Matjaž Cerovac in pomočnik glavnega inšpektorja Anton Planine, ki je ob koncu tudi podal svoja opažanja.
Rudarske reševalne čete na pomoč niso prihitele iz svojih krajev, ampak so bile že zbrane v Velenju. Tokrat so namreč organizatorji želeli preizkusiti usposobljenost reševalnih čet za reševanje, hkrati pa jim pokazati, kako poteka informiranje o dogajanju v jami in
Vajo so temeljito analizirali in ocenili, (foto mkp)
vodenje reševanja s pomočjo računalniško vodenega informacijskega centra na površini. Vzporedno z vajo v jami je v prezivnici v Novih Prelogah potekalo tekmovanje tričlanskih reševalnih ekip v formiranju ekipe, nemeščanju reševalnih aparatov in druge opreme, nudenju prve pomoči ter reševanju teoretičnega testa.
Kasneje, na analizi in oceni vaje, so bili soglasni, da je vaja v celoti uspela. To je potrdil tudi vodja vaje, obenem pa vodja reševalne čete in tehnični direktor Premogovnika Velenje Marjan
Kolenc. "Glede na to, da je bila vaja postavljena drugače, kot smo vajeni, da je v njej sodelovalo veliko število reševalnih ekip, lahko tudi sam, če povzamem ocenjevalce, zatrdim, da je vaja uspela. Veliko smo se pri njej naučili, spoznali pa tudi, kje se še moramo učiti v prihodnje."
Popoldne so se rudarski reševalci pomerili še ne športnih terenih Turistično-rekreacijskega centra Jezero in srečanje zvečer zaključili v Beli dvorani z družabnim večerom in razglasitivjo rezultatov s popoldanskega tekmovanja.
■ Milena Krstič - Planine
Praktično reševanje so prikazali na vaji. (foto: I. Pungartnik)
Srečanje borcev^v Lo^arsM dolini
Ivan Dolničar: "Korajžni moramo biti"
12. vaške igre v Smartnem ob Paki
Minulo soboto so se v Logarski dolini srečali borci in ostali udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz vse Zgornje Savinjske doline. S tem srečanje so obeležili tudi spomin na 12. september 1944, ko je padla okupatorska postojanka v Mozirju, zadnja od vseh v vsej dolini, ta dan pa je pred leti kot praznik bivše skupne občine Mozirje ukinila takratna občinska skupščina. Borci se spominu na te pomembne dogodke ne mislijo odreči, tem dogodkom in svojemu sedanjemu položaju pa so namenili pretežni del sobotnega uradnega sporeda. Za kulturno doživetje so poskrbeli solčavski kulturniki (žal so ob vsem programu pozabili na ozvočenje), bili pa so domačini
Ob vsakem srečanju se znajoo poveseliti
vzorni gostitelji ob kasnejšem prijetnem tovariškem srečanju.
Po pozdravih organizatorjev in gostiteljev je številnim ude-
ležencem spregovoril predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar. S svojimi besedami je skušal vsem pojas-
niti sedanji politični in socialni položaj borcev, ostalih udeležencev NOV in njihove organizacije, svoj nagovor pa je sklenil z besedami: "Korajžni moramo biti, dokler še stopamo po tej lepi slovenski zemlji."
Za njim je spregovoril še Bogo Goijan, član republiškega odbora in predsednik njegove komisije za mednarodne odnose. Precej besed je namenil pomenu dogodkov v Zgornji Savinjski dolini leta 1944, seveda tudi današnjim dnem. Med drugim je dejal: "Žalostno je, da nam vso priznanje za boj proti okupatorju dajejo zahodni zavezniki, doma pa nas obsojajo in pljuvajo. Naš dolg do domovine smo izpolnili na najbolj časten način."
mjp
Zmagali Slatinčani
Vaške igre tokrat bodo, so pri pripravi letošnjega delovnega programa v začetku tega leta sklenili pri turističnem društvu v Šmart-nem ob Paki. Minilo nedeljo popoldan se je to res tudi dogodilo.
"Alfa in ornega iger", predsednik turističnega društva Šmartno ob Paki An ti Kačičnik, je za to priložnost pripravil štiri spret-nostne preizkušnje (pospravljanje veder, fantje gredo po "krancelj", kotaljenje soda in pobiranje klobas), tekmovalci in tekmovalka pa so jih "prestali" eni bolj, drugi malo manj uspešno. Brez nerodnosti seveda ni šlo, še najbolj pa so jo skupili člani in članice igre rdeča nit. Njihova naloga je bila splesti najdaljšo kito iz ličkane koruze. Ker pa človeška iznajdljivost ne pozna meja (nanjo najbrž tudi organizator ni računal), so ostali praznih rok tisti, ki so
pošteno pletli in tudi tisti, ki so s "prištukanimi" deli kite hoteli pridobiti svoji ekipi čimveč točk. Ob koncu so jih dobili nič.
Na prvih šmarških občinskih vaških igrah so slavili Slatinčani, ki so v štirih igrah zbrali 37 točk pred ekipo Paške vasi (28) ter Gavcami s 27 točkami. Sledile pa so jim Rečica ob Paki (26), Veliki Vrh (22), Podgora (21), Gorenje (20), Mali Vrh in Skorno ter Šmartno ob Paki (12 točk). Najbolje uvrščeni so seveda zmago proslavili. Drugi pa so se tolažili: ni pomembno zmagati, ampak sodelovati. Priložnost za vnovično potrditev dobre uvrstitve oziroma za popravni izpit bo. Anti Kačičnik seje namreč ob koncu iger vsem zahvalil za sodelovanje in se poslovil z besedami - na svidenje prihodnje leto.
I(tp)
14. septembra 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
MS (AS 9
Florjan nad Gornjim Gradom
Edinstveno odkritje v Sloveniji
Petkov praznični in ia gornjegrajsko občino in župnijo tudi slavnostni je krepko pokvarilo vreme, slavnostni dogodek pa je kljub temu bil. Mariborski škof dr. Franc Kram-berger je namreč s sveto mašo blagoslovil obnovljeno cerkvico sv. Primoža in Felicijana v Florjanu nad Gornjim Gradom. Naliv je slavje sicer pokvaril, ponosa in veselja pa ni mogel skaliti. Sama obnova zunanjosti te cerkvice za gornjegrajsko področje ni nikakršna "posebnost", spomnimo se samo obnove veličastne katedrale, cerkve v Lenartu in še česa, ob tem je
izredno pomembno nekaj druge-
ga.
Celovite obnove zunanjosti za letos niso načrtovali, različna odkritja ob delih pa so jih gnala dalje. Najprej so namreč odkrili dve romanski okni, z njima vred pa romanske arhitekturne poslikave, ki se nadaljujejo tudi v notranjosti cerkve. To je izjemno umetnostno-zgodovinsko odkritje, kakršnega doslej v Sloveniji še ni in ga denimo tudi v sosednji Avstriji še niso našli. Odkrili so tudi letnico gradnje, to je leto 1094, vendar strokovnjaki men-" ijo, da je odkritje še starejše.
Obnovo notranjosti so razumljivo ustavili in jo bodo nadaljevali v naslednjih
dveh letih, ko naj bi najprej odkrili vse poslikave in jih nato restavrirali. "S tem bi v celoti razkrili podobo romanske cerkvene ladje, ki je v Sloveniji še ni in glede na to mora biti zagotavljanje sredstev drugotnega pomena," pravi Anka Aškerc, strokovnjakinja Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine Celje, ki pri vseh teh delih že dolga leta sodeluje in pomaga.
Strokovnjaki so enotnega mnenja, da je to odkritje nacionalnega pomena, zato mora zanj poskrbeti država. Nadaljevanje del brez dvoma presega možnosti gomjegrajske občine, župnije in krajanov, ki so že doslej pri obnovi kulturnih in zgodovinskih spomenikov opravili izjemno delo in jih veliko nalog še čaka.
Mjp
Sprejemza sil ske^o Ij mpjj ske ekipe
Tople čestitke Topolščankam in Dobrnčanom
Kot že veste, so na letošnjem tretjem mednarodnem gasilskem tekmovanju v ital-janskem Arcu, na mednarodni gasilski Olipiadi, barve Slovenije zastopale mladinke iz prostovoljnega gasilskega društva Topolšic.i, ki so se domov vrnile kot .vma-govalke in mladinci iz Dobrne, ki so zasedli četrto mesto. Ob vrnitvi domov so jim domačini že pripravili tople sprejeme, polne iskrenih čestitk za uspeh, za katerim stojijo številni posamezniki Iz društva in gasilske zveze. V petek popoldne pa jim je sprejem pripravila še Republiška gasilska zveza.
Tekmovalke in tekmovalci so se skupaj z gosti zbrali v Topolškem gasilskem domu, od tod pa so krenili v Šoštanj na vilo Široko. Tu so jim v sproščenem vzdušju spregovorili številni prisotni, prvi pa predsednik GZS Ernest Ery, ki
Tokratni sprejem uspešnim mladinskim ekipam iz Topolšice In Dobrne je pripravila republiška gasilska zveza.
je povedal: "Z veseljem smo se udeležili tega mednarodnega tekmovanja, ki je potrdil, da imamo v Sloveniji dobro organizirano gasilstvo, ki je vredno občudovanja tudi v Evropi in širše. Ne gre le za množičnost, tu sta tudi kvaliteta in dobro operativno
delo." Obema ekipama tekmovalcev je iskreno čestital, jima podelil posebne plakete, mladinkam pa tudi posebna priznanja. Prejel ga je tudi njihov neumorni mentor Marjan Ledinek. Tudi v nagovoru poveljnika GZS Antona Sentončnika smo slišali veliko
vzpodbudnih besed in pohval. "Župani obeh krajev se morajo zavedati, da so gasilci tisti, ki vedno priskočijo na pomoč, ko jo vaši krajani potrebujejo." je med drugim dejal, saj sta se sprejema udeležila tudi župana Šoštanja in Vitanja, ki se tega seveda zavedata. Dr. Bogdan Menih je izrazil tudi veselje, da GZS v veliki meri skrbi za podmladek in usmerja našo mladino v pravo smer.
Po vseh toplih besedah in pohvalah ter posebni zahvali vodnji reprezentanc Matjažu Klariču, je sledilo družabno srečanje, ki so si ga zagotovo zaslužili vsi prisotni. Pred gasilskimi desetinami GZ Velenje pa so v teh dneh naporni dnevi priprav na regijsko tekmovanje, ki bo 23. septembra v Žalcu. Verjamemo Darku Koželju, ki je dejal, da bodo tudi tam imeli kar nekaj žezel v ognju.
mbš
[iZgodilo se je ... 14. kimavca i
Leta 1957
Leta 1957 so na današnji dan v mariborskem Večeru objavili novico z naslovom "V Šoštanju si urejajo naselje":
"Letos v Šoštanju s prostovoljnim delom urejajo novo naselje. Hišni stanovalci novih blokov sami urejajo pota, nasade in otroška igrišča. Dnevno dela 18 do 24 ljudi. Največ zaslug za toliko razgibanost v Šoštanju ima ing. Ciril Mislej, direktor termoelektrarne v izgradnji."
Nekdaj tako, danes pa nekoliko drugače!
Leta 1968
Vse naše današnje novice so malo "mlajše", saj sta bili tudi naslednji, objavljeni šele konec šestdesetih let v Večeru.
"Pred dnevi so pripravili v Kulturnem domu v Velenju svečan sprejem za vseh 200 novincev, ki so se vpisali na RŠC v Velenju. Najprej jim je zaigrala mladinska rudarska godba, nato so sledile recitacije in nagovor, v katerem je bilo polno napotkov za čim plodnejše delo pri teoretičnem in praktičnem pouku."
Vseh letošnjih novincev, ki so se vpisali na Center srednjih šol, pa zagotovo ne bi več spravili v velenjski Dom kulture.
Druga novica iz leta 1968 pa govori o dejavnosti občinske zveze Prijateljev mladine Velenje:
"Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je letos poleti organizirala več akcij.
Spomladi je uspešno končala tekmovanje za Kajuhovo bralno značko, poleti pa se je naučilo plavati več kot 200 otrok. Bolni otroci so odšli v zdravstvene kolonije. Zadnja uspešna akcija je bila taborjenje pri vili Široko nad Šoštanjem. Tudi za to sezono pripravljajo program dela. Skrbeli bodo, da bi čimveč mladih ljudi vključili v zunajšolsko dejavnost."
Da pa ne bi bili samo "moderni", ampak da bo imela naša rubrika še malo "historičnega duha", poglejmo, kaj so v enem izmed starejših koledarjev Mohorjeve družbe, zapisali o kmetijskih in vrtnarskih nasvetih, ki veljajo za mesec september
oziroma kimavec:
"Sejemo ozimni ječmen, potem rž, nazadnje pšenico. Kopljemo krompir, spravljamo fižol, koruzo, proso in ajdo. Vsako četrto leto apnamo travnike. Sejemo motovileč, zimsko solato in radič ter posadimo zimski česen. Obiramo sadje in ga sortiramo, ga sušimo in stiskamo sadjevec. Zaznamujemo rodne trse za rezanje cepiče v, podbiramo gnilo in trgamo namizno grozdje ter pripravljamo posodo."
Saj pravzaprav vsi ti nasveti veljajo še danes, le da nekaterih od teh rastlin ne sejemo oziroma ne pridelujemo več ali pa le še zelo redko.
■ Damijan Kljajlč
Zabava na višku
Ena od vladnih strank v občini Šmartno ob Paki je pred nedavnim pripravila kulturno zabavo zaprtega tipa, torej za povabljene izbrance. Ker je šlo menda za pomembno reč, so v goste povabili med drugim kantavtorja Iztoka Mlakarja.
Vse stole naj bi imeli menda zasedene, na sam dan prireditve pa se je izkazalo, da temu ni bilo tako. Dvom, ali je šlo res za pomembno reč, se je občini hitro razširil. In ni jih bilo tudi malo, ki so komentirali: če bi se kaj tako pomembnega dogajalo, bi se najbrž v Malem Vrhu in ne v središču Šmartnega ob Paki.
Joj, koliko dela!
Javna tajna je, da so na Eri Vinu v Šmartnem ob Paki dobili novega direktorja, ki naj bi rešil podjetje pred neugodnimi gibanji. Novi šef je zaupano mu nalogo vzel seveda zelo resno, primerno stanju, in metla pometa menda povsod. Ukrepi si sledijo in si še bodo, občani in delavci Vina pa sedaj čakajo na rezultate "očiščevalne akcije".
OZPM Vejenje nimačasa za počitek
Počitnice so bile bogate, jesen bo pestra
Kot vsako poletje je tudi v času letošnjih "glavnih" počitnic OZPM Velenje pripravila vrsto aktivnosti, ki so popestrile počitniške dneve predšolskim In šolskim otrokom. Seveda tudi tokrat s pomočjo posameznih DPM, ki delujejo po krajevnih skupnostih.
Kaj natančno so pripravili, pa nam je povedala Tinca Kovač: "Pri Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje smo se trudili, da bi otroci res imeli sprostilne počitniške dejavnosti, da bi aktivno preživeli svoj prosti čas in nabrali novih moči za novo šolsko leto. Organizirali smo letovanje na morju, imeli smo otroško mesto na Slemenu, za nagrado za zelo uspešno delo na osnovni šoli smo poslali dva učenca iz OŠ MPT na naravoslovni državni tabor v Ankaran, po naših društvih prijateljev mladine pa so organizirali ustvarjalne delavnice za otroke v njihovih okoljih."
Poglejmo nekaj številk. Na počitnicah na morju je letovalo 235 otrok, v otroško mesto v začetku julija, ki je bilo organizirano 5 dni na Slemenu, je prišlo 471 otrok. "Imeli smo prekrasno otroško mesto z imenom Sončno mesto in nekako smo odrasli dobili občutek, da se moramo veliko stvari naučiti od naših otrok. V DPM v Šoštanju so imeli tri skupine otrok v plavalnem tečaju, v Lokovici so potekale Cicibanove urice preko celega meseca julija in še v avgustu. Dve skupini sta hodili dvakrat na teden po tri ure na zbirališče pri domu krajanov. V Škalah so tudi delovale dve skupini otrok v mesecu juliju, v Šentilju pa so se odločili in organizirali že tretji tradicionalni izlet na Debeli rtič."
Kaj pa jesen? Z začetkom šolskega leta se pričenjajo tudi dejavnosti, ki jih preko celega šolskega leta pripravljajo za šolske in predšolske otroke. "Pospešujemo priprave za Pikin festival, kjer bomo organizirali Pikine delavnice in še kaj. Smo v času zbiranja prijav za projekt "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino", kjer bomo vključili vse sedmošolce iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, pripravljamo že dejavnosti za teden otroka v oktobru in se pogovarjamo, kako bomo izpeljali otroške parlamente na temo "Da bi zmogel reči ne, hvala -alkoholu, cigaretam, drogam, Aidsu. Malo pa že razmišljamo, kaj bo z veselim decembrom in upam , da nam bo uspelo tudi tega realizirati tako, kot si želimo in predvsem kot si želijo naši otroci."
Mbš
Drugi poulični sejem v Starem Velenju
Velenje - Turistično društvo Staro Velenje se je odločilo, da bo vsak mesec pripravilo poulični sejem stare obrti in lastnih izdelkov na Starem trgu. V soboto sejem pripravljajo že drugič, saj so bili z izvedbo prvega zelo zadovoljni. Na njem pa boste lahko opazovali tudi lončarja, ki bo prikazal izdelovanje svojih izdelkov. Sejem se bo pričel ob 9.00 uri in bo trajal do večera.	■ bš
V Vinski gori Živ žav
V nedeljo, 17. septembra, pripravlja OŠ Vinska gora tradicionalno otroško veselico "Živ - žav". Potekala bo v dvorani Večnamenskega doma v Vinski gori, pričela pa se bo ob 14.30. V prvem delu bodo lahko nadebudneži nastopali na "Odru korajže", v drugem pa bo za zabavo skrbela gostja Simona Weiss. Tu bo še srečelov, pa velike palačinke in ocvrt krompirček; skratka, potrebujete le dobro voljo, pa še kakšnega prijatelja povabite zraven.	■ bš
*
10 KM VAS
za t$zvedrilo
14. septembra 1995
Oven (od 21. marca do 21. aprila)
r Stiske minulih dni bodo kmalu pozabljene, lahko se boste spet predali svojemu najljubšemu opravilu. Če bo partner godrnjal, ga utišajte z nekim opominom, ki skoraj vedno zaleže. Spet se boste odločali o neki pomembni zadevi.
Bik (od 22. aprila do 20. maja)
V Vzemite si čas za nežnosti in za izkazovanje ljubezni, ki ga partner že močno pogreša. Nekdo vas bo vse bolj cenil, ker ste tako trdni in neomajni tudi takrat, ko nekateri izgubljajo glavo. Zapeljivi pogledi vas bodo sicer vznemirjali, vendar ne toliko, da bi pozabili na zelo pomembno obljubo.
Dvojčka (od 21. maja do 21. junija)
Preveč ste v družbi nekega človeka, ki ni všeč ali VI vašim sorodnikom ali pa vašim prijateljem. ^PflA Morali boste spremenili mišljenje ali pa način življenja, vsekakor sedaj ni čas za prenagljene odločitve in dejanja iz jeze.
Rak (od 22. junija do 22. julija)
Čustvom sicer ni mogoče ukazovati, lahko pa Q jih usmerjamo in v nekaterih trenutkih malce utišamo - to si zapomnite za petek, ko vas bo pot peljala nekam, kjer ste bili doslej kot doma. Čakali boste na neko sporočilo, pri tem pa se bo mudilo vsem drugim, le vam ne. Ljubezen bo premagala vse.
Lev (od 23. julija do 23. avgusta)
^^ Če boste dovolj dolgo iskali, boste slednjič JTM našli, pri tem pa se boste tudi marsičesa naučili. Nekomu ste tako všeč, da misli na vas dan in noč. Počakajte še dan ali dva, saj vendar veste, da dogodkov ni mogoče prehitevati.
Devica (od 24. avgusta do 23. septembra)
^^ Previdneje ravnajte z denarjem, saj ni nikjer ■ iDp zapisano, da se bodo sedanji časi obilja nadal-jevali v nedogled. Nekdo vas bo poskušal presenetiti na način, ki vam še nikoli doslej ni bil všeč. Medtem, ko se boste pogovarjali s sorodniki, bo nekdo izkoristil priložnost in se vam pokazal v najlepši luči.
Tehtnica (od 24. septembra do 23. oktobra)
^^^^ Nenehno razmišljate, kako bi lahko razveselili partnerja ali pa presenetili sorodnike, če vam to uspe, vedno neizmerno uživate, počutite se bolj "polne". Običajno vam grejo vse zadeve dobro od rok, v soboto pa se bo rahlo zataknilo. Bo pa zato nedelja toliko lepša in nepozabna.
Škorpijon (24. oktobra do 22. novembra)
. Zaman si prizadevate, da bi prepričali nekoga, ki je tmast in ima čisto svoj pogled na svet. m*¥ Poslušajte in poglejte naokrog, odkrili boste
nekaj izjemno koristnega. V ponedeljek vas bo grizlo ljubosumje, nekoga pa bo pekla vest. Ne prepirajte se, dokler ne izveste čisto vsega.
Strelec (od 23. novembra do 22. decembra)
^ Nepopustljivi ste, nato pa se čudite, če so tudi drugi nepopustljivi do vas. Naleteli boste na zanimivega človeka, ki vam bo odprl oči. Posrečilo se vam bo vse, česar se boste lotili. Nekdo vam bo govoril o ljubezni, kakršne doslej še niste poznali. Storite kaj zase, da ne boste česa zamudili.
Kozorog (od 23. decembra do 20. januarja)
^^^ Nekdo vas ima tako rad, da si tega niti misliti f^r ne morete, manjka pa mu poguma, da bi vam f^V to ali povedal ali pokazal. Vse več je trenutkov,
ko ste prepričani, da ste na pravi poti, le kdaj pa kdaj se še oglasi dvom, povezan z dogajanji v preteklosti.
Vodnar (od 21. januarja do 19. februarja)
Stopate v eno najsrečnejših obdobij svojega življenja, žal pa se tega premalo zavedate. Naredili boste vse, da bi dokazali partnerju svojo vdanost, on pa si bo to razlagal čisto drugače in vam bo zameril.
Ribi (od 20. februarja do 20. marca)
^ ^ Če je v hiši prepir, potem se potrudite in mm čimprej zgladite nesoglasja. Nasprotovali boste ^T nekemu načrtu samo zaradi tega, ker veste, da tam ne morete imeti prve in zadnje besede. Od denarja, ki ga šele pričakujete, boste odvzeli doberšen del in ga porabili za stvar, ki vam pomeni največ na svetu.
Turobni oblačni dnevi in "hitri" večeri, so marsikoga že potegnili na domač kavč, za zapeček. In to je idealen čas, da vzamemo v roke pletilke f in volno, saj nam bodo večeri minevali hitreje, ustvarjalnost pomirja, pa še koristno bo vse skupaj. Ce nismo najbolj vešči pletenja, bo za začetek dovolj, če na hladne dni pripravimo našega malčka. Pletenine f za malčke so hitro gotove, tudi pri tistih, ki šele začenjajo. Enostavni vzroci, gladki (kar pomeni ena vrsta levih in druga desnih zank), ali pa le
leve in le dense zanke, pričarajo prav tako lep pulover za malčka. Le z barvami se malce poigrajte, pa če se odločite kar za najenostavnejšo različico - raznobarvne črte. Tiste, ki ste vešče pletilje, boste seveda posegle po bolj zahtevnih vzorcih, kjer je potem ena barva volne čisto dovolj. Pri malčku velja, da je bolje splesti nekoliko daljši pulover, če pa boste ustvarjale zase, imate več možnosti. Puli ovratniki, visoki in ne več tesno ob vratu oprijeti, se spet vračajo. Velikih izrezov je manj, za mraz pa so tako nepriporočljivi. Dolžine so različne, odvisno od izbranega modela,
SkutnTcmoki s slivami
„„„„„» -Ji«.	i * dvema»-«oblika-
M,p— IM '	' "e«. Mc* —
j«, i vm «*> m »k "" . lisasto nranM «»
dlji. Prelijemo z raztopliemm
_ v-., d,-, inn ctnnininh Deče
r
vendar bo tudi zima ljubila zelo kratke puloverje. Res, da ne boste kazale popka, segajo po naj le do začetka krila ali hlač. In puli ovratnik noj imajo, po boste zadele. Tudi pri barvoh volne veljajo iste zapovedi kot pri barvah blaga, o teh pa smo že pisali. Morda le še nomig - svetleče, zlate ali srebrne nitke, lahko s pridom uporabite tudi v pleteninah. Le da takšen pulover ali jopico prihranite za svečanejše priložnosti.

