m I I II ' m I ^^^ V ^P I I^L^t ^BnI H SP* ^^^ VSai^^fl^ ^^^ V4MII I V ^^^ llllf Illfl ■■ ff ■ ■ # II lillir II/ T-M * ■ ml VI III l^ttk BI mm ' Ma^k, 11IHI I mm W I I^V I I II I' vm v^H flf^^B'H H ■■ ' H H ■■ i ŽSO^OP Sfa>TtfitflwtlnUaft*J j I awMb Aowncu in sptfttf rorei|ii ===== NO. 94. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, AUGUST ligfh, 1917. -t. ----—j ■■ -- Ruska armada je zopet v akciji. 1 Ruski polki so odbili sedem nemških napadov na Brody v Galiciji in prizadjali hude izgube Nemcem. Rumunci so vjeli 400 Avstrijcev v Moldaviji, toda pred nemško armado so se morali umakniti. Angleži napredujejo v Flandriji, in nemški napad na Verdun je bil odbit. Ruthenberg in drugi socijalisti tožijo na največji sodniji. -— R —'Ali je nova postava o splošni vojaški dolžnosti ustavna in veljavna, o tem bo v najkrajše m času odločilo vrhovno sodišče Z jed. držav. Trije Cle-velamdtfki socijalisti, Ruthen-berg, Wagenknecht in Baker, ki so ibili na zvezini sodniji v Cleveland u obsojeni vsak na eno leto ječe; ke»r so napadali novo postavo, so se pritožili na maj višjo sodni j o v Wash-ingrtonu. Najvišja sodnija bo dala preldlnost temu slučaju in ga bo vzelatakoj na vrsto, kakor 'hitro se snide meseca septembra. Pirve dne meseca oktobra se bo že vedelo, ali je postava veljavna ali ne. Vlada pravi, da je v deželi na tisoče državljanov, ki bi služili v voj- pjtrrMi veljavna, in je bolje, da ste- prej preskusi. Pacifisti, zagovorniki Nemcev in socijalisti trdijo, da postava ni veljavna- In vlaldb je vesela, ker se bo na najvišji sodniji odločilo veljavnost postave. Če sodnija odloči v prid postave, tedaj bo mir enkrat za vselej. Vsakdo, ki bo na-spiMoval piostavi, bo obtožen pu»«a in veleizdaje ter tudi sojen primerno. Chas, Ruthen-be rg, ki je obsojen na eno leto ječe, je kandidat socijalistične strajvke za žufpana v Cleveland du, Wagenkneoht, ki je Nemec, je tajnik državne soc. organizacije. Baker pa je organizator stranke. Vsa dežela z zanimanjem pričakuje, kako bo najvišja sddlnija odločila ta je Cleveland poslovil od svojih vojakov. 2900 vojakov je korakalo pio mestu. Te dni enkirat odidejo v Ceorgijo, kjer bodejo imeli teške vojaške vaje. 200 000 ljudi se je zbralo na Square, da se zadnjikrat poslovijo od svojih vojakov. Pevski zbor, tki je štel nad 1000 glasov je pel "America, "Star Spangled Banner," "Battle iHymn of tihe Republic" in "Ti-perary". Župan je imel kratek poslovilni govor, med katerem je med Icllrugim dejal, da ameriški narod še vedno raje voli zvezdnato zastavo kakor belo zastavo miru v sedanjih Časih, ko je vojaa za splošno svobodo svata. Ljadstvo je gromo-vito ploskalo. Odhajajoči vojaki so dobili pol milijona cigaret na pot. —Oslovski kašelj se čimda-lje huje razširja po mfcstu. 4 •osebe so umrl« v petek in soboto in 118 novih slučajev je bilo poročanih zdravstvenemu iidaru. . - —Glavni clerk nabornega odbora je dal zvezinim oblastem natdl 700 imen onih oseib, ki se niso registrirali. Vsem grozi dolga kazen, navrh pa še prisilna vojaška služba. —V Clevelandu- se je ustanovila družba z dva milijona kapitala, katere namen bo postaviti lične 1iiše za dve družini. Rent v teh hišah bo od $18 do $20 mesečno. Enaka stanovanja se v Clevelandu zelo pogrešajo. —Nepričakovano in nenadoma je dospel v soboto zjutraj v Cleveland vojni tajnik iBalker. S seboj je prinesel cel trunk važnih vojnih dokumentov. Izjavil $e je, da je prišel Obišlkat svojo mater in uretiUi( nekatere pravniške stvari. O vojni ni hotel ničesar govoriti, aimpalc.se je le smejal in vlekel iz svoje pipe teške dime tobaka. Baker je 4>ostal še bolj suh, kot j« ibil tedaj, ko je županova! mestu in pozna se mu na obrazu teška skrb in odgovornost, ki lPži na njem. jo živeti ženo in otroke, pa oženjeni mladi bogatini ne morejo dobiti izgovora, kajti denarja je dovolj. Nad 600 sinov bogatih starišev je bifo že potrjenih v Clevelandu. —Pred zvezino sddinijo se bo v soboto vršila obravnava; proti vojaku John Hacken-l burgu, ki je vojak 5. regimen-! ta milicije. . Hackeuburg je de-zerter. Dne 5. junija se ni registriral, kot je zahtevala postava in je trdil, da je šele 20 jet star in prehaja iz Avstrije. Toda pozneje se je vdal, da je na poročnem uradu se izjavil, da je star 21 let. Vlada pa trdi, da je Hackenberg iprostovolj-j no pristopil k milici, torej je; podvržen vsem vojaškim po- ravnavo in postavil Hacken-berga pod $5000 varščine. —Nad 200 zdravnikov je že odšlo iz Clevelanda na bojišče, in bati se je, da v mestnih bolnišnicah kmalu ne bo dovolj zdravnikov. Pričakuje se1, da bo konca leta še najmanj 600 zdravnikov iz Clevelanda poklicanih v vojaško službo. —iRojaki se nujno opozarja-, jo na vstopnice za Drugi Jugoslovanski Koncert, ki se vrši v nedeljo, 2. septembra v Colonial gledališču. UretcKništvo ima še nekaj vstopnic na raz-, polago, in je želeti, da rojaki ne odlašajo, ampak nemudoma kupijo. Vsak sedež ima j svojo šitevillko, itfzadnj? dan nihče ne bo mogel dobiti vstop —Julius Chader iz Clevelan-^ da stoji pod obtožbo, da je voj-j ni kHezerter. Julius Chader je obdolžen, da je bil povabljen, naj pride pred zdravniško preiskavo, toda je odklonil in pobegnil v Chicago, kjer so ga nemudoma našli in odpeljali v Cleveland. Chader pride pred vojno sodnijo in 'kazen za de-zertacijo je smrt. Pričakuje se, da zaenkrat ne bodejo še obsojali na smrt, ampak dobijo dezerterji večletne kazni v ječah. —Vojaški položaj za Cleve-j land je sedaj -sledeč: Do sobote je bilo poklicanih pred komisijo za izpraševanje 17 345 oseb. Izprašalo se jih je 14.782 Zdravniško nesposobnih je bilo proglašenih 3.580, zdravniško sposobnih je bilo 11.202, protšlnjo za izvzetje od vojaščine je položilo 7.259 oseb, tujcev neizprašanih je 2.563, pripravljenih za vojno službo je1 3943, torej jib potrebujejo še 4200, da bo število, katero mo-( ra dati Cleveland, polno. 564 prošenj je bilo Idiovoljenih za izvzetje, in 25 osebam se je prošnja odrekla. j —'Charles Rocfoenbeua je vi-N del pretekli petek vojaško parado clevelandskih vojakov, ki odhajajo iz Clevelanda. Nastop vojakov ga je tako ganil, da se je nemudoma izročil po-liciji in izjavil, da hoče služiti v armadi. Pred dvema mesecema je pobegnil iz Chicage, ne da bi se neigistriral. , . —Detektivi so aretirali Henry Wolfe, ker se je nesramno izrazil o predsedniku Wilsonu. Aretiran je bil na Lakeside ave. Wolfe je dejal: "Nemčija bo zmagala! In moj sin, ki služi .pri submarinih, bo< pomagal zmagati." Wolfe pride pred zvezino sodnijo. —V sol>oto je umrla Agnes Zafoukovec, članica dr. sv. Ane št. 4. ED(Z. Poprej se je pisala Bohinjec. Stanovala je na iri70 E. 60. cesti. Bokojnica je bila London, 12. avgusta. Ruska armada se čimdalje bolj zavet-da, da se je treba obrati in ustaviti navalom sovražnika. Na mfeji Galicije in, Bukovine so bili odbiti vsi nemški napaJ di, in Nemci nikjer več ne morejo naprej. Nemci «0 se pripravljali več dnij, da napadejo Brody, zadnje večje mesto, ki je v .oblasti Rusov v Galiciji. V četrtdk- so