Poštnina plačana v gotovini Pust v New Torku Življenje in svet Diistrovana tedenska revija Izhaja vsak petek in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.—, polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. — FRANCIJA, mesečno 4 franke. — ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. — AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. — AMERIKA in ostalo inozemstvo letno H/2 dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. VSEBINA St. 7. Izpodnebne zveze bodočnosti. — M. S c o 11: Podzemske novice (nadaljevanje). — V deželi Dzemov. — Ljubezen na Kavkazu. — Razvoj letalstva v sliki in besedi. — Francevič: Wara-itake. — Slike iz življenja in sveta. — Ivan Po dr ž a j: Krivda Elija Pilona (nadaljevanje). — Jean Thomas: Moji zadnji dnevi v Afriki. — Nova Zelandija. — Poštni avto v zimski službi. — Najnovejši Chaplinov film. — Tedenski jedilni list. — Išče se normalna ženska. — Uganke in zanke. — Humor v slikah. Išče se normalna ženska Napisal W. M. Gallichan, avtor knjige »Psihologija zakona«. Ko mi je neki mladenič zaupal da se namerava oženiti, sem ga prosil, naj mi opiše ženski tip, ki se mu vidi idealen. »O, jaz iščem samo popolnoma normalno mlado dekle«, je odgovoril. Njegov odgovor me ni vzadovoljil in sem ga prosil pojasnila, kaj razume pod »popolnoma normalnimi svojstvi«. »V mislih imam povprečno dekle. Brez posebnih lastnosti, brez ekscentričnosti«. je odgovoril. še nihče ni definiral »normalnosti«. Splošno rečeno: "Kadar rabimo izraz »normalna oseba«, mislimo na povprečnost. Toda variacije in »svojstvenosti« so v po-vprečnjaškem tipu številne, in jih lahko spoznamo brez posebnega truda. Neki dijak lepih umetnosti, ki je brez težave razlikoval med čari in dražesti par tisoč žensk, ni mogel pojasniti, kaj pomeni »povprečna ženska« in je odkril samo žensko, ki je ustrezala njegovemu idealu popolne oblike in razvoja. Mi pa smatramo, da gre našemu snubcu le za družico, ki ga ne bo prekašala v duhovnem pogledu in se ne bo dala zmesti po čuvstvenih abnormitetah. Prav to pa mu bo povzročilo največ težav. Trenutno ne more celokupna modrcst najpomembnejših sodobnih -psihologov najti razlike med normalnim in anormalnim stanjem duha. Po nekem predavanju, ki ga je imel eden izmed razlagalcev nove psihologije pred poslušalci-učitelji, je vprašal neki slušatelj, če se morr opisano vedenje opaziti med normalnimi ljudmi. Predavatelj je odvrnil: »Normalnih ljudi vobče ni.« Mlad mož, ki išče ženske brez »svojstvenosti« in »posebnosti«, živi v občem napačnem naziranju, da ni razlike med abnormi-teto ali bolestnostjo. To prestraši mnoge že ob samem zvoku besede »abnormalen«, če more mlado dekle preplavati Kanal, potem je fizično in psihično onstran normalnosti, kar pa še ne pomeni, da je »abnormalna«, ženska, ki komponira, je »abnormalna«, kajti velika večina ženskega sveta se ne udejstvuje v tej stroki. Vzemimo, da ščiti »normalni duh« človeka pred ekscentričnostjo in živčnimi motnjami. Toda abnormalnost se deli v pavrste in stopnje. Nekatere abnormalne lastnosti se lahko izobličijo v zelo koristne svrhe, druge pa se lahko izprevržejo v patološko stanje. Iskanje »popolnoma normalne ženske« je praktično brez pomena, če upoštevamo, da je večina ljudi v civiliziranih deželah dandanašnji na ta ali oni način nervozno obremenjena. Smatram pa, da razume večina ljudi pod besedo »normalen« striktno tradicijo v mišljenju in nravstvenem življenju. Kakor zatrjuje dr. Wilfred Trouter, so se realizirale največje iznajdbe, rodile največje umetnine in porodile misli za največje socialne reforme v glavah nenavadnih, od norme oddaljenih ljudi. Konservativna duhovnost vodi v stagnacijo in nazadovanje. Zdi se mi, da bo ženska brez »svojstvenosti« premalo interesantna življenjska tovari-šica za mojega mladega prijatelja. Ali je (.Nadaljevanje na predzadnji strani) ŠTEV. 7. LJUBLJANA, 14. FEBRUARJA 1931, KNJIGA 9. Letošnja grška Venera, Chrissula Rody Najlepša Kitajka, plesalka Vusihung Umetna solnčna luč naredi tudi pozimi zagorel obraz Izpodnebne zveze bodočnosti Bodočnost arktičnih pokrajin — Letalo na tečaju — Nove zračne poti rsa red pol stoletjem so bili atlan« I H ti Afrike, Azije, Južne Ame« j WM rike še polni vprašajev, ne« I znanih krajev. Sčasoma se je vse odkrilo. Zgolj arktična ter ant« arktična ledišča so se dolgo upirala. Po dveh brezuspešnih poskusih pa je Američan Robert Edvin Peary dosegel severni tečaj 6. aprila 1909. Potlej so številni zračni pohodi z različno sre« čo naskakovali ledovje severnih po« krajin. Amundsen je severno od Be« ringove ožine iskal Harrisovo