rumom
.Pekač pokrijemo;

V
Očesne napake popravljamo z očali ali s kontaktnimi lečami. Poleg teh pripomočkov nekateri očesni zdravniki priporočajo za boljši vid tudi očesno telovadbo. Pravijo, da očesne napake niso toliko dedne, kot so posledica preveč napetih ali napačno usmerjenih očesnih mišic.
Šolska medicina gleda na take trditve z nezaupanjem. Vzroka za slabovidnost ni mogoče odpraviti samo s treningom. Pa tudi zagovorniki teorije treninga svarijo pred prevelikim upanjem, da bi bilo mogoče shajali brez očal. Napak na očesnem zrklu resnično ni mogoče pozdraviti samo z vajami, lahka pa odpravimo slabe navade pri gledanju, pa tudi telesne in duševne napetosti, ki na vid zelo slabo vplivajo.
Slabovidni ljudje včasih gledajo, ne da bi resnično "videli". Z očesnim treningom krepimo sposobnost spoznave in koncentracije. Naučimo se sproščati mišice, predvsem okrog oči in na tilniku. Namen vaje je, da lahko vsaj občasno shajamo brez pomagal ali z manj močnimi pomagali. Uspeh je seveda odvisen od stopnje slabovidnosti in od intenzivnosti treninga, zagotovo pa drži, da je očesna telovadba koristna in zdrava. Oči zaslonimo z dlamni, mišice se
sprostijo, oko se odpočije.
Razgibajmo si oči
Aknt
Akne niso samo nadloga najstnikov. Nečisto kožo ima tudi veliko žensk med dvajsetim in tridesetim letom. Akne pomenijo, da je motena dejavnost lojnic. Znoj in poroženeli delci kože zamašijo pore na koži in nastanejo črne pike. Te so pravo gojišče bakterij, zaradi česar se vnamejo in že nastane gnojen mozolj na obrazu, dekolteju ali hrbtu. V hujših primerih se pod kožo naredijo boleči vozli.
Mozolje povzročajo predvsem hormonske spremembe. Včasih so mozolji tudi alergična reakcija na določeno živilo. Zaradi vsakega mozoljfka nam ni treba tekati k zdravniku.
no/vel
Imate nizek krvni tlak? potem ste zjutraj zaspani, megleni, tako rekoč za nobeno rabo. Poskusite se zbujati počasi. Z nekaj telovadnimi in dihalnimi vajami poženite kri po žilah. Prenaglo vstajanje je za ljudi z nizkim krvnim tlakom nevarno.
Spali ste sedem ali osem ur, vendor ste utrujeni in se nikakor ne morete zbuditi. V najslabšem primeru odpove še krvni obtok Komaj ste se dvignili in že se vrti vse okrog vas, pred očmi vam plešejo krogi. Najpogosteje traja vrtoglavica le nekaj sekund, lahko pa se zgodi, da nastopi krajša nezavest. V tem primeru je zelo dobro, če je kdo v bližini. Nezavestni naj leži tako, da ima glavo nižje od telesa. Jutranjo utrujenost, vrtoglavica in motnje v ravnotežju so zelo razširjeni. Jutranji zosponci so po prebujanju utrujeni, izčrpani, znojijo se in drgetajo. Nizek krvni tlak je treba zdraviti le, če je pod
do sto deset oziroma sedemdeset do osemdeset. Veliko boljše je, da poskusimo s prever jenimi domačimi sredstvi, preden posežemo po tabletah in kapljicah.
Dobro je, da se že v postelji pretegnemo in tako aktiviramo mišice. Prvo vaja zo I obtok je "kolesarjenje", ki noj i:aja tri do pet minut. Potem naj se nam ne mudi preveč iz postelje. Sedimo na rob postelje, p nekaj sekund in počosi(!) vstanimo. Kdor ima neuravnovešen krvni obtok, naj zjutraj ne dela prehitrih gibov. Krvni obtok pospešimo tudi s prho,- izmenično toplo - mrzlo. Tudi nekaj počepov in guganje na nožnih prstih med umivanjem zob nam bo por Dobro je tudi, če zojtrkujemo jajce s soljo, s sol povečuje krvni tlak, beljak po pospešuje delovanje žolča.
Zaspanci se lahko zbudijo tudi s kozarčkom penečega se vina. Vendor s tem ne gre prehitevati, saj učinkuje alkohol zjutraj veliko hitreje kot zvečer!
Mak
Vnetih mozoljev ne smemo iztiskati, ker nam lahko ostanejo brazgotine. Ogrce čistimo sam samo, če gredo zlahka iz kože. Pred tem kožo razkužimo s tonikom, ki vsebuje al Mozoljev ne iztiskamo s prsti, ampak zato uporabimo vato ali papirnat robček. Še najbolje pa je, da se odločimo za obisk pri kozmetičarki.
Za čisto kožo skrbimo tudi tako, da uporabljamo samo blaga čistilna sredstvo in se izogibamo mastnim kremam. Ce po mesecu ali dveh mozolji ne izginejo, ampak jih je čedalje več, moramo k zdravniku za kožne bolezni.
** *** # # • *#*, » * z
© dobro
© srednje
© slabo
delo
ljubezen
denar
zdravje
Oven
©
©
*#* ** * #*** * D N I # # K A
JL* * # *** -it- * ^L *
Dvojčka
©
©
■m
©
Lev
Devica
Tehtnica
©
©
Škorpijon
©
Strelec
©
Kozorog
Vodnar
©
©
Ribi
©

' /Ž"' .i"*


.............
MODRO KRONIKA
i. ■ ■
POLICIJSKA POSTAJA	
VI	ELENJE
BMW 318i dobil "noge"
V	noči na 4. september je neznanec s parkirnega prostora pred stanovanjskim blokom v ulici Koželjskega v Velenju ukradel ose->ni avtomobil znamke BMW 318i. S tatvino je lastnika vozila Ivana Ž. oškodoval za okoli 1.100.000 tolaijev.
Trije vlomi v eni noči
V	noči na 10. september je neznanec na parkirišču Kersnikove ulice v Velenju vlomil v osebni avtomobil znamke jugo in s seboj odnesel zadnjo polico prtljažnika z dvema zvočnikoma. Robert V. iz Velenja je oškodovan za okoli 10.000 tolarjev.
Na Trgu mladosti je v isti noči neznanec vlomil v jugo last Boštjana L. Storilec je iz vozila odnesel dva zvočnika vredna 13.000 tolarjev. Iz golfa, ki je bil parkiran na Šaleški, pa Boris A. pogreša fotoaparat, usnjeno jakno in manjšo torbico z osebnimi dokumenti, vredno 20.000 tolaijev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Hudo poškodovana peška
V	ponedeljek, 4. septembra, ob 20.50, je iz smeri centralnega križišča proti centru mesta Žalec vozila osebni avtomobil 39-letna Božena P. iz Ložnice. Ko je pripeljala na Ulico heroja Staneta, nasproti trgovine in bistroja RR, je iz smeri trgovine izven prehoda za pešce prečkala vozišče 61-letna Marija A. iz Žalca. Kljub zaviranju voznica na mokrem vozišču ni uspela ustaviti vozila in trčila je v peško. Ta je padala po vozišču in se hudo poškodovala.
Hude poškodobe pri padcu s kolesom
V	torek, 5. septembra, je ob 16.30 iz smeri Velike Pirešice proti
Ložnici pri Žalcu kolesaril 44-letni Živojin T. iz Velike Pirešice. Med vožnjo po klancu navzdol in v desni ostri ovinek je zavrl. Pri tem se je zlomilo krmilo kolesa. Kolesar je padel in se hudo telesno poškodoval.
Voznika zaneslo s ceste
V	sredo, 6. septembra, je 36-letni Celjan Iztok Š. vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Vinske gore proti Rušam. Ko je v Veliki Pirešici pripeljal pri kamnolomu v blagi levi nepregledni ovinek, ga je zaneslo desno izven vozišča, nato je zapeljal nazaj na desni vozni pas, od tu pa naprej čez vozni pas namenjen vozilom iz nasprotne smeri ter trčil v nabrežino na levi strani vozišča.
Pri trčenju je avto odbilo in zavrtelo za 90 stopinj v levo ter ga obrnilo na bok. Voznik seje hudo poškodoval, z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Eksplozija gospodinjskega plina
V	ponedeljek, 4. septembra, okoli 19.30 je 58-letna Zofija S. iz Liboj na plinskem štedilniku priključila plinsko jeklenko. Ko je prižgala plin na gorilniku je
zaznala, da iz jeklenke uhaja plin, zato gaje ugasnila in odšla po soseda Stanislava Z., da bi napako odpravil. Ko sta s sosedom prišla do vhodnih vrat, je prišlo do eksplozije plina, ki je poškodovala vrata, okna in vmesni zid ter inventar v notranjosti. Delci stekla in rolet so padli tudi na osebni avtomobil parkiran ob stanovanjski hiši.
Na objektu, inventarju in avtomobilu je ob eksploziji nastalo za okoli 1.280.000 tolarjev škode. Zofija S. in Stanislav Z. pa sta pri tem utrpela nekaj prask po telesu, vendar zdravniške pomoči nista iskala.
policijska patrulja v Petrovčah ustavljala voznika osebnega avto-momobila Z-128,22-letnega Aleša K. iz Petrove. Na znak policistov, da ustavi, je voznik pospešil hirost in zavil k sušilnici hmelja v Arji vasi. Tu ga je patrulja izsledila. Policisti so hoteli voznika legitimirati, a se jim je uprl, tudi fizično in skušal pobegniti. V pomoč je kolegoma prišla intervencijska skupina s PP Celje. Vendar se tudi tem kršitelj ni prepustil zlahka. Ko so Aleša poskušali "namestiti" v intervencijsko vozilo, je policista brcnil v glavo in ga lažje poškodoval. Lažje poškodbe pa je ob uporabi fizične sile dobil tudi kršitelj Aleš, za katerega so kasneje ugotovili, da je imel v organizmu 1,53 promile alkohola. Po opravljenem postopku in zdravniškem pregledu, so Aleša napotili policisti doniov.
Iz avtomobila izginile marke in tolarji
Samo pol ure je potreboval neznanec, da je iz odklenjenega avtomobila Božidarja B., parkiranega pred stanovanjsko hišo na Polzeli, v nedeljo, 10. septembra zvečer, odnesel moško usnjeno torbico. V njej je imel lastnik nemške marke, tolaije in nekaj poslovnih papirjev. Z dejanjem je neznanec lastnika oškodoval za 320.000 tolaijev.
Poškodovana policist in kršitelj
V nedeljo, 10. septembra, je
Gnusno posilstvo mladoletnice v gozdu nad Šoštanjem

Kdo sta moška, ki sta pomagala nesrečnemu dekletu?
Urad kriminalistične službe Uprave za notranje zadeve Celje nam je v torek posredoval obvestilo za javnost, v katerem kriminalisti pozivajo neznana moška, ki sta pomagala posiljeni mladoletnici, da sodelujeta pri preiskavi.
6. septembra je mladoletno dekle na Policijski postaji v Veleiyu prijavilo posilstvo. Storilec, ki je izkoristil bežno poznanastvo z žrtvijo, je dekle s pretvezo, da ji bo pomagal poiskati zaposlitev, s svojim rdečim "jugom" odpeljal po stranskih poteh v hribe nad Šoštanjem ter jo v gozdu posilil
na posebej grob in poniževalen način.
Dekletu, ki se je sredi noči znašlo na neobljudenem kraju, ki ga niti poznala ni, sta pomagala moška, ki sta se na njeno srečo slučajno pripeljala mimo.
Osumljenec policiji in kriminalistični službi ni neznan. Že večkrat je bil obravnavan zaradi storitve kaznivih dejanj. Med drugim ima na vesti več posilstev. Tudi dejstvo, da zoper njega tečejo postopki na sodišču, prav zaradi suma storitve večih posilstev, ga pri tem zadnjem gnusnem dejanju ni oviralo.
Po dejanju je osumljenec pobegnil in se še skriva oziroma izmika prijetju, tako ima še vedno možnost izvrševanja kaznivih dejanj.
Pri razjasnitvi podrobnosti tega dejanja bi bila celjskim kriminalistom v veliko pomoč moška, ki sta nesrečnemu dekletu pomagala in del dogajanja tudi videla. Na Uradu kriminalistične službe UNZ Cejje so prepričani, da se bosta javila, saj sta že s svojim dosedanjim ravnanjem	pokazala
občutljivost in človečnost
28
Mednarodni obrtni sejem v Celju
Med 8. in 17. septembrom 1995 nas obiščite v hali L
MOBITEL d.d., PE CELJE
Lava 7, Celje, tel. 063 451 334, fax 063 451 811 MOBITEL d.d.. DC VELENJE
Stari trg 36, Velenje, tel./fax 063 852 890

mobitel
Mobitel vam spremeni življenje
HCffl
O P
E M A
Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4
Le malo proizvodov nosi znak slovenske kakovosti, med njimi pa so tudi proizvodi OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, VZMETNIC IN LEŽIŠČ proizvajalca NOVA OPREMA iz Slovenj Gradca.

W
NAJNIŽJE MOŽNE CENE
hala H celjskega sejma
Informacije: 0602 / 44 185,42 051
Nk Rudar
Kartoni krojijo rezultat

Nogometaši Rudaraja so že drugič zapored ostali brez točk. Po bolečem porazu na Prevaljah v predprejšnjem krogu so bili v nedeljo na domačem igrišču slabši tudi v derbiju z Biostart Publikumom, saj so gostje odšli iz Velenja s tremi točkami, ki jim jih je prinesel Andrej Gor-šek štiri minute pred koncem srečanja, potem ko je ušel dvema domačima branilcema in brez težav premagal nemočnega Stankoviča.
Gledalci so videli zelo malo zanimivih trenutkov, nekateri razočarani nad slabo igro rudarjev pa so že veliko pred koncem začeli zapuščati igrišče, pa čeprav so domači tedaj še imeli točko, in se tako izognili še večjemu razočaranju, saj niso videli zmagovitega gostujočega zadetka. Po tekmi sije marsikdo verjetno dejal, bolje bi bilo, da bi bil lepo sončno nedeljo izkoristil za obisk po-dežlja in za pripravo kakše sadne ozimnice ali za kašen izlet.
Ob takšni slabi nedeljski tekmi tudi v našo beležko nismo veliko zapisali. Nasprotnika sta bila vsak svoje obdobje igre. Do-
mačini so imeli nekaj več od nje v prvem polčasu, gostje pa v nadaljevanju. (Pol)priložnosti za zadetek so imeli Velenjčani več, a te ne štejejo, ampak seveda točke prinaša samo žoga v mreži. Prvo veliko priložnost na tekmi je imel v 13. minuti Ekmečič, toda njegovo žogo je zaustavila prečka. V 38. minuti je Komar zgrešil s približno štir ih, petih metrov mrežo reprezentačnega vratarja Zupana. Ta velenjski napadalec je tudi v 61. minuti potrdil, daje nasprotnikova mreža v novem prvenstvu zanj še vedno velika uganka in da bo treba na njegovo strelsko formo počakati še nekaj časa. Žurman mu je pripravil tako imenovano stoodstotno priložnost, vendar mu je celjski vratar ubranil strel z nekaj metrov. Pred velenjskimi vrati takšnih nevarnosti ni bilo, nekaj močno udarjenih žog pa je bilo na srečo vratarja Stankoviča netočnih.
Rudar: Stankovič, Oblak (S. Javornik), Hudarin, Polovšak, Balagič, Ratkovič, Pavlovič, Žurman, Komar (Šoštar), J. Javornik, (Pavič) Ekmečič.
vos
"Škale 95" so odigrali 12.krog, Saloon Pascal pa je z zanesljivo zmago zadržal vodstvo. Razultati: Vi£o Vinska Gora:Mušketirji 2:3, RSD Slovenski Sokoli:RBM Co-mmerce 2:2, Zlatorog Škale:Sa-loon Pascal 1:3, Madl Tris:KMN Fori Škale 1:7, Mister X-Cik Cak:Bambino 1:1; vrstni red: 1.Saloon Pascal 19, 2.KMN Fori Škale 17, 3.Bambino 17, 4.Mister X Cik Cak 15, 5.RŠD Slovenski Sokoli Velenje 12, 6.Zlatorog Škale 11, 7.Mušketirji 10, 8.Vigo Vinska Gora 7, 9-Madl Tris 6, 10.RBM Commerce 6; s 15 zade-
Drava:ERA Šmartno 2:1 (1:1)
Spet v zadnjih minutah
Na Ptuju sta obe moštvi tekmo pričeli izredno napadalno, domačini pa so bili v obrambi zelo ostri in so z lahkoto zaustavljali napade Šmarčangv.
Prvi so imeli priložnost gostje, vendar so nasprotni napad izvedli premalo natančno in prilika za zadetek je šla po zlu. V naslednjem napadu so domači izsilili kot in povedli. Bila je to 19.minuta, za tem pa so igralci ERE Šmartno močno napadli, prevladovali na igrišču, domači so se spretno branili in gostje so šele v 42.minuti izenačili, ko je Druškovič za glavo poslal žogo v mrežo.
V drugem polčasu je igra zvo-denela, obe ekipi sta le čakali na napako druge, zanimivo pa je, da je sodnik v tem delu pokazal kar tri rdeče kartone. Najprej ga je
prejel šmarški vratar Kališek zaradi prekrška izven kazenskega prostora in po dveh letih je v gostujoča vrata prvič stopil Magrič. V tem delu je sodnik izključil prvega domačega igralca in tik pred koncem še enega. Vseeno so gostitelji vmes dosegli drugi in zmagoviti zadetek, za vnovično izenačenje pa je Šmarčanom zmanjkalo časa.
Izgubljeno bodo morali nogometaši ERE Šmartno nadoknaditi kje drugje, saj izgubljajo preveč točk v zadnjih minutah tekem. V nedeljo bo v Šmartnem gostovala enajsterica Zagorja.
ERA ŠMARTNO: Kališek, Fajdiga, Jurčec, Irman, Omeragič, Grobelšek, Mašič (Hodžar), Mešanovič, Purg, Druškovič, De-lameja (Magrič).
■Janko Goričnik
Usnjar: Brežice 1:1 (0:0)
Za pokal le neodločeno
V	prvem krogu tekmovanja za sleovenski pokal so šoštanjski nogometaši igrali le neodločeno z borbenimi Brežičani. V slabih vremenskih razmerah sta ekipi igrali zelo borbeno in požrtvovalno. Domači so v prvem polčasu silovito napadali, nasprotnikove mreže niso uspeli zatresti, gostje so bili nevarni v nasprotnih napadih, razpoloženega Čaniča pa niso uspeli premagati.
Drugi polčas so oboji začeli previdno, žoga pa je bila večji del pri domačinih, ki so povedli v 70.minuti. Kovačevič je lepo prodrl, lepo podal Mrkonjiču na levo stran, po njegovem predložku pa se je v kazenskem prostoru najbolje znašel Verko. Žal so gostje le dve minuti kasneje izenačili. Trener Buškovič je po tekmi dejal: "Zaradi odsotnosti Rudarjevih igralcev in poškodb smo nastopili nekoliko oslabljeni. Vseeno smo igrali zadovoljivo in upamo na uvrstitev v naslednji krog tekmovanja."	■ vos
USNJAR: Canič, Lah (Verko), Mrkonjič, Daničič, Bernjak (Kos-treš), Kraljevič, Gabrič, Novak (Uršnik), Kovačevič, Osterc, Kljajič. _mL. Kostreš
"Škale 954" - Vodilna ne popuščata
V	l.ligi malega nogometa tki je najboljši strelec R.Hudarin
Mednarodni turnir na Češkem
Izvrstna igra velenjskih rokometašev
Na močnem mednarodnem turnirju v Ostravi na Češkem so poleg gostiteljev, ekipe Finetimex, osme v zadnjem češkem prvenstvu, nastopili še državni prvak Češke v prejšnji sezoni, Dukla iz Prage, tretji v minulem ruskem prvenstvu Polyot in Trnava, peta v minulem slovaškem prvenstvu ter velenjsko Gorenje.
Velenjčani so dobrih štirinajst dni pred novim slovenskim rokometnim prvenstvom potrdili dobro formo, saj so samo z eno izgubljeno točko zasluženo dobili turnir, za nameček pa so za najboljšega igralca razglasili Marka Cvetka, Kosta Semerdjijev pa je bil najboljši strelec s 25 zadetki.
Gorenjčani so premagali Finetimex z 29:19, Polyot s 27:26, v tretji tekmi pa igrali 25:25 z Duklo, ki je lani v ligi prvakov premagala kasnejšega evropskega prvaka Elgoriaga iz Španije. Z zmago nad Polyotom pa so se Rusom vsaj malce oddolžili za poraza v minulem tekmovanju za pokal Evropske rokometne zveze. Zanimivo, Polyot je turnir končal na dnu brez ene same točke. Drugo mesto je osvojila Dukla, tretje Finetimex in tretje Trnava.
Zadnjo preizkušnjo pred novim prvenstvom bodo rokometaši Gorenja imeli konec tedna na Jarnovičevem me-morialu konec tega tedna v Rdeči dvorani.
■ vos
NK Rudar
(Mister X).
V 2.ligi so odigrali že 15.-krog, strelci pa so bili izredno razpoloženi: Kalimero: Krokodilčki 5:1, Mušketirji veterani:Texas 5:2, Old Raiders:Kremenčkovi 1:5, Club Duo:Plešivec Ribiška koča 1:3, ŠK Cirkovce:Tempo Florjan 7:1, Topolšica prosta; vrstni red: l.Plešivec 26, 2.Mušketirji veterani 22, 3.Tempo Florjan 19, 4.Kalimero 16, 5.SK Cir-kovce 13, 6.Old Raiders 14 (-1), 7.Texas 12, 8.Club Duo 11, 9.Kremenčkovi 9, 10. Krokodilčki 6 (-2), 11.Topolšica 2 (-1),
Seznam nagrajencev prvega kroga nagradne igre Gre-gor:
1. letovanje na Kanarskih o-tokih, Agencija Manager: Zma-goslav Turkuš, 2. ročna športna ura Casio, Urarstvo in zlatarstvo Tamše: Nurija Galijaševič, 3. vikend paket v Atomskih toplicah, Zdravilišče Atomske toplice: Tomo Lipnik, 4. nakupovalni bon, Era velenje: Danilo Golob, 5. polsezonska vstopnica, NK Rudar: Matjaž Vrhnovnik, 6. po dve vstopnici za tekme Slo-

'fcieHi*-
NAPOVED REZULTATA
Mura: Rudar
Ime in priimek: Naslov:
Izrežite stavni listek in ga oddajte na stavno mesto najkasneje do 20. ure zadnjega dne pred tekmo.
Stavna mesta: ARKADA, OAZA, bife GRUDNIK Šoštanj, bile NA IGRIŠČU Gaberke

■tlEH^
NAPOVED REZULTATA
Mura: Rudar
Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se seštevajo.
Vsak igralec lahko v enem kolu sodeluje le z enim stavnim listkom, objavljenim v tedniku NAŠ ČAS. Dodatne stavne listke lahko dobite na stavnih mestih.
Dobiček od nagradne igre je namenjen financiranju mladinske, kadetske in pionirske selekcije NK Rudar.
Odslej bomo v vsakem kolu podelili nagrado najbolj učinkovitemu napovedovalcu izidov, torej tistemu, ki bo imel najboljše razmerje med številom vplačanih stavnih listkov in številom doseženih točk.
Nagrada: sezonska vstopnica za tekme NK Rudar za sezono 1996/97. Minimalno število vplačanih stavnih listkov: 5.
venija : Hrvaška in Slovenija : Ukrajina, NK Rudar: Matija Filipovič.
Seznam nagrajencev 5. kola:
1. miška s podlogo Acer, Trend: Borut Arlič, 2. dve vstopnici za tekme v Velenju, NK Rudar: Miro Ankon, 3. čiščenje oblačil, Kemična čistilnica Polak: Bogdan Lampret, 4. cvetlica, Cvetličarna Iris: Marjan Grudnik, 5. družinsko striženje, Figaro: Manca Mastnak.
Seznam nagrajencev 6. kola:
1.	miška s podlogo Acer, Trend: Stevančevič, 2. dve vstopnici za tekme v velenju: Galijaševič, 3. čiščenje oblačil, Kemična čistilnica Polak: Zmagoslav Turkuš, 4. cvetlica, Cvetličarna Iris: Zmagoslav Turkuš, 5. pedikura, Figaro: Zmagoslav Turkuš.
2.	lestvica po 6. kolu in končna lestvica 1. kroga:
1. Zmagoslav Turkuš 115 75, 2. Tomo Lipnik 43 30,3. Miro Ankon 69 23 ,4. Nurija Galijaševič 29 22, 5. Borut Arlič 54 22,6. Matjaž Vrhovnik 33 16,7. Bogdan Lampret 8 11, 8. Matija Filipovič 8 9,9. Jure Kovač 15 8,10. Danilo Golob 8 8
Prvouvrščeni prejme nagrado: letovanje na Kanarskih otokih. Med ostale uvrščene bomo podelili 5 nagrad. Žrebanje bo na tekmi med NK Rudar in NK Biostart Pu-blikum 10. septembra.	B
Atletika
m m m m m m
Devet medalj na DP
V soboto in nedeljo je bilo v Celju državno prvenstvo za starejše mladinke in mladince, velenjski predstavniki pa so osvojili devet medalj.
Pri dekletih je Jolanda Steblovnik zmagala na 400 ovire (63,18), seveda je bil to prvi Jolandin tek v tej disciplini, bila pa je še druga na 400 metrov (56,62); Majdakova je bila tretja v skoku v višino (163), štafeta 4x400 m (Čepelnik, Pugelj, Majdak, Steblovnik) pa je bila druga. Pri mladincih je bil Poles drugi na 400 ovire (55,50), tretji na 110 m ovire je bil Resnik, ki je z rezultatom 15,15 dokazal svojo obetavnost, drugi je bil v krogli Verbn-jak (14,43), prav tako drugi sta bili štafeti 4x100 m (Krajnc, Resnik, Janžovnik, Poles) in 4x400 m (Gutman, Janžovnik, Krajnc, Poles). Dobre rezultate so dosegli še drugi atleti. Obroneko-va je bila z osebnim rekordom četrta na 1.500 m, četrti in peti pa sta bila na 100 in 200 m Krajnc in Janžovnik.
Tako so tudi mladinci zaokrožili tekmovalno sezono z lepim uspehom, kar je lepa spodbuada za naprej. Sedaj jih čakajo še jesenski krosi, z njimi pa bo tekmovalna sezona v celoti zaključena.
UP. V.
Bahtiri zmagal v Kopru
Na sedemnajstem "Koprskem teku" je nastopilo veliko mladih tekačev iz vseh slovenskih akrajev, vrhunski tek prireditve za pokal koprskega župana in denarno nagrado (20.000 SIT) pa je v izenačeni konkurenci dovil Bekim Bahtiri (AK Velenje) pred Romeom Živkom (Trzin). V mladinski konkurenci je bil Hajdari iz Velenja drugi.	g
25.memorial Bojana Hrovatina
Janezu Hudeju še norma v kopju
V Ljubljani so slovenski paraplegiki nastopili na 26.memorialu Bojana Hrovatina in na 4.državnem prvenstvu v atletiki. Znova seje izkazal Janez Hudej, ki je zmagal v troboju (disk, krogla, kopje), pri tem z zmago in državnim rekordom v metu kopja (19,10 m) izpolnil še zadnjo posamično normo za nastop na paraolimpijskih igrah prihodnje leto v Atlanti, v tekmi z vozički na 1.500 m pa je bil z malenkostnim zaostankom drugi.
ie :
"Šmartno 95"
RBM Commerce še na vrhu
V ligi malega nogometa "Šmartno 95" so odigrali 14.in 15.krog. Rezultati 14.kroga: Abstinenti:Adriatic 0:3, Beni:Adsalute 2:0, Jastrebi:Andraž 2:4, Lajše:RBM Commerce 1:4, Podgora:Roje 3:0, Letuš:Little River 0:12; 15.krog: Roje:Letuš 4:4, Adsalute:Jastrebi 0:3 (bb), Abstinenti:Beni 0:2, Adriatic:Little River 1:3, AndražLajše 0:5, RBM Commerce:Podgora 1:0; vodi RBM Commerce pred Little Riv-erjem in Benijem.
mL. P.
Karate
Vpis in pričetek treningov
Karate klub Velenje, ki se ponaša z najstarejšo šolo karateja v Sloveniji, tudi letos vpisuje v začetniške tečaje za vse kategorije. Treninge bo vodil priznani mojster karateja in nekdanji republiški prvak Leon Kavzar, po starostnih kategorijah pa bodo treninge vodili izkušeni trenerji in nosilci mojstrskih pasov Drago Cingesar, Zdenko Miklavc, Zoran Rodič in Dušan Borovnik.
Na OŠ Šalek in na OŠ Miha Pintar Toledo bodo vpisovali še 20.septembra od 18.30 do 19.30. Tečaj je moč plačati z več čeki. Vsi stari člani so treninge pričeli po lanskem urniku ll.septembra.
Šahovske novice

V	soboto, 2. septembra, je bil v Gornji Radgoni ekipni hitro-potezni turnir. Prepričljivo, brez izgubljenega dvoboja, je zmagala ekipa ŠŠD z osvojenimi 21 točkami. Drugo mesto je osvojila ekipa INV Maribor (16), tretje pa ekipa Radenske (16).
V	četrtek, 7. septembra, je bil mesečni hitropotezni turnir za prehodni pokal ŠŠD za leto 1995. Udeležilo se gaje 22 tekmovalcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Vrstni red: 1. Andrej Novak (10.5 točke), 2. Milan Matko (9.5), 3. Tone Vedenik (9.5), 4. Milan Goršek (9) itd.
■Andrej Novak
Izidi 7. igralnega kroga, 10. septembra: Beltinci -Maribor 0:0, SCT Olimpija - Mura 1:2 (1:0), Rudar (Velenje) - Biostart Publikum 0:1 (0:0), HIT Gorica - Mag Korotan 2:0 (1:0), Primorje-Izola 6:0 (2:0).
Vrstni red: 1. Mura (13:5) 15,2. Primoije (15:6) 14,3. HIT Gorica (11:4) 14, 4. Rudar (Velenje) (7:5) 11, 5. Mag Korotan (8:8) 10, 6. Biostart Publikum (14:12) 9, 7. Maribor (10:9) 8,8. SCT Olimpija (12:12) 8, 9. Beltinci (3:11) 6, 10. Izola (1:22) 0.
Pari 8. igralnega kroga, 17. septembra: IZola - Maribor, Mura - Rudar (Velenje), Mag Korotan - Beltinci, Biostart Publikum HIT Gorica, Primoije - SCT Olimpija.
14. septembra 1995
OD VSEPOVSOD
MS CAS 13
Slovenska jamarska^ odprava Makedonija ^95
Doživetja so težko ponovljiva
Prejeli smo
Tako pravi pet Velenjča»ov, Domžalčan in kamerman - člani slovenske jamarske odprave Makedonija 95, ki so se v tej republiki mudili od 31. julija, trije do 12., preostali štirje pa do 21. avgusta. "Makedonci so res
nekaj posebnega, gostoljubni ljudje, njihov svet, zanimiv za speleologe, pa prav tako velik izziv," je pripovedoval ob obisku v naši redakciji vodja odprave Raj ko Bračič.
Vzrokov, zaradi katerih so se
Slovenska jamarska odprava je med drugim prikazala tudi
plezalno tehniko
odpravili v Makedonijo neznanim doživetjem in spoznanjem naproti, je bilo več: navezava mednarodnih stikov z drugimi jamarji, nova spoznanja s področja speleoloških ved, populariziranje te športno-razisko-valne dejavnosti zlasti med mladimi. Kaj od tega bodo uresničili, bo pokazal čas. "Odprava je bila dokaj uspešna, čeprav bi lahko dosegli še boljše rezultate. Na planini Krčin (na 2200 m nadmorske višine) nad mesto Debar oziroma tik ob albanski meji, smo pri raziskovanju terena našli zanimivo brezno, globoko približno 60 m. Nato nekaj dni ničesar. Ko smo se takšni brezvoljni, razočarani po 5, 6 dneh vrnili v Skopje, smo se povezali z makedonskimi jamarji. Ti so nam povedali za področja, ki jih sami še niso raziskali, o možnostih za obstoj jam pa so slišali. In res je bilo tako." V dolini Črnega Drina so našli 9 horizontalnih jam, zadnji teden odprave pa kar 16 brezen,
Priporočamo ugoden nakup vozil RENAULT v Levcu
Zelo ugodno posojilo brez pologa:
RENAULT 5 Five: Obrestna mera
R + 5% na 3 leta R + 8% na 4 leta R + 8% na 5 let
RENAULT CLIO: Obrestna mera R + 7% na 2 leti R + 7% na 3 leta R + 9% na 4 leta
Ostala nova Renaultova in druga rabljena vozila: Obrestna mera R + 9,5% na 4 leta.
PESTRA IZBIRA - takojšnja dobava vozil v zalogi
dLo.o. RENAULT SERVIS LEVEČ
Leveč 54, 63301 Petrovče Prodaja vozil Tel. 063/ 452-515
RENAULT
AVTO ŽIVLJENJA
Vtisi z New York maratona (2)
City
i i i i i i i
Piše: S. Lipnik
Drugega novembra smo poleteli z Dunaja bolj na sever, kot sem pričakoval. Leteli smo preko Wuerburga in Wuppertala v Nemčiji, med Amsterdamom in Utrechtom na Nizozemskem čez Sheffield in Liverpool v srednji Angliji, nad Severno Irsko, južno od Belfasta. Čez Atlantik je bilo v glavnem oblačno, le med Islandijo in Grenlandijo se je od Arktike proti Labradorju vlekel kot Jadran širok pas jasnine. Z višine 10.000 m nismo mogli zanesljivo ugotoviti, ali plavajo po morju ledene plošče ali se penijo valovi. Pred Novo Furlandijo smo zavili proti jugozahodu čez Novo Škotsko, vzhodno od Portlanda in Bostona, in se začeli spuščati proti letališču Johna Fitzgeralda Kennedyja v New York. Severozahodno za zalivom Jamaica Bay sem opazil urbano urejeno naselje individualnih hiš, veliko kot Savinjska dolina. Imel sem vtis, da bi vanj lahko postavil vse slovenske enostanovanjske hiše. Polet je trajal devet ur. Uro smo prestavili za šest ur nazaj in pristali na letališču ob petnajstih. Organi mejne kontrole so delali hitro in prijazno. "Look! The runners are coming!" Prvo prijetno presenečenje: njihovi policaji ne nosijo tako visoko nosu kot nemški, švicarski ali avstrijski, čeprav imajo zaradi gostega prometa dosti dela.
Nismo se najbolje znašli na velikem letališču. Končno smo le našli avtobus, ki nas je odpeljal v hotel v mestni četrti Queens. V Queensu živi 2 milijona ljudi, tu so bila nekoč posestva angleške kraljice, od njih je ostalo le ime četrti. Okrog osrednjega dela New York, Manhattana, ki nam je s filmov in televizije vsem znan, so še milijonske mestne četrti Brooklyn, Queens, Bronx ter Richmond na Staten Islandu. Mesto ima okrog 10 milijonov prebivalcev. Na desnem bregu reke
Hudson je drugo mesto, triinpolmilijonski New Yersey. New York je pravi Babilon. Na grobo ocenjeno je v njem tretjina belcev, potomcev evropskih priseljencev vseh narodnosti, druga tretjina črncev in tretja tretjina Latincev iz Srednje Amerike in Karibov ter Kitajcev, Korejcev in Vietnamcev. Opaziti je tudi precej Židov in Japoncev. Ljudje so prijazni, sproščeni in zvedavi. Newyorčani dihajo občutno bolj svež zrak kot mi v Šaleški dolini. Mesto je odprto proti Atlantiku in v notranjost kontinenta. Stalno bolj ali manj piha veter. V petek, četrtega novembra, je zavijalo kot prava kraška burja. Cele vrste velikih termoelektrarn ob rekah Hudson river in East river ni čutiti v zraku. Nekaj že naredita ljubi bog in veter, vsega pa gotovo ne. Cene, preračunane v tolarje, so podobne našim. Nesmiselno bi bilo jemati s seboj živila. "Fast food", hitro pripravljena in použita hrana, ki je na razpolago povsod, naredi svoje. Ogromno je debelih ljudi, zlasti med črnci in Latinci. Kvaliteta živil je zelo podobno deklarirana kot doma. Za domačine, ki izkoriščajo vrsto ugodnosti v trgovinah ter nenehne razprodaje, je ceneje kot za slučajne kupce. Simbol mesta je jabolko. Jabolka so tu zelo cenjena. Na stojnicah s sadjem zavzemajo najmanj polovico prostora jabolka, eno četrtino banane, eno četrtino pa ostalo južno sadje. K obrokom hrane sodijo praviloma tudi jabolka
Pogosto je mogoče videti na ulicah policaje. Če prosite policista za informacijo, vam je pripravljen razlagati tako dolgo, da boste razumeli. V večjih trgovinah, hotelih in drugih lokalih, kjer se zbira mnogo ljudi, je pri vhodih in izhodih opaziti krepke varnostnike. Primerjava z razmerami pri nas najbrž ni lahka.
od tega je bilo eno globoko 100 m, ostala od 20 do 60 m. Žal, so bila brezna, ki so na kupu na majhnem prostoru, še zatrpana s snegom, sicer bi jih raziskali precej globlje. "Lani je bila tod huda zima, letos pa ne daljšega sušnega obdobja in sneg še ni skopnel." Rajko pravi, da so menda nekatere jame globoke tudi do 1000 m. Morda bo slovenska odprava nadaljevala začeto delo čez dve, tri leta.
Po dogovoru naj bi prihodnje leto makedonski jamarji članom velenjske odprave obisk vrnili. Skupaj naj bi pregledali še kakšno neraziskano področje pri nas in se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Velenjčani se jim bodo ob tej priložnosti poskušali na najboljši način oddolžiti za gostoljubje. Zahvaljujejo pa se tudi vsem tistim, ki so jim odpravo "Makedonija 95" omogočili, jih podpirali in na poti tudi spremljali.
U(tp)
Očistimo Smrekovec!
Občinski odbor SDSS Šoštanj in druge stranke slovenske pomladi pripravljajo čistilno akcijo Smrekovec 95, ki bo v nedeljo, 17. septembra. Akcija se bo pričela ob 9. uri, do 12. ure pa naj bi udeleženci že počistili priljubljene kotičke ob koči, kjer mnogi obiskovalci, kot ugotavljajo organizatorji, po piknikih pozabijo pospraviti za seboj.
Po opravljenem delu bo sledilo družabno srečnje.
Organizator je predvidel tudi možnost slabega vremena, zato bo v tem primeru akcijo preložil za teden dni, na nedeljo 24. septembra, ko bo akcija in družabno srečanje tudi, če vreme ne bo preveč prijazno,
mkp
■i
HBHHI
16 let pozneje! •••••••••••••
Prenočitvene zmogljivosti v Velenju
V	juniju 1979. leta je bil izdelan prvi predlog osnutka programa ureditve in razširitve prenočitvenih kapacitet hotela Paka. Ta prvi osnutek programa ni bil ovržen ali popravljen, pa tudi sprejet ni bil, veijetno zaradi pomanjkanja kapitala. Po 16-ih letih lahko ugotovimo sledeče:
1.	Politične in gospodarske spremembe, ki so nastale v letih 1990-1995 v Sloveniji, ko smo prešli iz planskega v tržno gospodarstvo, se moramo dobro zamisliti, kako sedaj naprej. Ugotoviti moramo, kaj naj se napravi s hotelom Paka, saj brez zadržkov lahko določimo za ta objekt sledečo diagnozo:
-	zastarelost objekta (34 let),
-	nefunkcionalnost (zima - poletje),
-	osiromašena kadrovska zasedba,
-	osiromašena ponudba storitev,
r slabo tekoče vzdrževanje hotela kot celote.
2.	Poiskati bi morali najboljšo rešitev za sanacijo obstoječega stanja, tako da bo Velenje pridobilo (imelo) takšen hotel, ki ga nujno potrebuje. Velenje potrebuje urejen hotel visoke B-kategorije. Lastnik hotela (investitor) se bi moral (ni pa nujno) opredeliti med sledečimi možnostmi:
-	staro Pako znotraj in zunaj obnoviti in polepšati,
-	izgraditi povsem nov hotel na novi lokaciji,
-	na zemljišču stare Pake izdelati nov osnutek takšnega programa, ki bo zanimiv in stvaren za investitoija (investitorje), za potrebe mestne občine Velenje, za poslovnega in prehodnega gosta, za tujo in domačo turistično agencijo in ne nazadnje za našega domačega gosta - občana.
Pri izdelavi osnutka programa mora investitor misliti, da bo izgradil kvalitetne prenočitvene zmogljivosti in druge potrebne prostore, ki jih hotel potrebuje za potrebe gospodarstva, športnih, kulturnih in drugih prireditev v Velenju.
Nov hotel Paka naj bi imel približno od 100 do 150 postelj. Točno število pa bo določil investitor, ko bo izdelal nov osnutek zahtevnega programa, ki bo osnova za uspeh pri izdelavi idejnega in potem glavnega projekta. Doseči je mogoče - samo mogoče!
3.	Pri izdelavi osnutka programa bi se morali odločiti za varianto C v točki 2. Idejni program bi moral sloneti na povsem novi urbanistični rešitvi in ureditvi tega prostora, ki meji na:
-	Rudarsko cesto - vzhod,
-	Prešernovo cesto - sever,
-	Kraigherjevo cesto - zahod in
-	Šaleško cesto - jug.
Staro Pako bi morali povečati (takšna, kot je, ni več zanimiva) in s tem pridobiti nove notranje površine, ki jih takšna hotelska hiša potrebuje. Zunanje proste površine pa bogato urediti.
Potrebno bi bilo porušiti nekdanje kegljišče, obstoječo kuhinjo, gospo-darsko-pritlični objekt in vse, kar bo v napoto pri izgradnji nove Pake.
Kakršnekoli polovične rešitve bi pomenile ob zaključku te zahtevne naloge polovični uspeh ali celo neuspeh investitoija (investi-toijev), urbanistov, projektantov in občinskega vodstva v celoti.
Zavedati se moramo, da je v centru mesta to edina prosta lokacija, druge ni!
Zamisliti se je nad najstarejšim hotelom v Portorožu, ki je še zmeraj zaprt, sameva in propada. Ali lahko isto usodo doživi hotel Paka? Upajmo, da ne! Velenje nima morja, ima pa močno gospodarstvo - poslovni turizem, in druge razvite dejavnosti, kot so šport - športni turizem, kulturno dejavnost - kulturni turizem in še drugo.
V	doglednem času se bo razvil tudi verski turizem z izgradnjo veličastne cerkve v Velenju.
Ne smemo pozabiti, daje versko-romarski turizem zelo zanimiv, saj prihajajo verniki v kraj od povsod, pa tudi iz tujine. Velenje bo s tem pridobilo dušo, ki jo potrebuje za še hitrejši razvoj mesta in okolice.
Na ta način bi center Velenja veliko pridobil in bi se povečale želje in hotenja vseh občanov Velenja in okolice, da se Velenje kvalitetno obnavlja, raste, se razvija in živi!
Ko smo odpirali 8. julija 1961 hotel Pako, smo bili vsi tedaj zaposleni delavci ponosni, da imamo v Velenju tako lep hotel. Tudi gostje so bili z njim zadovoljni. Toda čas hiti, čas veliko pomeni! V bitki s časom pa vsi izgubljamo!
■ Mitja Lap
Mnenje
Praznik občine Šoštanj
Razmišljajo o novem datumu
I se nadaljuje j
I
V 32. številki Našega časa smo prebrali, da člani stranke SDSS razmišljajo o novem datumu, ki bi ga naj občina Šoštanj praznovala kot svoj občinski praznik. Vzrok spremembe: sedanji datum 8. oktober naj bi bil preveč ideološko obarvan.
Če vemo, od kod predlog za spremembo prihaja, potem se ne moremo čuditi. Čudimo se lahko le temu, da predlagatelji niso predlagali tudi spremembo imena Šoštanj v "Schoenstein". Verjetno tudi v tem predlogu ne bi bilo ideološkega barvila.
Člani ZB NOB Šoštanj, Floijan - Skorno, Ravne in Gaberke sprašujemo stranko SDSS in gospoda Petra Radoja osebno, če se zaveda pomembnosti datuma 8. oktober 1941. Prav gotovo ne. To
je datum, ko je prvič v zgodovini slovenska partizanska vojska osvobodila neko mesto, in to v osrčju okupirane Evrope.
Glede razcveta mesta Šoštanj pa tole: primerjajte razvoj in razcvet Šoštanja od leta 1436. do začetka druge svetovne vojne in razcvet po končani vojni do danes. Pa četudi ne upoštevamo zgrešenih načrtovanj rudaijenja v Šaleški dolini.
Prepričani smo, da bi imeli svetniki občine Šoštanj mnogo nalog in problemov, ki bi jih bilo nujno rešiti v korist vseh meščanov in krajanov okoliških krajev, ki sestavljajo občino Šoštanj.
Ko bodo rešena ta pereča vprašanja, bi se lahko lotili tudi ideologij.
In ne nazadnje, v občini Šoštanj niso za spreminjanje imen in datumov praznikov pris-
tojni le člani SDSS, temveč je to stališče vseh tu živečih, ki zahtevamo odločitev na referendumu.
V kolikor za SDSS imena žrtev na spomenikih NOB ne pomenijo drugega kot ideološke obarvanosti, bi se vsaj lahko zavedali, da so bila ta življenja žrtvovana tudi za njih. Če ne bi bilo njih, ki so umirali med drugo svetovno vojno, bi bili tudi člani SDSS še danes sužnji v opankah tistim, katerim so tudi v najtežjih dneh služili njihovi predniki.
O usodi občinskega praznika naj se izrečejo vsi in ne samo posamezniki, predvsem pa ne tisti posamezniki, ki skušajo tudi na Štajerskem zasejati sindrom razdora iz Ljubljanske pokrajine.
■ Odbor ZB NOB Šoštanj
T
OBVESCEVALEC
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
8 8 » » 8 S
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki:
Četrtek, 14. septembra - dnev-
ni dežurni dr. Rus, nočni dr. Urbane in dr. Slavič Petek, 15. septembra - dnevni dežurni dr. V.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Lazar Soboto, 16. septembra-dežurni dr. Rus in dr. Ramšak Nedeljo, 17. septembra -dežurni dr. Rus in dr. Ramšak Zobozdravstvo: V nedeljo, 17. septembra - dr. Ranko Bakulič v dežurni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 15. septembra do 22. septembra - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova, mobitel: 0609-633-677.

MESTNA OBČINA VELENJE
Urad za gospodarske javne službe objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo del Sanacija plazu I. na lokalni cesti št. 8237 Vinska gora - Janškovo selo.
1.	Orientacijska vrednost del je 10.000.000,00 SITT Prevdviden rok pričetka del je 29.9.1995.
2.	Razpisno dokumetacijo dobite v tajništvu Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje, Titov trg 1, soba št. 6/IV, vsak delovni dan od 10.00. do 13.00. ure od 18.9.1995 do 21.9.1995.
Projektna dokumentacija je na vpogled v tajništvu v enakem času.
3.	Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: cena, plačilni zamik plačila, kompletnost ponudbe, reference, rok izvedbe, fiksnost ponudbe, opcijski rok in druge posebne ugodnosti ponudnika.
4.	Interesenti morajo oddati ponudbe najkasneje do 26.9.1995 do 12. ure v tajništvu Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje, Titov trg 1, soba 6/IV, v zaprtih kuvertah z oznako" Ponudba za sanacijo plazu I. na LC 8237 - ne odpiraj!"
5.	Urad za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje si pridržuje pravico, da odda dela v spremenjenem obsegu v letošnjem letu, glede na finančne možnosti.
6.	Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petnajstih (15) dneh od dneva odpiranja ponudb.
PREDSTOJNIK URADA: Tone BRODNIK, ing. var.
RUDNIK LIGNITA VELENJE
tfV
H nn
w*

v;:
%
Rudnik lignita Velenje RAZPISUJE natečaj za oddajo poslovnega prostora v najem
Prostor se nahaja v pritličju stanovanjsko - poslovnega objekta na Cesti talcev 3, Šoštanj, v skupni izmeri 91,65 m2 in sicer: soba 15,25 m2, soba 15,40 m2, soba 18,42 m2, soba 13,18 m2, kuhinja brez opreme 9,35 m2, sanitarije 9,35 m2 ter hodnik 10,70 m2.
Cena za najem znaša 15 DEM netto za m2 mesečno, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije.
Prostor se daje v najem za mirno dejavnost za določen čas (predvidoma 5 let).
Najemniki so vabljeni, da oddajo pismene ponudbe na naslov Habit, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje v roku 15 dni po objavi v časopisu.
Pri izbiri najemnika bo odločala dejavnost, ki bo najmanj moteča za stanovalce in ponujena cena najemnine.
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 4. septembra do 10. septembra 1995 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
7. 9. AMP Šoštanj
. 160 mikro-g S02 /m3 zraka
MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOUA
SOS
TOP
14.9. 05,9. 06.9. »7.9. Q8.9. 09,9. «10,9.

\ \ ■
m
V petek otvoritev razstave na gradu
»■m- m u % m & m m ® & ® ® % m m m m m & % ® %
s i $ i s i i i s m m s
"Prostorska postavitev"
Jutri ob 20.h bodo v galeriji na velenjskem gradu otvorili razstavo instalacij z naslovom "Prostorska postavitev" mladih avtorjev Borisa Oblišarja in Anite Kranjc. Razstava, ki jo je pripravila Galerija KC Ivana Napotnika, bo na ogled do 6. oktobra, seveda pa vas vabimo že na otvoritev.
■ bš

51.950,0» 9.500,00 5.130,00 3.500,00 \\ 150,00 dali®
" rt® !« +
Cene so s polnim davkom, v primeru naše montaže davek 3% na material in delo.
Telefon 063/851 -919,854-867.
VABIMO VAS NA CEUSKI SEJEM HALAC1 od 8. 9.-17. 9.
TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax:: 063/728-080
***
POSEBNO UGODNA PONUDBA
SLADKOR 50/1 kg MOKAT500 25/1 kg MOKA T850 25/1 kg OLJE ZVIJEZDA12/11 VEGETA1 kg Č0K0LIN0 200 g PRAŠEK PERSIL 2,4 kg PRAŠEK ARIEL 2,4 kg PRAŠEK WEISSER REISE PAMPERS PLENICE
/>/?/ NAKUPU RAZNOVRSTNEGA BLAGA IN TAKOJŠNJEM P'AČILU V VREDNOSTI: NAD 4.000 SIT VAM PODARIMO KAVO V NAŠEM BISTROJU, NAD 7.000 SIT 100 g KAVE IN NAD 10.000 SIT BUTELJKO. ČE PA NIMATE ČASA ALI SVOJEGA PREVOZA, NAS POKLIČITE PO TELEFONU IN NAROČENO BLAGO VAM BOMO BREZPLAČNO PRIPEUAU NA DOM. PRI NAKUPU DOSTAVUENEGA BLAGA NAD 10.000 SIT PA PREJMETE 100 g KAVE.
*** KDOR VARČIJE- V KOŠARICI KUPUJE ***
***
104,90	JERUZALEMČAN 12/1	315,00
51,50	PIVO ZABOJ	1.645,00
41,90	KROMPIR ZA OZIMNICO BELI	23,90
156,90	KROMPIR DEZIRE, SANTE	21,90
959,00	ČEBULA ZA OZIMNICO 10/1 kg	69,90
139,90	KRMNA KORUZA	25,90
629,90	KRMILNA MOKA	17,90
649,00	KRMNI JEČMEN	20,90
495,00	KAD PVC ČRNA 2201	2.890,00
1.499,00	MESOREZNICA št. 32	5.999,00
k a im o v i: l i: k j i?
ČETRTEK, 14.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 15.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00Na svidenje.
SOBOTA, 16. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 PoročilST7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 17. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 | Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 18.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 19.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 20.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
KINC WNC IKIINC
DOM KULTURE VELENJE
f S $ S 38»
Sobota, 16.9. ob 19. uri Nedelja, 17. 9. ob 18. uri BATMAN ZA VSE ČASE - akcijski spektakel
Režija: Joel Schumacher Vloge: Val Kilmer, Jim Carrey, Ni-cole Kidman, Tommy Lee Jones... Tokrat Batman rešuje mesto Go-tham pred dvema uničevalcema. Malega genija, ki ga nihče ne jemlje redsno, dokler se ne sprevrže v zlobnega uničevalca vsega dobrega, predvsem pa hudega nasprotnika Batmana, igra popularna Maska Jim Carrey, njegovega delodajalca in predvsem zlobnega maščevalca, ki želi z zlom zavladati mestu pa Tommy Lee Jones. Batman se jima na vse kriplje upira in z zlobnežema seveda tudi pomete, toda pri tem mu pomaga lepa psihologinja, v katero se Batman zaljubi in jo igra Nicole Kidman, ne pozabimo pa še na Robina, kije bil nekoč akrobat, dokler mu zlikovca nista pobila družine...
Plm z neverjetnim nabojem akcije, specialnih efektov in precej humorja.
Za ponedeljek, 18. 9., in torek, 19. 9., načrtovani predstavi fil-
mov CAMILLA In ROMANCA V MIAMIJU odpadeta zaradi prireditev ob tednu Pike Nogavičke!
KINO ŠOŠTANJ
Četrtek, 14.9. ob 18. uri BATMAN ZA VSE ČASE - akcija, komedija
Ponedeljek, 18. 9. ob 19. uri ROMANCA V MIAMIJU - romantična komedija Režija: David Frankel Vloge; Sarah Jessica Parker, Anto-nio Banderas, Mia Farrow
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 15. 9. ob 18. uri BATMAN ZA VSE ČASE - akcijski spektakel, komedija Torek, 19.9. ob 19. uri ROMANCA V MIAMIJU - romantična komedija
Naslednji filmi: HITRI IN MIRTVI, CASPER, FARINELLI, CONGO, NAJINI MOSTOVI, DOLORES CLAIR-BORNE...
Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo.
gorenjefiningd
Simona Blatnika 2 (prostori Interevrope) Tel. 063/854-973, 854-967
ENKRATNA PRILOŽNOST V mesecu SEPTEMBRU!!!
VELIKA AKCIJA - izjemno ugodnotF
*	Televizorji:
-	BTV Universum, 71 cm, stereo, TTX 89.990,00 SIT
-	BTV Universum, 63 cm, stereo, TTX 84.900,00 SIT
-	BTV Diadem, 63 cm, stereo, TTX, SAT 120.827,00 SITI NEVERJETNO - MOŽNOST NAKUPA TELEVIZORJEV NA 10 ČEKOV-brez obretfi§
*	Ne spreglejte:
-	mikrovalovna pečica kombinirana 59.900,00
-	šivalni stroj Privileg 39.000,00
-	Videorekorder Philips 49.900,00
Omogočamo Vam GOTOVINSKI POPUl
*	Nudimo Vam še:
celoten program bele tehnike Gorenje, audio - video tehniko priznanih proizvajalcev (Panasonic, Grundig, Tehnics) in male gospodinjske aparate!	__	j
Oglasite se - ne bo Vam žal, saj Vam poleg konkurenčnih cen nudimo še IZJEMNE plačilne pogoje!
i..-.....*.......................—.....-j......................................;....................—........................—........................—\——.—i-^-^aJH
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta
VINKA SERMEKA
1930 -1995 Šercerjeva 7, Velenje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala kolektuvu Premogovnika Velenje, Rudarski godbi, Častni straži, govorniku g. Planincu, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred ter sosedom iz Šercerjeve 7,9,11. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči VSI NJEGOVI
ZAHVALA
ob smrti dragega očeta in dedija
FRANCA FRISKOVCA
iz Konovega, Vodovodna 11 20.11.1908-5.9.1995
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala govornikoma gospodoma Karlu Stropniku in Jožetu Lemplu, kolektivu Rudnika za častno stražo in godbo. Enako zahvalo izrekamo tudi gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči VSI NJEGOVI
A. septembra 1995
GIBANJE PREBIVALSTVA
MALI OGLASI
KAMNOSESTVOPODPECAN
Izdelovanje nagrobnikov, okenskih polic m $fop *
Tel.: 857-558, Šale
OPRAVIČUJEM SE GOSPODU ŠMAJSU, ker meni, da sem ga obtožila, daje zastrupil našega Iju-bljenčka-psa. Nisem ga obtožila, vendar sum pa Se vedno ostaja. Slavica Naraločnik. KUPIM MANJŠO HIŠO v Šaleški ali Savinjski dolini. Telefon 063-852-990.
INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za osnovno in srednje šole. Telefon 856-801.
GOLF JXD, letnik 86, prva barva, prodam. Telefon 728-174 popoldan. NAJAMEM DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU. Telefon 857-433 med 12. in 13. uro. BREJO KRAVO PRODAM. Telefon 882-824.
PRODAJA GRAHASTIH NE-SNIC. Telefon 472-071.
DEKLE ZA STREŽBO V BIFEJU,
zaposlim. Telefon 720-630. 400 LITRSKO OHRANJENO SKRINJO prodam. Telefon 856-067 Bojana.
15 AROV SILAŽNE KORUZE, prodam. Telefon 885-146. TELIČKO ALI BIKCA, starega 7 do 10 dni kupimo. Telefon 851-906.
NEMOGOČE JE MOGOČE!!!
Najdite si kjerkoli in kakršno koli vozilo, ŽAREK Vam nudi SUPER POSOJILO. Žarek d.o.o., J.Vrabiča 10 a, Velenje, tel/fax:063-856-537 ali 856-286.
NOV DALJINSKI TELEFON ABASO-
NIC 500 m, prodam za 8500 sit. Telefon 850-552. KRAVO SIMENTALKO v 4 mesecu, brejo, prodam. Franc Gril, Metleče 13, Šoštanj.
DOPUSTI SO PRI KRAJU, ZAČNIMO DELATI! Za pridne dober zaslužek. Pogoj avto in prosti popoldnevi. Telefon 066-272-111 ali 066-74-163 ali 066-282-687.
MADŽARSKA LENTI-nakupo-
valni izlet. Odhod avtobusa 16.9. ob 5. uri ispred Rdeče dvorane. Dodatne inf. 853-081,850-449.
VVARTBURG z Gofovim motorjem in 100 kg neškropljenih češpelj ugodno prodam. Telefon 857-679. ZAPOSLIM KV KUHARJA AU KUHARICO. Telefon 856-845. PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE, telefon 856-899. RABLJEN HLADILNIK IN PRALNI STROJ POCENI PRODAM. Telefon 855-038.
OPEL KADET 1,2, letnik 77, prodam. Telefon 851-506 zjutraj do 10 ure ali zvečer od 20. ure dalje. HUNDAI PONY 1,5 GLS, letnik 91, prodam. Telefon 892-195. RENAULT-5, letnik 93, reg. do 2/96, prodam za 10.400 DEM. Te-lefon 854-665._
CESPUE DOMAČE NA DREVJU večje količine prodam in otroško posteljico. Telefon 881-245.
BIKCA, starega 10 tednov, prodam. Telefon 852-758. R CLIO 1,2, 5 vrat, letnik 91, prevoženih 42.000 km, prodam. Telefon 855-347.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, novo, še ne vseljivo v Veliki Pirešici, prodam. Telefon 853-129. TELIČKO SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 893-025. BIKCA SIMENTALCA, za rejo in prašiče 40-80 kg prodam. Telefon 778-523.
ANTENO CB AGP 27PRODAM. Telefon 882-340. SYNTHESIZER CASIO 465,
sound CT 636, prodam prodam za 30.000 sit. Telefon 856-233 zvečer.
NESKROPUENA JABOLKA,
carjevič, za prešanje prodam. Telefon 857-766.
PRODAM 160 kom pšeničnih in 20 kom rženih ŠKOP za streho. Cena po dogovoru. Stanko Antlej, Gorica 1, Dobje pri Planini ali po telefonu 063-795-063. ZASTAVO KAMION 83-10 nosilnosti 5 ton, prodam. Telefon 0602-59-016 zvečer.
KUHINJO GORENJE, rjavo s šan-kom, ugodno prodam. Telefon 853-708.
fT^ivtCftCtf^
TtofaotMiA
Začetni in nadaljevalni tečaji NEMŠČINE in ANGLEŠČINE za otroke, učence in dijake
Prijave in informacije na tel.: 881-232 do 20. septembra!
KUPIM PODJETJE s sedežem v Velenju, ki ni ali je zelo malo obratovalo. Telefon 852-790.
POSLOVNE PROSTORE v središču Mislinjecca 200 m2, primerne za gostinsko in trgovsko dejavnost, prodam. Telefon 0602-55-377.
ZELJE ZA OZIMNICO PRODAM. Cena 20 sit/kg. Telefon 726067 ali 726-067.
NUDIMO ZIDARSKA IN FASA-DERSKA DELA. Telefon 831-728
UGODNI GOTOVINSKI KREDITI
do 3 leta 8% + R, do 4 leta 10,5 % + R.
Občina Velenje
■ »{■»»■»■»»»•■■■»KUPU«
Poroke: Eisner Dejan, Maribor, Na soseski št. 10/a in Natali Perbil, Paka pri Velenju št. 35/a; Dušan Kvar, Velenje, Goriška c.št. 43 in Mo-nika Ploh, Velenje, Goriška c.št. 39. Smrti: Adolf Šantl, roj. 1934, Celje, Pečovnik št. 57; Frančiška Vipotnik, roj. 1909, Griže št. 30; Frančišek Friškovec, roj. 1908, Velenje, Vodovodna št. 11; Adolf Kune, roj. 1931,
Čma na Koroškem, Rudarjevo št. 18; Marija Praznik, roj. 1913, Ravne št. 75; Branko Meža, roj. 1921, Velenje, Koroška c.št 5; Ana Ramšak, Rečica št 111, Laško; Solina Slavko, Velenje, Kersnikova c.št 11; Justina Do-breje, roj. 1910, Lokovica št. 144.
Občina Žalec .
Poroke: Roman Ocvirk, Ponikva pri Žalcu in Daija Švajger, Braslovče; Ja-
nez Razboršek, Arja vas in Rozika Arnšek, Šmartno v Rožni dolini; Marjan Vaši, Ločica ob Savinji in Alenka Trantura, Ločica ob Savinji. Smrti: Ana Dosedla, stara 74 let upokojenka, Žalec, Prežihova 3; Jožef Brecl, star 60 let, upokojenec, Kasaze št 106; Jože Kroflič, star 67 let upokojenec, Kasaze št 32; KarolinaZajc, stara 95 let, upokojenka, Žalec, Savinjska c. 10; Andrej Zaje, star 79 let, upokojenec, Sp. Grušovlje št 14.
POMIVALNI STROJ PRODAM. Telefon 853-924 zvečer.
BRUNARICO POCENI PRODAM.
Telefon 723054.
PRALNI STROJ GORENJE in skrinjo 3201, prodam 50 % ceneje. Telefon 851-776.
DVONADSTROPNO POSTELJO zjo-giji, dimenzij 1.80 x 80 prodamo na 2 obroka. Telefon 893-734.

Oldy d.o.o. Polzela 38, tel.: 720-592 PE VELENJE (Era ŠPORT), tel.; 854-391
*** SUZUKI***
PRILOŽNOST ZAMUJENA NE VRNE SE NOBENA: IZREDNI POPUSTI ZA VOZILA SUZUKI-V ČASU "MOS"!
-	vsi modeli BALENO
-	40.000,00 SIT cenejši
-	SAMURAI
-	60.000,00 SIT cenejši
-	VITARA 3
-	80.000,00 SIT cenejši -VITARA 5
-100.000,00 SIT cenejši
Popusti veljajo za navijače NK
Rudar in obiskovalce mednarodnega obrtnega sejma v Celju (dokazilo - vstopnica!)!
ODDAMO POSLOVNE PROSTORE S SKLADIŠČI v Novem Celju. Telefon 063-715-608 ali 715-689, MOBITEL 0609-611-257. DRUŽINA, KI BI RADA ŽIVELA NA KMETIJI in redila živino jo dobi v najem in upravljanje. Možno dedovanje po dogovoru. Telefon 885-273.
DVOSOBNO STANOVANJE v izmeri 53 m2 prodam. Telefon 851-860.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina in brata
Vedro sijalo je obličje milo in usta tvoja, kot bi se smehljala:
Končan je boj, trpljenje je minilo.
"Mlad umrje, kdor od bogov izbran je."
FRANCA JUVAN A - mlajšega
iz Goriške ceste v Velenju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno soželje, darovano cvetje in sveče ter za prispevke za sv. maše. Hvaležni smo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom. Zahvaljujemo se za poslovilne besede,ki jih je izrekel g. Stane Planine v imenu KS, gospodu župniku za opravljen obred in lepe misli ter pevcem za zapete pesmi. Še posebej se zahvaljujemo gospe in gospodu Ročnik ter vsem sodelavcem "Preste"d.o.o. za izkazano pomoč.
Žalujoči: oče Franc in mama Matilda, brat Peter z družinoter sestra Zdenka s hčerko Majo.
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi dragega moža, skrbnega očeta in starega ata
MARTINA ROGLŠKA
31.10.1935-31.8.1995
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da Te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat havala Ti dobrota Tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena.
Iskrena hvala vsem, ki ste tudi vsem, ki ste ga
se prisrčno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih
stali ob strani in nam nesebično pomagali. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu Silvu Molanu za opravljen obred, govorniku Vladu Kompanu za poslovilne besede, oktetu Zavodeni in cerkvenemu zboru, sodelavcem TUŠ in TEŠ Šoštanj. Hvala Gozdarjem, častni straži in praporščakoma RK Zavodnje ter DU Šoštanj, mu darovali cvetje, sveče in denar za svete maše, kakor v velikem številu pospremili k preranemu grobu.
VSI NJEGOVI
■HMC^j
IS
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Fdta 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje St 23/2692 je 'Mas Cas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifria številka 3, za katere se piaGjje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špe-gel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva In uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev.
Ra£. prelom in oblikovanje: I1IHIJI1IIMII1IKV1 in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Izletnikov avtobus
pod cesto
■ Jože Miklavc
Najpreh grožnje po telefonu, v četrtek pa je razneslo bombo
ilo. To se mu ni posrečilo, saj je avtobus zdrsnil pod kamnito škarpo do prve, dovolj velike smreke, ki gaje na srečo zadržala. Če drevesa ne bi bilo na pravem mestu, bi avtobus pristal sredi novozgrajene stanovanjske hiše.
Zakaj je do nesreče prišlo, bodo povedali pristojni strokovnjaki, zdi pa se, da so vozilu odpovedale zavore, popustila je železna ograja na škarpi, kamenje pod njo pa se je zrušilo pod težo avtobusa. Precej nevšečnosti so imeli tudi delavci Izletnika, ki so dvigovali avtobus. Brez ustreznega dvigala seveda ni šlo - pa še znjim komaj v dobrih sedmih urah.
Slika: Avtobus pod planinskim domom na Paškem Kozjaku.
Bombni "napad11 na podjetnikovo hišo še nepojasnjen
Na Paškem Kozjaku, pri planinskem domu, se je prejšnjo soboto pripetila nekoliko neobičajna prometna nezgoda. Izletnikov avtobus, ki sicer vozi med k«y i okrog Laškega, je pripekal upokojence na izlet na Paški Kozjak.
Ko so ti izstopih, je voznik poskušal obrniti voz-
Ker prostore potrebujejo še naprej za prejšnje namene, so se pač odločili, da jih bodo nazaj dobili po sodni poti. Prva izpraznitev na začetku julija letos ni uspela, prejšnji četrtek pa je bilo pravici kočno le zadoščeno.
■ vos
V noči iz srede na četrtek, vzgodi\jih jutranjih urah, je neznanec odvrgel bombo pred hišo velenjskega podjetnika Srečka V., ki živi v industrijski coni Paka pri Velenju. V času, ko so kriminalisti UNZ Celje še preiskovali območje, smo na prizorišče nočnega bombnega "napada" prišli tudi mi. Hišo in dvorišče smo lahko zaradi preiskave opazovali le od daleč, vendar smo opazili, da so na hiši popokala stekla, da so poškodovani avtomobili na dvorišču...
Podjetnik Srečko V. zaradi interesov preiskave ni želel povedati vsega
Direktor in lastnik velenjskega zasebnega podjetja Srečko V. je bil vidno pretresen.
"Zaradi preiskave vam ne smem veliko povedati, vem pa, da cela moja družina živi v
strahu že skoraj mesec dni. Takrat so se začele grožnje po telefonu, o njih sem obvestil tudi po!icijo."je
povedal in dodal, da njegovo podjetje dobro stoji in dobro posluje ter da so takšna dejanja, ki jih je označil za izsiljevanje, velik udarec podjetništvu v Velenju. Ob tem je povedal, da ni nikomur nič dolžan, sumi pa, daje vzrok za eksplozijo bombe skrit za tožbo, ki se vleče že nekaj let. In kako je družina doživela eksplozijo? "Slišal sem, da je ponoči nekaj počilo, vendar imamo spalne prostore obrnjene na drugo stran. Ne vem točno, koliko je bila ura. Kaj se je
Biserno poročenca Marija in Anton Grobdnik
V družbi svoje številne družine, šestih otrok, petnajstih vnukov in šestih pravnukov, bratov, sester ter mnogih prijateljev, sta preteklo soboto praznovala biserno poroko Pivnikova mamka in atek iz Završ na obronku Graške gore.
Se vedno čila in zdrava sta svojo zakonsko zvezo sklenjeno 27. novembra leta 1935 že drugič potrdila.
Zlato poroko pred desetimi leti so jima pripravili njuni otroci, biserno pa, kot se po običaju spodobi, vnuki. Ti so tudi poskrbeli, da sta se bisernoporočenca vzela po starih slovenskih šegah. Ženin se je moral krepko potruditi,
predno je lahko odpeljal svojo izvoljenko ponovno pred oltar.
V slovenjgraški poročni dvorani ju je biserno poročil župan občine Mislinja Mirko Grušovnik, ki jima je ob tem visokem in redkem jubileju čes-
tital in jima zaželel še veliko srečnih in zdravih | let.
Iz Slovenj Gradca so se svatje podali v Cirk-1 ovce, kjer so se zbrali krajani v tamkajšnji cerkvici, ki so jo za to priložnost posebej okrasili in na ta način počastili biserno poročenca, ki sta poročna prstana že tretjič izmenjala tudi pred ol-1 tarjem.
Se vedno čila, zdrava in polna energije sta I bisernoporočenca nato preživila veselo noč, skupaj s svojimi najbližjimi sta plesala in | prepevala vse do jutranjih ur.
"Mladost je lepa, a še lepše je dočakati takšen | jubilej," je dejala bisernoporočenka Marija | Grobelnik.
Biserno poročenca I živita na kmetiji, ki stajo prepustila nastarejšemu j sinu Stanku, še vedno | imata svojo njivo, vrt, I kokoši in kravo. Rada po-primeta za delo, Mariji pa so v največje veselje rože, ki krasijo njuno stanovanje, balkon in okolico hiše. Te dopolnjujejo njuno	vedrino,
sploščenost in dobro voljo, s katero tudi sprejmeta vse, ki se radi ustavljajo na Pivnikovi domačiji.
Ob visokem jubileju! Marije in Antona Grobelnika se pridružuje čes-titakam in najlepšim željam tudi našel uredništvo.
■ M. Zakošek
Prisilno izpraznili prostore
Kar precej vroče je bilo v četrtek prejšnji teden pred stanovanjskim blokom na Kardeljevi 11 v Velenju, ko so delavci velenjskega HTZ-ja, ki jih je najel Habit, Podjetje za upravljanje s stanovanji, po odredbi sodišča, ob navzočnosti policistov in sodnega pooblaščenca nasilno izpraznili skupne prostore v velikosti 24 kvadratnih metrov (hodnik, kopalnica in sanitarije ter dnevni prostor) v pritličju te zgradbe, ker nezakoniti uporabnik sam tega ni storil.
Zgodba je stara. Kot smo izvedeli od nekaterih stanovalcev, že več kot štiri leta. Prostore so uporabljali za delo hišnega sveta, v njih so imeli sestanke, tudi mladi so se v njih zbirali, nato pa si jih je prilastil brez dovoljenja stanovalcev (strinjali so se menda le trije) stanovalec M.G., ki je bil nekaj časa tudi predsednik hišnega sveta in jih brezplačno upoprabljal, saj zanje ni plačeval najemnine, vode in ne elektrike.
zgodilo, smo ugotovili šele zjutraj, ko smo prišli iz hiše. Naš pes, nemški ovčar, ni lajal, ker je bil v eksploziji ranjen. Vsi trye avtomobili na dvorišču so precej poškodovani, drobci pa so poškodovali tudi avto v garaži." Počene so bile tudi šipe na dvoriščni strani hiše, poškodovana garažna vrata in fasada. Ivan S. prav tako zasebnik, je prvi Srečkov sosed. "Slišal sem
eksplozijo, okoli treh zjutraj je bilo, vendar si nisem mislil, da je šlo za bombo. Tudi sam sem opazil, kaj se je zgodilo, šele zjutraj, ko sem šel iz hiše. Vedel sem, da sosedu grozijo, a je od takrat minilo že kar nekaj časa in sem na to že nekako pozabil." nam je povedal.
Posledice napada so opazili šele zjutraj; ranjen pes, 5 poškodovanih avtomobilov, razbite šipe in poškodovana fasada - škoda je ocenjena na 2 milijona SIT.
Tudi njegovi hiši bombni drobci niso prizanesli. Poškodovane so bile velike šipe na oknih, "skupil" pa jo je tudi njegov kombi.
Ni še znano, kaj vse je do se-
Na levo je Jamica, ki jo je naredila bomba, na desno
"prerešetan" avtomobil
daj odkrila preiskava, ki jo vodijo na kriminalističnem uradu UNZ v Celju, saj zaradi interesov preiskave ne dajejo podrobnejših informacij. Preiskava poteka v več smereh. V osnovnih podatkih, ki so dostopni, pa je poleg že zapisanega navedeno še, da znaša
povzročena škoda 2 milijona SIT.
Mnogi Velenjčani se po tem dogodku, ki je seveda razburil javnost, sprašujejo, ali postaja Velenje nevarno mesto. Metode, ki smo jih dosedaj poznali bolj iz kriminalnih filmov, se žal selijo tudi k nam. Grožnje, izsiljevanja, pretepi, sedaj celo detonacija bombe, tudi v Velenju niso več neznanka. Nas bo želja, da čimprej pridemo "na zahod" pripeljala na "divji zahod"? In kaj ob tem lahko stori policija, sploh, če je obveščena o odkritih grožnjah? Zakonske podlage, po katerih lahko poseže v takih primerih, so borne. Zato so Zeleni Slovenije pozvali ministra Andreja Štera, naj javnosti pojasni, kateri so tisti zakoni, ki policiji v naši državi preprečujejo opravljati preventivno dejavnost v primerih, ko se državljani nanjo obrnejo zaradi odkritih groženj Zaprosili so tudi za povsem nedvoumne	nasvete
državljanom, kaj naj storijo v primeru odprtih groženj zoper njihovo telo, imetje in življenje.
■ Bojana Špegel ■ foto: bš