kopečno Nemci napadli z mnogobrojnimi četa-jgLt^jjp&sto, tocla kTJuBTemu, l la so napadali do sobote zve* čer, pravi rusko uradno poročilo, da so bili Nemci popolnoma odbiti in pognani z veliki-' mi zgubami nazaj. Nemci zmagujejo na Rumunskem. Nemci so začeli z veliko ofenzivo proti runumski armadi, in (načrt Nemcev je celo Rumunijo Osvojiti. Od treh strani prodira nemška armada proti rumunskim Četam, toda Rumunci se krepiko ustavljajo napadajočim Nemcem in Avstrijcem, in blizu rumunsko-avstrijske meje je bila ena avstrijska armada poražena, Rumunci so dobili 400 avstrijskih ujetnikov, 12 strojnih pušk in mnogo sto ranjencev so Av-Bp 3u 'n:»sifoq bu i^snd pfu?s Nemci bombardirali Nancy. Angleži v ofenzivi. Vzhodno Od Ypres se nahajajo Angleži v ofenzivi. Dasi angleška armada ne napada z veliko silo, vendar je sila dovolj močna, da so se morali Nemci umakniti iz več postojank. Angleži so »dobili mesto West Hoek, in so ga obdržali kliuib temu da so Nemci šest- Angleži prehudo streljajo- Angleška froita, 12. avgusta. Nemci so včeraj šestkrat mapadli v gostih valovih pridobljene angleške pozicije, in vsak napaid^je bil s krutostjo odbit od strani Angležev. Zadnjič so napadlij Nemci v soboto ob 10. uri zječer, in ko je bil tudi ta naj>ad odbit, so .Nemci začeli s topovi streljati-na angleške požicije. Angleži so ujeli več Nemcev, ki so se izjavili,' da Angleži prefliiudo streljajo in ne dajo Nemcem prilike, da bi se zbrali k rednemu napadu. Dasi so imeli Nemci v teh napadih hude tzgube, pa se splošno pričakuje, da bodejo Nemci ponovili napade, ker je pokrajina, ki so jo dobili Angleži, jako važna1 za Nemce. Rusi streljajo sebe. Petrografcl, IX avgusta. Oddelek ukrajinskih polkov, ki so se peljali danes skozi Kijev, ina potu na fronto, so pričeli streljati iz železniških vozov 'ha ruske kirasitfje^ki so straži-li kolodvor. Kirasirji so odgovorili in nastal je pravi vojni metež na kolodvoru. Nekaj sto vojakov jedilo ranjenih. Sprememba V poveljništvu, Petrograd, avgusta. General Balodjevf ki je poveljeval na južni (rumunsiki) fronti, je bil imenovan za poveljnika na ruski Ogališki) fronti. General Dinkine gre na ru-munsko fronto. Rusko uradno poročilo. ; Petrograd, 12. avgusta. .— Ofenziva Nemcev, katero so začeli pretekli četrtek pri Brody u, se je popolnoma izjalovila. Sovražnik je bil odbit na vseh krajih in je imel poleg tega jako teške izgube. Rumlinska fronta: iSovražnikovi napadi ob rekahSučava in Seret so povzročili, da so se naše čete inekoliko umaknile nazaj. Pri Oknu so nemške čete s tako silo napadale, Vda se je morala rumunska armada umakniti za dve milje. Pri Foksha-mi je sovražnik napadal ves dan, in se mu je posrečilo pognati rumunsko armado preko reke Sušice. Toda vzhodno od železnice pri 'Foks>hami smo odbili sovražmikov napad, ujeli 400 Avstrijcev, in bitka še ve-' dno traja v našlo korist. Pozneje proti večeru so nase čete še enkrat napadle in popolnoma porazile sovražnika, ki se je umaknil. Nemško" uradno poročilo. Berolin, 12. avgusta. — Na Moldavsiki fronti so avstrijske čete pognale sovražnika, ki se je jako trdovratno boril, preko reke Slanic. N,i fronti generala Madcensena so Rusi in Rumunci sedemkrat napadli naše (postojanke, in, se jim je koneč-no posrečilo dobiti nazaj oni svet, ki so iga zgubili pretekli teden. Laško uradno poročilo. Rim, 12. avgusta. V Lagari-na dolini so Avstrijci z nenavadno močjo napadli naše predstraže, ki so trpele velike zgube, toda pozneje smo z rezervami pognali Avstrijce nazaj. Več naših zrakoplovov je zagnalo več ton (bomb na razne avc+rijske postojanke. Za svobodno Poljska Krakov, 12. avgusta. —Me»d ipoljskimi vojaki, ki se nahajajo i avstrijski in nemški arma- . ' I rnfletov, ki tiskajo ^ v kom, naj se ne borijo za Nemce in Avstrijce, ampak za svobodo lastne domovine. Vlada je dala zapreti že mnogo tis-karen, toda brez uspeha. Neprestano se pojavljajo novi pa m f leti. Gospodarski položaj v centralnih državah. Washington, .12. avgusta. — Amerišlka vlada je dobila uradno brzojavko iz ene izmed nevtralnih dežel v Evropi, v kateri se povdarja, da je gospodarski položaj v Nemčiji in Avstriji čimdalje bolj obupen. Zelenjava, posebno pa krompir, je letos jako redek tako v Avstriji kot v Nemčiji, in v nemškem ter avstrijskem časopisju se here strah, kaj bo s prebivalstvom, če ne bo dovolj •hrane- Ogrsko časopisje poroča, da so ravnatelji avstrijskih kaznilnic v veliki zadregi radi ujetnikov v ječah, ker ne vedo, kako bi dobili hrane za nje. Na stotine ujetnikov umira v avstrijskih ječah od lakote, mnogo stotin pa je dobilo jeti-iko ratfi pomanjkamja hrane. Več puntov se je pripetilo med ujetniki, in zdelo se je, da je bila vlada celo vesela, ko je lahko usmrtila ujetnike radi pumta, samo, da jiHf preživljati ni -irelba. Nadalje pravi uradna brzojavka, da je ogromna suša uničila vse seno na Morav-slkem in po SlovemsBcem, in da živina crka od lakote. Prepodeni uradniki. Petrograld, 12. avgusta. — Uradniki ruske vlade, katere je nastavil koncil vojakov in delavcev, so zgubili svoje službe. Ti uradniki so se, skazali za skrajno nezmožne in so dobili svoje službe le radi njih •divjega obnašanja. Vsepovsod vlada nastavlja druge uradnike. Angleški kralj Ker^nskiju- iLondon, 12. avgusta. Angleški kralj je poslal sledeče brzojavko Kerenstkijtt: Ob pri-Ičetku četrtega leta ogromne vojne, ki še vedno divja m v trenutku ko ste zopet prišli na krmilo ruske vlade, da vodite svobodne Ruse, želim zatrditi, da angleško ljudstvo ne ibo nehalo od vojne proti skupnemu sovražniku. V sfkupni sili, katero imajo zavezniki, se bo našla varnost častnega miru in prava svoboda za ves svet. Zavedam se, koliko mora Rusija sedaj trpeti, toda jaz imam zaupanje v njeno moč> i ve-' liko slabše kot Nemčiji. 2etev r in letina siploh, je v Avstriji ja-r .ko slaJba, da\ ■ ^ LOUlSJ^PIRQEditor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians in the Gljr of Cleveland and dsewkre. Hlftisaf rates jak pa. ki nima nobe-Bodnikxxv, ali cldl katere-nihče odvisen* .za preživ-Imora pustiti polovico Iriače pri vladi vsak m'e-vlada mu plačuje 4% Ho vojak v bitki tako ra-I da ni ve£ zmožen za Bo dobivat po vojni naj-H40 na mesec do smrti m I $75, častniki pa naj- ■ $200 na mesec. Častni-Bkijejo tudi trikrat toliko Bvadni vojaki. Bgubi vojak ol^e roki in H|fr«no<;i v bitki, dobiva S40 H^ttie&tc, in če potrebuje po-Hitiuje postrežnico, mu vlada Kftca še $ao posebej na mese^. hc mara ykrlnjti za mater, d6- K:$io več. Če Fe pa pozneje ■Ry mm & S9E9R '>•■■*ttifiJ:-: u.^-.-. oženi, dobi $15 na mesec in za \ salkega otroka po $10 na mesec. Vlada mu preskrbi umetne »roke in noge. Če ilioče začeti trgovino, mu da vlada de-teiž mjegove smrtnine. Če mož umre, se plačajo njegovi pogrebni stroski, ki pa ne smejo presegati svote $100. Če zapusti ž>eno in najmanj 2 atiroka, dobiva ta družina $60 na mesec in $5.000 ali $10.000 zavarovalnine. Po starem po-ikojininskein 'sistemu, bi žena dobivala $24 na mesec. Vojak ima pravico do smrtnine, če je bil ubit v vojni, ali .