Ptuj, torek, 8. marca 2011 letnik LXIV • št. 18 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
.L/1	7
Natisnjenih: 12.000 izvodov % ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Aktualno Ptuj • Kurentova-nje ena boljših priložnosti za promocijo O stran 3
Po mestni občini Ptuj • Obara za dober namen je vsako leto boljša
Z> Stran 4
Od tod in tam Markovci • Najboljša je bila žabja svatba iz Stojncev O Stran 9
v
Štajerski
Spodnje Podravje • Osrednja karnevalska povorka
Pustna nedelja presežkov
Na ulicah in trgih starega Ptuja se je 51. karnevalska povorka vila tri ure. V njej je sodelovalo več kot tri tisoč mask iz devetih držav, od tega kar štirinajst tujih. Vseh skupin pa je bilo blizu sto, od tega 27 s kurenti.
Danes priloga
Atletika • Nina na EP brez finala
O Stran 11
Nogomet • Aluminiju remi, Dravi prijateljska tekma
O Stran 11
Največjo skupino so predstavljali kurenti, skupaj jih je bilo okrog 700. 51. pustna povorka je dokazala, da ptujsko kurento-vanje ni samo največja slovenska pustna prireditev, temveč karneval, ki pomembno zaznamuje evropski in svetovni karnevalski prostor. V letu 2012 je ambicija ptujskih prirediteljev pripraviti medcelinsko srečanje tradicionalnih pustnih mask in likov, kakršnega doslej še ni bilo. V obračun letošnjega kurentovanja gre tudi dejstvo, da je bil z nedeljsko osrednjo povorko presežek tudi po številu obiskovalcev, saj naj bi jih bilo okrog 65 tisoč, kar se doslej še tudi ni zgodilo. Sicer pa je letos v enajstih dneh nastopilo kar 10 tisoč mask, vseh gledalcev pa je bilo okrog 100 tisoč. Častni pokrovitelj 51. ku-rentovanja je bil predsednik DZ Pavel Gantar. Ptujskemu županu se je letos med kurenti pridružil tudi poslanec državnega zbora Dejan Levanič. Med karnevalske skupine letošnjega kurentova-nja so letos razdelili za osem tisoč evrov denarnih nagrad.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Središče ob Dravi • S seje občinskega sveta J Hajdina • S četrte seje sveta
Strelstvo •
Raušlova najbolje doslej na velikih tekmovanjih
O Stran 14
Kmalu redarska služba?
Redna, četrta seja občinskega sveta v Središču ob Dravi je napovedovala 17 točk dnevnega reda, veliko se jih je ukvarjalo z zgolj formalnimi zadevami, kot so spremembe več pravilnikov - na področju kulturnih, športnih, turističnih, humanitarni in drugih dejavnosti.
Na videz formalna točka o trendih varnostnih pojavov pa je vzpodbudila živahno razpravo. Trendi namreč nakazujejo, da ostaja večina prekrškov, povezanih s prometom, na podobnem nivoju kot v preteklosti, zaskrbljujoč pa je porast kaznivih dejanj, ki izvirajo iz uživanja in preprodajanja droge. Kljub temu da LAS, šola in vrtec v sodelovanju s policijo ter občina tej temi posvečajo potrebno pozornost in se ukvarjajo s preventivo, pa so lahko le nemočno zaključili, da droga ne izbira in je pogosto presenetljivo, kdo vse zabrede vanjo.
Janez Petek in Dalibor Šo-štarič iz LEA Spodnje Podravje sta predstavila lokalni ener-
getski koncept, ki ga morajo občine izdelati do konca letošnjega leta. Koncept vsebuje posnetek stanja na področju energetike v občini, zajema porabo energije in predlaga izboljšave v prihodnjih letih. S tem v zvezi so bile predlaga-
Foto: Viki Ivanuša
ne številne investicije, ki pa so seveda odvisne od finančne zmožnosti občine. Energijski strokovnjaki seveda spodbujajo čim večjo uporabo energije iz obnovljivih virov energije. Zlasti velike izgube energije so opazili v vrtcu, ki je star 35 let in temu primerno energijsko potraten. Lani so na vrtcu zamenjali streho in jo tudi ustrezno izolirali. Ker o novogradnji vrtca v občini ne morejo razmišljati, bo v prihodnosti treba zamenjati še stavbno pohištvo in obnoviti fasado. Velik potrošnik energije je tudi kulturna dvorana Sokolana, kjer je letno od 40 do 50 prireditev. Dvorana je bila sicer leta 1998 obnovljena, vendar pri tem ni bilo poudarka na energetski učinkovitosti objekta.