deželo, ki so jo nekateri videli. Hotel je raz« iskati 2000 km neznanega pasu, ki se razprostira od tečaja do severnoame« riških zemelj. Ako je nauk o tetraedr« ski obliki zemlje točen, bi se morala z višavjem južnega tečaja strinjati oce« anska jama na severu, globoka 3000 do 4000 m. »Italia« je imela podoben namen. Njen poveljnik, bivši pilot Amundsenovega vodljivega zrakoplo« va, je hotel na svojem zadnjem poletu proučiti 4 milijone še neznanih kilo« metrov, posneti obris novih dežel, štu« dirati morsko dno z grezilom, zemelj« ski magnetizem, zrak in vreme polar« nih predelov kakor tudi vzdušno elek« triko. Njen balon je bil opremljen kot observatorij in koder ne bi bilo mogo« če pristati za proučevanje kake zani« mive točke, bi se bili spuščali na tla v pnevmatičnem čolnu po vretenu. * Preden je Byrd preletel tečaj s svo« jim tromotorjem Josephine Ford, je iz« javil, da mu gre za izsleditev zračne zveze med raznimi celinami, preko po« larnih pokrajin. Odrinil je iskat to, kar je Peary nazval severni Panamski pre« kop. Hotel si je prizadevati, da bi od« kril novih rudnikov, upajoč zaslediti premogovnike ko* na Spitzbergu. Ra« zen te dognale, da najlažja proga proti Ze» dinjenim državam ne drži preko Irske ali Azorov, temveč preko Škotske, Islanda, Groenlanda in Labradorja. Ta zveza je za 500 km daljša od pre« mice Irska«Amerika, vendar zaradi ugodnega vetra dejanski za 2 uri kraj* ša. Arktične pokrajine torej ne nudijo nepremagljivih ovir . Islandska baza, ki jo neka nemška družba že pripravlja, leži že na polarnem krogu Ta položaj izvira iz občega mehanizma vetrov, ki strujijo od ravnika proti tečaju, a jih kroženje našega planeta zasuče proti vzhodu. Na meji polarnih pokrajin ka« že atmosfera precejšnjo stanovitnost in pomladanski ter poletni viharji niso tako siloviti kakor po drugih predelih Atlantika. To pomeni znatno varnost vsem ncprodušno celico, slično trupu podmornic, kajti v visočini 10.000 ali 15.000 m življenje ni več možno brez svojstvenih odredb, to pa radi tempe« rature, ki pade na 60 stopinj pod nič« lo, in zbog razredčenega ovzdušja. Popolnoma umevno je, da takšna bodočnost ne čaka zrakoplova. S svo« jo gorostasno gmoto bo jedva zdelaval 150 km na uro in polet v znatne-viso« kosti mu bo vsekakor zabranjen že za« voljo njegovega principa. Odriniti bi »Terra Nova«, ladja Scottove odprave, v Rossovem morju omenjenega pota iz Evrope proti No« vi celini. Vrh tega se je vprašati, ali ne bo napredek v tehniki omogočil, pomak« niti se še više proti severu. Letalstvo kot prometilo je namreč šele v počet« ku. Z bolj dovršenimi stroji bo mogel trgovski avion izlahka prebrzeti raz« daije po 3000 km s hitrostjo 300 km na uro. Domnevati smemo celo, da bo brzina dosegla 500 km na uro, čim bo« do jeli izrabljati neke znane, a ne še izkoriščene pripreme. Ako naj se reši vprašanje letanja v znatnih višinah, bo treba preštudirati vijak, da se bolje prilagodi novemu okolju, kjer mu je delovati. Takisto bo prirediti za potnike in posadko po« moral skoro nenapihnjen, drugače bi mu zastran znižanega vnanjega priti« ska ovoj počil. Pa še to za polarne po« lete: ako ima vodljivi zrakoplov to dragoceno svOjstvo, da ga je mogoče ustaviti v zraku nad kako točko, nudi pa to silno neugodnost, da je zelo ob« čutljiv za spremembo temperature, ki vpliva na njegovo dvigalnost. Kadar je prisiljen pluti nizko, utegne zabre« sti v meglena morja ali snežne oblake. Zračna vlaga se zgosti na omotu v ob« liki ledu in v kratkem času čezmerno obremeni balon. In ker vijaki razga« njajo led, drobci lahko predro omot in povzročijo dokajšnjo izgubo plina. Na ta način sta bili ladji zrakoplov« niči Norge in Italia na smrt prizadeti Podoba Je, da Je avion dosti priprav« »ejši za polarne dežele. Led, ki se mu nabere na krovu, ga ne bo preobtežiL Poleg tega se boš mogel takim usedli« nam ogniti s primerno mažo ali pa z ogrevanjem jadriL Letaje jako visoko, bo naposled goto«, »la s« umakne toui Za najbližjo prihodnost se ponujajo te«le zračne zveze: Pariz«Tokio, Ber« lin«San Franciseo, Chicago«Bombay in New York«Peking. Prva predstavlja 16 tisoč kilometrov, ako drži skozi Indi= jo; preko Švedske, Nove Zemlje in Mandžurije pa znaša le 9300 km; znat« »Do X« — tip letala bodočnosti. V primeri z začetnimi le ajI je kakor čoLpJč napram velikemu parniku ■ vzdušnim neprilikam in naleti vselej < mirno vreme. V znatnih višinah je si« cer mraz, a počenši v določeni razdalji za vsako( točko sveta enak. Avioni bližnje bodočnosti bodo letali v raz« redčenem zraku in jim ne bo nič težko pluti nad Saharo ali nad polom. no presega tečajnik in dosega 72. vzpo« rednik. Druga proga vrže preko Lisbo« ne, prek Azorov in New Torka 12.500 km; ako greš čez Island, Groenland, Baffinovo morje in Kanado, se skrči na 9200 km, a 72. vzporedni krog zo« pet prekoračiš. Tretja črta veznika pred« očuje 21.100 km čez San Francisco in Havajske otoke, skrajša pa se na 12.900 km, ako pluješ nad Hudsono« vim zalivom, Groenlandom, južnim Spitzbergom, severno Finsko in Ura» lom. Za poslednji spoj pa je treba šteti 16.900 km. Vendar če kreneš pro» ti 85. vzporedniku preko Labradorja, Parryjevih otokov, severne Beringove ožine ter se obrneš .skozi Sibirijo in Mandžurijo na Kitajsko, zahteva vož= nja le 10.900 km. Na osnovi prej omenjenih brzin bo trajala vožnja iz Pariza v Tokio 20 ur, iz Berlina v San Francisco blizu isto* toliko, iz Chicaga v Bombay 28, iz New Yorka v Peking pa samo 23. Vse torej kaže, da bodo jutrišnje zračne proge krožile nedaleč od severnega te* čaja. Ustvariti bo treba vzdušna opo« rišča, kajti taki poleti se bodo vršili v odsekih p,o 3000 km. Osnovanje teh izpodnebnih oporišč ni nemogoča stvar, nekateri teh zračnih pristanov ob tečaju bodo lahko služili več kot eni progi. Meteorološka raziskovanja sedanjih polarnih ekspedicij bodo takrat zado« bila ves svoj pomen. Veter nastaja za* radi odtekanja zraka iz pokrajine z vis sokim tlakom proti drugi pokrajini nizkega pritiska, zato bo študij arktič« nega področja gotovo poučen za na« poved vremena. Kadar se bodo v ark« tičnem okolišu pojavile depresije, se bo treba pripraviti na slabo vreme. Pogoji za električno in radioelektrič« no prenašanje še bodo morali kar naj« točneje premotriti. Že 1. 1925. je veliki ameriški strokovnjak John Reinartz, prezimujoč na Groenlandu, dognal vpliv polarne svetlobe na širjenje krat* kih valov, interference (križanje), ka« tere povzroča, magnetične nevihte in. motnjave, ki jih izzivajo severnoza« padni ledeni vetrovi. Ti pojavi kakor tudi atmosferska elektrika se bodo morali do kraja proučiti. Nadalje bo treba vse okrog arktične kotanje zgra« diti oddajne in sprejemne postaje, ki bodo trgovskim letalom naznanjale pot, saj tod astronomska plovba ni vselej možna in magnetnica je nemir« na, zato se bo zatekati k radiogoniome« triji. Dosedanje polarne odpreme so, bi dejal, že znatno ugladile pot za ve« like izpodnebne zveze, ki se bodo na« šim vnukom zdele tako preproste in prirodne kakor nam železnice. Taka je z napredkom, ki ubija razdalje. Strahote Montblancovega ledovja S puščico označeni smučar nam daje mero, da moremo presoditi vse ogromne dolžin« in Širine razpok razhrebanega lednika, ki je vanj odeta najvišja gora Evropa. M. S c o 11 Podzemske novice (Nadaljevanje) ed hitrim predstavljanjem in še eno dolgo minuto je veliki detektiv, naslonjen ob plašč pri dimniku, pozorno, vendar ne žaljivo, motril Harringtona in njegovo družico. Obema se je poznalo na obrazu veliko razburjenje. Očividno sta se čutila izmučena in vsakemu izmed njiju je usoda drugega delala hudo preglavico. »Bojim se, da ste prišli prekasno, gospod Smith«, je dejal starec potihera. vendar odločno. »Zdajle sem telefoniral, naj dnevnik poroča o vsej zadevi v svoji prvi nočni izdaji. Želim, naj se moja negotovost konča.« »Ali mi hočete dati polno oblast do polnoči?« jI vprašal Smith. Čudno: odgovorila je gospa Harringto-nova. »Da«, je rekla preprosto, vstala in oberočki prijela detektiva za desnico. »Ako priskočite mojemu možu na pomoč, vam ohranim Svoje žive dni najglobljo hvaležnost... in velikodušno dejanje pravičnosti storite s tem.« Spogledala sta se domala kakor mati in sin, in izredna milina se je razlila Smithu po ostrih potezah. »Ker imam pooblastilo«, je izjavil _— spremljajoč postarno gospo nazaj na njen naslanjač, »hočem, da oba jejta, vsaj nekoliko.« Potlej se je približal telefonu, ki je stal na mizi, in ga pokazal Courvellu: »Prekličite ta nalog, da naj se poročilo priobči pred polnočjo«, je rekel kratko. Rihard Harrington je dvignil roko, da bi ugovarjal, toda njegova soproga jo je zagrabila in jo držala ujeto, medtem ko se je Smith okrenil proti razburjenemu možu, ki je nemirno z velikimi koraki meril sobo. »Vi ste sin Riharda Harringtona?« »Sem.« »Torej sedite in ostanite pri miru, dokler vas ne bom potreboval.« Mladi mož je presenečen okleval, potem ugodil. Courvelle, ki je še zmeraj držal telefon, je kliknil. »Dva dnevnika tekmeca napovedujeta novico za ono svojo izdajo, ki pride pred polnočjo naprodaj.« »Kako sta dobila zadostnega potrdila, da jo priobčita?« je vprašal Smith. »Moja pisarna tega ne ve«, je odvrnil Courvelle s slušalom v roki. * »Pošljite dobrega poročevalca, naj do-žene, iz. katerega vira imata ta lista svoje vesti«, je velel Smith, ki se je pravkar naglo za nekaj odločil. Potlej se je okrenil proti g. Harring-tonu, toda v tem trenutku je strežnica uvedla policijskega poverjenika, g. Mont-gomeryja Renfrevva, in g. Melvilla, re-porterja, ki ga je Courvelle poslal, da bi kaj zvedel o pištoli. »Prišel sem gledat, ali bi vam utegnil kaj koristiti«, je rekel poverjenik Har-ringtonu. »Gospod Renfrew«, mu je segel Smith v besedo, »gospa Harringtonova je izročila vse v moje roke do polnoči. Seveda nam lahko koristite, ako izvolite ostati.*; Poverjenik se je nasmehnil Smithu, ko ga je spoznal, pozdravil gospo Harring-tonovo ter se usedel. Medtem je detektiv vzel širok ovitek, ki ga je držal reporter Melvill^ in povlekel iz njega več tipkanih strani kakor tudi nekaj fotografij pištole in prstnih odtiskov. »Za Boga svetega!« je kliknil, ko je s pogledom ošinil vsebino zavoja. »Imenitno ste delali. Kako ste mogli posneti te fotografije na policiji?« »Zmaknil sem jih«, se je lakonično odrezal mladi mož. Z p. hip je Smith omahoval. Potlej je pazljivo preiskal fotografije in primerjal sliko pištole z orožjem, ki ga je bil s seboj prinesel. Naposled je vrgel fotografije in svoj samokres na mizo ter pozorno, vendar naglo prečital tipkano poročilo. »Vsi znani dogodki so posneti v teh zapiskih?« je vprašal. »So«, je pritrdil izvestitelj. »Ni nobene posebne pripombe glede samokresa, gospod Melville?« »Pač! je dejal reporter, »mlad novinar iz Brooklyna je dal o tem precej čudno obvestilo. Izjavil je, da je v trenutku, ko so ga našli, samokres imel nenavaden duh, a da se ga ne more več domisliti.« »Zdaj bo pa bolje, da se vrnete k dnevniku«, je velel Courvelle svojemu poročevalcu, medtem ko se je Smith obrnil k Harringtonu in njegovi ženi. »Ne«, je prepovedal Smith preko svoje rame, »naj ostane tu«. »Brez dvoma bo treba sestaviti novo poročilo o dejstvih in g. Melville je za to zmožnejši od kogar koli, ker je najboljši izvestitelj, kar sem jih kedaj srečal.« »Torej ste nekaj odkrili!« je vzkliknila gospa Harringtonova. »Dosti!« je popravil Smith. (Dalje) V deželi Dzemov Poznate Dzeme? Nič se ne sramujte, saj jih je samo 3107: mož, žen in otrok. Sta« nujejo med Kamerunom in Srednjim Kon« gom globoko v gozdu, zaposleni s fetišiz« mom, poljedelstvom in ribištvom. Za slad« ko patato jim ni, tudi se kdo ve kaj ne pulijo za maniok in zemski oreh, pač pa so vneti za banane, ki se dado obirati ka« kor naše hruške. Dzem je očividno pristaš čim manjšega napora. Trgovina se jim zdi smešna. L. 1928. je en sam Dzem imel v Suankeju patent, a so ga vsi rojaki pre« zirali. Ženijo se brez vsega sijaja in tam« tam ne zveni na čast bodoči zakonščici, ki ne pozna bele koprene in venčka na glas vo, najčešče tudi ljubezni ne. Držijo pa se starododnih šeg in običajev, ki niso brez izvirnosti in zanimivosti. Dzem ne sme vzeti dekleta iz svojega plemena. Išče dru« god. In ako ga rodbina potrdi spremi ne« vesto njen oče ali stric do ženinov e vasi Ženin zakolje ovco za pojedino, medtem ko gre njegova bodoča boljša polovica v njegovo kočo. Po cele dni se izvajajo ne« navadni obredi. Dekletovi sorodniki mos rajo v 24 urah trikrat prinesti vode, koli« kor je mladenka potrebuje za svojo kopel — dokaz, da tam čistoča ni neznan pojem. -sesas- Drugi živelj — ogenj — pa ji je prepove« dan: zaročenka ne sme kuriti ali nalagati drva na plamen v ognjišču. Pet dni je strogo zaprta, ločena- od sveta, in se z no« beno_ pretvezo ne sme spustiti pod milo ne« bo. Ženin opravlja sam vsako jutro gospo« dinjske posle; to pa s tolikšno vnemo, da se mu prileze nagrada tretji dan, ko na« zadnje postane zakoniti soprog. Kakor v nekakšnem simbolu se žena sme takrat do« takniti zublja: prižge ga ter obenem ugasi. Te navade ni treba, da bi sc vam zdele smešne, pač pa so slikovite. * Ljudsko štetje pri ciganih Poljski kralj ciganov, Mihael II., čigar pravo ime je Mihael Krik, je poslal zanimivo prošnjo vladi češkoslovaške pokra-1 jine Morave. Želi si dovoljenja, da bi se smel v tej deželi nastaniti s svojim »dvorom« za pol leta. Namerava namreč osebno prešteti svoje češkoslovaške »podložni-ke«. V ta namen je naredil obširne priprave. »Kralj« je brez ovinkov priznal, zakaj bi rad poznal število njih, ki so pod njegovo oblastjo: da bi jih mogel obdačiti. Ljubezen na Kavkazu_ Govorica oči — Mati snubi za sina — Poročne ceremonije enska je eno izmed velikih onostranih plačil, ki čaka Mohamedove vernike. A dobri musliman ni dolžan čakati na radosti ■ ljubezni dotlej, ko ostavi ta svet. Res je, nekaj potrpljenja je treba, a celo pri orientalcih si najde ljubezen svojo pot. To vem iz prvega vira. Ni treba dalje na Vzhod nego do Rusije. Vzgojili so me v Kavkazu po izročilih Orienta. Carigrad ne živi več zvesteje po običajih očetov nego naselbine kav-kaškega visokogorja. V evropskem zmislu je ljubimkanje in dvorjenje med kavkaškimi muslimani neznano. A ljubezen se izraža tam splošno v najzgovornejši obliki nemega govora, z govorico oči. Vse ženske so vešče tega prastarega jezika, ki gotovo ni »mrtev jezik«, toda orientalske ženske ga rabijo spretneje nego njih zapadne sestre. Morajo biti spretnejše, ker nosijo kopreno, kadar ostavijo svoj dom in stopijo na cesto. Samo oči jim gledajo izza zastrtega obraza. Samo z očmi lahko razodevajo skrivnostna sporočila svojih src in duš, samo njihove oči izdajajo njihova koprnenja, njihove bolesti in radosti. In oči jim govore resnico. Koketerija je na Kavkazu neznana stvar. V splošnem so žene svojim možem zvesto vdane. In mlademu dekletu ni treba skrivati ljubezni. Njene misli se svetijo izza njenih temnih trepalnic. Ce te mi-mogredočega pogleda mlado dekle z nežnimi očmi, si lahko gotov, da si se dotaknil strun njenega srca. Ti si mož po njeni volji. Zapadnjak si ne misli nič ob bežnem pogledu, a na Jutrovem pomeni vse. Ta pogled daje mlademu dekletu edino možnost izraziti svojo željo, da bi postala žena. Samo tako ti lahko pove, da si ji všeč. Ce se starši protivijo zakonski zvezi, si mlado dekle ne upa vztrajati v svoji želji. Vsekdar jim bo pokorna in se bo poročila z moškim, ki mu dado starši prednost, pa čeprav se snubcu ni posrečilo, da bi si osvojil njeno srce. Zakon iz ljubezni se ne sklene tako zlahka. Predvsem ni s' :ajnih srečanj v družbi. In če srečaš na ulici mlado dekle, je ne moreš ustaviti in »se zme- niti«. Mlado dekle ne gre nikoli samo iz hiše. Čudna stvar: V deželi, v kateri je ženska popolna sužnja običajev, je baš ženska, ki stori prvi korak. Naslednji korak je pridržan moškemu. Ce je samec in odgovarja njegovo srce govorici njenih oči, bo kmalu dognal, kdo je Poročni ples na trgu v Turku ona in v kakšnem krogu je vzrasla. Nato se poda njegova mati k njenim staršem in jih zaprosi v sinovem imenu za njeno roko. Včasi preteče nekaj časa, da pride do odločitve. Znani so primeri, da se moški spominja pogleda, katerega govorice ni pozabil cela leta in ki ga je prepričal, da je srečal dekle svojih sanj. In čaka, da se odstranijo vse ovire, ki se nastavljajo njiju zvezi. Na Kavkazu cenijo lepoto in nemo zgovoren pogled po njiju polni vrednosti. Ce je moškega očarala lepa ženska, naj se obrne in naj jo sreča še enkrat. In njene oči odprejo sedaj lahko drugo poglavie započetega ljubezenskega romana, \ iahko pomenijo tudi konec neke sanje ki se 'e pričela tako lepo. Kajti nje pcgled lahko govori onemu, k: je začutil brstenje ljubezni v svojem srcu: Daj mi mir, prosim! Nisem zate!« In potem ji gleda odklonitev te oč! to moški se prebudi iz svojih sanj. Ali pa naznanjajo oči nekaj drugega: *Ne ljubim svojega moža, a — kismet je vse! Podrejam se sklepu višje usode.« Kako žalostno bodo tedaj gledale njene oči! Slučajna srečanja, naj si bodo radostne ali žalostne narave, niso edina možnost za sklepanje zakonov. Ko postane iz dečka mladenič in ne najde sebi primerne žene, mu jo bo našla mati. tevfl »e Moframeel, »terr M AMi sovražil od ločitve zakona.« In tega izreka se drže vsi resnični verniki. Cim so dovedla uvodna pogajanja d« pozitivnega uspeha, se povabijo starši in sorodniki mladega dekleta, aaš se udeležijo zaročne svečanosti v njeni hiši. Tedaj ne gre samo za to, da si izmenjata ljubimca prve poljube. Za snubca se zbere nekakšna telesna straža, ki spremlja njegovo mate«. Vse s&> Ta ter za primemo ženo vrši % vso resnostjo. Z več zaupnimi prijateljicami m poklicno posredovalko zakonov stvori znatno »odposlanstvo«, iki obišče vse ugledne družine z odraslimi hčerami. Zensika, ki pomore s posredovanjem, da se mlad moški poroči z mlado žensko ali obratno, velja za povsem časti vredno pomočnico med ljudstvom. Uživa isto spoštovanje kakor zdravnik ali odvetnik. Ločitve zakonov pa se izvršujejo navzlic temu, kakor se zdi čudno, razmeroma lahko. Vendar se dogodijo takšni primeri v praksi razmeroma redko: javno mnenje je močnejše od postave! »Ničesar ui,« je iz- 8 srednjeveški procesiji, ki je pa prav tako važna kakor sledeča poroka. Prično se velike priprave za poročni dan: pomivanje in pospravljanje po hiši od vrha do tal. Na poročni dan se ustavijo vozovi pred hišo mladega moža, ki popeljejo vse njegove sorodnike s poročnimi darili vred do hiše mladega dekleta. Na dragem koncu poti čakajo nevestina mati in njeno sorodstvo pred pragom na prihod vozov. Gostje izstopijo, godba igra ženitovanjsko ko-' račnico. Sprevod se bliža nevestinemu domu. Na čelu nosi tradicionalno poročno zrcalo. Pomeni ljubezen in srečo in je istočasno poklon lepoti bodoče žene. Žena čuva to zrcalo vse življenje L. 1065. si joooocxx>oooooo^ SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA g0000cx30000000003000000cxx)cxxxxx>000000c00000(xx)00cxxxx>j 2P«>OOOOCXX»OCXXXDOCOOOOOC» V zgornji vrsi narni muzej, zgrajena na mj ksandra II., min na atentat George se ne ampak tudi s princu KarnevJV Brezposelni v tablice z napi hočem dela«, praživali, ki žt — V Spuru podrli stari starih temeljei movanje za njej "xwoooooooooo revolucio-V Ljeningradu, Jutnora carja Ale-^ premenili v spo-muzej. — Lloyd mo s politiko, psi. — Pozdrav spodnji vrsti: nosijo na prsih i miloščine«, losa, redke vzhodni Prusiji. Angleškem so v notranjosti so postavili do-iV Skega čuvaja in iti tev ■ 1 o ,jS| fočem . jovje ' . H( ia sgi ;užino \ ZLOMA. SpteH krnem P ©-držaj Roman 6. nadaljavanj« Prišel je, da se opraviči, če nI mogla do njega, ker je bil zaspal. Vedel je, da mu ne bo verjela, vendar je čutil dolžnost, da ji pove resnico. Da je bila na njegovem domu, o tem ni niti dvomil. Ko se je bil vrnil popoldne domov, je naložil v peč. legel na zofo in zadremal. Prečute noči in erotični spanec so ga premagali. Več ne morem storiti in še to je preveč! se je tolažil, ko je uvidel, da nocoj ne more govoriti z njo in kdo kdaj bo spet prišla k njemu. Ne toliko zaradi bratovega zasledovania. ki ga je znala doslej vedno ukaniti, kolikor iz trme, ki je tako vztrajna v njej. Čutil se je poni« žanega v ljubezni, ki jo mora skrivati pred svetom in jo zatajevati. Kolikokrat je že razmišljal, ali ga Marija zares ljubi in iskreno, ko pa noče iz malenkostnih ozirov do svojih priznati, da je njegova in da ni sile na svetu, ki bi jo odtrgala od njega. Ali niso njene besede samo besede in če so, kaj boče od njega? Zakai ga muči in hrani s praznim upanjem, ako ve, da njeni ne bodo nikdar pristali na zvezo z njim? In sama, ali je dovolj močna, da zmaga v boju z domačimi? Da prekine z njimi, ako so v resnici edina ovira izpolnitvi njenega hrepenenja? Še nikoli se ni izrazila v določni obliki. Plač in krč sta bila doslej edini njen odgovor na ta vprašanja. In vendar jo je ljubil tako neizmerno, tako blazno in obupno, da ni videl več nobene ženske, odkar ga je združil z njo prvi poljub, ki je na čudežen način zapečatil njegovo prošlost z vsem, kar je bilo in kar ni moglo biti. Vse njegove misli, vsa čuvstva so bila posvečena edinole njej, ki je postala njegov bog, njegovo življenje, njegov drugi jaz-. Žalosten je krenil v mesto in čim bliže je bil baru, tem huje mu je bilo pri srcu. Novica, ki jo je bil zvedel snoči od gospe Mite, da ostane Marija do poletja v mestu pod Gradom, ga je razveselila, obenem pa pove« čala njegov dvom v njeno iskrenost. Čudil se je, zakaj mu je zamol« čala to, ko je že nekaj tednov dan za dnevom pričakovala od doma pisma, ki naj bi jo pozvalo domov. Misel na skorajšen povratek jo je bila tako prevzela, da je prejokala cele ure v njegovem stanovanju in mu pošiljala dnevno pisma, prepojena z globoko žalostjo in res« ničnim obupom. Tolažil jo je z lepimi besedami, drznimi obljubami in io pokril s poljubi, ko je v krčevitem joku zdrknila v njegovo na« ročje in so se njeni v mladostnem ognju kipeči udje oklepali njego« vega života. Trepetajoč v predenu stresljajev njenega žametasto meh« kega telesa, ki se je zvijalo nalik kači v njegovem naročju, je vstal, jo ponesel v spalnico in jo položil na posteljo, da se umiri in odpo« čije. Plamen strasti se je vnel tudi v njem in čim bolj se ga je okle« pala in ga v obupu pritegovala nase, tem bolj je plapolal in objemal njegove možgane, ki so s hladnim preudarkom krotili živce in dušili ogenj hotljivega poželenja. Iztrgal se je iz objema njenih udov in-se odstranil. V spalnici je prenehalo ječanje in čez nekaj minut je stopila predenj, trezna in hladnokrvna. Čutil je zadovoljstvo v duši, ko jo je zagledal mirno in resno, ona pa je zahtevala plašč in se ogibala1' njegovih pogledov. V tem trenutku sc je zganilo v njegovi duši nekaj mrzlega in težkega in prvič se je zgodilo, da je podvomil v iskrenost in trajnost njene ljubezni. Sicer je ostala še pri njem, toda vse njeno obnašanje je kazalo, da se čuti užaljeno. Njene besede so bile kratke mrzle, odbijajoče. Zdelo se je, kakor da bi se bila sprla zakonca, ki se ljubita, pa ne vesta, kako bi se spravila brez zmage in poraza za! enega ali drugega. Iz mučnega položaja ju. je rešila gospa Mita, ki je prišla po Marijo, da se vrneta domov po navidezno skupnem opravku v mestu. Naslednji dan sta bila že dobra. Niti senca nepri« jetnega sipomina ni motila njunega ravnovesja. Možnost njenega po« vratka v Zaliv ju je združila še tesneje. Z otroškim zadoščenjem sta! kovala načrte zoper usodo, ki ju hoče začasno ločiti in preizkusiti njuno Ijubavno prijateljstvo. Marija ga je spet obsipala s svojimi trmastimi domisleki, ki so dokazovali pristno čud ženske v vlogi za« povednice moškemu, ki jo ljubi, ker hoče biti suženj ženskosti in nas mišljenega božanstva vladarice svojega srca. Tako sta bila srečna vsak v svoji vlogi in njuna sreča bi bila neskaljena, da ni kaniia vanjo zdaj pa zdaj grenka kaplja bojazni pred pretečo ločitvijo. Zato ni mogel razumeti, zakaj mu ni nemudoma sporočila, da ostane do poletja. Četudi sta se bila nekoliko sprla — ali ni prav ta bojazen pred ločitvijo netila njunega nerazpoloženja in vžigala napetost? — to vendar še ni vzrok, da ga ne bi smela razveseliti z vestjo o svojem nadaljnjem bivanju v mestu pod Gradom! Čemu mu prikriva nekaj, kar bi itak zvedel, kakor je bil v resnici že zvedel od gospe Mite? In slednjič, ali ni to za zdaj najvažnejše v njunem razmerju? Pet, šest ali sedem mesecev bližine ljubljenega bitja pomeni vendar mnogo sreče v teh razmerah! Ali ni morda kje v ozadju, prav daleč v pod« zavesti, njen dvom v uresničenje in izpolnitev njenega ljubavnega sna? Ali morda celo zavest, da mora biti prej ali slej konec vsega, ker zahtevajo tako njeni domači, ugled bratov in javna morala v Zalivu? Če je tako, kje je potem ljubezen, ona velika ljubezen, ki prisegata nanjo? Marija vendar ni koketa, ki ljubi od danes do jutri! Zaradi gmotnih in drugih samoljubnih koristi! In še manj zaradi utešenja hotljivosti! Sama je v začetku zahtevala, da ne sme biti njuna ljubezen noben flirt in je odločno odklonila vsako prijateljsko zvezo, ki bi izključevala ljubezen! In — nemogoče! Toda — če je tako, potem je pač vseeno, kaj se zgodi! In končno: ali ni tudi ona, kakor so vse druge? Ljubezen poveličuje ljubljeno bitje, ki izgubi mahoma ves sijaj, kakor hitro ugasne erotični plamen, ki veže rao--škega in žensko. Kar sledi, je le še usmiljenje v dobrem in sovraštvo v slabem človeku. Elij je stisnil glavo med ramena in podaljšal korak. Nič več ni hotel misliti in razglabljati. Pred pošto je pogledal na javno uro. Komaj osem? Prezgodaj za bar. In prav za prav tešč! To se vendar ne spodobi. Mary zasluži nekoliko dobre volje. Kaj si bo mislila, če me dobi mračnega in vase zagrizenega? K Orlu stopim in potem. Mary, potem se pomeniva midva! je sklenil, ne da bi se bil spomnil njenih snočnih očitkov. , Šel je nazaj ter zavil v ozko in dolgo Staro ulico. Baš je bil stopil na stopnišče hotelskega vrta, da se izogne mlakužastemu blatu, ki so ga metali avtomobili, brzeči z mladino na plesišča, na pritlikavski ulični hodnik, ko je opazil v poltemi, da je zastavil pot neki dami, ki se je bila prav tako ko on izognila vozilom s prestopom na stopnišče. Pogledal je dami v obraz in — kot blisk ga je prešinila misel, da bi bil stokrat rajši oškropljen z blatom od nog do glave nego ... — Tako, tako! ga je nagovorila dama z glasom, ki je očitoval pritajeno jezo in prikrito nejevoljo. Molče je stal pred njo in ji gledal v oči, ki se je v njih zelenkasto odbijala medla luč plinove svetiljke na uličnem robniku. Za nobeno stvar na svetu ne bi bil mogel v tem trenutku spregovoriti besede, tako je bil iznenaden in presenečen na svojem skrivnem potu. Dam^i se mu je približala čisto blizu in se ironično zasmejala. Elij se je vzravnal in obrnil oči na ulico. — Prost si in lahko greš svojo pot, samo to mi povej, odkdaj razpolagaš zvečer s prostim časom? je rekla in tfa motrila z nemir« nimi očmi. V Eliju se je zbudil razžaljen ponos in se upiral odgovoru, ki ga je pričakovala. — Zakaj molčiš? jc vprašala očitajoče. Bilo mu je, da bi padel pred njo na kolena in ji storil vsako uslugo, če bi le hotela spremeniti naglas svoje govorice. Stopila je še bliže k njemu. Rob njenega plašča se je dotikal njegove suknje in dih iz njenih ust se je stapljal z njegovim. Samo« zavestno ga je zrla izpod globoko poveznjenega klobuka in nemirno tipala z orokavičenimi prsti po usnjati ročni torbici. Elij ni mogel več prenesti ničnega pogleda, ki sc mu je zdel navzlic bledi svetlobi ulične svetiljke prodirnejši in globlji nego siccr. Povesil je oči in molčal. — Ti je žal? je rekla nenadno z blažjim naglasom, ga prijela za roko in se za trenutek naslonila nanj z vso težo svojega života. — Pojdiva! ie velela, da naju kdo ne vidi! Kam? Za,kaj? je hotel vprašati, pa mu ie beseda ostala v grlu. Molče ie sledil navzdol no stormišču in jo komaj dohajal — Hitiva! se je okrenila in mu izročila torbico s kratkim ukazom: nesi! Stopala sta drug oh drugem. Elij je molčal, ona pa sc je zdaj pa zdaj pritajeno zasmejala in ga ošinila z bežnim pogledom. Elij je čutil, da ie prevaran. Kri, ki mu je plala po razširjenih žilah, mu je razodevala resnico, obenem pa mu je zatemnjevala zavest in slabila voljo. Kakor vselej v njeni bližini, tako je tudi zdaj mislil brez misli in se nagonsko nas'aial v vlogi sužnja, ki je pozabil na svoio svobodo in se le kdaj pa kdaj spomni v motnem upanju na obljubljeno prostost. Ko sta stala pred hišo v Škof ji ulici, sc je Elij zavedel, jo prijel za desnico in jo ponesel k ustnicam. — Kaj? Ali se šališ? Norčuješ? je rekla zapovedujoče in mu odtegnila roko. — Ne morem. Rad bi, toda . .. Bile so prve besede, ki jih je spregovoril nocoj. — Le hitro! Kje imaš ključ? Odkleni! Pa tiho! je velela in stopila na prag. Samogibno, s pogoltnjenim vzdihom, je segel v žep in odklenil duri. Ko sta bila že v temni veži, ga je obšla divja misel, da bi zbežal brez poslovitve, zaklenil za njo duri in bežal, bežal, kakor beži ranjena zver br-ez sm^ri in smotra. Tiho, kakor je ukazala, je stopal za njo navzgor po stopnicah hi v temi stopil za njo v stanovanje. Peljala ga je v svojo sobico, prižgala luč in mu zabičala, da morata govoriti tiho, da ju ne sliši služkinja, ki morda še bdi. — In Hinko? je zašepetal. — Ne boj se! — Tudi zadnjič je rekel, da ga ne bo nekaj dni, pa se je vrnil že drugi dan. — Topot se ne more vrniti tako hitro. — In gospa Mita? — Brez skrbi! Toda čemu te besede? Zdaj si tu in konec! — Marija! je stopil k njej. Ponosno je dvignila glavo. V očeh ji je sijal ukaz, ki se mu ni mogel nikoli ustaviti, čeprav je bil neštetokrat sklenil, da mu bo klju= boval četudi za ceno užitkov njene bližine. Srce mu je naglo utripalo in živci so mu drgetali v boju za zmago nad samim seboj. Nekaj tre« nutkov je pomišljal, ko pa je stegnila nogo in je, videl izpod kratkega; plašča njeno koleno, je izginil zadnji odtenek njegove volje in že je klečal pred njo. Globoko je zadihala in zrla nanj z očmi zmagovalke. Ustnice so se ji zaokrožile v nasladnem smehljaju, toda le za trenutek, kajti takoj je stopila korak nazaj in rekla: — Ali misliš, da bom oblečena? Odložila je klobuk, ga položila na mizo, slekla plašč in ga vrgla Eliju, ki je bil med tem že vstal. — Tam je moja halja! je pokazala na posteljo in si začela od« pen jati obleko. Elij je vzel s postelje živordečo haljo in se obrnil v steno. — Seveda! Kakor da še nikoli nisi videl ženske! se je zasmejala in odložila vrhnjo obleko. — Daj mi haljo! je razprostrla roki, se obrnila in čakala, da jo ogrne. Elij, ki se je bil šele zdaj okrenil, je prvi trenutek obstal, potem pa je skočil k njej, jo poljubil na tilnik in jo odel s haljo. — Hvala, je rekla hladno, sedla na divan in tiščala pod vratom haljo, da so se bočila njena nedra nalik grodim klasične boginje v cer* kvenem muzeju, ki so jih pokrili s tenkim suknom, da ne vznemirjajo grešnih obiskovalcev. Stegnila je nogi predse in Elij ji je pomagal sezuti čevlje brez pomisleka na poniževalno uslugo. — Slabo mi je, je vzdihnila in legla. Slabo ji je in je šla v takem vremenu in sama zvečer na cesto? je podvomil Elij, stoječ ob divanu. — Ti si kriv, da sem bolna. Ves dan sem ležala in čakala, kdaj prideš, ti pa hodiš bog ve kje in ne misliš name, je rekla žalostno. — Ubožica. Upajmo, da ne bo hudega. Jutri bo že bolje, se je premagoval Elij in govoril s sočutnim glasom. — Nikoli ne bo dobro, je zaihtela. V kuhinji je zalajal pes. Elij se je nehote ozrl po vratih. — Pusti psa! Zakaj stojiš? Sedi sem! je pokazala z nogo na divan. Povodnji konj, najv mi je padel v roke na podoben način kakor poprej baptist sam. Mislil sem, da postaneta s časom dobra prijatelja, pa je baptist samo svojo nevoljo stresal nad njim. Imel sem pa še druge neprilike: V Fort Lamyju so mi po nerodnosti ubili enega obeh nojev, na krovu pa mi je zaradi pomanjkanja mleka poginila gazela. Seveda sem skušal po najboljših močeh zamašiti vrzeli in reči moram s prav povoljnim uspehom. Moja živa in nagačena menažerija je postajala vedno večja. Slednjič se mi je celo posrečilo ustreliti velikanskega povodnjega konja. Smrtno zadet je nekaj časa pihal hi puhal ter se premetaval po vodni gladini, potem se je pa potopil in kreniti * Glej »Na rob« ipuš£a