če je umrl rad j tnale zn i, ki jo je dolbil v vojni, ali iradi rane, katero je dobil v bitki, pa je jnor-Iclla še dalj časa 'živel. Vojak lahko tudi po vojni plačuje $8.00 na leto za $1000 smrtni-ne. Tajnik zakladinice McAdoo se je v (pismu na predsednika izjavil :Ker kličemo mi v splošno vojaško sluibo naše može in fante je sveta dolžnost vlade, da skuša čimbolj mogoče zmanjšati igiorje ter skrbeti za one, ki so se podali v nevarnost za domovino. V tem, upam, da bo Amerika kfola najlepši vzgled vsem drugim deželam sveta. ■ t . v- - 11-. ■ ■ ■ ** ■ > O Dvakrat izdani. I - Napad maršala Madkensena na rumu-nsko armado je brez dvoma posledica umikanja ruskih socialističnih vojakov. Nemčija je lansko leto zasedla Valahijo, toda ni mogla dobiti 'Mloldavije. Rumutiska armada je prenehala 7. umikanjem v Moldaviji, kjer se je trdmo postavila v bran nemški armadi Več kot pol leta so Riumunci trdno stali v svojih pozicijah. Toda sedaj ko so se Rusi umaknili iz Galicije in Eukovi-ne, je Mackensen zaslutil, da je rumunsko ozadje v nevarnosti, in raditega je pričel -napadati rumunsko armado v Moldaviji. Če se bodejo Rusi severno od Moldavije se vedno umikali, tedaj je cela Ru-m um ska uničena Nobena dežela v tej vojni ni trpela tako grenke -i sode kot Rumunjia, kajti us-xla Rumu-nije je bila taka, da je zgubila vojno ne radi sebe, ampak radi izdajstva onih. k: so jo prisilili v vojno. Poraz Rumun-ske leta 1916 se je zvršil v glavnem raditega, ker je carjeva stranka na d,voru v Pe-trogradu izdala Rumunsko! In sedaj zopet grozi ista uso-Ida Rumuniji, ne od carja vseh Rusov, ker njega ini več, ampak radi izdajstva soci j al i stičnih vojakov v Rusiji. General Iliescu, načelnik rumunakega generalnega štaba, je spravil v svet obdolžite v, da je bila Rumu nI i a takoj v začetku izdana. Prvotno je bila prisiljena Rumunija v vojrno Berolina, kjer so vedeli, da Rumunija itak gre v vojno, zato so silili, skrivej seveda, da plane Rumunija prej v vojno, predpo je dovolj pripravljena. Oroldje, katerega se je Nemčija pri tem posluževala, je bil Boris Stunner, ruski ministerski predsednik, ki je za dobre de* narje, katere je dobil od Nemčije, nagnal Rurnunce v-vojno, dasi je vedel, da Rumunci še niso pripravljeni« General Iliesiču nadalje pra-I vi, kta je Rumunija protestira- 1 1 w " , povedo vojno neipudoma ki je •objednem obljubil, da bodejo Rusi podpirali rumunsko napredovanje y Transilvaniji s tem, da -začnejo iz ofenzivo v Btikovini. To je bil tudi vzrok, zakaj so Rumunci prve teldhe ' tako hrabro mapredovali v ogrsko deželo, ter so se nahajali že trideset milj od svoje meje na ogrski zemlji. Toda Stur-mer ni dal povelja (napredovati v Bukovino, nakar je bila rumunska armada, kljub sijajni iborbi in junaštvu pognana nazaj. Nadalje so Rusi obljubili, da bodejo branili Bukarešt, glavno mesto Rumunske s tem, da zavzamejo Ruščuk, glavno bulga/rsko pristanišče, toda Rusi tega niso nikdar naredili Rusija bi imela poslati armado v Dobrudžo, da bi ustavila (prodiranje Bulgarov, toda tega nikldtar storila ni. Nesrečni Rumunci so se znašli ibrez moči obdami od dveh nemških armad- In tedaj je francoski general Berthelot, ki ■se je naihajal v Rumunski, stopil pred kralja Ferdinanda m povedal krilate besddle: ,fSire, izdani smo bili, in izdajstvo prihaja iz Petrograda!" iSami Rumunci so se borili z neprimernim junaštvom. Svet jih je prvotno obsojal, ker so kakor burja udrli v Transilvanijo, toda sedaj ko vemo, da bi morali biti podpirani od Rusov, jih ne moremo obsojati. Nasprotno, rumunslki generalni štab in armada je najsijaj-nejši primer (narodne požrtvovalnosti in junaštva, kajti Rumunci, izdani od Rusov, napadeni od ibulgarske, avstrijske, nemške in turške armade, pritiskam od »dveh strani od sovražnika, katerega je bilo še e»nkrat toliko kot njih samih, so konečno vendarle rešili celo svojo armado in do danes krepko branili, da niso mogle nemške horde nikamor več naprej. Tdda zadnjega pol leta bo imeli Rumunci vseeno rusko pomoč. Skupno z Rumunci so Rusi držali moldavsiko fronto. Ruska armaldla, ki se je borila z ruimttnsko, še ni bila zastrupljena od kajizerjčvega socija-lizma. 'Ruski vojaki v Galiciji in Bukovini so bili seveda zastrupljeni s iterni nauki in so se umikali ter tako iznova spravili rumunsko armado v ne-vannost. In poslednje čase se je dognalo, da se je pričela tudi ruska armada, ki stoji na mumumski fronti, puntati. Ob neki priliki so morali nekateri ruski regimenti obkoliti en puntarski nuski regiment ter postreliti mošitvo, ki je hotelo odpreti pot Nemcem. Preteklo soboto pa je prišla žalostna novica, da sta se dva ruska regimenta prostovoljno umaknila, kar je imelo za posledico kot pravi 'rusko uradno poročilo, "da se je morala vsa rusko fronta v (Moldaviji umakniti za nekaj milj proti vzhodu." Nemci so jim nemudoma sledili. In Mackensen je sedaj prepričan, da mu rusko-ru-rnunska fronta n)e bo več delala preglavice, kajti ruski vojaki so že prežeti socijalizma in se me »bodejo borili več. Sicer ima ruski poveljnik na rumunski fronti, general Čere-bačev, se vedno upanje, da vzdrži in ustavi iMackensena, in z nemirnim sncem mora vsakdo pričakovati nadaljniUi dogodkov. Iz tega vidimo, da je Rumunija trpela najprvo radi izdajstva carja in njegovih ministrov, in sedaj ko carja ni več, trpi radi izdajstva socijalistov. Rumunija se je hrabro borila in tnikldlar ne zasluži žalostne usode. I11 žalostno bi bilo, da bi ruski proletarijat vrgel rumunski proletariat pod noge kajzerju, ki se igra z usodo vseh narodov. _-o- Kako plačuje Avstrija "Neka interpelacija, katero je poslal na avstrijsko vlado poslanec Spinčič, v dunajskem parlamentu, nam odkriva, da avstrijska vlada še . danes ' • . ' v - 1. ' ...j . 1 m-l* ' .v-..; .. mm^m laški jezik v4ftri. Včerajšna novica, ki je dospela sem, naznanja, kila je zastopnik Spin- čič v svoji interpelaciji pov- darjal, kako mestne in vojaške oblasti v Istri |e vedno rabijo izklju&no laški jezi/k pri vseh svojih delih in poslih, isti jezik se rabi v vojnih šolah, v javnih uradih, in vsak Istri-jan, ki je vzet v avstrijsko mornarico, mora položiti prisego avstrijskemu vladarju, v laškem jeziku," Tako se doibesedno glasi novica, ki je dospela v Washington. Kaj pomeni ta novica za onega, ki kaj irazuime, je jasno. Italija je največja sovražnica našega naroda poleg Avstrije in Mažarije, in Italija je ona, ki deluje, da ob onem času, ko se rešimo avstrijskega jarma, pridemo pod italjan-ski jarem. Naš narod to klobro ve, In zato seTbori za smrt in življenje ob Soči. Silno število mrtvih trupel je že požrla Soča, cele milje daleč je Soča krvava od slovenske in hrvatske krvi, mnogo naših sinov se je razbilo ob skalnatih bregovih, toda Italjani tz vso svojo silo, katere glavni del stoji ob Soči, niso mogli tekom triletnega boja nikamor kot do Gorice. Mlnoga in mnoga lobanja Ita-ljainov se je razbila pod silnimi udarci nasitil ljudij, silno število Jtaljanov se je dvignilb, da zavzamejo Trst, da se zarinejo v naše slovenske kraje, toda uspeha ni bilo nobenega. Uspeha ni bilo, ker ob Soči Idlrži-jo stražo Slovani, ne za Avstrijo, ampak za sebe, stražijo, ne da ugodijo Avstriji, ampak da se odkrižajo vsaj enega sov ražnika, ko so začasno še prisiljeni, da trpe gospodstvo druzega. To ljubezen dO svoje rodne zemlje je Avstrija na nesramen način izkoristila v svojo korist. In ko se je avstrijska armada tresla na ruskem bojišču in je Avstrija izbirala skrajne sile, da se vzdrži v Galiciji, je (bila vselej mirna za soško fronto, kajti vedela je, da tam stoje Slovani. Narodni zlotvori, ki tudi v Ameriki sjuiijo našim tiranom so razbobnali med narod v Ameriki, da se njih bratje borijo za Avstrijo, ker le v Avstriji vidijb pomoč in rešitev napram Italjanom. Zločinci, ki 90 se za denar prodali tujcu, so naučili svoje ovce, da je Avstrija pravi prijatelj slovanskega naroda. Zgorej omenjena novica spričuje, kaj je resnica. Ne samo, da Avstrija ne priznava žrtev, ka-tere je položil slovanski narod »na oltar domovine, ne samo !d!a ne priznava dragocene prelite krvi, ki je tekla iz slovanskih prsi, da se Avstrijo reši nehote pogina, ampak' Avstrija zna plačevati tudi po svoje. Slovani umirajo v borbi proti Italjanom, a Avstrija v istem času 'hrami in brani laški jezik tia popolnoma slovenski zemlji. (Slovani mora jo prisegati zvestobo avstrijskemu krvniku, da ga bodejo branili proti sovražniku, med katere spada tudi Iitaljan, a ob istem času povzroča isti krvnik, da se ta prisega vrši v jeziku sovražnika, v italjanskem jeziku- In potrebno je bilo, da se je v dunajskem parlamentu dvignil hrvatski zastopnik, ker slovenski menda korajže niso imeli, in vpraša Avstrijo, zakaj ima vlada toliko zlobe in sovraštva inapram narodu, ki je toliko trpel, stradal in se žrtvoval za Avstrijo? To smo hoteli posebno pov-darjati, ker kljub jasnim dokazom o pokvarjenosti in krivici Avstrije napram našemu narodu, jih je še nekaj ki veruje-jlo v Avstrijo kot zaščitnico svojo. To smo napisali, ker smo prepričani, da prodani (hlapci Avstrije me bodejo prinesli tega na dan, da vidijo ljudje kako Avstrija plačuje K>nim, ki so jo rešili smrti. Čas bi že (bil, da slepi spregledajo in gluhi slišijo, kajti zadnji čas je, da se vsakdo zaveda in spozna. da je zmaga Avstrije propast našega naroda. Delavci, ne podpirajte skeb-v unnsKin tisnaroan. 'Mi "ii • . . -t " - Socijalistična stranka v Ameriki, ki ima glasom uradnih podattkov nad sto tisoč rednih članov, j? dobila le 26 tisoč članov, ki so glasovali za njeno proti-vojno resolucijo, odobreno na (konvenciji v St. Louis. Dva tisoč socijalistov je glasovalo proti resoluciji. A ko upoštevamo, da so med onimi, ki so glasovali za resolucijo, dobra polovica Nemcev ali pa nemških pristašev raznih narodnosti, je očitno, ;dla je v ameriški socijalistični stranki nastal velik preokret. če kaka politična stranka v času, ko je treba, da se skuša njena moč, dobi samo tako malo število Jjudi, ki odkrito zastopajo njemi proti-ameriški program, je.jasno, da je nekaj gnjilega v sredini. Kaj je to, kaj je temu vizrok? Na to vprašanje odgovarja Ernest Poole, član društva "Vigilantes", bivši pacifist in socijalist po prepričanju, ki prinaša v magazinu "McClu-res" članek z naslovom: "Whv I am no longer a pacifist?"' "Pred tremi leti,"piše Poole "nisem vrjel, da bi sploh mog-Lo priti na kak način do vojne. Sedaj sem pa prepričam, da pride iz trplenja in smrti teh ( črnih let boljše življenje -za človeštvo, življenje z napredkom v demokraciji in medna- , rodnem sporazumu- Imeli bo-demo po vojni iivljenje, ka-koršnje Ine bi mogli dobiti v' sto letih, da ni prišla vmes ta vojna. Tega prepričanja je milijone socijalnih demokratov in drugih radikaloev v tej zemlji in v drugih (krajih, ki so ravno tako mislili pred (dobrimi tremi leti ikot jaz. "Želel bi, da oni Amerikan-ci, ki t tik a j napadajo pacifiste, vedo, da tretjina vojakov, ki se nahajajo danes v strelnih jarkih in na fronti v Evropi, bila pred tremi letT zoper vojno. Hev-re in Thomas ija Francoskem, Lloyd Ceonge v Angliji, so bili spocetkom vojne inapaideni kot pacifisti, in treba je vedeti, da isti značaji in cilji življenja, ki so povzročili, da so danes postali dobri vddStelji v vojni narodov proti narodom. Imajo danes na milijone učencev in ljudi, ki jim sledijo, in tudi jaz sem eden iz med njih. In ker sem jaz v go-toVem načinu znalčHna primera drugih, bo zanimivo, da skušam pojasniti, kaj je povzročilo to spremembo v meni. Zakaj sem bil pacifist? "Jaz setn bil pacifist v tem smislu, ker sem bil iz dušo in telesom nasproten vojni. Toda nisem bil proti uporabi sile.— Ko sem zapustil šolo v New Yoiku in sem šel stanovat v dolenji konec vzhodnega New Yloika, sem prišel dio prepričanja, Idfei ljudje v siromašnem delu mesta, ki trpijo silne in nepotrebne krivice, morajo samo delati za svoje odrešenje. In v njih neprestani iborbi »za življenje in obstanek je bilo njih najmočnejše orožje ■— sila. Doživel sem v tem času mnogo štraj(kov- Pri šitraj-ku v klavnicalh Chicage, pred nekako 13 leti, sem bil kot dopisnik in sem se nahajal tam kot poročevalec časopisov raznih unij. Kar sem tam videl je podkrepilo mojo vero in prepričanje v moč štrajkov. Veroval sem v silo, katero ima človek, ako se bori za svoje pravice s svojo iuljevo roko. V Rusiji. Jesetni leta 1904, ravno pred; začetkom poskušene (revolucije v Rusiji, je dospela v Ameri ko Katarina Brešovskaja. Mnogo sem govoril z njo, in izjavila.se je, da ddlina nada za revolucijo v Rusiji je s silo orožjem. Nekaj mesecev požieje sem šel v Rusijo kot dopismik za časopis "Outlook" — in kar sem videl tam ruske revolucije — tako silne po osnovi, tako tragične < po svojem padcu — to je bil velik doživljaj za mene, in razširilo je moj vpo- ^trse^Tevlrcf^l^a fW\ AftUm **»»+«« Tavr cam htt , jLCivIH Ij) VCLU. Jo£ dClll i/|i mnenja, da vojska, ki tira mase Ijddstva v medsebojno 'klanje brez vsakega cilja za ljudsko korist, je edina zapreka za uresničitev ideala, razglašenega v komunističnem manife-stu :'"Delavci vsega sveta, zje-dinite se! Zgubiti ne moremo ničesar irazven suženjskih verig, a dobite lahko celi svet!'' Tako sem postal internaci-jonalec. Dasiravno v Ameriki ob onem času 911 bilo nobene- ■i vojaškega gibanja, kateremu bi se radikalci meni podobni, ustavljali, pa sem postal veren pristaš proti-militaristi-onega pokreta v Franciji. Her-ve in drugi njegovi pomočniki pri njih listu "La guerre soci-ale" so "postali v mojih olčeh junaki h mučeniki za veliko igibanje. časi se spreminjajo. - , ^Spominjam se mojega obiska pri listu v Parizu. Hotel sem videti dvoje sddirugov, pa so mi povedali, da jih ni. Eden je ibil poslan v ječo, drugi je pa pobegnil. Arthur Bullard', moj ožji prijatelj je govoril z menoj. Ni šest let tega, ko je « stal blizu slavoloka v Parizu in kričal: "Doli z armado 1" v trenutku, l^o je korakalo po ulicah vojaštvo. Nekaj minut 11 p6z»neje se je že nahajal v ro-11 tkah policistov. No> časi so se spremenili, in Bullard se naha-. i ja danes pri meni, v moji sobi kjer to pišem, in deluje z vso silo za Francijo, da zmaga, do-čim so njegovi solcftrugi tovariši Her ve in drugi v Franciji ter delujejo kot pravi rodolju- : bi v prepričanju, da demokra- 1 cije in miru ne more biti, dokler se pruska avtokracija me 1 uniči. Začetek vojne. 1 "Ko se je vojna začela, sem 1 bit utrujen, zmanjkalo mi je tal. Ves svet je katzal sliko, ki ni obetala ničesar ddbrega. Najhujše me je zbodlo to, ker i socijalisti niso uprizorili pqn-ta proti svojim vladam, kot bi : postali vsi blazni. Saj meni se I je tako dozdevalo. Kaj dobrega more prinesti vojna? Kaj more vojna druzega narediti kot škodo skupni stvari, za katero smo se borili? "Nemški socijalisti so se mi zdeli največji krivci. Za ostale Nemce sem pa vedel, da nepo-trpežljivo pričakujejo vojne in vojne dogodke. "Spominjam se drugega razgovora z nekim nemškim prijateljem, ki je pohajal v vojno. Spominjam se, kako mi je ta socijalist hvalil, vojno, koliko bo dobrega naredila za inemški narod. Zaman sem mu prigo- Idilno Anttapsol milo J« antiseptična tekofii- na za notranjo in v nanjo rabo. Rabiti bi ga morali vsak dan kot I Milo za torieto, obraz aH kopelj mora mtno iipirjJ«, grj«!« vs.bov.ti »ledeče kakovosti: Biti ^"^rsa^V. mora Čisto, zdravilno* antiseptično m ____ I nerazdrailjivo. Severa's a o f Foot Powder tlCVBia S (Severov Prašek za H ww»w«w ^ nog«) je znan kot an- I KI H tieeptično preprečilo I S zopernega duha in S Medicated kane noge. ^ _ B Cena 25 centov. Skin Soap - f 1 PoUc teh m dobe tudi I druga idr« v lift In toaletne ■ pripravke Izdelana In ki m I (Sevetovo Zdravilno milo za koiq) S^/SSn'k?'^ I vsebuje V86 tO. Je izvršno za otroško valte vedno wnn Severove I kopelj in je pravi materin prijatelj. l^^ZVott Z I Mnogo družin ga rabi vsaki dan. p* »o"** »»•»•m 9 Gena 25 centov. J* ji W. F. SEVERA. CO., CEDAR RAPIDS, IOWA I'l- tJI1 & I HIŠE in LOTI I imimiiiiimiiiiiiiiHiiti y E^UCLIDU >a«»»siiiiimiiliiiiiiiiii« I Nove tovarne, novo mesto-se gradi v Euclkkt. Slo- ■ venci, kupite Jote sedai, ras denar se potroji v v j kratkem. I I DANIEL GARAPIČ, I ■ REAL ESTATE $ r I fl ■ H ■ BLlbS RUAU) LULL1U, U. tel. wood nt w | I morme»hikitržiJra. Trfha iVlkrvt in piv^l 11urv' Ll^. 1H7- licu« JC 1»» topov, kJa se učvrsti lju»ds.ko življenje I" "Za mene so bili to dnevi dvomov. Sklenil sem, da sam pogledam in se prepričam, kaj je vojna, in zato sem šel v Nemčijo. Prišel sem v prve strelne jasrfoe, in tam sem videl vojno v vsej njeni grozoti. V Nemčiji "Doživel sem veliko presenečenje. Slika uničenja, blata, dežja, krvi, gromenja topov, nepregledi in vozov, ilei se vlečejo preko zemlje, vse to je naredilo na mene utisk, da ti nešteti ljudje na milje in milje neprestano delajo in umirajo brez vsake misli na sebe- Tu je Nemčija, tam je Francija, toda niti na enr niti na kftrugi strani nisem mogel najti "Jaz". Tu so bite tako grotzne žrtve, kakoršnjvh znal, da stvair, katero sem sovražil (vojna) se dviga višje nego mir, katerega sem tako poveličeval. Na drugi strani pa zopet sem videl v bolnišnicah in na bojnem polju koliko je vredno človeško življenje. V Belgiji sem naletel na nekega nemškega štab nega častnika, ki mi je kazal porušena sela in vasi, vsa orna , od ognja in je IdJejal, da je bilo tukaj / "»zanimivo k topniško streljamje". Starci in žene pa so bullli z debelimi očmi v mimo korakajoče Nemce. Videt . sem linije, lju)d4,ki so čakali na svoj kruh, posluša! sem priče, ki so govorile o strahotah vojne. ♦ Novo prepričanje. In vrnil sem se domov z novim prepričanjem, da se ta brezobzirni pruski vojaški system mora uničiti, da se nemški narod mora osvoboditi,-da (bodejo »vobotlra ttfdi tfhigi narodi- Jaz setn še vedno pričakoval, -da bodejo nemški socijalisti pričeli z revolucijo. Raditega sem po povrartku v Ameriko pomagal nekemu prijatelju, da je odpotoval v Nemčijo in Avstrijo, posebno skozi intdustrijalna središča/ da išče znafoe revolucije. Jaz sam sem to že poskukšal, in sicer na celem potu od belgijske meje dk> poli j sflco-.ru sske meje. Brez rsalkekga uspelha. Pa tudi pokt nnc-jega "prijatelja je bita brew»sipešna. Im tako sem prišel <5© prepričanja, da se Dalje na tretji strani. | #loB«rt«i jwhIhsT Brtulll Amu ' ust. is. nov. ^^^^ um. is. marca 1 »rll^jB^UV^rt w^w aipapi^uip i p. j v državi orno yfm mm v državi ohio j TaL O. S. Princton 127S R Vrh.yni urad: 1052 E. S2«d 9k UPRAVNI OD^OR: »Predsednik: PRIM<>2 KOiGOJ, 3904 St. Clair ave. 1 Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6105 St. Clair ave. ' Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1052 E. 62nd St. I Blagajnik: JEJRNEJ KN1AUS, 1052 E. 62nd Street NADZORNI ODBOR: LOUDS J. PI'RiC, 6119 St. Clair ave. IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. JOS. RiUiSS, 6619 Bonna ave. N. E. POROTNI ODBOR: JOSI'P KALAN, 6101 St. Clair ave. It AGNES ZALOKAR, 1081 Addison ||> FRANK ZORIiCH, 5909 Prosser ave. FINANČNI ODBOR: FiRANlK M. JAKSIC, 1203 'Norwood Rd. f: FRANK CEiRNE, 6030 St. Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave. 1 VRHOVNI ZDRAVNIK: t§; PRANK J; KERN, 6202 St. Clair ave. GLASILO ZVEZE: "CLEVELiANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega ^ odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se (pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan. y Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v I mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. Iv Nadaljevanje is druse strani. ■m* vojska z vojsko izbijati. BECo so minevali meseci, s^m ■tel, (kaj je vojna naredila v ftgfliji in Francoski. Novi ide-E in skupno mišljenje je na-Blailo mnenje in dušo naro-narod se je prepričal, da njegova dolžnost se bojeva-I ne samo za aebe, ampak :t% ■p|o svobodni tudi drugi, ■/medtem sem opazoval naše ■išče v Ameriki. Postajali Iff bogati, nekaj teškega je HHo med nas, dvomi 90 na-' Ali bodemo mi v resnici ■tal nevtralni, grabili samo K ter mirno gledali to ; Preobrat v Rusiji Brada stvar mi še ni bila po-Hhoma jasna. < Mi se lahko Bružimo s Francijo m Angli-■ Da, to je mogoče. Toda ali K aJdružimo tudi s carsko Erijo? Tu je bila silna teža- ; Preveč sem videl sadov Hoče avtokracije, da bi mogel K ' doba-ega »pričakovati od Kze. med Ameriko in Rusijo, ft: je tista vlada, proti kaiteri E'8e moji prijatelji borili, in H pošiljala na tisoče v 'Sibiriji kjer so umikali. Kako se Bre taka vlada boriti za de-Beračijo? JRetdike novice, ki Intihajale iz Rusije v Ame-Htt, so pripovedovale o neza-■pljstvu, ki vlada v Rusiji, Ha malo upanja sem imel, ^revolucija v Rusiji res ^Funnc. Jfctitem času je prišla milina poslanica našega predr ■Tika in kot odgovor od Hi Nemčije pričetek sub-miskega razibojništva na-Km celemu civiliziranemu Hp. Ko so naše razmere z ^■P postale take, da smo Bnhajali na robu vojne, sem Kom v nadi, da se najde nalog .preprečimo vojno z Hpjo. In bili so tako odloč-■mj'preprza katerega naslov bi rad zvedel. Slišal sem, da je nekje v Pennsylvaniji. Kklor ve zanj, je piošen, da mi blagovoli naznaniti. Ivan Felicjan, 3123 St. Clair ave. (95) ■ " 1 ■■ - ........1 ii — Soba se odda v najem za enega ali 2 fanta, s hrano ali brez, s kopališčem vred. 971 E. 76 Stret. v- (96) Slovenec, vešč angleščine, želi dobiti službo za bartenderja-Vprašajte pri F. Hajny, 6401 Spilker ave. (95) —'Slovenski trgovci, vaš oglas v našem listu vam prinese uspeh. Vprašajte one trgovce, ki oglašujejo v listu 2890 naročnikov šteje "'Cleveland ska Amerika" v Clevelandu, čitateljev je gotovo nad 15.000. Trgovci, dovolj 1 je, da imate oglas le v našem listu, ljudstvo vas bo podpiralo in kupovalo pri vas. Ne samo slovenske ampak tudi druge trgovine se enako izražajo, da imajo popoleu uspeh od vsakega oglasa pri-občehega v našem listu. Število naročnikov se je zadnje čase silno pomnožilo. Poskusite z malim oglasom za neka i mesecev, in prepričali se bodete, da se vaša trgovina razširi in naznani med vsem ljudstvom. Naš list gre med vse stranke, med ljudi vseh prepričanj, ne samo med peščico kikarjev Vprašajte za cene v našem u-redništvu. Vi pa, cenjeni niroč- [ SIEGELSTEIN » 3. NADS. PERMANENTBLDG. er 746 EUCUD AVL blizu E. 9th St. i- • —_ KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE a ZDRAVIJO v a Na isti način in s istimi h aparati kot zdravijo v e VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI t" Uradne ur«! a. 4. pop. e 7. wrmi. do S. zreč. n 10. do 12 dop. ob Md*Uah. Izr€ £ it'€ ta oglas, da rte pozabit* norWa 0 ——--, t Naprodaj je fina hiša, za 2 dru-j žini na Schaeffer ave. 5 sob in - kopališče za vsako družino, ko-e tpališče zgorej in spodaj. Skri- - lj>eva streha in Iclet- $ 4300. Oglasite se na 1379 E. 65th 5 St' . (94) 3 Dnevne vožnje po jezeru. Družba Tihe C. & B. Line je zopet upeljala vožnjo po jezeru med Clevelandom. in Buf- ' 1 falo. Te vožnje so bile jako pri- 1 1 ljubljene v pretečeni sezoni, in ' letošnje leto je upati še na več- 1 jo udeležbo. V Clevelandu odpluje parnik r "City of Buffalo" iz nove luke na 9. cesiti rvsako soboto tekom polletne sezone in sicer ob pol desetih zjutraj in pride v Buf-' falo ob pol osmih zvečer isti [ dan. Iz Buffalo odpljuje veliki j p-arnik Seeandibee" vsako 90-s boto ob 9,30 zjutraj in pride v t Cleveland ob pol osmih zvečer. Nočna vožnja ostane kakor do ! sedaj, namreč panniki zapusti-, jo obe imenovani mesti ob 9. zvečer vsak dan, in pridejo v x Cleveland ali Buffalo ob 7.30 . zjutraj. (Eastern time.) 1 V soboto je posebno nizka . . izletna vožnja, in se lahko vr- I . nete tudi v nedeljo za isto zni j žano ceno, } Za avtomobil računa družba i le $5.00 semintja, če obseg ko-, les ni ?ve£ kot 127 palcev. Av-1 tomobil lahko spravite na par-, nik, za to ceno, in ko pridete v . Buffalo ali v Cleveland, dobite [ nemudoma pripravljen avto-. mobil, s katerim se popeljete kamor želite, in zvečer zopet . lahko spravite avtomobil na . parnik ter ga dobite, kjer pridete v pristanišče. Vožnja po j«ezerui Erie med . Clevelandom in Buffalom je najbolj zanimiva in prijetna i vožnja. Nizke cene, -fina po strežba, najbolj krasna zabava. Hiše naprodaj! 1 Sfeoro novazidana hiša za 3 družine, 14 sob, dve fumes elektrika, dvoje kopališč, škri-ljeva streha, 2 garaži, cena $7300. Rojaki, požurite se, ker hiša se v kratkem proda.Se veliko drugih ftriš imam naprodaj ( v sredini slovenske naselbine, " kakan tu id v Collinwoodu, na ] lahka mesečna odplačila- O-glasite se pri J. Krall, 961 Addison Rd. Tel. Princeton 1166 \ K. (95) 1 Naprodaj je dober motorcycle, yreden $175, se proda za $125. Oglasite se pri Jos. Vidergar, i 8014 Vineyard' av^. pri Gar- ^ field padcu. ^ Čedna from soba se odda za a enega ali dva fanta brez hrane. 1098 E. 66th ,St. (96) j Pošten fant, prost sole, tdobi v stalno delo za .razvažanje me- s sa 2 avtomobilom. Frank Ve- "j sel, 4030 iSt. Clair ave. (95) j POZIV! ~~~ A Poživljam vse svoje dolžnvi- ^ ke, da se zglasijo pri meni te-dolg, ker drugače^ s^em primo-j Pozor Slovenci! Kadar potrebujete doma v hiši plumberja, tedaj -pokličite svojega rojaka, in z veseljem vam proračunim, koliko velja popravilo ali koliko veljajo nove stvari. Mi dielamo kopališča in sinke v hišah. Cene naše so nizke in delo garantirano. Svoji k svojim! Edini slovenski (Plumlber. Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Plumbing, Sewering Gas Pitting. Princeton 2984 K. (105) National Drug Stora! Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. in 61. ceits. $ posebno Skrbnostjo i rde hi jemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar j« treba t najboljši lekarni. (45} 1 ....... ■"■" "" 'L! feo£o| iprirajmp« m«im. klasi« raui '' Jy MIOSIOF Btaill \W m -SOROL-- 1 U m t* lakual HmliiUt uapslnlMU 9 __ krč« u itlodcu in trtbttku, 3. yzbohnt vrat, naduho, glavo-IJm; ugubo teka. pnhlad v . 111» kildiu cSTiir * |\ U1 ttar' aUro aradatvo ssliipj** i fflfn#b)ti r^ll .Z. B *lov«k ima mi itAlnlil T.a»o Vri rokak. 38 In «8« B^Jj"*"! vaak lakaraah tUptpH F. AD. RICHTER a CO. 74-40 Waaklngton 9*. ■ Naw. Yark OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAR VLOŽITE DENAR NA LAKE SHORE BANK . + ■ t - ■ b M pravilih fliffft dš vsa A% St CUir and BSthfSL PbmpmI and Hum 3up«rl»r and AddiMn. Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. (x49) ' ■ ■ ■ —1 ■ ■■ ■ ■ ■■ » • Fantje se sprejmejo na stanovanje m hrano. 5351 St. Clair ave. (94) Opremljena soba se odda v najem za enega ali dva fanta, s kopališčem. Vprašajte na 1265 Norwood Rd. (£4) Hiše naprodaj. * . . j^/Sg^ m Mk Ali vas veseli narava? I m — =========^ I BL WN Tedaj .i preskrbi«« fotografski IHIfrfr aparat, s katerim lahko dalpta najle. mm II 11 pie »like narave. Pa tudi alike valih l||U prijateljev in znancev. ^hHE '1 N«jboljl« aparat« dobit« pri mBr* F. BRAUNLICH llBl^ I LEKARNA ^^■mnn 1353 s. ssu» st. mp I IJOS. ŽOKALJ I H 6408 ST. CLAIR AVE. 9 3E PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN POSET MOJE TRGOVINE. Velika zaloga finih moških klobukov, kap, hlač, itd. ■■■ . ■ ' '"' . ■ -■ ....... ' r ---r„n m- VSA MOŠKA OPRAVA. TOČNA POSTREŽBA, CENE ZMERNE. UP ■■ J. S. Jablonski { SLOVENSKI FOTOGRAF. I 6121 ST. CLAIR AVE. Izdelke slike ta ienitb«in draiioake slike,otroike E »•like, po naj' ovejil mudi in po niskih cenah. Za V fl-l OO vrednostnih slik (en ducat), naredimo S eno veliko sliko v naravni velikosti ZABTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO, n* 4 'I' ♦ *!■ 'I' 'I* ♦ 'H1 'I "I I 11M »I HfHIHiHI 1 1 I lIlH-H-ftlH III |»4 ( * II Tel. Main 2065 Cuy. Central 1690 John U Mi he lic h SLOVENSKI ODVETNIK !! (ATTORNEY AT LAW) 902-04 Engineers *Btdg. m • 5514- St. Clair 1 11 *......... ......'"' 1 11....." »a^aywwili^miiaa— i ii........^iwpaaypj V^iHHHHHHIIMIMMMHIIIIMIH»iiiilil^ ( I | aJW TIL. WUNCETON 1MH FRi® ČERNF A SLOVKpSKA TRGOVINA JLJ S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. J 6033 St. Clmir Ave. Kadar ielite kupiti dobro uro in dr«f o slatnlno, Colombia, grafofone, ploKe r vseh jeslkih, posebno Importirane slovenske plošče is stare domovixit ter vse t to stroko spadajoče predmete, obrnite a* zaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravtyaqje ur, slatnlns tn grafofonov. Vsako blago je jamčano. XiiiniiiiniiiiiiiiiniHiimiiuM.....iim^ I II INI. II. I! i. . . : . . M Čisteije in likanje oblek. DOBRO DELO. NIZKE CENI. Molk. oblek................»1.00 ženske kik^c.....................BOc Uoiktaokaj................JftM Ž«iMk« dolge ioknje.......JIM Jopttl................................60« Žen.ke obleke.................«1.00 Tha DflMM DRY CLEANING Co. £f2LZ22^f 1674 E. 55th ST. Ea^ms A. J, DAM M, poslorodja. m M j McNutt & McCall Co. j i Veliki loti, nizke cene na f a Bliss Rd. & St. Clair našel- | 5 bini. Jako široke ceste. Tlak I f po cestah. Električna lnč, I vodovod, fina drevesa. Blizu 1 novih tovaren. i f OGLASITE SE PRI' I LOUIS RECHER, j 9 AI.I PRI I H AN P ADA PIP B,i"R0,d' 1 1 UAli UAKArlt, Wood 719 w I p.1 fog i i Ti * r :H'H ffliT;.^:'*^CwJy...r. ■•■»'.■• w^mg^m^W ZADNJI RODOVINE BENALJA ZGODOVINSKA POVEST anr/ssMiEggflKC spisal FR. REMEC V letu h725. v iupni cerkvi Preddvorom poročil gosdia milost Ibož-ja še dolgo ne bo nehala obsevati njegovega zakona in da •e bo njegova rodovini se prav znatno .pomnožila. (Srečno in zadovoljno, veselo in brezskrbo sta živela Ivan Jožef Frederik in Eleonora Cecilija na preddvonskem gradu sredi velikega števila zdravih in čvrstih otrok. Pojedina je sledila pojedini in presledki so bili le tedaj, fealdbr je Eleonora Cecilija ležala v otrdčji postelji. Nista dosti marala, da se jima je pri tem početju premoženje krčilo od leta do leta in tda so isto tako rasli doligovl. Ko ni bilo več niogdče delati dolgov, sta začela prodajati les, potem še drugo imetje, zdaj nekaj sveta, zidaj nekaj gozda in nista si niti Idtelala nobenih skrbi za iprihodnjost, dokler naposjed niso upniki postali nadležni in ttxli, začeli pritiskati z rubežnimi in konično barona Ivana Jožefa Fred rika prisilili, da je moral vse prodati in zapustiti grašlčino, na kateri je gospodoval njegov rod ravno devetinidevetdeset let. Kot srečen in bagat kontlot-jer je prišel prvi Bcnalja iz solnčne Italije na Kranjsko, kot siromak je zapustil njegov pravnuk Ivan Jožef Frederik preddvorski igrad in ni popeljal ničesar drugega s seboj, kakor celo vrsto tet rok. "M al o preveč blagoslova je nebeški oče podelil najinemu Zakonu" je vzdihoval Ivan Jožef Frederik I*ri slovesu od preddvorske grajščime, bo se je ozrl po glavah svojih otrok. To je bila edipa pritožba, ki je prišla kdaj čez njegove ustne. Od vsdh razsežnih posestev," kar jih je nekldlaj imel baron Benalja, je Ivanu Jožefu Fre-deriku ostala le mala hiša, nekdanja pristava strnvolske graj Seine. Pristava je ležala blizu Cerkelj na samoti in k tej hiši je pripadal dosti velik gozd.' Tu se je naselil Ivan Jožef Frederik garon Benalja s svojo rodovino in tu je hotel z ide-lom popraviti, kar je v lahk«.>- pešteno, (dlelal kar je moigel in pri tem posvečal . vso skrb vzgoji otrok, kajti uvideval je, da si bodo morali z delom služiti svoj kruli. Kakor je bil prej lahkomiseln in zapravljiv, i talko resen in štedljiv je bil j zidaj. Trpljenje njegovo na pri- 1 stavi je trajalo dlje, nego vese- I lo življenje 'na preddvorski i grajščini. ' Minula so leta. Otroci so do- 1 rasli in Ivan Jožef Frederik je 1 imel mnogo hkrbi in mnogo ! težki/h ur, da jih je spravil, do 1 kruli a. .Najstarejši sin je šel v 1 Trst, Idla se« iposveti trgovini. < Eden sin je postal uradnik, drugi grajšičinski oskrbnik, 1 tretji je šel k vojakom; enega 1 je dal študirat za duhovnika, 1 drugega za zdravnika; ta Je j sel sem, oni tja, zapustili so starše in rodovino, razkropili ' so po* svetu in ko sta legla , Ivan Jožef Frederik in Eleo- t nora Cecilija k večnemu počitku, je stal ob njiju grobu samo najmlajši sin Ivan Leonard. 1 Tega za življenja nista hotela i pustiti od1 sebe, dasi mu nista < imela zapustiti drugega kot < malo posestvo ter neznatno 1 svoto dlenarja, katero je bil ; Ivan Jožef Frederik v letih po- 1 kore s trdim delom, žtedenjem in stradanjem nabral. Zatem-nel je sijaj nekdaj tako mogočne, veljavna in bogate rado-vine Benalja, njeni ičlani so ta-korekoč »topili iz prve vrste kranjskega plemstva in se umaknili v drugo vrsto, med uradniško in vojaško plemstvo! ali med mesetmstvo. Veliki n plemenitaši jih rciso več smat- ] rali za ravnovredne. « Spomladi leta 1785. je bila Gosposkih ulicah v sedanji Gerrlicijei foiisi zbrana večja I-družba v stanovanju barona * Karla Pauhgartna. Tudi go-[spodarjev brat, Jožef Augu-jstin baron Pauingarten, kapi-I tan v Škof j i l>oki, je bil prišel s svojimi hčerami na to domačo zabavo, prirejeno v proslavo godu hišnega gospodarja, kakor je prihajal iredno na vsako prireditev, kjer je bilo kaj upanja, da bi katera njegovih treh hčera dobila moža. Ker .sn baroni Paumgarten imeli veliko veljavo v mestu, se je njihovemu povabilu odzvalo mnogo ljiilii, 'tako da so bile vse sobe polne. Med tem, ko so v obedntei pripravljali večerjo, je domaiča hči kratkočasila povabljence s prepevanjem tedaj najbolj priljubljenih italjansfldh pesmi. Sredi tega petja so se odprla vrata in čez prag je stopila mlada vitka dama čudovito velikih in svetlih dci. Vsi pogledi so se obrnili nanjo, gospodje in dame so ji šli nasproti ne meneč se za pevko in njeno petje in tudi (gospodinja sama je prihitela, Idla jo pozdravi, dasi je bila sicer navada, da se gost pokloni gospodinji. Z mirno sigurnostjo, a nekako hladno in rezervirano je , baronica R'enata Benalja sprejela vse pozdrave. Prosila je pevko oproščenja, da jo je motila in jo povabila, naj nadaljuje, češ, da jo vedno z veseljem posluša, potem pa se vsedla v kot, kakor bi želela, |d!a ostane sama. A niso jo pustili same; cela družba mladih gospodov ji je sledila. Naipo-gumnejša iz te družbe sta si prinesla stole in se vsedla vsak na eno stran poleg nje, tako da je za druge ostalo le malo prostora in so bili prisiljeni se polagoma raziti. Na desni baronice Benalja je sedel Stefan vitez Ogulin,' mlad tanek motž, o katerem pravzaprav nihče ni natančno vedel kaj je in s čim se bavi. Hrvatski oficirji, bivajoči z graničarskim polkom v Ljubljani. so ga vpeljali v Idlružbo in Štefan vitez Ogulin se je hitro udomačil v plemiških in nega in istinitega zaupanja, a to ga ni čisto nič motilo. Pripovedoval je irad, da ima v hrvatski krajini in v sosedni Bosni obsežne gozde in se ponašal s svojim bogastvom.Ker je pogosto potoval v Trst, so ljudje sodili, da se bavi is prodaje lesa iz soj i h gozdov, da pa to iz aristokratske Ošatonosti prikriva. "V Ljubljani hoče biti kavalir, v Trstu pa je baran-taič", so govorili 1 jwlije in si niso dalje belili glav z ugibanjem, odkod dobiva Stefan vitez Ogulin sredstva za svoje dosti gosposko življenje. .Na drugi strani baronice Benalja je sedel kakir petintrideset let star mož. Močno junaško postavo je krasila kuštrava glava. Lep ta temni obraz pač nibil, vse prej kot to, a bil je tako izrazit in značilen, da je »povsod obujal pozornost in da ga ni velč pozabil, kdor ga je enkrat v^diel. ■Mihael plemeniti Kržinar je bil naslednik irodovine, ki si je iz mal»h začetkov pomagala do znatnega bogastva. Miha-elov pradeid je bil rojen v ubo-žni kmečki hiši na Notranjskem, a posvetil se je prevozništvu ter pol stoletja vodil sam visoko naložene parizarje iz Trsa do Dunaja in zolpet na zaj. Z enim parom konj je začel, a ko je .položil bič iz rok, je zapustil v Trstu več hiš, na Notranjskem več posestev in tudi nekaj grajšlčin. Takrat ko je cesarica Marija Terezija podelila bivšeiVm krošnjarju s platnom Oblaku baronstvo s pridevkom (Wolkcnsperg, je tudi starega furmana Kriinar-ja edini sin zadotoll plemstvo v zahvalo, leta je za vojne namene datoval cesarici desettisoč tolarjev. itmetsikega furmana Krži-narja nasledniki so po svojem poplemenitenju opustili kupčijo in se posvetili aristokratskemu življenju, isaj je v takratnem času veljal za resničnega aristokrata samo tisti, kdor je imel toliko premoženja, da j( mogel živeti brez de!a in bre; službe. iLjubljansko ženstvo se j< močno zanimalo za Mfihaeh Kržinar j a. Bil je namreč bo igat, Iceden in samec. Katero koli bi bil zasnubil, vsaka Ibi g£ ibila z veseljem vzela, toda Mi hael Kržinar se ni nobeni toli kvo približki, da bi smela goji ti le najmanjše upanje, čepra\ je stari Kržinar svojega sins neprestano silil, naj se oženi Kadar se je oče lotil tegj predmeta, je sin vselej izjavil da se prav gotovo poroči, čin najde nevesto, ki mu bo resni čno ugajala, sicer pa da še n tako star, Icfa bi rte mogel ne kaj let čakati. Renata baronica Benalja j« veljala za najlepšo ljubljanske žensko, in bila je vrh tega ne navadno izobražena in resna da se mladi gospodje spričc nje niso nikdar upali ziniti kako dvoumno besedo, ženski svet pa se je je styoro bal. iResnoba baronice Renate ni bila prirojena lastnost. V dekliških letih se je znala smejati in biti razposajena kakoi najiivahnejše dekle. Toda sila življenja je udarila njenega o-četa;da reši svojega čez glav* zadolženega očeta, ki je bil of: cir, se je poročila z možem, ki je bil pripravljen pečati .vse očetove dolgove in preskrbeti vso jodbvino. Ta mož je bi i Ivan Jožef Evzebij baron Be nalja. sin nekdanjega pd'edvor-skega grajščaka Ivana Jožefa Frederika in njegove žene Eleonore Cecilije. Evzebij ic bil vojak. L'soda je nanesla da je bil kot mlad oficir poslan r,n hrvaško granico in da jc tam ostal do svojih starih let i mV iz Bosne so v onih Časih pogostoma pridrvili če j mejo in ropali, kar jim je igra ničarsko vojaštvo pošteno vra čalo. Evzebij, ki je od doma SODNUSKO ODOBRENO II ",' 1 . • IJIt"'1' ■■ :r'; AMERIŠKI DRŽAVLJAN Vsa vprašanja in od- govori za one, ki p?QTAvi hočejo poslati držav- rUOlnVL i* * T 1 • yam. lo knjuicoje SV^ odobrila sodoija Zjed. ^^P držav. Cena 2Sc | tiskala in založila "CLEVELANDSKA AMERIKA" | 1 6119 st. clair avenue. cleveland. ohio ■ »»g bSoBBmHESIHB^HnaiDBlJ • - Vobf se edino, pri Clevelandska Amerika NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA. 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO ... ' • . ' ■ l ialco štedljiv mož ' ter je vse skrbno zbiral in hranil, kar si je prinesel za spotain od poje-ssdov v Bosno. Star, iziet m izmozgan, a bogat se je vrnil v svojo domovino in ida bi si jesen svojega življenja polepšal si je izbral za ieno ubožno a prderas pO Renato. »Ko so jo staršf prosi'i, T.a, resi vso rodovint» ni nič ijoni'sljala; udala se bfez ugovora, ne da bi slutila, kako herojiična je njena žrtev. Od njene poroke je minulo pet let. Izgubila je vtem času starše in brata, za katere je žrtvovala ; svojo mladost, svojo lepoto in svoje sanje o srea in ljubezni,a prfldbbila je sama grenka spoznanja, ki so zamorila vso njeno veselost in iz nje naredila tako resno, malo-besedno in hladno ženo, da ljudje sploh niso verjeli, da je zmožna kakega toplejšega čustva. Stari Evzebij Benalja je bil s svojo ženo lahko zadovoljen. Nikdar ni padla najma ftjša senca na njen znaJčaj; kar si je kupil, to je v resnici vse imel. Ljudje pa so se jezili, da je starega pokvarjene^ Benalja žena tako uzorno zvesta svojemu možu in ibolelo jih je, da je najlepša in najpoštenejša ljubljanska žena prikovana na tega starega izžetega grešnika. , Renata je bila vedno mirna in ravnodušna. Tudi na večerji pri baronu Paungaretnu, ko je sedela med Štefanom Ogu-iinom in MiJhaelom Kržinar-jem, se'je veHUa tako hladno, kakor 'da jih komaj pozna. A v'svojem srcu je dobro vedela, kateri teh dveh mož ji bolje ugaja, čigav glas ji sega v dušo in čigavi pogledi so v stanu razburjati njeno kri. Izdala se ni nilcdar, saj tudi Mihael Kržinar m nikdar pokazal, da mui je zanjo le ko4i£kaj več, kot za Irllruge ženske. Da jo Mihael Kržinar skrivaj morda ljubi, to ji sploh niti na misel ni prišlo. Evzebij baron Benalja je 'bil ponosen ma svojo ženo. Poznal je življenje in vse nevarnosti, ki prete njegovi zakonski sreči in zato je skrbno .pazil na Renato, dokler mi spoznal in se prepričal, da je vzvišena nad sak dvom. Ko se je Renata zavedla, ka- wM V teh dneh draginje. 1 • -:-'-'---'---I naj se vsak čuva nevarnih bolezni, ki pomeni propad družinskega preračuna- Po. 1 polna resnica je v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je najprej oborožen", i Zaprtje, glavobol, zguba apetita, splošna slabost, vsi taki simptoni naj vas nap©. I ljejo, da hitro iščete zanesljivo zdravilo, da si prihranite bodoče neprilike. . Trinerjevo ameriško grenko vino je zdravilo, katero potrebujete v vseh takih slučajih. Sčisti prebavljalne organe,-^ odstrani nabrane nečistoče, kjer se redijo bacili, pomaga prebavi, povrne apetit in utrdi kri in želodec, da se lahko bori proti napadom škodljivih bakterij. V zgo-rej omenjenih slučajih in pri nervoznoeti, neredih v želodcu, pri spremembi življenja ali za premogarje, je to zdravilo priznano boljše kot vse druge priprave. Je 1 delano le iz grenkih l zelišč, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in iz čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni želedoc z veseljem pozdravi | to zdravilo. Cena $1.00. Po lekarnah. v . u Trineijev liniment < ' SSSBSSmXIttfqmBK pripelje v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Je neprecenljive vrednosti za rev- | matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpokline, napetja, trd vrat, itd. Je osvežijiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c po lekarnah, po pošti 35 in 6oc Trineijev pomiijevalec kaslja je najbolj zanesljivo zdravilo za prehlad in kašelj, hripavost, bronhitis, astma, itd I Cena ista kot liniment Trinerjeva zdravila so dobila največjo nagardo na vseh mednarodnih raz- i stavah. Zadnja nagrada: Zlata^nedalja, San Francisco, 1915, največje darilo P*i namske razstave, 1916. ' T'' ra Joseph Triner, v KEMiST 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, 111. da bi ta čustva zadušila že v ka I h. Občevala je z Mihaelom sel ,, » 1,1 11 '->J T