O Stran 6
Soglasno pri proračunih
Hajdinski svetniki so na četrti redni seji, ki je bila 3. marca, soglasno sprejeli dopolnjenega proračuna občine Hajdine za leti 2011 in 2012, ki sta bila v javni obravnavi do 16. februarja.
Za sprejem obeh proračunov je glasovalo vseh 12 na seji navzočih svetnikov. Na prihodkovni strani je proračun za letos debel dobrih 4,457 milijona evrov, predvideni odhodki so načrtovani v višini dobrih 4,6 milijona evrov, zadolževanje pa v višini 200 tisoč evrov. Za leto 2012 načrtujejo prihodke v višini dobrih 3,731 milijona evrov, odhodke v višini 3,658 milijona evrov in zadolževanje v višini 100 tisoč evrov.
V okviru dopolnjenega proračuna za leto 2011 so povečali prihodke od premoženja, in sicer zaradi najmenin
za javno infrastrukturo s strani KP Ptuj, iz državnega proračuna bodo dobili nekaj več sredstev iz naslova požarne takse, in za projekt Martinova središča in evropska kulturna pot sv. martina Tourskega - Via Savaria. Odhodke so povečali zaradi nakupa računalnikov in snemalnih naprav, obnove prostorov za potrebe Planinskega društva Hajdina, Zveze kulturnih društev občine Hajdina in Športne zveze Hajdina, pri čemer bodo pri obnovi prostorov iskali tudi soudeležbo Telekoma, zaradi stroškov prireditve ob 80-letnici delovanja PGD Ge-rečja vas, ...
O Stran 5
Slovenija • Za vrati parlamenta
Sprejeti zakoni proti plačilni nedisciplini, Jelinčič in Slodej v laseh, mariborski zdravniki pred štrajkom ...
Poslanec Zares Tadej Slapnik in predsednik ter poslanec SNS Zmago Jelinčič sta se na zaprtem delu parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Patria sprla in si grozila s fizičnim obračunom. Slapnik incident obžaluje, Jelinčič pa je poslanca Zares že kazensko ovadil.
V besedni dvoboj in grožnje sta se Jelinčič in Slapnik zapletla na zaprtem delu današnje seje parlamentarne komisije, ki se ukvarja z ozadjem afere Patria. Sprli so se okoli tega, ali je Branko Grims (SDS) sploh še predsednik komisije, glede na to, da so trije koalicijski člani komisije v četrtek zahtevali, da se Grimsa na komisiji zasliši kot pričo. Kot pravi Slapnik, je ob samem začetku seje večkrat opozoril Grimsa, da seje ne more voditi. Po njegovih besedah mu Grims ni pustil do besede, Pukšič mu je večkrat fizično izklopil mikrofon. Nato mu je Jelinčič dejal, da mu bo »razbil p...«, na kar se je Slapnik, kot pojasnjuje, odzval z velikim ogorčenjem in mu
odvrnil, da ga bo vrgel skozi okno.
Opozicijski poslanci imajo svojo različico incidenta. Jelinčič sicer priznava, da je omenjenemu poslancu Zares res dejal, da mu bo »razbil p...«, vendar pa je pojasnil, da je bilo to figurativno. Poudarja, da je Slapnik prvi grozil s fizičnim nasiljem. Dejal je tudi, da sumi Slapnikovo povezavo z grozilnim pismom, ki ga je pred kratkim prejel in v katerem grozijo njemu ter njegovim bližnjim. »Nekako sem zaslutil tone grozilnega pisma tudi v grožnji Slapnika,« je dejal. Poslanec SLS Franc Pukšič pa je zanikal, da je Slapniku fizično izklopil mikrofon, ko je ta poskušal povedati svoje. Kot je
dejal, je to storil potem, ko je Slapnik končal »z grobim verbalnim napadom«, in zaradi tega, ker Slapnik sam ni hotel izključiti mikrofona.
Slapnik je v sporočilu za javnost že zapisal, da današnji incident in svoj »odgovor na nedostojno provokacijo« obžaluje, saj se zaveda, da mora poslanec pri opravljanju funkcije ravnati tako, da varuje oziroma prispeva k ugledu državnega zbora in poslanske funkcije. Zato svoj odziv umika.
Prvak SNS je potrdil, da je že vložil kazensko ovadbo proti Slapniku zaradi izrečenih groženj, pri ovadbi pa vztraja kljub Slapnikovem umiku izjave. Jelinčič tudi zahteva spremembo sedežnega reda v veliki dvorani DZ, saj Slapnik sedi tik pred njem.
Po mnenju Levaniča pa je petkova seja komisije zaradi nesklepčnosti in ker jo je vodil Grims, potekala nezakonito.
Bodo zdravniki v UKC Maribor 10. marca stavkali?
Sindikalni predstavniki zdravnikov še vedno niso uspeli doseči dogovora z vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, zato grožnja s stavko 10. marca ostaja. Po besedah vodje tamkajšnjega zdravniškega sindikata Borisa Rižnarja ni opaziti, da jim je vodstvo pripravljeno stopiti naproti, zato stavka najverjetneje bo.
V UKC Maribor je v četrtek popoldne potekal zbor zdravnikov, na katerem je vodstvo zavoda predstavilo svoja stališča. Kot je povedal Rižnar, je zbor po preučitvi predstavljenih stališč sprejel sklep, da ni znakov približevanja njihovim stavkovnim zahtevam in s tem ne osnov, da bi odpovedali stavko. Enodnevno opozorilno stavko je zdravniški sindikat Fides v mariborski bolnišnici napovedal za 10. marec, trajala pa naj bi od 8. ure zjutraj do 8. ure naslednjega dne. Pogajanja z vodstvom se bodo sicer nadaljevala tudi v teh dneh, skrajni rok za morebitno odpoved stavke pa je sreda zvečer. Ostali kadri v bolnišnici se
stavki ne bodo pridružili. Kot je pojasnila predsednica Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Darinka Au-guštiner, se "stavki 10. marca v skladu z zakonom o stavki ne moremo pridružiti, saj je nismo napovedali. Posredno pa bo učinek na našem delu, saj če bodo zdravniki stavkali, bo naše delo upočasnjeno."
Predstavnik bolnišnične uprave Janez Lencl je zatrdil, da o tem, ali stavka bo ali ne, uradno še niso obveščeni. »Mi smo dobili uradno napoved, da stavka bo. Dokončne odločitve glede pogajanj pa še nismo dobili. Ali smo jih uspeli prepričati, še ne vemo uradno,« je dejal. V primeru stavke pričakujejo največje probleme na anestezi-ologiji in radiologiji.
Zdravniki v UKC Maribor želijo s stavko izraziti nezadovoljstvo zaradi spremembe plačila dežurstev, ki jih je prinesel pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva. Ta naj bi bila nižja tudi do 30 odstotkov, zaradi umikanja soglasij za dežurstva pa so v mariborski bolnišnici že začele odpadati operacije.
Rižnar je ob tem poudaril, da želijo s stavko poleg finančnih zadev opozoriti tudi na to, da je delo na oddelkih po uvedenih novostih glede plačil dežurstev slabše opravljeno in da tako ni mogoče naprej. »To zagotovo ne more biti to, kar naj bi prinesla zdravstvena reforma,« je poudaril.
Po drugi strani uprava kliničnega centra pojasnjuje, da navedbe članov Fidesa, da lahko zaradi pomanjkanja kadrov, predvsem anesteziologov, vse dodatno delo plačajo v obliki nadurnega dela, saj naj bi tako ravnali v drugih zavodih, prikazali pa drugače, UKC Maribor ne more in ne sme izvesti.
»Finančna situacija zavoda ne dovoljuje izplačila tolikega števila nadurnega dela, saj bi morali finančna sredstva, ki so namenjena za paciente, nameniti za plače zaposlenih zdravnikov. Zaradi nezakonitih odločitev v preteklosti morajo zaposleni v nekaterih zdravstvenih zavodih danes vračati denar. Ne želimo si, da bi morali naši zaposleni zaradi nezakonitih odločitev, spreje-
tih pod pritiski, v prihodnosti vračati denar,« so med drugim zapisali v UKC Maribor v današnjem sporočilu za javnost.
DZ sprejel zakonodajni paket za povečanje plačilne discipline
DZ je sprejel paket treh zakonov, s katerimi se vlada postavlja po robu problemu plačilne nediscipline v gospodarstvu. Z njimi se med drugim uzakonja najdaljši dopustni rok za plačevanje računov ter preprečuje uveljavljanje odbitka davka na dodano vrednost (DDV), če pred tem račun ni bil plačan. Ureja se tudi plačevanje izvajalcev javnih naročil.
Najdaljše dovoljene plačilne roke določa zakon o preprečevanju zamud pri plačilih. Plačilni roki med gospodarskimi subjekti ne bodo smeli biti daljši od 60 dni, le izjemoma se bodo lahko podaljšali na največ 120 dni, če se bosta o tem pisno dogovorili pogodbeni stranki in ne bo šlo za očitno nepravičen pogodbeni dogovor. Javni organi morajo svoje obveznosti poravnavati v 30 dneh.
Hkrati se uvaja obvezna prva prijava v večstranski po-bot medsebojnih obveznosti. Denarno obveznost bo moral v sistem večstranskih pobotov prijaviti dolžnik. Letos in prihodnje leto bo pobote izvajala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), potem pa bo vlada upravljalca večstranskega pobota izbrala na javnem razpisu in mu podelila koncesijo. Novost je tudi uvedba registra protestiranih menic zaradi neplačila. Vodil ga bo Ajpes in bo centraliziran, javen ter brezplačno dostopen. Po besedah Vraničarjeve bo to neke vrste črna lista neplačni-kov.
Novela zakona o DDV določa, da mora zavezanec za DDV, ki je že uveljavil odbitek davka, čeprav računa še ni plačal, povečati svojo davčno obveznost v višini prej uveljavljenega odbitka. Če odbitka še ni uveljavil, pa ga ne bo smel uveljaviti. Ko bo račun dobavitelju plačal, bo lahko odbitek DDV uveljavil naknadno v davčnem obdobju,
v katerem je račun plačal.
S ciljem povečanja plačilne discipline je DZ sprejel še novelo zakona o javnem naročanju. Ta spreminja definicijo podizvajalca, s čimer naj bi se izognili izigravanju veljavne ureditve, po kateri je naročnik dolžan plačevati podizvajalce neposredno. Izvajalčeva hčerinska oz. kapitalsko povezana družba po novem ne bo več veljala za podizvajalca, temveč se bo za podizvajalca štel naslednji podizvajalec.
Novela zakona o javnem naročanju poleg tega navaja dodatne razloge za odstop od pogodbe in določa, da mora naročnik pri vseh naročilih preveriti, ali ima ponudnik plačane vse prispevke in dajatve za socialno varnost. Če prispevki niso plačani, mora ponudbo izločiti.
Prav tako bo moral izločiti ponudbo tistega ponudnika, ki je v stečajnem postopku, ali pa je imel kateri od njegovih članov vodenja dve leti pred oddajo naročila več kot četrtinski delež v podjetju, nad katerim je bil začet postopek stečaja, prisilne poravnave oz. prisilnega prenehanja.
V	razpravi so številni poslanci izražali pomisleke, ali bodo sprejete rešitve dosegle svoj namen. »Ne gre za to, da ma-nagerji ne želijo plačati, to je postal osnovni način obnašanja,« je neplačevanje računov pojasnil Radovan Žerjav (SLS). Borut Sajovic (LDS) je opozoril, da je izigravanje zakonodaje težko preprečiti, rešitev je le v poslovni kulturi, primernem nadzoru in učinkovitem sankcioniranju. Tudi Bogdan Čepič (SD) je menil, da brez morale ne bo šlo.
V	SDS so zakonom odrekli podporo. Vlada ima sicer lepo zveneč cilj - preprečiti plačilno nedisciplino, a se tega loteva z milim oz. neučinkovitim instrumentarijem, je menil Andrej Vizjak (SDS). Problem je po njegovih besedah v tem, da je v obtoku premalo denarja, banke pa da ne uspejo učinkovito servisirati potreb gospodarstva. Zmago Jelinčič (SNS) pa je dejal, da je najhujši neplačnik pravzaprav javna uprava.
STA (pripravlja: SM)
Uvodnik
Nadgradnja kurentovanja - pot v prihodnost
Ptujsko pustno dogajanje se po enajstih norih dneh zabave, ki jih je zaznamovalo tudi 109 prireditev javnega pomena, poslavlja. 51. kurento-vanje, ki predstavlja neke vrste most do prireditve v letu 2012, do EPK, je naredilo nekaj presežkov na tej poti, ki bodo zagotovili nadgradnjo in uresničili pričakovanja v tem, za Ptuj zagotovo prestižnem letu, ko bodo s ptujskim ku-rentovanjem dihale vse kulture, kulturni izrazi tega okolja. Ti pa so izjemno bogati, če že ne neprecenljivi, v tej smeri jim je treba tudi dajati spodbudo, ob moralni zagotovo potrebujejo tudi materialno. Ptuj je že z letošnjim kurentovanjem dokazal, daje evropska in svetovna pustna prestolnica, ne samo največja slovenska, ta sloves pa bo zagotovo potrdil z medcelinskim srečanjem pustnih likov in mask v letu 2012, kakršnega Evropa in svet še ni videl, napovedujejo na Ptuju. V teh naporih imajo tudi podporo FECC, katerega vzorni partner sta Ptuj in z njim Slovenija že dvajset let. Da bi v tem projektu uspeli, bo treba zadihati kot celota, ni potrebno, da nas delijo takšne in drugačne dvorane, ki same po sebi ne bodo dale tistega, kar lahko dajejo ljudje in njihovo ustvarjanje. Včasih seje treba tudi ob »najboljših«projektih, kijih je požegnala tudi stroka, zaustaviti in dvakrat, trikrat premisliti, če je pot do želenega cilja tista prava. Mesto čaka do konca leta izjemno veliko dela, če se želi tudi v okviru dosedanjih evropskih prestolnic pokazati in dokazati s svojim umetniškim in zgodovinskim potencialom. Tu ne gre samo za prireditev, gre tudi za prenovo duha, ki se dogaja še prepočasi, da bo lahko ta prestižna blagovna znamka, ki jo ima že več kot 40 evropskih mest, tudi Ptuj postavila v neko novo razsežnost, prinesla neko novo perspektivo tudi mladi generaciji v najstarejšem slovenskem mestu, ki je v tem času še ne vidi.
Majda Goznik
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Z osrednje nedeljske povorke
Kurentovanje - ena boljših priložnosti za promocijo Slovenije
Na letošnji osrednji povorki 51. kurentovanja, ki je bila 6. marca, so ob slovenskih pustnih maskah nastopile tudi maske iz Hrvaške, Avstrije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Belgije, Srbije in Madžarske, skupaj več kot tri tisoč. Njihove nastope si je v skoraj triurnem sprevodu ogledalo po neuradnih podatkih rekordnih 65 tisoč obiskovalcev, med njimi so bili nekateri župani, poslanci DZ, predstavniki diplomatskega zbora, partnerskih in pobratenih mest Ptuja. Ptuj je z nedeljsko karnevalsko povorko dokazal, da pripravlja evropski in svetovni karneval.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Žabja svatdba KUD Maska Stojnci, zmagovalci karnevalskega dela 51. kurentovanja
Očarali so tudi lokvanji s kačjimi pastirji Mala vas.
Že po tradiciji pa so ptujski karneval obiskale tudi slovenske misice, ki se v pustnem času na Ptuju srečujejo že od leta 1998. Častni pokrovitelj 51. kurentovanja je bil predsednik DZ Pavel Gantar, ki pa si zaradi smrti v družini ni ogledal povorke, udeležil pa se je sprejema pri ptujskem županu Štefanu Čelanu, ki tudi tokrat ni pozabil povedati, da če bi vsi nosili kurenta v sebi vseh 365 dni v letu, bi bila Slovenija drugačna. Gantar je med drugim povedal, da kurenti ali koranti poosebljajo našo zgodovino in sedanjost, naše strahove, želje, so neponovljiv izraz naše pestre in raznolike kulturne identitete. Ptuj zavzeto in domišljeno ohranja in krepi sloves lepega, kulturno privlačnega in zgodovinsko bogatega mesta. Tradicionalno ptujsko kurento-vanje je skupni slovenski ponos in predstavlja eno boljših pri-
ložnosti za promocijo naše domovine. Ptuj je z nedeljsko karnevalsko povorko dokazal, da pripravlja evropski in svetovni karneval. »Karnevalski koncept, ki smo ga nastavili leta 1994, je letos dosegel svoj vrhunec,« je
prepričan vodja Kurentovanja 2011 in predsednik FECC Slovenije Branko Brumen. Pred nami je izziv za leto 2012, ko bo Ptuj partnersko mesto v projektu EPK, da pripravimo nekaj, česar še ni videl svet, medcelinsko
srečanje pustnih likov in mask. V nedeljo je na Ptuju nastopilo okrog 700 kurentov iz 27 skupin, vseh skupin je bilo skoraj 100, od tega 14 mednarodnih.
V karnevalskem delu 51. ku-rentovanja je nastopilo blizu 40
skupin, med njimi so bile letos tudi tuje skupine, in sicer iz Hrvaške. Prevladovale so skupine, ki so stavile na estetiko, manj pa je bilo satiričnih pogledov na aktualno družbeno dogajanje. Komisija, ki jo je vodil Franc
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Skupina Rimljanov je štela 230 udeležencev in je bila druga najmočnejša skupina 51. kurentovanja.
Komisijo za ocenjevanje karnevalskih skupin je vodil Franc Mlakar, pomagali pa sta mu Majda Goznik in Marija Hernja Masten.
Mlakar, članici pa sta bili Majda Goznik in Marija Hernja Masten, je po kriterijih izvirnosti, aktualnosti, izdelavi, nastopu in številčnosti razdelila deset nagrad v skupni vrednosti osem tisoč evrov. Žabja svatba KUD Stojnci je prejela 1500 evrov, lokvanji s kačjimi pastirji Mala vas 1300 evrov, rože iz stojnskega Sige-ta za 8. marec, dan žena, 1100 evrov, reka Kolpa iz Kostela 900 evrov, srednjeveška gostilna Borovci 800 evrov, poslednje dejanje mladih Haložanov Cirkulane 700 evrov, perice in kovači iz Stojncev 600 evrov, pande Bukovci - Vopošnica 500 evrov, sumoji in gejše iz Bukovec -Bukovci 400 evrov in skupina Abeceda iz Šabca 200 evrov. Po besedah Franca Mlakarja je opazna razlika v kvaliteti med skupinami, ki so tradicionalne udeleženke ptujskega kurentovanja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na stoletnico praznovanja dneva žena so spomnile rože iz stojnskega Sigeta.
Foto: Črtomir Goznik
Iz Pernika v Bolgariji je skupina Sourvakar, ki predstavlja tradicijo maskiranja iz poganskih časov.
Ptuj • Šesta tradicionalna Obarjada
Obara za dober namen je vsako leto boljša
V letošnjem pustnem času so si roko podale tri prireditve za dober namen.
Na tradicionalnem dobrodelnem plesu, ki je bil 4. marca v klubu Gemina XIII. so že drugič skupaj zaplesali člani Lions kluba Ptuj, Rotary kluba Ptuj in Soroptimist kluba Ptuj, dan kasneje je na dvorišču Ptujske kleti potekala že 6. tradicionalna Obarjada, sinoči pa so tradicionalni dobrodelni koncert organizirale članice Soroptimist kluba Ptuj. S sredstvi, zbranimi na letošnji Obarjadi, bodo pomagali družini iz Zgornjega Gruškovja, ki je v požaru izgubila dom, del pa namenili za druge humanitarne akcije, ki predstavljajo jedro njihovega vsakoletnega programa. Lions klub in Rotary klub pa sta se ob vseh dobrodelnih akcijah, ki jih bosta letos izvedla, pridružila tudi akciji zbiranja sredstev za nakup novega digitalnega
Foto: Črtomir Goznik
Obara medijskega pokrovitelja družbe Radio-Tednik, kuhali so jo Monika Kolarič, Marjan Nahberger in Zvonko Žibrat, se je uvrstila v zgornjo polovico.
mamografa Soroptimist kluba Ptuj, ki bo s to akcijo na najlepši možen način proslavil 10-letnico svojega uspešnega delovanja na humanitarnem področju.
Dvorišče Ptujske kleti je v soboto pokalo po šivih, gibanje ljudi je bilo dobesedno oteženo. Dobre misli in dobra dela iz leta v leto pritegnejo več ljudi, ki želijo pomagati. Vodja
Foto: Črtomir Goznik
Člani ocenjevalne komisije so imeli tudi letos težko delo, med obarami, ki so iz leta v leto boljše, je bilo treba izbrati tri najboljše.
Foto: Črtomir Goznik
Najboljše tri obare so skuhali v podjetju Košaki TMI, d. d. (na fotografiji), Talumu, d. d., in Špediciji Goja.
projekta Obarjade je že od vsega začetka Slavko Visenjak, ki jo je tudi zakuhal. Zadovoljen je, tako kot tudi sedanji predsednik Lions kluba Ptuj Albin Brencl, ki si je za moto svojega delovanja izbral slogan Z roko v roko nisi sam, da je Obarjada vsako leto boljša. Na prireditvi, ki je ob svoji humanitarni noti tudi pomemben kulinarični in družabni dogodek, se vsako leto ptujski lionisti srečajo tudi z Lions klubi iz drugih mest in tudi tujine. Že tradicionalno na Ptuj prihajajo lionsi iz Maribora, Ljubljane, Varaždina in tudi sosednje Madžarske. Vsaka ekipa je za dober namen prispevala do-nacijo, tudi ekipa, ki je zaradi bolezni na letošnji prireditvi
izostala, ekipa podjetja Asfalti. Za humanitarne namene pa so lahko udeleženci Obarjade prispevali tudi v posebne skrinjice. Letos so skuhali več kot 2000 porcij obare, ki je šla za med. Tudi letos so za največ porcij obare poskrbeli v Lions klubu Ptuju, skuhali so je dvakrat po sto litrov. Okuševalci oziroma ocenjevalci obar so imeli tako kot vsa leta doslej težko nalogo med vsemi dobrimi obarami izbrati najboljše. Kljub temu da je v ospredju dober namen, se vsaka ekipa posebej trudi, da bi bila boljša od drugih, tudi recepture ostajajo njihove skrivnosti, skupna vsem je le osnovna surovina, tri kilograme piščančjega mesa Perutnine Ptuj.
Na čelu ocenjevalne komisije je bil tudi letos dr. Marko Volk. V njeni sestavi je prišlo do manjše spremembe, prvič so člana komisije izžrebali izmed sodelujočih ekip, sreča se je nasmehnila mestni svetnici Metki Jurešič. Za nagrade najboljšim pa so tudi letos poskrbeli v Suhi robi Antona Pintar-ja, izdelali so lesene kotličke, ki bodo, kot kaže, postali zaščitni znak Obarjade. Najboljšo obaro so na 6. Obarjadi skuhali člani ekipe Košaki TMI, d. d., drugi so bili talumovci, zmagovalci 5. Obarjade, na tretje mesto pa se je uvrstil ekipa Špedicije Goja, ki je bila tretja tudi lani.
MG
Ptuj • Art karneval 2011
Umetniški vrhunci, ki vselej pritegnejo
V organizaciji Društva za glasbeno umetnost Arsana Ptuj se je zgodil tudi Art karneval 2011, tako kot že leta 2010 Živalski karneval. Čudovit glasbeno-plesni dogodek, ki ga je povezoval priljubljen slovenski igralec Pavle Ravnohrib, je 25. februarja v kulturno dvorano Gimnazije Ptuj pritegnil številne gledalce, ki so bili navdušeni nad vsem, kar jim je ponudil ta izjemni umetniški večer v sklopu spremljajočega kulturnega dogajanja 51. ptujskega kurentovanja.
Kot je povedal predsednik Društva za glasbeno umetnost Arsana Ptuj Mladen De-lin, dogodek, ki je privabil obiskovalce tudi iz drugih krajev Slovenije, utira pot glavnemu Artkarneval spek-taklu v letu 2012 kot delu projekta EPK - Ptuj partner.
V prvem delu so jih očarali italijanski umetniki, ki jih je vodila Elisabette Fio-rini. Predstavili so zanimiv glasbeni kabaret, En habit de Satie, popotovanje v svet francoskega umetnika in njegove glasbe. Vodili so v svet Satiejeve osebnosti in glasbe, Erik Satier je bil legendarna osebnost moderne glasbe, ki je bil med drugim tudi velik zbiralec dežnikov in klobukov ter oboževalec meduz in ko-
njev. Ob plesalkah sta njegovo osebnost pomagala predstaviti njegova glasba, za klavirjem sta jo poustvarila Domenico Di Leo in Barbara Novak, za privlačno koreografijo pa sta poskrbela ptujska umetnika, Jernej Forbici z navdihujočimi svetlobnimi učinki, Stanka Va-uda Benčevič pa z duhovitimi kostumi. Ideja o predstavi je nastala po povabilu Konstantina Bogina, priznanega ruskega pianista, predsednika Association Parade in okrožnega sveta v okrožju Arcueil (Pariz).
Prvič pa se je ptujskemu občinstvu v vrhuncu tega februarskega umetniškega večera predstavil vrhunski svetovni Trio Čajkovski, ki ga sestavljajo Konstantin Bogino (klavir), Pavel Vernikov (violina) in
Foto: Črtomir Goznik
Z letošnjega čudovitega glasbeno-plesnega dogodka Art karneval 2011
Chaucsian Alexander (violončelo), ki je bil ustanovljen leta 1975 v Moskvi. Njegovo izjemno muziciranje so v zadnjih dvajsetih letih spoznali na številnih najpomembnejših svetovnih glasbenih odrih. Nastopa po Franciji, Italiji, Nizozemski, Finski, Japonski, ZDA, Kanadi in nekaterih drugih državah, sodeluje na pomembnih mednarodnih festivalih, poznajo jih tudi kot strokovne žirante na pomembnih mednarodnih tekmovanjih in kot poučevalce na mednarodnih mojstrskih natečajih. Ptujske glasbene sladokusce je Trio Čajkovski očaral z Letnimi časi P. I. Čajkovskega in tremi skladbami R. Ščedrina, ki so jih zaigrali zvočno popolnoma usklajeno, interpretacijsko prepričljivo in doživeto. Izstopale so zlasti duhovite in karnevalskemu vzdušju primerne Ščedrinove skladbe, napisane prav zanje. Mladen Delin iz Društva za glasbeno umetnost Arsana Ptuj je vesel, da je ta čudoviti glasbeno-plesni dogodek, ki utira pot glavnemu Artkarneval spektaklu v letu 2012, privabil obiskovalce z vseh koncev Slovenije.
MG
Hajdina • S četrte seje sveta občine
Soglasno pri proračunih za leti 2011 in 2012
Hajdinski svetniki so na četrti redni seji, ki je bila 3. marca, soglasno sprejeli dopolnjenega proračuna občine Hajdine za leti 2011 in 2012, ki sta bila v javni obravnavi do 16. februarja. Za sprejem obeh proračunov je glasovalo vseh 12 na seji navzočih svetnikov. Na prihodkovni strani je proračun za letos debel dobrih 4,457 milijona evrov, predvideni odhodki so načrtovani v višini dobrih 4,6 milijona evrov, zadolževanje pa v višini 200 tisoč evrov. Za leto 2012 načrtujejo prihodke v višini dobrih 3,731 milijona evrov, odhodke v višini 3,658 milijona evrov in zadolževanje v višini 100 tisoč evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski svetniki so 3. marca soglasno sprejeli dopolnjena proračuna občine Hajdina za leti 2011 in 2012.
V okviru dopolnjenega proračuna za leto 2011 so povečali prihodke od premoženja, in sicer zaradi najmenin za javno infrastrukturo s strani KP Ptuj, iz državnega proračuna bodo dobili nekaj več sredstev iz naslova požarne takse, in za projekt Martinova središča in evropska kulturna pot sv. martina Tourskega - Via Savaria. Odhodke so povečali zaradi nakupa računalnikov in snemalnih naprav, obnove prostorov za potrebe Planinskega društva Hajdina, Zveze kulturnih društev občine Hajdina in Športne zveze Hajdina, pri čemer bodo pri obnovi prostorov iskali tudi soudeležbo Telekoma, zaradi stroškov prireditve ob 80-letnici delovanja PGD Gerečja vas, zaradi dokončanja obnove gasilskega doma PGD Slovenja vas, izvedbe projekta Martinova središča in evropske kulturne poti sv. Martina Tourskega -Via Savaria, izdaje publikacije I. mitrej na Spodnji Hajdini in ustanovitve organizacije Rdečega križa Hajdina.
Na četrti seji sveta občine Hajdina so imeli na dnevnem
redu tudi nekaj kadrovskih zadev, