friiMiiMaMiaffl f^^SSn pi" AQ N APOTI A i-^aasfcyl j=j Za pc! leta......$2.00 |S| l!j SOOOO Readers n ^bp^m^eji_ ii aggl list slovenskih delavcev v Ameriki. ^ ^^^^^^^^^^ ———————__———— ^ ------- — Telephone: COKTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 11, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, Tinder the Act of Congress of March 3. 1*79. Telephone: 1876 OOETLANDT NO. 283. — ŠTEV. 283. NHW YORK, TUESDAY, DECE MBER 3, 1918. — TOREK, 3. DECEMBRA, 1918. VOLCTSV XXVL — LETNIK XXVL Glavna vsebina predsednikove poslanice Washington, I). C.. 2. decembra. — V svojem nagovoru na kongres j«* slavil predsednik junaštvo naših vojakov in mornarjev ter dal izraza hvaležnosti naroda za to. da >o šle ameriške čete v bitko turno v kritičnem trenutku. Slavil je ameriški narod za njegov nastop v vojni ter govoril prav posebno o delu žensk, pozivauč kongres, naj sprejme zvezni i.inendment, tikajoč se ženske volilne pravice. S prihodom miru ie pripravlja Amerika dati mir in red temu miru. ne le za nas same. temveč tudi za druge narode sveta v kolikor bodo to :«ami dovolili. Glede domačih razmer je problem povratka k miru oni ekonomskega in industrijalnega razvoja, davna dela vsake vrste naj bi se »-pravilo skupaj ter napravilo načrte za .razvoj naših uejwrabljenih i zemljišč ter naravnih virov, da se s tem pomaga vračajoč i m se vojakom. , Belgije in severne Francije s*- ne sme prepustiti neprilikam o-strega tekmovanja za materija] in iudustrijalne ugodnosti, katero tekmovanje se bo pričelo takoj. Predsednik je predlagal, naj se dt \ojno-trguvskemu uradu pravico prednosti izvoza in dobave za te narode. Za ustaljen je in olajšanje domače trgovske uravnave je treba kolikor mogoče odvzeti trgovini breme obdačenja. Predsednik je podpiral predlog McAdoo-ja. naj se določi za leto 1919 davek šest tisoč milijonov dolarjev in za leto 1920 davek štiri tisoč milijonov j dolarev. Glede železniškega problema ni mogel nuditi nikake rešitve Priporočil je kongresu, naj zadevo skrbno preišče ter rekel, da bi s. napravilo -dabo uslugo deželi in železnicam, če bi se dovolilo po j \ ratek v stare razmere, namreč pod privatno upravo brez vsakih iz-■ prememb. Če bi se pa ne izdelalo v najkrajše mogočem času zado I volji vetra načrta za preureditev bi moral predsednik izročiti železni-' ee iz zvezne kontrole. Nov triletni mornariško-gradilni program je sprejel predsednik z utemeljevanjem. k<-r bi bilo krivično prilagoditi ameriški program bodoči svetovni politiki, ki ni določena. Dal je izraza upanju, tla bo videl formalno proglasitev miru po-to pogodbe kakorhitro bo prišla spomlad. Izjavil e, da nima nikakih privatnih misli ali namenov pri tem ko odhaja v Francijo, temveč smatra to za svojo najvišjo dolžnost Kekel je nadalje: — Sedaj je moja dolžnost igrati moj polni delež, da se zagotovi 1 o, za kar so ameriški vojaki žrtvovali svojo življensko kri. Kekel je, da bo v ozkem stiku potom kabla in brezžičnega brzo-java in da bo kongres informiran glede vsega, kar bo storil na oni! si rani. Dal je konečno izraza tipanju, da bo imel pri svoji misiji pomoč in sodelovanje ameriške javnosti in kongresa. Kočevska republika j - \ Ix cele prejšnje Avstrije prihaja- -jo poročila, naj odpošljejo tjakaj amer. čete sa ustancvgenje reda. 1 i Dunaj, 27. novembra. (Poročile , Ass. Press.) — Z vseh strani prej , šnjega avstrijskega cesarstva prihajajo prošnje, naj se odpošlje tjakaj majhne oddelke ameriških čet v namenu, da se napravi red. Izjavlja se. da bi deloval tal-korak proti težnjam nemira, kate re je opaziti vsled neštevilnih spo rov z ozirom na ozemlja in mej« posameznih narodnosti. S tem b se tudi preprečilo vsako radikal stvo. k« bi bilo pospešeno vsled splošnega nereda stvari. Židjo se posamezne države združile. 1 Značilno za razmere, ki vladajo < v prejšnjem avstro-ogrskem cesar < stvu, je dejstvo, da se skoro vsaki ] dan poroča o ropih na vlake, ka i tere se vprizarja na mejah posa meznih novih držav. ---| Rusija na Jonferenci i Tudi Rusija bo zastopana na mirovni konferenc L — Ruski posla- i nik v Wa&hingtonu Bahmetijev je bil imenovan sa zastopnika. Washington, D. C.. 2. decembra. — Ruski poslanik v Washing' tonu Boris Bahmetijev je danes obvestil državni department, da se misli v nekaj dneh odpeljati v Francijo. Posvetoval se bo z ruskimi zastopniki v Parizu. Londonu. Rimu in Stockholmu glede ruskega zastopstva na mirovni konferenci. Danes je objavil princ Lvov, ki bo vodil rusko delegacijo v Versailles, da bodo zavezniki do-, volili ruskih diplomatom, da 9ed«» na mirovni konferenci. Ker v Rusiji še ni pravega r«>-da. se domneva, da ruski zastopniki i ie bodo vživsli priznanje popolne oblasti. Tudi princ Lvov bo v kratkem odpotoval iz Washin-ytona v Pariz skozi London. Ruski diplomati bodo najbrže Parizu razpravljali o nadaljni zavezniški pomoči za Rusijo. V ruskem poslaništvu je bilo ianes iz brzojavka razvidno, da; Amerikanci in zavezniki ne na-j ■ mera vajo sedaj se poklicati svo-t ie čete iz Rusije. Brzojavke je od-i poslala vlada Severne Rusije v Arhangelsku, ki sodeluje z zavezniki v Stvarni Banji PREDSEDNIK WILSON IN AMERIŠKI ČLANI MIROVNE KONFERENCE. COL.ONU. E M HOUSE t Ml, — i, ^^^^^^ PRE.SIPEJ1T WILSON * HENRY + WHITE " ■ ■■ GENERAL TA5KER H BLISS Nemiri v j LuksembureuJ Tisocglava množica je uničila nemška podjetja v Eschu. — Štir- I je ameriški vojaki so razjarjeno s množico pomirili. j'' - i; Z ameriško okupacijsko arma-j * do. 2. decembra. — Štirje a meri- • ški vojaki so v Eschu na Luksem ! g burškem razgnali tisočglavo mno- -žico, ki je razbila 24 trgovin, vjs katerih se je zahtevalo od Ameri-kaneev previsoke cene. Te trgovine so večinoma vodili Nemci. r Skoda se ceni na 800 tisoč do c miljon 400 tisoč dolarjev. < Nemiri so se pričeli, ko je pro- g dajalec zahteval od nekega ame- r riškega vojaka 40et. za en kos čo- j kolade in ravno toliko za eno ja- s bolko. Luksemburžani, ki so že dolgo protestirali proti visokim cenam, so bili razjarjeni nad to pretirano ceno. Vdrli so v trgovino in razmetali vse blago. Nekdo je zaklieal, da se morajo uničiti vse nemške trgovino. -nakar je narastla množico na več 4 tisoč oseb in so pričeli sistematie-!, no uničevanje. j . Uničena je bila tudi trgovina', nekega Nizozemca, ki je o dogod-!, ku poročal svoji vladi. Ta je bil edini tujec, ki ni bil Nemec, katerih lastnina je bila uničena. Protinemški duh se je tako razširil med množico, da so ljudje pričeli ropati po trgovinah Luk- ] semburžanov. o katerih se je do- i mnevalo, da so prijazni Nemcem. , Dva ameriška poročnika sta v trenutku, ko je bila množica najbolj razjarjena in je razdejanje doseglo svoj višek, poklicala štiri ameriške vojake ter jim ukazala, da se oborože z razbitimi deskami in razpode množica. Vojaki so klicali proti razjarjenim ljudem, da se naj napotijo; domov in so se temu povelju tudi takoj uklonili. Plače se ne smejo zmanjšati Na seji Labor Victory Jubilee, v Century Theatre, kjer je bil glavni govornik predsednik Amer-" ican Federation of Labor Samuel 1 Gompers, je bila sprejeta naslednja resolucija: "Sedanji ameriški standard živ j 1 jen ja se ne sme zmanjšati; ta " standard se mora celo izboljšati. tako da bo ameriški delavski sloj ' napredoval z neprestanim napred-1 kom irjlustrije in civilizacije, -j Delavske plače se ne smejo zni--fžati in delavske ure se ne smejo - podaljšati Dobiček se mora nemudoma o- - mejiti in draginja se mora uravnati soglasno s dohodki."* I AMERIKANCI V RUSIJI. i _ j Ameriške čete so se polastile mesta Karpagorskoj. — Ubitih je bi-!. lo 13 ameriških vojakov. , 1 Arhangelsk, Rusija, 2. dec. — Po hudem boju z boljševiki so ru-sko-ameriške čete pri svojem pro-J d: ran ju ob reki Pinega po ledu in ] j snegu zavele mesto Karpagor-. skoj, 120 milj od mesta Pinega. t j To mesto je bilo o^l časa, ko se . , je organizirala vlada v Arhaigel- , sku zalagalna baza rusko-zavezni- j iške arma le, toda boljševiki so mesto zavzeli in od tedaj je bilo me- , sto pozorišče ljutih bojev. ( Patrula 70 Amerikaneev je včeraj preiskavala pokrajino ob Va gi južno od Senkurska ter je zade- , la na desetkrat močnejšo četo bolj- , ševikov, ki so imeli mnogo konjenice in pehote ter strojne puške. Amerikanci so bili obkoljeni toda so si priborili izhod, pri tem pa iz gubili enega poročnika in 12 mož Sin ciganskega kralja umrl. Bridgeport, Conn., 2. decembra. — John Vikal ed o. sin ciganskega ."kralja" v Združenih državah, je danes umrl za pljučnico. Bil je I star 24 let in je bil rojen v Ru-■j siji. V Bridgeportu se zbira k pogrebu več sto ciganov. Belgijske izgube. Bruselj, Belgija, 2. decembra Belgijski eentralni industrijski odbor ceni po končani preiskavi bel, gijsko škodo, katero so povzročili Nemci s tem. da so zaplenili stroje in surovine, na 6,000.560.000 ■ frankov ali $1.200.112.000. i ____ Nemci gredo is Rusije. Pariz, Francija, 2. decembra. — > j Nemška vojska, ki je imela zase-i deno rusko ozemlje, se vrača v Nemčijo pod težavnimi okolščina-mi. Oddelek 1500 mož, na potu is j Lodza, 75 milj jugozapadno odi Varšave, so napadli Poljaki in le z veliko teavo so prišli do nemške . meje. 1 Nemška armada pol miljona mož - mora hoditi proti domovini po 1 snegu in ledu. Železniških voz nt - morejo rabiti, ker so se polastili vseh vlakov Rusi, ki se vračajo iz nemškega ujetništva. Nemci ropa- i jo po vaseh, skozi katere hodijo; . vaščani se poskrijejo. kadar se bli-j žajo Nemci. Predaja podmorskih čolnov, o Harwich, Anglija, 2. decembra. — Včeraj se je podalo 8 do->. datnih podmorskih čolnov. Do se-„ daj so zavezniki sprejeli skupno 122 podmorskih čolnov. i i Wiisonov odhod i — Danes go predsednik odpotoval iz New Yorka v Evropo. — Pred odhodom bo imenoval novega železniškega ravnatelja. Washington, I). C.. 2. decembra • Predsednik Wilson ni danes ponoči odpotoval iz Washingtona ter domneva, da bo odpotoval jutri zjutraj v New York, kjer se bo vkrcal na parnik "George Wash ington". na katerem bo on v družbi ostalih članov ameriške mirovne delegacije odpotoval v Fran-cijo. Po svojem nagovoru na kongres Ie posvetil predsednik svoj čas iz čiščenju eksekutivnih zadev pred svojim od potovanjem v Evropo. Iz Bele hiše je odšel v urad zvezne trgovske komisije in pozneje vi vojni urad. kjer je imel sestanek j z vojnim tajnikom Bakerjem. Ko i nečno je obiskal tudi McAdoo-ja v zakladniškem uradu. V številnih krogih se smatra za; gotovo, Ja bo predsednik še pred odhodom imenoval novega gene-' ralnega ravnatelja za železnice kot naslednika McAdoo-ja. Eden iz med kandidatov je Robert S. Lo vetr. ki je sedaj ravnatelj glavnih izdatkov. Prepoved slovenske zastave. Rim, Italija. 2. decembra. -— Neka brzojavka iz Trsta poroča, da je tržaški guverner general Petitti d i Roreto izdal odredbo, s katero prepoveduje v celem okrožju mesta jugoslovanske in avstrijske zastave. Španska influenca v Mehiki. __. Mexico City, 2. decembra. — Španska influenca je hudo zadela Mehiko in še posebno državo Guarahuato. Oficijelna poročila pravijo, da je v mestu Gonzalas 80 odstotkov prebivalstva zbolelo, . in zadnje tri dni je vsak dan u-i | mrlo 100 oseb. 11 -:- . Boljševiki napadajo poslaništva. ■ "in"™" ■ "Mi.......u* Kristjanija, Norvegija, 2. de-r cembra. — Aftenpost piše danes, > da so boljševiki v Petrograda v-- drli v norveško poslaništvo ter so i pokrali zaupne listine, ki vsebuje-i jo pogajanja s švicarsko vlado. ; Potres 2,900 milj od Washingtona. Washington, D. C., 2. decembra. — Potresni sunek, ki je imel svoje središče okoli 2,900 mflj od i-j Washingtona, je znaznamoval da-nes zjutraj seizmograf na Geor-get own vseučilišču. Sunki so pri-» čeli ob 4.55 ter so se nadaljevali 1 nekako eno uro. Mackensenova zarota, i " c | Mackensen, Born in Armin so ho- { i teli posaditi Viljema zopet na pre. i stoL — Tudi Krupp je v zaroti — Hindenburg je odklonil sovde- ležbo. _ _ J London, Anglija, 2. decembra. , Kakor se poroča preko Amster- j dama. se je v Berlinu razkrila za-! ! rota obnoviti cesarstvo iu posaditi Viljema zopet na prestol. 5 i Kakor pravi poročilo, ki je bilo 1 v petek odposlano iz Amsterda-; ma. so bili voditelji zarote feld-^ maršal von Mackensen, general 1 von Bom in general grof von Ar- « : min. Zatrjuje se, da so ti trije mo-; ž.je naročili pruskim častnikom, ^ : da naj vodijo agitacijo za cesar-'ja ter naj prično takoj, kakorhi-i, ,tro bo končana deinobilizacija ar- j I made. Lastniki tvornic za muniei-., jo so dali zarotnikom na raz pol a-1 ] go velikanske svote denarja. Zarota pa se je izjalovila, ker j je nek agent tajne policije slišal ] razgovor po telefonu. ' ^ V Berlinu in drugih mestih j0', bilo mnogo oseb aretiranih, po- ] leg tega pa ima vlada še seznam sumljivih oseb, ki so poskušal^ i aretirati člaiie sedanje vlade. . Sicer ni bila najdena nikak.1 , sled. da bi bil Viljem Ilohenzol- < lernski zapleten v zaroto, toda do- f mneva se>, da sta načrt prinesla v ( Berlin dva častnika njegovega spremstva, ki sta navidez prišla # ; nemško glavno mesto zato. da v- , zameta s seboj bivši cesarico in jo ž spremita v Amerongen na Nizo-: zemsk^m. ^ Poročnik dr. Gustav Krupp vo ; Bohlen je imel v rokah finančne!, zadeve. Feldmarša! Mackensen je; poskušal pridobiti za svoj načrt tudi feldmaršala Hindenburga. ki , pa se mu ni hotel pridružitL re-, koč. da se namerava po demobili-: zaciji vojske podati v pokoj. Ves pruski dvor se je strinjal s to zaroto in princ Buelow ter dr., : Mjehaelis sta obljubila svojo po- . I moe. ; t Načrt je bil, da se postavi pro-1 vizorična vlada pod vodstvom feld \ ; maršala Mackensena ali kakega , : drugega vojaškega poveljnika, po-: tem pa bi se pozvalo Viljema na 1 prestol. -— Viljemova odpoved. Pariz, Francija. 2. decembra. — Iz Berlina se poroča preko On-{ riha, da je Viljem Hohenzollren napisal svojo odpoved na pisalni J stroj, in je bil oblečen v polno ge-: - neralsko uniformo, nakar je z ve-! liko naglico podpisal. I Diplomatični uradniki so več I 5 dni čakali v Amerongen za odpo-. ved. Najprej je Viljem sestavil . eno odpoved, ki pa ni bila zado-! voljiva in je bila sprejeta še-le j druga odpoved. Poljaki zopet v Lvovu. Lvov, Galicija, 2. decembra. — j Glavno mesto Galicije Lvov se i zopet nahaja v rokah Poljakov, ki s I so bili več mesecev v nepresta->j nih bojih z Ukrajinci. Med Židi, - ki simpatizirajo z Ukrajinci, se j vzdržuje red. Dasiravno so požari mnogokrat ^ j pretili, da uničijo mesto, je ven-! dar zgorel samo en vogal poslan-J ske zbornice, razstreljena pa je bi-i,jla pošta, železniška postaja in ne- - kaj his. Ubitih je bilo le malo 0 oseb, dasi jih je bilo mnogo ranje-nih, povečini civilisti. Politični položaj Poljakov je negotov. Poklicati želijo poljske t legije iz Amerike in Francije. — Poljsko upanje za zedinjenje že iz časa Napoleona še ni bilo ures-i- ničeno. d Vlada velik kaos in ne more se 1 reči, da obstaja poljska vlada, kaj i- ti Poljska je še vedno razdeljena v tri dele: Ruski del z Varšavo, po-i- znanjskim delom z glavnim me-iifStom Poznanj in iz GsEclje z gla- ) vniai mimtom Krakov. Nikita črnogorski črnogorska narodna skupščina je odstavila kralja Nikito ter proglasila združenje Čmegore s Srbijo. London, Ajiglija. 2. d cembra. - Črnogorska narodna skupščina jt> odstavila kralja Nikito. soglasno s poročilom, ki je prišlo danes sinekaj iz Prage. Poročilo je poslal iz Prage č- ho slovaški tiskovni urad in sie«-r preko Kodanja. Glasi se. da je skupščina pr.-te-kli petek glasovala za odstavljanje ter proglasila združitev Trne-gore s Srbijo pod kraljem Petrom. V dekret je vključena c#»la kraljevska družina. Nikita črnogorski, ki j*' bil pesnik. dramatik, igralec na kart" in patriarh, je predstavljal < :i.» najbolj slikovitih os«*b na lialka-nu. Pesnikoval je ter igral karte z diplomati, akreditiranimi r.a njegovem dvoru — tr-r vedno dobil. Visok bil š«--' godbo z Avstrijci. Nikita pa je 11 vedno zanikal ter trdil, da je bila njego\*a armada poražena vsled 1 prerpoei Avstrijcev. Na prestolu je sedel izza 11. avgusta I860. Rodil se je 1. 1^41 ter ostal princ do 10. avgusta !. 1910., ko ga je narodna skupšei- • na proglasila kraljem. On je oče osmih otrok, treh -i-nov in petih hčera. Njegova <1 ruga hči se je poročila z velikim ; knezom Nikolajem Nikolajevičeui, j ki je bil vrhovni poveljnik ru-kiii armad, dočim je njegova tretja | hči Jelena, italjanska kraljica. - j ■* Nemci v Afriki. Laurenzo Marquez, Portugalska iztočna Afrika, 2. d^emebra. — General von Lit tow Verbeck, poveljnik nemških Čet, katere s^ je pregnalo iz nemške iztočne A-frike. se je predal s svojimi četami, ki so štele 4.400 mož. Tako se glasi v poročilu, ki je i prišlo danes semkaj, i Med temi četami se nahaja 30 - pejcev. dočim predstavljajo osta-, li domačine. Evropejce bodo po-1 slali nazaj v Evropo. Pogodba za premirje, sklenjena : z Nemčijo, je določala, da je tr.^-ba predati vse nemške sile v izto-■ čni Afriki tekom dobe, katero bo- - do določili zavezniki. i Nemški veliki topovi. • ; Z ameriško okupacijsko armado J v Franciji, 2. decembra. — ''Debela Berta" in drugi velikanski nemški topovi bodo najbrže ostali tudi v bodočnosti nemška skrivnost. I Ameriški častniki so dobili po-J čila. da so Nemci spravili po ' leznici svoje velike topove v no- * tranjost Nemčije. Nekatere Nemce so vprašaii, kje " se nahajajo ti topovi, so odgovoril* da jim to ni znano, _ J GLAS NARODA, 3. DEC. 1918. "GLAS NARODA" (Skraiio Daily.) Owned and published by slovenic publishing company. (a corporation.) ; FRANK RAK8KR; Pi wliml, LOUIS BEXEDIK, Treasurer. , Place of business of Ae corporation and addresses of above officers: ' 82 Cortland t Street, Borongfa of Manhattan, New York City, Y. 1 "GLAS NAHODA" lihaja vsak dan izvzemži nedelj in praznikov. , Za celo leto velja list sa Ameriko in Za celo leto za mesto New York $5.00 . Cauado .................... $3.50Za pol leta za mesto New York 3.00 ! Za pol leta .................. °.00Za četrt leta za mesto New York 1.50 « Za četrt leta ............1.00Za inozemstvo ca celo leto .... C.00 GLAS NARODA ("Voice of the People".) Issued every day except Sundays and Holidays. _Subscription yearly $3.50 _Advertisement on agregneot._ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivaliSČe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" Vt Cortlandt Street,__New York, N. Y. "_ Telefon: 2876 Cortlandt Najboljša prilika za farmaije Dvatiso;* milijonov dolarjev izdajo vsako leti farmer ji v Z-lru-y.»*nih državah. ako leto ■/ii V/.drzanje delavne sile »Ive tretini nj£ vrednosti, potem je zadnji glf*dtiti na to. da >e prične »z varčevanjem^ Nekateri >tatistiki izjavljajo, da -tane konjaka in sorodna sila i.a farmah vsako leto več kot dva tisoč milijonov dolarjev. To hi pomenilo le *MJ.OO za glavo in število glav znaša v Združenih državah 000.000. Ta eenitev je prenizka ter se lahko računa na glavo $100.00. To pa ni še najslabše pri eeli si vari. Teh 23.000.000 konj in mul kon-umira nekaj milijonov ten živH. katera potrebujejo človeška bitja. — živila, ki bi morala iti na naša tržišča 1tr j>reko morja za našo deeke v Kraneiji in naš? zaveznike. Treba je skoro eno četrtino v-ega obdelanega ozemlja v Združenih državah, da >e prehrani naše živali-di-lavee. Množina živil za te živali bi prehranila 40.000.000 Iju-di — ali <-e'o prebivalstvo Francije! Kljub 11 mu pa št ni dosti delavske živalske sile na naših farmah. Naši podjetni farmer j i so to že pred leti izprevideli. Raditega irn»jo farnterji nad 1. .100.000 avtomobilov, nekako 100,000 traktorjev. do 2 000.000 p1ii»kih strojev ter na tisoč« motornih vozov. Ta vednu rastoča -trojna sila je edina rešitev vprašanja poniar.j-kai deiavefv. Farmer, ki je odvisen <»d konj. bo izdatno na slabšem proti svo.iemn sose«lu. fcojega traktor gre na delo kakorliitro pripuščajo to vremenske in drujz* razmere, kojega mogočni stroji ter vr>te plugov opravljajo v urah isto delo. za katero je treba ravno Toliko diu. če s«* upor^blj« konjsko silo. Natlalje se ne sme pozabiti. da more trak.or delat: v slučaju potrebe po štiriindvajset ur na dan in d* je le takral, kadar dela. Kar velja za čas obdelovanja in sejanja, velja tudi za čas žetve. Stroji mu p.'žanjejo o mlati jo ter pospravijo in vsled tega bo tak farmer prej. v svojimi pridelki na trgu. Nobenega vzroka ni. zakaj hi ne imel celo farmer z majhnim j številom akmv danes svoj traktor. Ker je mogoče dobiti traktorje od i»etih pa do semdesetih konjskih sil ter slične motorne sejalce in j kultivatorje. hi lahko farmer vsakega obsega lahko proglasil svojo netulvisnost od delavskega položaja, — seveda le v slučaju, da dobi svoje stroje oh pravem časn. Dr. Vošnjak odpotoval v domovino V soboto 110. novembra je odpotoval dr. Bogumil Vošnjak skupno z dr. llinko Hiukovičem, oba člana Jugoslovanskega Odbora v! Londonu, i/ New Y«.rka na Fran< «»sko. odkoder se napoti v kratkem j v našo osvoltojeno domovino. I»r. V išiijak m je tekom *koro enoletnega bivanja med ameriški-; mi Slovenci nabral dovolj izkušenj, in to ne prijetnih. Kljub neprestanemu napadanju in blatenju po našem časopisju od strani naših i rojakov - .»e dr. Vošnjak takoj j>o svojem pnhodu podal odločno I iia del«» t.-r vztrajal \ svojem prizadevanju,- Na številnih shodih je razlagal našemu narodu njegove dolžnosti, latere mora izpolniti vi dobrobit naroda v domovini, ter razjasnjeval sredstva in pota. ki1 vodijo do splošno začrtanega rilja. Na drugi strani ]>a je tudi mnogo pripomogel za podučitev ameriške javnosti glede našega prizade-' vonja in ah pojmovanje naaega vprašanja od strain ameriških krogov. Napisa! je številne članke v ameriškem časopisju in raznih ma-! ga/.inih. imel več predavanj pred ameriškimi odličnimi krogi ter se sploh po^Mkl zavzi-mal v prid jugoslovanske stvari in našega naroda. S svojimi tesnimi zvezami z odličnimi in tudi uradnikimi anie-l riškiiui krogi je v marsikateri zadevi posredoval med našim liaro-; dom in temi krogi ter mnogo storil za pospešitev našo stvari. Na svojem agitacijskem potovanju je prepotoval celo Ameriko1 od Atlantika do Pacifika, hudeč pi slovenskih naselbinah narodno zavest in delujoč mej A mer i kanci v prid našega vprašanja, v zadnjem easu pa se je mudil v Washingtonu, I). <\, kjer je istotako vi loko storil našemu narodu v prid. V priznanje njegovega delovanja je priredila podružnica Ilirija, it v. 23 S. N. Z. v Ntw Vorku dr. Vošujaku poslovilen večer zadnji četrtek, pri katerem sta sodelovala tudi pevska društva Danica ii. imovina ter tamburaški klub Slovenka. Po prisrčnih govorih raz-, nih govornikov,^ned katerimi sta bila tudi dva zastopnika Hrvatov.: je bila izročena dr. Vošnjaku svilena ameriška zastava s slovensko trohojuieo iu napisom: 4'Slovenska Narodna Zveza v Ameriki — Ju-; goslovanskemu Narodu v Domovini", da jd ponese v našo osvobo-jemo domovino kot simbol naše ljubezni in kot zagotovilo naše pomoči narodu doma. Zastavo mu je poklonil glavni odbor S. N. Z. V naslednjem prinašamo njegovo *'S1ovq,*\ katero sporoča vsem Jugoslovanom v Ameriki in ki se jjlasi: Predno se vkream na ladjo, ki me bo nesla nazaj v Evropo, in pralno se bom še zadnjič ozrl na kip Svobode, ki čuva newyorsko hi ko, narekuje mi moje srce, da spregovorim nekoliko toplih besed a sem Amerikaneem jugoslovanskega rodu. Velik je čas, v katerem živimo, Človeštvo menda ne pojmi dni, v katerih ae je liee sveta tako silno preobrazilo, kakor v naših. Preživljamo morebiti največje trenutke, ki so bili kedaj usojeni človeškemu rodu. In ponosni smo, da so to obenem največji trenutki vesoljne jugoslovanske zgodovine. Mukotrpni slovenski rod, ki je v zgodnjem srednjem vek« «nl- val prvo slovansko državo m ki je bil zarobljen dolgo tisočletje, je I; vrgel verige raz yebe. Mnogostoletno gospodarstvo Habsburgoveev » je padlo v prah. Jugoslovanska trobojniea se vije nad ljubljanskim t gradom in jugoslovanska državna oblast vlada na Savi. Dravi in ; Muri. * i Odkar j«? usoda našega roda v rokah jugoslovanske vlade, dovr-šen je moj posel in navaden vojščak sem armade naše. Pa tega danes vojščaka prešinja zavest, da je tudi storil svoj delež, da je bil zlom- i ljen sijaj in napuh habsburškega gospodstva. te največje, najstrašnejše ovire politične in go>podarske sreče našega naroda. Ko sem prišel sem v novi svet — led in sneg je pokrival neuvor- • ško luko .— in sem začel trnjevo pot svojega apostolstva narodnega jedinsva. je Wilson ravnokar izdal svojih štirinajst točk. Naletel sem na toliko nezaupanja, nevernega tomaštva. črnoglednosti. pa nisem izgubil poguma, saj mi je bila duša polna neomahljive volje. Av- I strija mora pasti in mi moramo biti zjedinjeni. Našel sem soeijalne revolucijonarje, ki so še verovali v Avstrijo in ki bi se bili zadovoljili z avtonomijami. In črnogledi so mi mogli vreči v obraz besede: S Kaj pa Wilson? Pa jaz sem vedno veroval v Wilsona in imel sem ve-j ro. da bo on zabil zadnji žrebelj v avstrijsko rakev. Čeprav je stranskarska strast razbila Amerikance našega rodu v nasprotne labors, vendar moram priznati, da na svojem potu od Atlantika do Pacifika mi je bila dana priložnost, da občudujem do • kaze čvrstega pravega domoljubja. V tolikih kolonijah sem bil pri jateljsko in srčno sprejet jn kličem tem kolonijam : Ilvaia. v imenu naroda v starem kraju, ki se ho enkrat obdolžil za vsako dobroto, ki mu je biia napravljena. V šumu in uinebesni naglosti amerikap-skega življenja sem našel na mnogih mestih med našim svetom toliko srčnega iu iskrenega domoljubja. <|a mi 4>o ostalo to na veke v spominu. Kar se tiče državne oblike Jugoslavije, je moj poziv ameriškim Jugoslovanom: Imejmo polno zaupanje, da bo naš nacod v starem I raju rešil to vprašanje pametno, saj je dal tekom zadnjih let toliko sijajnih dokazov svoje politične zrelosti. Povsem druge stvari so, ki zaslužujejo tu v Ameriki glavno zanimanje. Naš najnevarnejši zunanji sovražnik, kateremu so se že zdavnaj eedile sline po naših lepih krajih, je zasedel jugoslovansko obrežje, soditi smemo, proti volji velikih zaveznikov. Na svoj m potu po Ameriki sem povsodi in vodno označil italijansko vprašanje kot glavno, kateremu moramo posvetiti vse svoje delo in pazljivost. Z vso odločnostjo sem povdarjal. da je treba fondov in sredstev za borbo proti temu nevarnemu sovražniku, proti Italiji, ki hoče zasužnjiti polovico slovenske zemlje. Pa žalihog. moj glas ravno med Slovenci, ka-terih eksistenca je v prašanju, je bil glas vpijočega v puščavi. Nikdar ni bila enotna energična akcija proti italijanskemu im-perijalizmu potrebnejša kot v teh dneh. Veliko odgovornost bodo nosili vsi oni, ki bodo ostali sedaj na strani in mesto prave požrtvovalnosti samo kazali staro brezbrižnost in sebičnost. Jednoten složen nastop jugoslovanskih Amerikancev, to je vprašanje narodne časti in ponosa. Kaka večja sramota kot ta. da bi mi pustili, da bi nam Italijan ugrabil naše morje, našo divno obalo od Tržiča pa do skadra. Skočimo na noge, da ubranimo, kar je naše. Drujri važni posel amerikanskih Jugoslovanov je ekonomska 0.1 ganizacija. Žalihog so v temu oziru jako zaostali. Danes je pa organizacija potrebna kakor vsakdanji kruh. In izmučena domovina za-jiiteva od vas žita in vseh drugih potrebščin vsakdanjega življenja. Tu je treba bratske., samaritanske roke, ki ho dejanski pomagala. Živimo v času. v katerem pada vse. kar je taro in izuemoglo Stojimo pred velikimi preobrazbami na polju gospodarskega in državnega živi jena. Vsi treba da stremimo za soeijalno pravičnostjo. Pa ta soeijalna pravičnost ni tam. kjer vlada okrutnost, fanatizem kjer je oblast v rokah enega razreda proti vsem drugim. Vsak delavce, in si bo njegovo delo katerokoli, je vreden svojega zaslužka. Monopol oblasti v rokah enega razreda je obsojanja vreden. Vsi. ki buajo voljo in sposobnost, da delajo, naj bodo nvaženi v državi. De-io je začetek in konee vsega. Oblast gre delavcu dlani in duha. Sre-!ea narodov more biti samo v solidarnosti, v združenem bratskem i delu vseh. Pravična rešitev agrarnega vprašanja bo ena glavnih predme tov jugoslovanske ustavodajne skupščine. Naša država bo kmetska država. Pa čim se b:» razvijala industrija, treba da razvijemo zadružne gospodarske oblike in tu ne bo tal za kapitalizem. Jugoslavija bodi slobodna in soeijalna. Najprej si moramo zagotoviti one meje. ki nam gredo po božji in človeški postavi, patem je j pa treba, da vzame država v roke. blagobit vseh onih, ki delajo, u-istvarjajo. Na tem velikem poslu ne smemo nikogar izključiti. Vsi Icj ste dobre volje, na delo, da si ustvarimo srečno novo domovino na ruševinah starih predsodkov in avstrijskega državnega reda. Velika odgovornost je na živeči generaciji. Da bi ona izpolnila ->vojo mogočno nalogo, da bi se skoraj dvigala ponosna stavba jugoslovanske zadruge jedinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Porušili smo Avstrijo, sedaj je pa potrebno delo soeijalne rekonstrukcije, da se bo skoraj dvignil naš jugoslovanski dom, v katerem mora vladati jednakost. svoboda, soeijalna pravičnost. New York. N. Y., 29. novembra 191 S. Bogumil Vošnjak. POZIV! — Dr. Iioguiuil Vošnjak je ost a vil v New Vorku ne-. kaj slovenskih knjig, katere so mu izročili naši rojaki na njegovem j potovanju. Ker ni pridejanega imenika rojakov, ki so mu te knjige i lali, prosimo vsakega, ki želi dobiti knjigo nazaj, da piše na; Jugoslovanski Svet, 351 W. S2nd Street, New York, N. Y., ter označi tu- ! li naslov knjige, nakar mu IkhIc takoj po j>ošn poslana. j l)opis Fleming, Kansas. Cenjeni urednik: — Prosim. • ponatisnite mojih, par vrstic v Va-I 'eni listu, da ne bodo minlili ro-, jaki, da sem pozabil na našo staro dovensko domovino. Jaz podpisali sem čital v štev. 112 dopis 4iKlie ob 11. uri". l>olž-I lost me veže, dragi čitatclji, da protestiram tudi jaz. Čital sem, •la je Italjaii zasedel naše glavar-tvo Tolmin. Bližajo se mirovne . pogodbe. Dragi rojaki in čitatelji, n rot est i raj te. da ne bomo ostali ; t »od italjansko vlado. Če se res to /.codi. bo še slabše kot v sfcari Avstriji, ker italjauski Slovenci I»e-uečani nimajo svojih slorveitekih šol. To je prvi dokaz, da rtaljan-ska vlada ni dala narodu svobodnih. šol Jaz mislim, d(a so Zdraže-| ne države videle, da smo mi Jugo-ani z vsemi močmi delali na to, da Iro vsak narod svoboden, (it al sem tufidi. da ima Italija tu-(:aj agente, ki pripovedujejo ameriškemu ljudstvo, da je tisti narod italjanski. Cenjeni Starani in čitatelji, v tistem kraju, ki ga je Italija zasegla od PredMa do Go-1 rice, mi jc znana vsaka vas m ata- ra meja med Italijo. Tisti prebivalci so čisto slovenski. Če italjanski agenti to govorijo, je to velika laž. Spominjam se mladih lnl: srečali smo slovenska dekleta. ki so prepevala slovenske pesni- "Nisem Italjanka in tudi ne bom, sem zvesta Slovenka, ker ljubim svoj dom?" Povejte ita-Ijanskim agentom, da take pe&mi «o slovenske, ne pa italjanske. — Torej, rojaki, protestirajte, og varuj! — ]>otem bi prišli na 1 rojaki iz sle-iiea pa !»i hila vedne sovraštvo in j »oji. Da. pač tesnioa jc. da ne . -memo kaljanu ravno tsd-.o popol-. loma nič zaupati kot Xmncu. Vse j zaupanje pa imamo v našo ameri-JvO mirovno delegacijo, posebno >a v našega predsednika Wood our Wilsona. Naj še to omenim, da nas kruta nfluenca še sedaj ni popioiiionia .. iapustila. PoWala nam je dosedaj e gTski Slovenec Jožef Maric. Zo-)m pušča tu ženo in l1 -j leta staro lieerko, v star: domovini pa mater, 2 sestri in '■* brate. Ker ie bil po-;ojui cerkveni pi-vet, odkar je tu .lovenska Fara (3 let), zato so mu g. župnik na prav rb ves lep po-kakf»ršnegči še m bilo \ naii •erkvi. 26. novembra*<»b 10 uri je •>ila slovesna črna av. maša, kate- - ro je služil Rev. Anton Zakovic ,- z .Middle town a, asdstiraJei sta d [£ev. Irenej Petričak iz New Yor-!i ka i i domači župnik čast. g. A. I - Murn, nakar smo šli v hišo i/.aJosti, - iijer so čast. duhovniki opravili !»rt vaške molitve, nakaw so zu]»el: r ;>evci "Blagor mu". Pokojni je - bil star 25 let; bil je zelo pavljub-i ljen. kar se je pokazalo na dau - njogovega pogreba. i? Ženi in hčerki naše sožaJje; Ti pa^ dragi Jože, počivaj v miru in p naj Ti bo lahka tuja zemlja! s J. Koprivšek. t Facrdl, Pa. Iz te naše naselbine sc večkrat - ':do oglasi ter poroča zdaj te zdaj one novice v širni svet in tako je 'udi prav. Po mojem ranonju .ie dobro, da pridejo tako «t»ari v - javnost, da še drugod vedo, kako z d" smo napredni. Imamo dvoje podpornih dru-5 štev, ki prav dobro napredujeta Si.dolgo tega, ko smo si v&tano-1 vik godbo na pihala, za katero se i tudi ie precej can imamo. Imamo mali Slovenski Delavski Dom, to-i da, rojaki, dajta «e atlo Mj ca- v nimati za to stvar, ker ie preko-lis ristna za vsakega delavca, da be- n ino imeli prej ko mogoče velike-1 ira, tako da bomo ponosni u..iij.> v iakor na našeua zaščitnika ali va- j •uha, bomo lahke rekli: to jsjn •laš S. D. D., ne pa tako, k ikorj idaj. če kakšen tujec vpraša:,ti "Kje pa je vaš Dom in kakšen'j je?", pa vsaki reče: "O. tam je.j prej je bila stara "šanda* in mi min naredili iz nje mali Dom" ampak da bomo rekli; ' Tukaj j«*.' tak je, le oglejte ako naprej dihali, bo kmalu Ita-j ian v Ljubljani in dalje. Am-1 pa k treba se je zbrati ter protc-itirati, lir-iijrit- ]>a denarja .n . Ka-.eri se ne vdeleži. se bo ž njim ]io-topalo po pravilih. Jerrv Okorn tajnik. Southview, Pa, Najbolj žalostni pi-izor se je oti-gral tukaj v na^i naseibini pri 1 nižin i Mary (ia^voda, ki jo je ia^leia velika nesreča Dne 27. no-/embra je namreč umrl edini rc-j liielj svojih f> bratov, dveh se-stei .n stare matere Joe tJazvoda. I'o-cojni je bil star 22 'lat. torej v naj- j epši dobi svojega življenja se je 1 .joslovil zii večno iz te solzne do-ine Zares žalostno Tebi, dragi moj prijatelj, bodi iahka svobodna zemlja, na kateri I zagledal luč tega svata! Rojen i ie bil v Pittsburghu. Pa. Družini i ^azvodovi izrekam svoje sf»žalje. i Frank Stainer. i Sheboygan, Wis. ' Protestni shod vscji J ugaslo valov proti neopravičenim zahte-' vam Italije se je vršil pri n; s y 1 nedeljo zvečer 24. novembra. Vile-Icžba je bila ve'ika, navdušenje še večje, edinost vseh strank Šv naj-. c«"ja' Sprejeli smo enoglasno resolucijo, posla.io na pred.sevluika ' Združenih držav (Giej pod naslo-' .'oni "Resolucije*'), in rosolueijo ] združenja vseh strank v obrambo ' naše domovine. Obe resoluciji sta . podpisani od SNZ. i• i SRZ. Meški ' ?hor nam je zapel: "Lepa naša lomovina"' in "Morje Adrijan- » Resolucija o združenju. Mi Jugoslo\ ani. zbrani na ja\-, 1 nem sihkiu v Shchoyganu. Wis.. ' lne 24. novembra PUS. smo >pre-I jeli sledečo resolucije: 1 Ker se hitro bliža čas mirovuc; ' konference, f>ri l«ateri se bodo d«--' oče vale med drugimi tudi nuje ' is«»v, stara komaj petnajst le.. '.Mislim, da so moji stariši. lei s .i- - minejo v ilreenwiHid, "\Vi>».. ^ ua-ročidki \'ašeg.i lista. Dolgo že ni bilo nobenega do-fpisa iz Waukegana, kakor da bi !spali spanje pravičnega. : "Go to the hell with the kai s«*r'" * slovenska Narodna <*italniea • vidno napreduje in ravno tako pevski in dramatični cxlsek Fant- 1 je in dekleta, kateri imajo veselje do petja, dramatike ali čitanja, bodo z veseljem sprejoti, ravno tako tudi inožki iu ženske, kar bi me jako veselilo, da-^i nisem jaz najboljša čitatoljiea. Pozdrav! 31. E. K., prijateljica napredka. Viljemova odpoved. i Berlin, Nemčija. 1. decembra. — 1 j Nova nemška vlada je izdaia. oa -jpojasni nekatera nesporazumlje--|nja, ki so nastala v zvezi z odpo-® ved jo. besedilo Viljemovega otl- • stopa, ki se glasi: 4"S pričujočo listino se za vedno 1 odpovedujem pravici do pruske i krone in pravici do nemške cesar-1 ske krone. Ob istem času pa od-1 vezujenr vse uradnike nemškega - cesarstva in pruskega kraljestva, ravno tako tudi častnike, rezervne častnike in vojake pruske mornarice in armade ter tudi oddelka . konfederiranih držav prisege zve-. stobe, katero so dali meni kot cc-i- o-. veljnrku. i* Od njih pa ]iri«*akujem, «la bo- - do, dokler ne nastane v nemški dr- - žavi nov red. pomagali onim. ki » uspešno drže v Nemčiji moč. da - varujejo nemški narod pred gro-<> zečo nevarnostjo anarhije, lakote ii in tujega gospodstva. n Sestavljeno, izvršeno iu podpi-i sail o po m nji roki in cesarskim pO-i čatom v Amerongen, novem-. bra. Viljem." Nemci se v redu umikajo. Z ameriško okupacijsko armado, 1 1. decembra. — Nek Amerikanec. - ki se je ravnokar vrnil \y. Franko-e broda. ]»ravi. da se navzlic nasprotnim |H»ročilom votli umikanje , nemške armade pod vodstvom - feldmaršala Hindenburga v naj-1 boljšem retlu. ! Dr. LGRENZ 644Teea I mona slovensko ^ztb ___ j aovouči zoRAvms aVCDOC ! M^ŽS*tmjum Pittsburgh, Pa. { Mala stroka J* adravijenja akutnlb In aronttefii balanL Jaa | mm ie adravbn nad 28 let ter tauua ahsBAoje v teeb a^lnita bi ( ker enaai itoreniko, ntr na noten popolnoma razumeti In «po- , fffirt raSo boleaen. da laa oinlrarim In vrnem moč in idravja. ! Bkoal 23 let jmm pridobil posebno skuiojo pri vlravljenju moKkXk i Meaofl. Zato ee morete popolnoma nmeatt na mene, moja skrtt p* I teden« peopolnMaa ondravta. Me odlašajte, ampak prldtto to- ; im ends**tm meCrnpUeno kri, maaoUe In Ua* po talen. . ) mma v arlo. Izpadanje laa. hpleflne * koetak. et^re rane, CtT^M ► Meant, oelabeloet, bolesnl v meburjn, ledlcak, Jetrab te ftaledca. \ menico, lermatinem. katar, tfato tilo, navdnbo Ud. WT MJtmŠm an n: V ponedeljkih, credak In petklk oi M. an f alalia J 4» ft. j^jwililen V tocWU. Četrtkih In eoboTeb od M. wm [ ilrt—j do & are sveder, ob narteljah pa do Z ure popoldna. — Pa K na adzartm. Pridite oisebno. Ne poaabtta trne In naslov: . LORENZ, 644 Penn are., ffltster^ti, Pa. I ■!■ I »MtW—M »■■ r »IH ■ ■■■ l ■■■ ni/AS XABOPA. 3. PEC. 131«. Razne vesti , t - ^ -—-J VODILNI POLITIKI O PRAŠKIH SLAVNOSTIH. Osrednji organ češke agrarne stranke "Venkov" objavlja razgovor z ljubljanskom županom dr. Tavčarjem, poljskim poslancem Glombinskim ter italijanskim poslancem Concim. — Dr. Tavčar je izjavil: Nisem prvič v Pragi, toda kadarkoli pridem znova, me znova s preseneti. *Na nas slovanske goste napravlja Praga vedno neobičajni 3 in naj krasne jši vtis. Kar smo tu videli, je za nas enostavno unikum, c jc občudovanja vredno, kako zna češko ljudstvo dati izraza največ- 1 jemu navdušenju v tako disciplinarni formi, da nikdar in nikjer ne v prekorači mej. Kadarkoli prihajajo slovanski gostje v Prago, se jim L zdi, da ni več mogoče nadkriliti tega, kar se jim je nudilo, a vendar ii to ni resnično. Ne da se popisati, kako smo bUi pozdravljeni in spre- b jeti. Bolj negu to, pa me radosti faktum, da češka politična morala p napreduje tudi pri nas doma od leta do leta, da, od dne dne. Zato i prav nič ne dvomim, da tudi na jugu premagamo vse in zmagamo 3 ravno tako, kakor Vi na severu. (Konfiscirano). Zato se imamo za- t hvaliti predvsem češki politični vzgoji in zato prihajamo v Prago a ludi, da bi pokazali Vašemu narodu, kako smo mu hvaležni. — Vo- « ditelj poljske- delegacije, bivši minister Glombinski, je rekel; Praga c je danes čisto češko mesto, v katerem nemške govorice skoraj ni p slišati. Slavnost v Pnnteonu in Narodnem divadlu pa je nam poka->ula, na kako visoko stopinji stoji češka kultura. Prisrčnost, s katero j c ' smo bili mi Poljaki sprejeti, nas je globoko ganila. Posebno radost-U no pa nam je bilo v srcu, ko smo videli enotnost češkega ljudstva v • ( ljubezni in navdušenj«, pa tudi njegovo discipliniranost, kateri st t je zahvaliti, da pri ogromnih manifestacijah nikjer niso bile preko- ^ lačene n>eje. Naša udeležba na slavnosti naj bo Vam ftehom dokaz, i kakšna čustva goji poljski narod do češkega. Res je, da mi sami t šc ne reprezentiramo celega našega naroda. Razdeljeni smo med tri ] države in raztrgani na tri dele. Toda dopis Poljskega kola v Berlinu < in Naro Inega sveta poljskega v Poznanju so Vam jasen dokaz, ka- | ko sodijo tamkašnji Poljaki o praških dneh. Praktična posledica pra- , hkih posvetovanj bo ta, da bo poljsko ljudstvo od sedaj naprej v ; htulnem in trajnem prijateljskem stiku s češkim ljudstvom v vseL \ aktualnih vprašanjih. — Voditelj italijanske delegacije dr. Enrico Cone i se je izjavil: Slavnost me napolnjuje z globokim vtisom. Ob- < čudovai sera veleuspelo organizacijo in popolno enotnost ljudstva, i Že v mirnih časih sem bil glede na razmerje med Slovani in Romani 1 tega nazora, da morumo poskrbeti za skupni nastop vseh nenemškib narodnosti. (Konfiscirano). V interesu nas vseh je, da se razvije sistematični sporazum v stremljenju po naših pravicah, ki nam jih odrekajo. TREZEN NEMŠKO-NACIJONALNI GLAS O PRAŠKIH SLAVNOSTIH. ?__ "Prager Tagblatt" piše o razpoloženju Čehov med slavnost jo: "Konec četrtega vojnega leta, v dobi gladovanja, ki jo evfemistiako zovemo "prehranjevalno krizo", je od svojih idealov obsedeni narod praznoval to slavnost s požrtvovalnostjo, ki je bila takisto občudo vanja vredna, kakor je bila čudna. Vsi ti veliki in za Nemce presenetljivi dogodki — razpad Rusije, mirovni sklepi na vzhodni fronti, uspešna ofenziva na zapadu — so brez sledu šli mimo tega naro da, niso mu mogli zlomiti hrbtišča. Čehi niso videli, česar niso hoteli videti, videli so le, kar so videti hoteli. Njih volja jih je tirala preko razočaranj, njih samo za enim edinim ciljem, za ustanovitvijo lastnega kraljestva, stremeči ilj jih je prepojil tako do eduše, da jim je nadomestiL vsa dejstva. V vseh teh ljudeh je bilo vere, zaupanja, ki ne lieudeleženega gledalca obenem presenetijo in potresejo. Daleč čez bregove so udarjali valovi navdušenja, ko so pomilosečni veleizdajalci v Panteonu pred očmi policije govorili in smeli govoriti o visokih ciljih, ki stoje trdno in ki je njih dosega sigurna. Omotično razpoloženje ljudstva je vedno naraščalo in si je dajalo duška v pesmih in izjavah, ki jih ni najti na sporedu, predloženem vladi." List pripoveduje jako značilno o smešnih c. kr. poizkusih, to razpoloženje in občutje šiloma izgnati iz čeških mas: "Drugo vprašanje pa je, ako se taki ljudski pokreti dajo zatreti s policijskimi odredbami. Zgodovinska izkušnja zanikava to vprašanje in uči celo, da sila rodi odpor, napetje, ki vodi do silovitega izbruha, ki pokret brže jači nego ga zatira. Socijalistovski zakon na Nemškem ni uničil socijalne demokracije; stranka si je v tej svojo heroični dobi postavila temelje poznejšim uspehom. Ustavitev kakega lista, že sama na sebi v vseh slučajih zavržljiva, pa bas v dobi predcenzure ni nič drugega nego sramotno ubožno spričevalo za cenzuro, ki ni kos nalogu1' AFERA ŠKOFA JEGLIČA. Slovenski Narod piše: Vest, da je dunajski nuncij proti ljubljanskemu knezoškofu radi njegovega jugoslovanskega mišljenja uvedel cerkveno pravno postopanje, jc vzbudila v ententi mnogo pozornosti Dvignil se je vihar ogorčenja proti nunciju, češ, da zatira škofa, ki je zvest prizadevanjem svojih bratov in katerega hoče prisiliti na izdajstvo svojega naroda, nadalje pa tudi proti zadržanju sv. stolice, ki da je dvoumn ter avstrofilskega mišljenja. Na Francoskem so šli še dalje in so že prerešetavali vzroke, ki da so napotili sv. stolico k zadržan ju napram škofu Jegliču. Zato sc je Vatikan na podlagi vseh teh vesti obrnil brzojavno do nuncija za pojasnila o celi zadevi in na podlagi odgovora je potem konsta tiral "Oservatore", da so vse vesti izmišljene. Tudi v angleškem parlamentu je vprašal poslanec Renald Mac Nell zunanjega ministra, ah mu je uradno znano, da je nuncij uvedel proti škofu Jegliču preiskavo, ker je pospeševal zedinjenje in emancipacijo jugoslovanskih narodov. Harris je na to odgovoril v imenu Balfourja, da se bode informiral. — Med tem je zopet došla vest 'Slovenca', da se je v Rimu potom lajika zatožflo škofa Jegliča. Cela zadeva je gotovo zelo zanimiva. Imamo v svoji sredi človeka, ki smo ga že davno izobčili, o katerem pa. tudi vsi prav dobro vemo, da mu je igrača priti v Švico, če treba, tam nastopati kot dunajski agent. O njegovih posku-šenih spletk ar i j ah v Švici smo že dovolj poročali in menda pa ni otroka, ki bi zanj ne vedel! Ni nam ga torej posebej treba iskati. B&zvoj Mezopotamije. —_ .____.__._,_ ■ Kljub vojnim razmeram bo letošnja. letina v Mezopotamiji mogoče največja v teka Številnih Jet. Poroča se, da so Angleži izkopali več kot sto kanalov, katere so je preje u porabljalo za namakanje in sicer v rwzi z reko Evfratom, katere kanale pa so domačini pozneje opustili. Nekako 320,000 akrov se je a tem zopet izpreme-nilo t rodovitna polja. Odkar «e mude Angleži v mesto je Bagdad poln Življenja. 8tavbin-eako delo gre naprej noč in dan in na tisoče delavcev dela nov tlak po eatah. Uvedlo ae je še električno razsvetljavo ter pcifelo » «ani-UsSio. Organiziralo se j« potenc . . .Vi---..- » ' -.. r*. . si. brambo ter policijsko silo. Doba va sveže vode je zagotovljena ter se vodne cevi vedno bolj širi. Pričelo 6e je s številnimi drugimi izboljševanji. Starodavne razvaline so pričele iznova cvesti. Matrični sistem za Združene 4r- ileunarodna visoka komisija, koje tajnik je prejšnji sakiadni-ški tajnik McAdoo, je priporočila kongresu, naj sprejmejo Združene države metrični sistepu sa uteži in mere. Sprejem tega sistema je bistvene važnosti sa trgovsko ek-epansajo v latinski Ameriki po končani vojni. -- - - ...•.....- - . *,, Protesti Pneblo, Colo., Nov. 24, 3918. President Woodrow Wilson, The White House, Washington, D. C. My Parish has been greatly stirred up by an article in the Mairazine The Natiim, dated November 16. 1918, under die title. The Secret Treaty of London, in which it says that a motion in the House of Commons for the revision of the secret treaty with Italy by which she was to be paid with part of Jugoslavs lands for entering into the war has elicited from Mr. Balfour a reply to the effect-that England will stand by her airreemeni made previous to out-entrance into the war even if inconsistent with a democratic peace. I was born in Camiola an AVith full confidence in you we I rest easy. Rev. Cyril Zupan. Xa svojem shodu 24. novembra . so Slovenci v Farrellu, Pa., odjpo-i slaJi predsedniku Wilsonu nasled-" njo resolucijo; 3 i President Wood row Wilson, The White llouse, >. Washington, D. C. i Z veliko hvaležnostjo in ve&e->- Ijem smo Slovenci sprejeli Vaše pravično obljubo saraoodloeeva-a nja narodov. Z veseljem smo pozdravili oni dan, ko je padla strta v prah tiranska Avstrija, srečni e dan naše svobode in prostosti. V i- prvi vrsti se moramo zahvaliti k Vam in celemu ameriškemu naro-t du, ki je stal tako odločno na Va-t- ši strani. Hvala tudi Vašim slav-nim zaveznikom, ki so imeli isti i- princip, osvoboditi vse narode v i smislu Vaše ideje: Vsakemu na-s rodu svoje. Takoj, ko je bilo sklenjsno premirje, je italjanska armada zajedla popolnoma slovensko ozemlje, to je celo Primorsko, del Koroške, Kranjske in Hrvatske z Reko tea-obrežje naše Dalmacije z otoki vred. Oni čas. ko jc bila Avstrija [> šc država, ne bi mi Slovani niče-e sar mogli storiti proti temu činu .- itdljauske vlade. Ker je pa Av-i- strija s svojo avtokratično vlado e propadla, smo mi Jugoslovani proglasili svobodno jugoslovan-i sko republiko. Z oziram na to je > italjanska vlada zasedlta ne ozem-a 'je Avstrije, ampak ozemlje Slovenije, ali Jugoslavije. Res je s- - cer, da je ljudstvo navdušeno ,, sprejelo italjansko armado in zato . se tudi Italija sklicuje, češ, da je i to vse italjansko ljudstvo, a prav e tako navdušeno je opravičena do tega, kar si je i sedaj proglasila na nepošten način. Zaradi tega nepoštenega koraka bi Italija vedno ogrožala sve- i tovm mir. I Dan* ud famlklri Btowma vi BOJNA LADJA 'VDTDICnVE', POTOPLJENA V ZEEBRUOGE. ^ MBtVKK . ■ g I- ffcsJ^P^ V* • V A J imenu na.iih sorodnikov, živečrh t v ozemlju, ki si ga po krivici la- i sli Italija, v imenu celokupnega i jugoslovanskega naroda odločno i protestiramo pr<»ti samovoljni o-knpac-iji slovenskih krajev od i strani Italije. Frank Kramar. ! Frank Cimperman. ; Anton Simcie. --I Resolucije i ——— < Vaša Ekscelenca President Woodrow Wilson, Washington, D. C. Podpisani mihvauški Primorci žele vpričo 'bližajoče se mirovne konference Vam predvsem izraziti svoje občudovanje in bvalež-. nost za Va« odločen nastop v prid malih in zatiranih narodov, oso-bito onih iz Avstro-Ogrske. in Vas i smatramo za svojega zaščitnika. in rešitelja. Mi smo Slovenci iz kobaridske- j ga okraja, ležečega nekoliko milj severno od Gorice, ob avsfcrijsko- • italjanski meji. Totla kljub temu I J ne znamo niti mi, niti naši očetje ] • niso znali italjanskega jezika. ln| ■ ker je rešitev našega vprašanja, l____ to je. h kateri državi bomo pripa- < dali v bodoče, eno iziued «>nil: i vprašanj, ki jih ima rešiti mirov- i na konferenca, polagamo mi svojo bodočnost v Vaše načelo o sa-moodločevanju narodov. kajti uveljavljanje tega načela nam za-gota\lja uresničenje naših j»o »družeaiju z unisrimi jugoslovanskimi brati. I (ircpcd predsednik. Vi ste etli-na naša nada! j Sledi ii.~> podpisov. ^ Milwaukee, AVis.. novembra 1018. • * • Vaša Eekscelenca President Woodrow Wilsf.n, Washington, 1). C. -Mi ameriški državljani šišenskega in hrvatskega pokoljeuja, bivajoči v nie^tu Sheboygan, Wis., zbrani na javnem shodu 24. noji vembra 1;»1S. smo sprejeli sledečo i. resolucijo: Ker jc premirje tako srečno -Jsklenjeno med Združenimi držaji vami. njih zavezniki in centralni-- mi državami, in i i ker se bodo storili potrebni ko-? | raki za stalen sklep miru v bliž-i jločeno po njtšem predsedniku. o C. O. D. za posebej 10 ct. Naslovite na : H. H. VON SCHLICK, President, MARVEL PRODUCTS CO., 9 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. _ j SLOVENSKO-cylMERIKANSKI KOLEDAR^ SLO VENSKO-AMF.RTK ANBKI KOLEDAR ZA LETO 1919 je dovršen ter se gabo pričelo razpošiljati v teku naslednjega tedna. Vseboval bo izvali redno bogato zbirko najbolj različnih člankov poltene, zabavne in razvedrilne vsebine. Izmed posameznih razprav omenjamo kot posebno pomembno v sedanjem času, ko se obeta slovenskemu narodu dolgozaželjena prostost, ono našega rojaka dr. Vošnjaka, ki nosi naslov: POGLAVJE O STARI SLOVENSKI DEMOKRACIJI — V tej razpravi se opisuje čas, ko se je na Gosposvetskem polju na Koroškem ustolieevalo slovenske vojvode v slovenskem jeziku. Povdarja se pomen tega pristno slovenskega obreda, ki je brez primere v ustavni zgodovini evropskih narodov. To ustoličen je nam kaže. da je znal ceniti slovenski narod demokratične naprave že v onih davnih časih in da je bil tudi v svojem srcu demokratičen, to je, da se je zavedal dejstva, da je narod kot tak glavna avtoriteta. Opisuje se žaloigro slovenskega kmeta, ki je vstoličil vojvodo ter plačilo, katero je dobil njegov potomec od Ilabsburžanov, krvnikov slovenskega naroda. Nadaljna nad vse zanimiva in obenem tudi jedrnata razprava, katero prinašamo v letošnjem Koledarju, je ona dr. H. Hinkoviča: JUGOSLOVANSKI PROBLEM. — Dobropončeni pisatelj pojasnuje upravičenost naših zahtev kot troimenskega naroda do združenja v eno veliko demokratično državo, ki bo predstavljala mogočen jez proti nemški pohlepnosti, obrnjeni v iztočno stran. ^ . V izvanredno lepo pisani in ganljivi povesti: MADAJLENA GONDI se opisuje žalostno življensko zgodbo siromašne deklice z Apeninov, ki je prišla v razkošno Florenco, mesto Medicejcev, kjer je postala vsl*?d čudnih zapletljajev usode mati enega izmed naravnih sinov toskanskega vojvode, ne da bi bila deležna tudi Časti, zvezane s tem. Nad eelo povesti leži čar italjanskega kolorita. Nadaljna razprava se tiče moža, ki je hotel zavojevati celi svet. Ta mož ni nihče drugi kot nemški kajzer, ki je sedaj tako žalostno propadel. Dočim je mislil, da se nahaja na vrhuncu svoje slave in svojih uspehov, je že stal na robu propada, v katerega telebne vsak, ki pusti vnemar pravico in resnico ter ustanavlja tiranstva na opustošenih domovih prostih narodov. V Koledarju je še nebroj dragih manjših razprav, povesti, črtic, zdravstvenih navodil, migljajev za gospodinje ter obilo anedokt, smešnic in statističnega materijala. Koledar krasi veliko število slik, tikajočih se novejših dogodkov ter odličnih mož, kojih imena so v ustih vsakega. Ker se bo tiskalo le omejeno število Koledarjev, je umestno, da ga vsakdo nemudoma naroči. CENA 40c. HABOČAJTE PSI: Slovenic Publishing Company •2 CoTtlaodt Street, .t ■ New York, H. T. CtAS NARODA, 3. DEC. 3 915. GROBOVI NEMCEV, KI SO PADU ZA KAJZKRJA. Kaj je z družino bivšega ruskega caija?! - •• « »C . ■ > Xewyorski časopis *4 Times** je dobil o J svojega poročevalca* Karla \V. Arkermana iz Ekaterinburga, Rusija, .sledeče poročilo; Ali so boljše vi ki usmrtili carja iti njegovo družino? — Tukaj v Fkaterinburjfu sem bil v hiši kje** pravijo, da je bil umorjen, ter *em trovoril > številnimi prebivalci in tujci. Nikdo pa ni imel doka-| za, da je bila carjeva druiina res usmrčena. Nobenega drugega dokaza ni kot kakiii dxajset krogcij v steni. To je pa vsekako> nezadosten dokaz, r/ katerega bi bilo mogoče sklepati, da so bile kroglje poslane ravno proti članom carjeve družine. Kkvterinburuka sodnijska komisija preiskuje zadevo že tri me-secc. pa na ni mogla priti do pravega zaključku. I^tr uspelie j« imel tua v mestu človek, ki pravi, da je videl Nikolaju in njegovo družino na železniški postaji in sie-er tri dni potem, ko izginila iz mesta. • l*o dolgotrajnem povpraševanju in poizvedovanju sem dognal sledeč?: Dne *Jfj. aprila je poveljnik boljševikov pozval k sebi Nikolaja ruskega inženirja »er lastnika velikega posestva, in mu je naročil, da m- mora ;^koj preseliti. K njegovemu posestvu je spadala enonadstropna hiša, krog katere -,.» boljševiki naslednjega dne zgradili visoko ograjo. < "ar. carinja in hčerka Marija so dos]»eti iz Tobolsk a na ladji. Spremljal jilt je nek ruski zdravnik, dr. Derevenko. služabnik in slu-i /abniea. Par dni jjozneje je privede! nek drug zdravnik, Itodkin „o! huenii, carjeviča in o-tale tri carjeve hčere. Zaprli >o jih v ipadovo hišo. kjer jih je stražilo dvaintrideset | \ojakov in dalaveev. < arju in članom njegove družine je bilo dovoljeno izprehajati se vsak dan samo pol ure izven ograje. Vojaki so z družino zelo grdo postopali. K«ta izmed carjevih hčera je morala spati na golih tleh. far. njegova žena, >in in zdravnik so spali v eni sobi, dočim so! e h.Vre nahaja le v drugi. Okna so bila zamrežena z debelo mrežo. Stražniki so bili pa tudi zelo predrzni. Med obedom so jim je-! mali hrano /. mize. lictfravno je štela družina sedem osel), je bilo na! i azpolago samo pet krožnikov, vilic in žlic. Včasih je prinesla iz j >.'a v nega ekaterinburškega samostana neka nuna carjeviču nekoliko! mleka. Za vsakim članom rodbine je bil neprestano vojak z na basa j no puško in nasajenim bajonetom. Vojaki so bili večkrat pijani.! Najboljši dokaz za to je bilo m broj praznih steklenic v poslopju in kro§ poslopja. 17. julija zjutraj je bila pa hiša prazna. V steni pritlične sobe so nnš'i j »ar krogt-ij. Kroglje so hile zapičene v steno .približno trideset inčev od tal. Tudi v tleh je bilo par krogel j in semtertja kak ma-j d.ž krvi. To je bilo vse, kar je videla komisija. Carjevo družino jej tvorilo sedem oseb. Kazentega so biii pri carju še sledeči: zdravnik.j služabnik in služkinj::. Eden zdravnikov je bil že prej odpuščen. J V prvih dneh meseca julija so dobili boljševiki informacije, da se snuje zarota, katere namen je oprostiti carja. Sosednja hiša, na kateri je bil skrit nek meščan in opazoval earja, je bila zasedena od boljševikov. Boljševiki so imeli na razpolago strojne puške. Ta člo-\ek je bil zarilijj, ki je videl carja. K«» so biii boljševiki pregnani iz mesta, se je sestavila posebna; češka komisija ter -e začela pečati s to zadevo. Če so boljševiki res • umsrtili carja in člane njegove družine, so jih usmrtili sedeče, kajti! kroglje so biia zapičene nizko pvj tleh v steni. Oudno je pa to, ker niso nikjer našli stolov. Tudi trupel j niso našli nikjer in nikjer no-benega sledu. i '20. julija je pa šol nek meščan na postajo. Vrata pisarne so bila napol odprta in skozi odprtino je vile l carja ter njegovo družino. To je bil edini človek, ki pravi, da ga je videl po 17. juliju. Morda je car mrtev, morda je živ! Kdo ve? Vesti iz stare domovine Slovenski Narod tudi v Črni Gori : prepovedan. i Naš list so sedaj prepovedali f liuli v Ornigori. Seveda tajno Ni- 1 ti toliko ni«»r-iUčnega poguma nimajo. da hi repo ved razglasili. • • i temveč si pomagajo na ta naetu. «br list na pošti kradejo in sevJga-; jo! Seveda v imenu zakona! , t Poslanec Jaklič se je pri glasovanju o proračun- ( skem provizoriju očitno postavil < na — nemško stran. Kakor nam ( namreč naknadno poročajo iz On- , naja. je poslance JaWič bil do gla , suvanja o proračunskem provizo- j riju v zbornici navzoč, pa se je. ( ko bi bil moral oddati svoj glas — umaknil v kuloArje. Seveda je ravnal strogo po navodilih svojega gospoda Šnšteršiča, ki opravlja , za vlado še važnejše posle, n^go , je pomoč v zbornici. V malo dneh sla tako .Jaklič in Šušteršie dvakrat izdala narodne interese. Jaklič je, kakor znano, pobegnil iz zbornice tudi, ko se je vršiio gla sovanje o obtožnici Seidlerja. Konec mizerije na Kranjskem. Urad za ljudsko pretirano je zali kazal ustanovitev okrajnega gospodarskega urada in sveta. Reševala bodeta vsa vprašanja tikajoča se aprovizacije okraja. Enake gospodareske urade in svete mora ustanoviti tudi vsaka občina. — Aprovizaeijske komisije so se slabo izkazale, ljudstvo je bilo kljub temu lačno. To so počasi dognale tudi višje oblasti. Zavedale so se resnega trenutka, da se mora pomagati ljudstvu, in res! Takoj soj odpravili aprovizavcijske komisije' in ustanovile mesto njih posebne J gospodarske urade in svete. V Gorico se prijelje iz Linca v par dneh 500 mladih prašičkov. Bliskoma se je razširila ta vest po mestu. Nekateri bo jim iti celo do Linca. na-j Ndbene lajno«« ne izdamo! ako povemo, kake predpriprave se i vrše v Gorici. Vse hoče mlade pra- i šieke kar najbolj slovesno spreje- < ti. Slavnostni govornik je že dolo-, ' r- u in išče ]>ovsod okrog Knigge- 1 jevo knjigo; Urogang mit Schwei- * nen. Pevski zbor se uri in vadi vsaki večer; drugega tenorja so po. I sodile Renče, basa prvega pa Aj- * dovžčina. Škoda, da odpade t>a- • kljada. ker ni sveč. Namerava se ' pa pribiti na palice karte za sve- J če in petrolej, kar bo tudi dobro. 1 Za godbo bodo skrbeli novodošle- ' . . i ei sami. Kdor se je bil vpisal, da sprejme proti plačilu takega gosta na stanovanje in hrano, je že pripravil najlepšo sobo in se sam z j družino umaknil v kuhinjo. Kine- j tje na Ajševici in po Grčevini pre- ; puste svoje lastne barake novim . gostom in bodo spali na prostem , Ob nedeljah bodo postavljeni pra šički občinstvu na ogled. Kdor se j izkaže s karto za mast in plača po-m1' no vstopnino, si lahko ogleda prašička. Za dvakratno takso približa lahko svoj kos polente na distaneo petih centimetrov prašičku in za trikratno takso se lahko lastnoročno dotakne praščika. Ta ko se je predvojna svinja tekom vojne povzdignila do občega spoštovanja. Ce pa pride v Goriccr isto tudi 350 koz, katere je naročil deželni odbor, potem bo veselje meščanov nepopisno, in Goriška postane kar naenkrat deveta dežela, kar odgovarja stotniski šarži. j Goriške dežele preplavljalo z raznimi okrožnicami \-se oMastl ! Danes dobe orožniki naročilo, naj j popišejo hiše, njive, polja in skr-,be. da pride vsaka hiša, vsaka nji-jva, pod a, b, e, ali d. Poročilo, iz-jgotovljeno z znano orožniško toč-jnostjo in kaligrafijo, še ni dobro i na pošti, že dobi županstvo vpra-i šal no polo. Etapno poveljstvo, de-s želni odbor, obnovitveni urad, o-■ krajno glavarstvo, vsi enako rado--ivedni in vsi povprašujejo po ite-:1vBu konj, goveje živine, pralifor, perutnine, čebel. itd. Naznanjeno fn število seveda ni vedno enako. — o I" jetniki se ne za d o volje samo .- š . perutnino, njihov želodec zakopr- š ni tu pata m tudi po prašičevim ir .i eelo krava jim je dobrodošla. Žu- t1 panstvo pa popravlja prejšnjo statistiko. Med živino je mnog« (samomorilcev. Pasejo se. pridejo v pri tem do ročne granate, ki po- j j stane v tem slučaju gobčna gra- , hata, in županstvo popravlja zo-; pet prejšnjo slatistiko. Ce bi se I fioslala mesto okrožnic na deže lo ena sama krava, oziroma ena t lopata, bi se s s tem več doseglo, i. . 'okrožnicami se pa zazibljc ljudstvo le v prazno upanje. Kaj po- ^ magajo oblastim vsi točni podat-; ki. če pa ostane potem vse pri . starem ? Živimo na kmete, naj bo j stara ali mlada, naj bo bik, bikec 1 junček, vol. juniea ali krava, bre , | ja ali nebreja. orodja na deželo, pa j ; i bodi j o grablje. motike, lopate, ko- ( se. srpi, škarje, itd. Vse bi dobro is došlo. vse bi bolje došlo, kakor pa j okrožnice in vprašalne pole, k' • t kvai-ijo z uradnim peskom le oč našemu ljudstvu. : I 1 Prepozno. Sedaj se komaj vidi, kako važ j i no bi bilo, če bi se bile odstranile;« granate pravočasno, to je. v po- ' mladanskcm času ko še ni bila ze- : mlja poraščena in je vsaka gra j • nata bolj ''padla v oči'' (uradni j; izraz). Sedaj pn so granate po- j krite z visoko travo. Kosec zade-! i ne s koso ob granato in v bolni-1 i šnici se zviša število poškodovan- j • et v. Tupatam posmuka s travr i vred konj, krava ali vol za vrvicc; i in v dotični občini se prodr.ja ta-1 j koj na to meso po 16 do 18 K kilo- i gram. Drago je sicer to meso, to- i da če bi ne bilo granat, bi naše < ljudstvo ne imelo nikoli poboljška i Konji so se na ta način ponesre- 1 čili, voli, krave, samo o oslih ni i smo še slišali nobene nesreče. To i pa ne morda radi tega, ker so postali osli pametni, marveč zato! ker jih ni. vsaj tam ne, kjer bi, morali biti. Ne človek, ne žival ni I sta več varna pred ročnimi grana. I tami. ki odtegujejo obnovi dela v- j ne moči. Liubezniv tast je neki Korošičjak-Kojko pri ^v Urbanu v Slov. Gor. Njegov Zet Pihler, vtijaški invalid, ga je prišel prosit, da mu posodi nekaj o-rodja. Tast ga je zavrnil; ko jt pa zet še nadalje prosil, je tast vzel puško in ga ustrelil. Baje jf bil Roj k o učenec ptujskega Šta jerca. i 50-letnica tabora v Ljutomera ' se jt» slavila meseca junija na primeren način; prirejili so velik na-) rodni tabor za jugoslovansko deklaracijo. Pred ">0. leti se je tam 1 nad* 7000 ljudij navduševalo za takratne narodne ideale, in na T istem prostoru še je sedaj ogromna množica navdušena izjavila za j naš današnji narodni ideal; Jugo- j slavijo. ] Za prepoved tabora v Trhov-1 1 ja h si je — kakor izvemo — ste-! kel lovorike ne toliko vodja celj-' j skega glavarstva Wolf, ampak naš i tako zel(j priljubljeni in pravični t cesarski namestnik Clarj-, ki ga j nosi vse štajersko prebivalstvo sa- - me ljubezni vedno — v želodcu. - Clary; stari prijatelj Slovencev, je ;-jtako zopet pokazal, da ni nič dru kega nego ponižni lakaj vsenem o ške klike, kateri prav pridno sfaa-L- ži njene umazane politične čevlje, f- Da med to vsenemško kliko spa->- da tudi vojaški poveljnik v Tr-h bovljah, neki Fasching, nam tem bolj vailjnje prepričanje, da ni-' r, mamo pomoči in rrtitve ter !ničenja naše zahteve pričakovati od" nikogar tlrugega, nego od naše vstrajnosti in jeklene volje. Naša jeklena volja bodi naš kralj Matjaž, Ki bo osvobodil narod , naši Pn Sv. Trojici v Slovenskih Goricah je umrl ki- . par Lavoslav Perko. Bil je zaveden narodnjak. i Mlekarska zadruga 1 v lločah je sklenila se razdružiti ' j ter prodati svojo opremo in oro- i ilje. i 0 avdijenci Ornigovih mamelukov piše graški **Arbeiterwille" med drugim slervega predsednika češko-slovaške republike, izrazil upanje, da bodo zavezniki v kratkem določili svojo politiko glea^ , Rusije, da bodo mogle češko-slo-, vaške čete oditi iz Rusije, da zasedejo Slovaško. ' "Ravnokar sem prejel sporočilo". je rekel Masarvk, '"da bode Madari nasprotovali okupaciji in organizaciji Slovakije. Upam, da nam bodo poslali zavezniki na po moč svoje vojaštvo, da se zavzame slovaško zemlje." i a Interniran je Mackensenove ar. made. 9 1 __ _ j Kodanj, Dansko. 1. decembra Iz Budinipešte se poroča preko Berlina, da je nova ogrska vlada ^ na zahtevo francoske vlade skle nila, da bo internirala celo 170 ti . toč mož broječo armado feldmar- . šala Maekensena. Mackensen je izjavil, da bo pri- a volil v ta sklep. i-----i_ i Zanimivo darilo Trinerjev stenski koledar 1919 " Victorv-Koledar" je zelo zanimivo darilo o zmagali naših fantov oiLstran mirja. Columbia drži lovorov venec nad glavami mornarjev in vojakov; za njo pa stoje na sivih morskih valovih ameriške bojne ladje, v zraku pa ae-roplani. Xa vrhu se- nahajajo slike Washingtona. Lincolna in \Vil-sona; poil spoznan krivim in bil obsojen ) na smrt. Pretekli teden pa g « j*- ^ j governer pomilostil v dosmrtno j ječo. , J. J., Barberton. Ohio. — Imate prav, naša domovina je krasna » da jeni krasne.jše. Da ])u smo veliko pisali o srl>skih vojnUi ujet-jiiikih v Avstriji, da so mnogo tr-i j peli, da so kar na debelo umirali /aradi slabega postopanja, nam ; l>ač ne bpdete šteli v zlo, kajti to .t trpljenje je bilo resnično. Ako i:i- ] jsmo mnogo poročali o našem u.i-.* rotln, pač ni naša krivda, kajti i poročil nismo dobivali; za to je že !skrbela avstrijska cenzura, ki ni dovoljevala, da bi zunanji svet iz- ! vedel, kako je trpinčila slovanske < j narode, Jci jih je imela v svojih 1 j Irrempljih. Kmalu bomo vse to iz- ] vedeli in bomo tudi obširno poro- 1 čali. Zaradi Italije se nikar ne je- i zite niti na nas, niti ma Združene države." Proti Italiji sano se vedno | borili in v zadnjem času ste tudi lahko uvideli, da vadimo veliko propagando proti Italiji. Prepričani smo, da Itaijan ne bo dgbil ! niti pedi naše zemlje, k ko je ie še , kaj praviee pod solncean. Tudi mi kličemo z Vami: Živela Jugoslavija ! ; Vsem dopisnikom. — V zad-jj njem- času so se nam dopisi tako nakopičili, da jih ne moremo i s^»roti objavljati. Prosimo tedaj ! vse cenjene dopisnike, da nekoli- i ko počakajo, kea- s časom bomo objavili vse. -—----I Slovenske novice Kansas City, Kansas. Za špansko infhienco je umrla Lena KoŠmrl. stani :il) let, doma iz Starega Kota Tukaj zapušča moža s 4 nedorastlimi otroci in sc-.-•tio 3Irs. Osvald. Pokojna je spa-; dala k društvu presv. Srca Jezusa, k oltarnemu društvu presv. H. T. in k društvu sv. Jožefa II. Z. p '2 leti star Anton Poji*, sin Lu-i dovika in Marije Poje, je tudi to boleznijo umrl. Tretja ži-tev te epidemije je ga.: i Ana Šajnič, stara -i'2 let, doma i/. ' Pii-grada, občina Stari ,Trg, kjer j eapušča še stariše, tulaij pa moža i Petra s C neodrastlimi otroci ter;1 hrata Petra Majerle. Spadala je k1 tukajšnjemu ženskemu društvu j sv. Veronike št. 115 KSKJ., k oltarnemu društvu presv. Kešnjega Telesa, v katerih društvih je bila uradnica, tajnica in blagajnica. Joliet, ni. | t'rank Novak, dama iz Vuzenice na Sjp. štajerskem, je umrl za je-, i tiko in bil pokopan 11. nov. — i 13. nov. je bil pokopan AVilliam i Simončič, star 1 leto m 10 mese * cev. Pri družini John Gersich se je zglasila 12. nov. štorklja ter jim pustila zdravo deklico. tj Milwaukee, Wis. » Zadnjič se >je poročalo, d« je bil ' pokojni Frank Klančnik doma i z - občine Rečica, kar pa ni pravilno. Doma je bil iz Šmartnega pri Gor., Gradu in zapušča tukaj soprogo - k btirmi nedoraslimi otroci in pe-e tega se Se pričakuje. 10. nov. je umrl Matevž H uda j na posledicah apanske influence.) c star 37 let, doma iz fare Št. Jernej j - na Dolenjskem. Tukaj zapušča o bolpo ienq.in jiva nedorafltki otro-je^afa ter dva 'brata JIMiqa in Mihael«. Bil je Slan dradtva sv. Jo- I^BHBBHi :: Kaše« ;; I ) je vsakdanji gost skoro po vseh hi- i i • iah; nihče ni nepnjateij tega nadležnega gesta; in vendar se tako ' ' { i rad m nepričakovano pojavi m osta- { | • ( ja rad dalje časa pri hi Si. Odienits . | ga s kakim dobrim zdravilom, pred- ' ' i ^ no se ne ukereni v vaSem telesu, i | Vzemite splošno znano zdravilo zo- ' ' per kaielj m to je: V n n ! I Severa's l| II Balsam for Lungs 1' <> u < > (Severov Balzam za pljuča), ki je H ( , ie od leta 1881 uspešno odpravljal ( L kaielj, prehlad, hripavost, bronhitis : < > in influenco. Otroci in odrasli ga < ► ^ | imajo radi. To zdraviio deluje hitro < y in uspešno in naj bi se imelo isto < > pri vsaki hiši. ali družini. Dobite ga ' ► ^ ^ pri vašem lekarnarju. 25 in 50c. , | /efa št. 1»):; KSKJ.. katero mu jo ■ prmnlilo dostojen pogreb K5. nuv. ■ Sheboygan, Wis. r.nrln ie 221etna ilrs. 31 arija 9 Ir^ie na posledieah španske intlu-^nt-e po tridnevni bolezni. — 24- E letni Frank Ilacl j'1 umrl na pljm"- I niei. ki je razvila iz intlueiw-e. Tu 7apušea brata. — Na pljučnici I je umrl John Novak, sr."r 4'» let. I V starem kraju zapušT-a ž«m»o. Poročno dovoljenje vzel John 1 IVtek »t? Frančiška Šimenc. Carlinville, 111. Tukaj >o iinirli: Jobn Farni an, 27 let. doma i/. Oojzua pri Kranjski irori; Matevž Kavs. rnec. star 'II let. doma iz Soče na Primorskem: Frank Suva star let. tlonia pri škofji Loki. i Chicago, 111. I'mH Jožef Žar«!in. star let. rodom i/, turniške fare. ()<_rr-' sko. Zapušča /< no in nedor -t-i lih otrok. — Preminul je tudi :te-letni John TCeKek, rok lom od S"v. , Dull a pri Stari Loki. Zapi.-T-a ženo in «tiri nedorastle otročiče. ;| Cenik Knjig katere trna r ealogl I SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ; 82 Corttandt St, New York, N. Y. i' poučne knjige: Abnov aemško-angl. tolmač rezan —.60 Domači zdravnik mali ' Hitri racunar (uemSko-aagl.) ' vezan —.50 » Pol Jede« jstvo - —.00 j Sadjereja v pogovorih f—J2S . »lov. angl. in angL slov. slovar $1.50 Veliki slov. ang. tolmač J2.50 zabavne in razne dbugb knjige: Blpnotlzem <—Ji Dve Saloigrl: "CarMJeva fenltev" ln "Trije lenini" Postrežba bolnikom —.60 Trtna o?, ln trto rej —JW Vojna na BalkUban 13 zrea. fl-60 RAZGLEDNICE j NewyorSke, božične, velikonočns ' ln novoletne komad po '—,0S 1 ducat __e-Jt . i ZEMLJEVIDI: - Avstro-Italljanska vojna mapa f—.25 . Avstroogrskl, veliki rezan —.BO Celi svet mali t—.10 Celi svet veliki s—.25 • Evrope vema f—J50 Vojna stenska mapa $3.00 - Vojni atlas i—.25 , Vojni atlas nor •—HQ Zemljevidi: Ala.. Aria., Golo« OaL Itd. po ■! Združenih držav mali f—.10 ; Cd roženih držav veliki —M r | Edmženlh drtav stenska mapa, t, na drngl strani pa celi svet $3.99 Dr. Koler SLOVENSKI ZD1UVNK f38 Pena Pitt aJj^—tšž Vsaiar iSl^iSifjti ili'mJl' k *** s« (mm »ffinSTji aiyKi mhmba aistods, hI itrtJ1 taAl "^"rC t tammlm§JSi I !ialvak*N* GLAS NARODA, 3. DEC. 1918. Oeveiandske novice Prste je zmečkalo v tovarni Štefanu P^tkovšku, ki stanuje ua Addison II oad. Zaposlen je bil v elektrarni na 70. eesti. Voz poulične železnice je zadel deklico Jennie Brodnik ko je -šla iz I'fwkodbe niso nevarne, Jos. *pagar 1026 K. 63. St., j*' ukazal Drago Kalčevičai. ki stanu-na 6100 Met t a Ave., ko >»ta *e nahajala v gostilni Krivačič na ♦I: c« sti. da naj preneha s svojim "prelepim ' jnstjem, m ker g* ta ni ubogal, ga j« vstrelil v prsa. Zdravi se v bolnišnici, najM^iab-e pa v je*i. Krščeni si t bili v nedeljo 10. novembra v cerkvi sv. Vitla: John ' -ii/.ur, Jožef Janežič. Pavlma Klopčie, Zofija Ila-perjrer Hedvi-ka Ž<»t iti J««refa Blntmk. I mrli so naslednji : John 1'rbas, star 42 let doma i/ Zatičnc. Pokojni je bil samski. Zapustil j«- tukaj dva brata, ki sta mu oskrbela lep pogreb. Pred .smrtjo j»» uredil svoje zadeve tako v gmotnem kakor v duševnem oz; tu. Frančiška Pavli je umrla v starosti :1U let. Doma je bila .z Domžal Društvi bv. Marija Magdalena in ( arniola sta svojo članico .-.jfle-inili na poslednji poli na pokopališče t. al vary. Tako splošnega sočutja se je redko videlo v teli ca-*ih, kakor je bilo do družine Pavli Alojzij Petrič, ki tam stand je. je bil edini, ki se ga ni prijeJa bolezen ; vsi dmiri: oče in mati dva o t reka, trije boarder j i so bil« bol-ni in lire/ pu#*trež.be Naše šoiske sestre so bile obvtščene, naj oskr-bijo vse potrebno. Nekaj dni in noči so bile tam ter stregle bolnikom. Mestne oblasti so slednjič morale vzeti gospodinjo in dva boarderja v bolnišnico, otroke pa v Dispensary; gospodar Anton Pavli in John Petrič s*a prema^-' la bolezen domu, četudi ni bkilo takoj vse dobro. Tako srečnih stanovalcev ter sporazumni med zakonskima in teh do boarxlerjev je redko dobiti. Fantje, ki so tam |>o-prej stanovali, a-l.ajo z denarjem; ob takih časih so večkrat že prišli ob lepe svote. Anion Mihelčič je večkrat rešil kiterega nesreče, ko um je spravil denar. Naslednjega dne je takega presence i 1. ko mu je vrr.il "izgubljeni' Pogosto je pevce -Iruštva Lira vabil k sabi ter jim pita vil, tla naj le zapojo tudi njemu, kadar bo treba iti na Kalva-! rijo. Kdo bi bil verjel t.*daj. da' bo korenjak, kakor je bil pokojni, tako hitro uslišan. Ko je pa in-j flnt-nea pričela razsajati, je bil pa" popolnoma prepričan, da pojde -on v tej bolezni v večnost, l>Lagi mož je zapusti! ljubljeno ženo Frane&ko in petero otrok, ki jiit je rad imel, kakor malokateri oče. Draici «o mu bili tudi drugi doma-i či. V Clevelandu je njegov brat' John in sestra Ivana špeh, v I^-l rainu. O., brat Alojzij. Na Ely, I Mmn., žaluje za njim Rev. Frank| Mihelčič, ki vsled bolezni, ki tusli tain razsaja, ni mogel zapustiti župnije. Sporočil je telegrafično. da je bila bolezen tudi njega zgrabila, pa da je okreval nekoliko. Ravno tam je najstarejša sestra Frančiška, kateri se ie mož ponesrečil v rudniku prod dvemi leti. X domovin5 so stariši in tri s«6trc, ki pač ne pričakujejo žalostnega sporočila. Tam pod koroni v cerkvi jft spraznjen prostor kamor jc naš w\nton hodil ob nedeljah k sv. masi ob S. uri. Počivaj v jniru, blaga duša! Štefanija Sever, stara 3 leta in 4 t roeL , Iz Newburgha. , A' pondeljek 11. nov. .se je vršila poroka Franka Žuidaršič in pa .Marije Sadar. To je bila poroka, kakor bi morala biti vedno med kristjani. Vse e»e je vršilo tako lepo. tako pravilno. Kaj pomislite, niti eden ni guma prežvekaval v cerkvi med mašo, še celo družica ne. Ženin in nevesta sta se vedla dostojno, pravilno. Zavedala sta se važnosti dneva, to je katsaio njih obnašanje. Zelo lep dan bo-. tlet a imela Mr. in Mrs. Žuidaršič j na njih obletnico, ker to je isti dan, na katerega se je sklenil svetovni mir. I Poročila sta se tudi Rudolf Miš-' maŠ in Ana Perko. | Na vseh >>vetih večer se je ogla-'sila Št orklja pri Barletovih na Iss-t. ler St. ter jim pustila hčerko Mal-kico. Malo poprej se je mudila ista ptica v Randall pri lx>uis Mirtel-! novih, kjer je pustila Marico. Pri družini Pahne na Canal Road pa je pustila lvarola. I 1'mrl je Mihael Maček, rodom Hrvat. Živel je že nekaj let tukaj, delal in štedil, da pojde po vojni domov k svoji družini. Pred nekaj meseci pa se je .prehladi! in prijela se ga jc sršiea. Iz Collin wooda Krščeni so bili v mxleljo 3. nov. Elmer Jaeso, Karol Cveitnik, Antonija Ana Šepie in Mary Intihar. I V nedeljo 10. nov. pa: Crštila Malenček, Jožefa Gubane. Terezija Jožefa Nemec. Virgiuija Katarina I told in. Ana Karolina Šram- , hofer. Frančiška Cerkvenik, šte-Manija 'lombri. Ljudmila Furlan. i Mirko Friderik Novak. Andrej Cmek. Valter Julij Perin i!i Ati-ton Alojzij Rus. ! Fmrli sr»: Alojzij Stefančič. Jožef Tomšič, Helena Heglcr, Join Mt>gor, Agncs Videmšek, Alojzija Duša.. Julija Lušin. Anton Erja-vc". Frances Jevnikar, Rose Slaj-špoli. Anton VrhQvec, Frances Jcvnikar, staTa 2 loti, >Vank Glo-| jbokar. star 31 b-f Zofija Jalovec, • stara 28 let. Alojzija Schlatter, stara 47 let, Margurerta Hue, sta-. ra 21 let, Anton Jeue, star 11'mesecev, Jožef Marolt, star 31 lot. | Jožef Kosec, star :jl let, Joief Erjavec, star 30 let, Jubai star j let. Amalija Boldin, stara 21 let, doma iz^^rkelj na Dolenjskem, zipušč:. oga 2 hčerki, s ti riše, 2 brata^1 ^ro. Pozor! Pozor! Moški in ženske, ki trpe na k*- j krsnikoli zunanji ali krvni boles- j ni, pridite k nam aH pa ptftto^ m j odlajšate. FELIX TASOTO DRUG CO., ^65 Stanton Ave, Akron, Ohio. Za staro pravdo wnm iz usta ms. Spisal Peter Bohinjec. * Ker nam je božja previdao-nost spet pripeljala izgubljenega sina nazaj na očetov iskal. ko s»-m se povrnil s Koroškega, je "bib j moja mamica, ki trohni na pokopališču sv. Martina."* ' To je lepo od tebe. Krištof! Toda pustimo mrtve. pozabimo, kar je bilo", je rekel oče. 'Zdaj sem j« z grajska gospa !?' "lil tudi vam se klanjam, go-, spa'*' ^ | 'Ali beseda "mati** ti ne gre iz j us-t.r* Krištof molči. Vikar Plahuta mu je pred očmi. 'Priznaj, da sem ne samo graj- j ska gospa, ampak tudi go»'pa j KrajskaF' 'Priznam*', odgovori Krištof, zroč v mizo. "Priznaj, da sem jaz zdaj tvoja mati'"' '"Mačeha"', vzdihne Krištof; a j že ga je žal. da je Spregovoril to besedo. 1'oliksena se vzravna pokoncu', in zakriči: "Xc, otroci, ali ste slišali, kdo'| sem jaz? No, moj mož, poslušaj ( kako me naziva tvoj sin! In vi,^ duhovni oče! Ali je vaš skesani grešnik vreden, da gre jutri z v a- ' mi v grad k sv. maši!" • Ali mar niste moja ra:u*eiia - j 1 •'Molči, klativitez! krič»i poli-ksena. ' Poljeri se i^pi-ed oči, da te lie ^ bom videl, ti, ki zasraniuješ našo j l mamo!"' vpije tudi HartJnan ter ; prijema za svoj meč. *"Zadošče-j nje. ako ne. te prebodem!'" nada- ^ ljuje Hart man in potegne bodalce ^ iz nožnice. :, i J Ali tudi Krištofu poide poti*p- j Ijenje. ] "Resnica ostane resnica, ee jo tudi izgovori izgubljeni sin!" isa- , kliče Krištof in vrže rokavico , pred svojega polbrata. Tedaj šele skoči stari Krajski j pred Hart mana. vikar vleče nazaj ^ Krištofa, otroci se jokajo, Poli-|. ksena pa medli v naslonjaču. ; 'O, le čakaj, da ti stisnem obi- j sti ter prebo seboj svoj kolovrat, fantje pa so preskrbeli godbo in pi'-j.'o. V kotu pod ra,'p • -m Je 1 Khmdr v.i svetka * -vojisa k<.i.-vratom. Dru«»e so z. i njo. v«:ika j, svojo koilt:^ Mize, '-toll , in drugo pohištvo je h-ospravijenc i ta večer :z prosrfonit zbt-. Po .siv-di so se izprehajali h -itje ii; brili norce. Drugi spet s<; »ieli oh pre-lieah in jim štf»etal! -bi lke t»ese-de. \ drugem ko*, s je čepel ni , klopi tovor sJanHu-t;io krat-; kočasje; rekli so, Ha. laziMrajo j i rej o. in stara nav^K je bila. da so jo raztii li pri KlP|:lru. A'endar pa tasti pio pust ni bilo toliko veselih glav, ■ akor druga leta. Starejši -so le ii navade pu-jščali to veselje mlad* i. ali tudi 1 med mladino ni bilo Ei-dte navdušenosti, ti-te l^zposJenosti, kakor druga letiu Vs< Ae bilo bpo-' meiikujejo o najrazličnejših stvareh. — "Iu kaj meniš, oče Matijaž. kaj j »pomenijo prikazni na nebu. o kn- j ' terih govori ves ljuid na Kranj jskem?" se oglasi kmet Stražnik, J ki je prišel naročilom iz Bo-j hinja. 1 "Torej ste tudi v Bohinju vi- J deli ta znamenja ?" se vtakne vmes krojač Trska. "Tri soluca smo videli na nebu 1 in za vsakim solncem se je vlekla [pihana mavrica. Prvo solnce se je 1 svetilo kakor zlato, drugo je bilo j zeleno kakor trava in tretje je bi- 1 lo krvavordeče in največje."' "Pa ne samo tri sokiea so se videla med tremi mavricami", pristavlja kmet k Gorjau, "brezšte- J 'wine trume angelov na konjih in J z meči v rokah so se bojevale med seboj v oblakih." "In to ni bilo hipoma, to je trajalo več ur", dostavi Pretnar od jezera. "Le poslušajte me. ljudje božji'" izpregovori Matijaž Klander in pogleda kvišku, kakor bi pričakoval razsvetljenja od sv. Duha. "Bog se srdi zavoljo naših grehov. Krivica iu laž gospodujeta med ljudmi, ki so vsi ustvarjeni po !>ožji za ljubezen, za nebesa. Bog hoče pravico in ljubezen, mo-gučniki tega sveta pa jo teptajo: z nogami. Ifcoče, da se podlotž- nikov ne zatira; graičaki, oskrb-' niki, dacarji in druge take pijavke pa izsesavajo ubogegta kmeta kmeta do mozga. I* mladil Zeleno solnce kaže ^eleuol • spomlad, krvavordeče solnce pa. ' napoveduje kri, ki se bo pr. pestili roke. dvigali g • in govorili od ločno: "Vse za staro pravdo! Bog je z nami! Oče Matijaž govori." (Dalje prihodnjič.) NEWY0R&K0 IM BROOKLYN SKO ZEN3TVO! Ženski oddelek za nabiranje ju gosiovanskega dobrodelnega skla ; da za Greater New Vork nazna nja. da >e vrši julri. v sr do. 4. de eeuibra ob s. uri zvečer na G2 St Marks Pi . New York City, seja slovenskih žen in deklet y.a New Vork: v četrtek. .">. decembra pa, ob S. uri zvečer v društveni dvo rani p vskega društva "Danica" 92 Hamburg Ave.. Brooklyn. Iv V., seja za brooklynk.se žene in dekleta. Nujna potreba je. da napravimo dobrodelni sklad za prvo pomoč našim revnim rojakov v, domovini, zato, žene in dekleta, I pridite omenjena večera na sejo ua se pogovorimo, kako bomo Je-i lale za pomoč našim bednim bra-|tom in* sestram v domovini. Teden od 7. do 1",. decembra sej je določil za pobiranje darov med i slovenskimi družinami v Greater! Ne v.- York u. V n dcljo 3o. decembra pa bo na 62 St. Mark's PL, New York :l'ity. koncenrt vseh slovenskih' pevskih društev iz New Yorka in: Brook I yna v korist dobrodelnega ■sklada. ! Anglija zahteva Viljema. Liverpool, Anglija. 2. decembra. Angleški justični minister Sir Frederick E. Smith je danes rekel poročevalcu lista 'Seho\ da je angleški vojni urad soglasno sklenil. da bo pritiskal na nizozemsko! vlado, da izroči prejšnjega nem ' škega cesarja. j i t naznanilo in zahvala. Tužnim srcetn naznanjam vsem j sorodnikom, prijateljem in znan- | cem, da je dne 16. novembra umr- - moja nepozahljena soproga oz. ( mati ANGELA JERMAN, roj. Lavrin. Ranjka je bolehala približno 2 leti na jetiki. Zadnji čas si je iskala -odra v je v New Mexico, kamor : ji zdravniki nasvetovali: pa : vse zaman, prišla je nazaj in v 6 j 1 tednih podlegla tej kruti bolezni : v najlepši življenski dobi v sta- i rosti 25 let. Tem potom se najiskrenejše za- i-h val ju jem vs^m tistim, ki so jo (obiskali na mrtvaškom o<.li-u ter spremili k vernemu počitku, ka- j kor tudi onim, ki so ji darovali in : položili krasne vence na knsto v i zadnji pozdrav. . j. Ti, draga soproga in mati. pa i v miru počivaj, naj ti bo lalika svebodna zemljiea in večna luč naj ti gori! Žalujoči ostali: John Jerman, soprog. Angela, Jenny iu Joseph, otroci. . John in Mary Lavrin, stariši. Tony, brat. Parla in Mary oinožena Lnznar, s«'Stri. Zapušča še več stricev V Združenih državah. Hartford, Ar k., 28. nov. 1!*18 _P. O. Box 38. P0Z0R, DRVARJU Charcoal Iron Co. of America v Newberry, Mich., potrebuje delavce za delati drva za kemikalije. (P1*ča od klaftre $2.65. Gozd je lep, še nikdar sekan, v ravnimi, blizu kamj). ki so novel Urana stane na mesec in prosto sta-i ; no vat. je. Za nadaljna pojasnila se obrnite na našega zastopnika: John Knaus, Murphy Camp, Newberry, Mich. IČČE SE j veščega učitelja za poučevati slovensko godbo na pihala. Naša godba obstoji že 3 leta in 18 mož' močna. Tri mesece smo imeli uči-i tel ja, ki je neil dve godbi in je bil preveč oddaljen od naše naselbine. Zato iščemo drugega. Slovenec ima prednost. V Bridge vil le lahko dobi delo v tovarna ali premogovniku. Katerega veseli, l t naj se takoj oglasi. — John Zig-, man, Box 575. Bridgeville, Pa. _ - Jugoslovanska mSl^ Katol. Jednofa (JttaaoTljena leta 1898 - tjikorporirana leta 1900- Giavni urad v 5XY, MINNJ * GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŽ5EK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain. Ohio. Tajnik: JOSEPH PISBLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BR0ZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, S slid a. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa. nadzorniki: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M', So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. P0RENTA, box 176, Black Diamond Wash. LEONARD SLABODNIK, box 480, Ely, Minnt JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Minn. MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, Wu ZDRUŽEVALNI 0DB0R: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK fcKRABEC, Stk. Yds £ia. box 63, Denver Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa. -Tednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se nradnih zadev kakor tudi denarne posiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra ternal Congress'* lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-itotisoč dolarjev) Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je ia izplačala do $1,500 000 (en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bol-aik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovea-ikih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami Za nadaljna pojasnila ee je obrniti na glavnega tajnika. POZOR, SLOVENCI! j 1 Spodaj podpisani iuiam na pro-j j daj hišo s 6 sobami in kopališč« m -ter šendo za avtomobil iu k urico, j ■ Lepa prilika, kateri namerava imeti ljudi na stanovanju, ker je ; v bližini več tovarn. Prodam po-!j , ceni, ke<- nameravam ili iz Ohio. ■; Nekaj nakupninc, ostalo na obro-lj ke. Vprašajte pri lastniku: (_b*o. :i Sorja. 741 Carv St., ali pa pri:'i Casper Loga*-, 7:JU Spring Street, i J Ni les, Ohio. < POTREBUJEM j; f* dobrih krojaških pomočnikov:1; 2 za nulla dela in :J za jopiče in ( povi-šnike. Delo stalno. Pišite -di se pa oglasite .pri: Tony Fori una, t 67 Iron Sr., Johnstown, Pa. (3-5—12) j------ ZAHVALA. Spodaj TMidpisana družina se' prisrčno zahvaljuje Andi'ju Z«1.-' ku-ju iz Cairnbiooka. Pa., ki st je usmilil naše nesreče in bolezni ter J nam poslal precejšnjo svoto de-i narja v pomoč, katero je dal sam in nekaj tudi nabral uit d on Andrej Zalar, Anton Vidmar. Fr.; !*opit in John K en d are; ->-'5 Antoi:! Strtižiščar; po ^2: Anton S kri :uj Joe lvan -ič: po : Lovrenc Žni-| daršič. Anton «>blak. Andrej Vid-;-rili, ViktC'r'Maljavec. Frank Par ; kelj. Anton liatLsta iu Jožct" lin dolf; po -"»0c: Frank June, Al«»l< Mankuč, Frank Kovač. Joe Klim.1 ■John Kolini, Frank ("vancek. M i-i hael Dolar. A!oi>, Rudolf. Marija; Rudolf. Occ. Zdravnik, Morgen in i Annie Zalar. stara 7 let, -Vjc za eand>r otrokom. Dalje j»* daroval John Bizjak S"»c in Kt-llv 2"»č. B«»«_ri povrni vsem fikujiaj. ki so se nas j . usmili v tej veliki bedi. Družina Tomaž Tekavee. . 1283 E. 54. St., Cleveland, Ohio. , Zelo rad bi izvedel za moje brate M'KO, ANTONA in JANEZA . O LAZAR. Dont« so iz vasi Lokov pri Trstu. Nahajajo se nekje v Coloradi. Ker jim imam poročati nekaj važnega, želim, da se mi zgladijo. — Andrew (Jlažar. 1136 N. Holmes Ave., Indianapolis. Iiwl. (3-5—12 i---- j'Želim if^vedeti za naslov svojega -j brata JOŽEFA SIMC. dcmia k I fare StopiČe pri Novem mestu j na Dolenjskem. Pred nekaj ča-t som se je nahajal v Butte, Mon-? lana. Ker mu imam poročati i zelo važne stvari, želim, da sc , nd oglasi na naslov: Peter t Šimc, 750 North Holmes Ave.,® Indianapolis, Ind. (3-5—12) . sr* ifi j 3T KOLEDARJI! j Sedaj je čas. kjrw iioče imeti velik stenski koledar z 32 stranmi in sliko, katera predstavlja trsjo-, vino "Od zibeli do groba *. Naj se skupaj, dobi enega zastonj. Z i slovanske dvorane ali kjer zborujejo slovenska .m cenjen«- rojake, ako kateri I ve za njegov naslov, da mi na-! znani, ali pa naj s? sam javi I svojemu očetu, ker mu imam poročati zelo važne stvari. — Martin Banič 7 H Ilo-hr.-s Ave., Indianapolis. Ind. (3-5--I2) ; T!;"! Ni izvedel, kje se nahaja mo-i joga brila sin MATIJA M Ali-■j Ni:. Doma je iz Tatre na Primorskem La»..sko leto se je na-; hajal v šnmi v IVnnsylvaniji, zdaj pa ne vem. kje se uafaaja. Prosim cenjene rojake, da mi blagovolijo naznaniti njegov naslov, iili naj se -am javi, ako 'i bere ta oglas. Išče ga njegov stric: Anton Mahne, liox 101. Oakview, Colo. (2-4_12) i --- ■ Rada bi izvedela za mojega brata - FRANKA M H L A L* T , podoma-če Bastetov iz Podbrež v Sa- t vinjski dolini na Spod. Štajerskem. Biva nekje v Moutaaii ali Wvomingn. Prosim ga, naj se i mi oglasi, ali če kdo drugi ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. za kar mu boni zelo hvi- , ležna. — ih-s. Mary Baste., 2916 Clarke St., Milwaukee, Wis. - (30-11—3-12) i --— i(Iščem svoji dve sestrični ANO in ii BARBO PETROVIČU. Slišala i -t sem, da se nahajata nekje v St.^k Louisu. M o., in rada bi seznal^l i za naslov; zgto prosim one, kfl c vedo, da ga pošljejo na urednir^^ r štvo CJlas Naroda, 82 Cortlandt J J St., New York, N. Y. ^ M i. (30-ii—3-12) _I Ml-MiH: OT AS NAKOPA, 3. 3 EC. 1918. Zadnji rodbine MoBtterthiw Spini Jean Bameau. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. 25 (Nadaljevanje.) ^ Peto poglavje. Ko je gospodična Montberthier pre«~itala to pia. oni je bila kriva, a ne Mihael. — Zakaj je zopet omedlela? Najbrž«* bi se ne zgodilo kaj takega, če bi ne s a skozi gozd. Kakšu« deklica je bila vendar, ko je vedno omedlela, kadar ji je bilo ireba zapustiti domovino* Tako občutljiv ne sine hiti ,~!ovek. Ljmlie, ki s> preveč občutljivi, so s'abiei. l>a, Mihael ima prav. V Angliji se h> seznanil z močnejšimi, bolj krepostnimi ženskami. _O, m lopovi! — je vzkliknila ter zapretila starini drevesom — ?r vas vaš bodoči gospodar poseka, ne bom i-isto nič žalostna. Za služili ste to! Tekom noči je začel pihati močan veter, ki se je kraalo izprem..* nil v pravcati vihar. Vihar je grozno gospodaril j » gozdu. Tako zelo. da je začel stari gozd stokati in se viti. Nina je natančno slišala, kako so suhe veje padale ob grajsko zidov je. Proti jutru je vihar ponehal. In ko je šla naslednjega dne Nina na i/prehod, je videla izdolbeni hrast, ki j«- ležal na tleh ter stegoval svoje korenine proti nebu. fs hrasta je odtrgala list. šla domov ter ga zavila v bel poptr. katerega je prej namočila s svojimi solzami. Ta list je poslala Robertu Valinu s prošnjo, naj ga odpošlje Mihaelu. Zdelo se ji je, tla se bo Mihael vrniti. Toda Mihaela ni bilo. Kaj vendar dela v Londonu? — Ali je morda stal tekom viharja ob morju? Večkrat je hotela Nina že odpotovati. Sklenila je iti r Pariz, pasti pred Mihaelovega bratranca na kolena in ga prositi, naj ji po-j ve njegov naslov. Kaj če bi ji ne dal bratranec naslova. Gotovo mu je Mihael prepovedal. Pri taki priliki je Nina bridko zajokala. Medtem >e je pa vrnil grof Montberthier iz T»elgije. - Dobil sem jo! — je vzkliknil, ko je stopil iz voza. — Imenitno! — Da, poljubi me! — K sreči so vse štiri noge moderne. — Ne, kaj takega - i pa nisem mislil. Prisrčno jo je poljubil, toda poljub bi bil še bolj prisrčen, če bi noge ne bile moderne. Bil je neizmerno navdušen, ker >e mu je posrečilo dobiti kos izrezljanega lesa. j Svoji Včeri je pokazal sliko umetno izdelane postelje, katero bo-' - » do pripeljali tekom prihodnjega tedna v grad. Samo male formalno- i sti je bilo še treba: poslati starinarju v Antwerpen fat o j dvaintri- deset tisoč frankov. | — Odkod naj pa vzame ta denar? — To je bilo vprašanje, ki mw I je povzročalo velike neprilike. — Vpraaal je bankirja v Alžrru. ki i mu pa ni hotel ničesar več posoditi na hišo v Tlemeen. i lirof je stopil zvečer precej zamišljen v Ninino sobo. i — Ljubica — je rekel — kje pa imaš diamantno ovratnico svoj« \ matere? j — Tam v predalu je — je odvrnila. i — Ali mi jo hočeš dati? i — Ali jo hočeš imeti? < — Da. , — Zakaj pa ? t To vprašanje pa ni grofu nič kaj ugajalo. ji — Veš, dvainridesettisoč frankov ne morem dobiti za posteljo j Nekaj denarja sicer še imam. toda zdi se mi, da je vse premalo. — : Na to ovratnico bi si pa lahko izposodil potrebno svoto. — Saj j* menda vredna stopet deset tisoč frankov. — Oče! — je od vrnila odločno — jaz bi pa zelo rada abdržala ovratnico. — Tudi jaz bi jo rad imel. Prepričana si lahko, da jo bom takoj I zel iz zastavniee. kakor hitro spravim skupaj potreben denar. — Kdaj se bo pa to zgodilo! — O. zelo hitro! Najbrže že prihodnjega meseca.... ko boš po- i ročena. — Ne. oče. jaz se ne bom poročila. — Zakaj pa ne? — Zato. ker nimam več ženina. — Kako to? — Ali ste se ti oba izneverila ? — Jaz nisem nikdar imela dveh. — Dekle, ti si pa preskromno. — Oče. ali ne veš, da ljubim Mihael — Njega in nikogar drugega. — Kako pa je s tvojim gospodom Mihaelom? — Ali se je dobro izvršilo? — O tem mi nisi še ničesar povedala. — Na slabo se je obrnilo. — Torej ni dobil treh stotisoč frankov? — Ne. on je odpotoval iz Francije. — I "bogi mladenič! — Seveda, boljšega ni mogel .storiti. — Misliš? _ (totovo. Na potovanju človek marsikaj jwizabi. Sedaj ne more gospoda Saverne nikdo ovirati. — Zakaj ne? — No. zato. ker pride sedaj samo on vpoštev. — .le že mogoče, toda dolgo časa ga ne bomo mogli vpoštevati — Pojdi, pojdi! — Zdaj si m orda nekoliko žalostna, toda ta žalost ne bo dolgo trajala. Takoj bom sporočil gospodu Armandu. naj p rit le, — To bi bilo pa zelo nespametno. — Morda bi bilo, toda jaz mislim, da boš v tem oziru ti dovolj i pametna. — Ne, jaz bom takoj odšla, kakorhitro pride gospod A rman d Saverne. — Ne vrjamem. tie vrjamem. — Vrjemi mi. otrok, da mi je tvoja vreča vzvišena nad vse drugo. — Kako lepo se bo godilo meni in tebi! — Prosim te ne govori več o tem človeku, sicer bom dobila mr zli eni napad. — IK-erka, zakaj se pa tako braniš? — Saj vendar veš. da se moraš poročiti z gospodom Saverne. — Ne, jaz se ne bom poročila žnjim. \ — Toda. otrok ! (Pride še.) | Nikdo nI kriv. | Beriin, Nemčija. 1. deeembr*. Nemčija je predlagala zavezni; škim vladam, da naj bo postavljena nevtralna komisija, da preišče, in reši vprašanje, kdo je odgovo-1 ren za vojno. m l | Predlog je vsebovan v spome-J niči. ki je bila poslana v Švico z naročilom, da se naj vroči Frai* eiji, Angliji, Italiji in Zdruenim državam. Spomenica predlaga, da ,vse bojujoče se države predlože i t« j komisiji vse tajne listine. Prejšnji nemški zunanji minister dr. Alfred Zimmermann, odgovarjajoč na obdolžitve bavar skega ministrskega predsednika Kurta Eisner-ja. piše v 'Deutsche Zeitung*: ! **V resnici smo bili prepričani, da je z zločinom v Sarajevu bila rusodepoIna ura za Avstro-Ogrsko. Nismo spodbujali Avstro-Ogrske k ; njenemu postopanju, temveč smo i ji izrecno odsvetovali od tega. Dunajski ultimatum, katerega smo smatrali za prestrogega, je bil nam i poslan prepozno, da bi ga mogli i vstaviti." j | Kodanj, Dansko, 1. decembra. Odstopivši nemški cesar Viljem poskuša zvrniti vso odgovornost svetovne vojne na pleča tedanjega državnega kancelarja dr. Theo- J balda v on Bethinann-Hollewega in zunanjega ministra von Jagowa.1 V tem smislu se je izrazil, predno je otlpotoval iz Berlina na Nizo-1 zeinsko. v privatnem pogovoru > dr. .Jurijem Wegener. Viljem je rekel dr. Wegenerju da sta vodila tik pred vojno vso nemško politiko dr. Hetbinann-Hollewg in von Jagow. j "O tem nisem vedel ničesar več", je rekel Viljem. *4Proti moji volji sta me poslala na Norveško. Tedaj nisem hotel iti na potovanje. kajti resnost položaja je bila po umoru Franca Ferdinanda v Sarajevu jasna na prvi pogled.! Toda kancler mi je rekel: ' Vaše "Veličanstvo mora nastopiti to potovanje, da se vzdrži m:r. Ako Vaše Veličanstvo ostane ui-kaj, bi to brezdvomuo pomenilo', vojno in svet hi zvrnil odgovorna* to vojno na vas.' Dobro, šel sem na potovanje. 1 TeIrana 22. aprila 1909 Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 1008 Norwood R'd.. Cleveland. Oblo. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2. Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. 634 Main St, Johnstown, Pa. 2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Main Street, Conemangh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pom. blagajnik: ANTON HQCEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, Ohioi . _ __ NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL, Bo* 05. Willock. Pa. 1. nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1 Grab St., Numrej Hill, N. S. Pitta- burgh. Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ. 885 E. 137th S L, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. 1. porotnik: FRANC TEROPČlC. R. 1. Bononga. Ark. 2. iwrotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St, Springfield, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: r>r. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Ohio St, Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown, Pa. URADNO GLASILO: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street. New York City. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno profleni, poftlljatl vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar i naj se posije edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih I nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj se naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust A Quarantee Co. in tako nasi or-i Ijene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gL tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. godilo po svetnu, sem izvedel samo iz norveških listov in na ta način sem tudi izvedel o odredbi za rusko mobilizacijo. ' Ko sem pa slišal, da je angleško brodovje odplulo na morje, tedaj sem se iz lasnega nagiba vrnil. Tedaj so me skoro vjeli. Na moje povelje, so se nemške ladje ! takoj vrnile v norveška* pristani-j išča. Pozneje jim ne bi biio več j mogroee storiti isto. Viljem je nato pripovedoval, da je vojna stranka na ruskem dvo- | ru že spomladi 1914 prisilila eat I ja. da se je pripravil na vojno. ' s "V resnici", je nadaljeval, "so bile ruske čete preko naše meje' predno je bila napovedana vojna." ' Princ Rupert je bežal. London, Anglija, 2. decembra. Iz Haaga se danes poroča, da „e Rupert Wittelsbach, prejšnji bavarski prestolonaslednik, pobegnil čv-z iru-jo na Nizozemsko oblečen v civilno obleko skupno z enim samim spremljevalcem. Zdaj živi pod drugim imenom v Amsterdamu. wri Jf1 J| Bi Previdne gospodinje Imajo dona T«dao eno steklenico Dr. RkbUr)«vep PAIN-EXPELLER ZilnIJIto imlitro i* vtrenje r rt rmnitliiiB 'bolečinah, prehlada. z»T»t»Tl>nju Itd. Jedino pravi s varstveno znamko si dre. 35e. mKc. r lekarnah In untsutt od F. AD. RICHTER * CO. 74-PO WarUagtoo totet, New York. (L Vm Varcevanie - - poglavitna naloga— Voditelji naše velike republike in njim na Atm predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi. ' ,, In če bo imagala Amerika, bo smagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. / Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi dobiček in šele v drugi vrsti vkuLi S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. EVROPA JE IZČRPANA. Dala je vse, kar je imela. Dala je vser kar je morala dati Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo lzprevideli, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji. Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslutite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! dtedite in kupujte vojno-varčevalne znamke! Sedaj lahko kupi vsakdo w. S. S. za nizko ceno: $4.23 BUY W. S. S. Leta 1923 bo vsaka posamezna w. S. S. vredna: $5.00 A Ni dovolj razlagati, k«j so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Ce itedite in kupulete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto.kjer je najbolj občutljiv. * ME SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILi tO VOJNO. Toda ali sto ie pomislili, kaj bi se zgodilo, CE BI JO IZGUBILI? Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako mam varčevati jas ter podpirati vlado v fh?«**"«™ oziru • Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! — ' w Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti? ~ J Nekdo je rekel: Ce bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Libertv bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnostL Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hotelL * "7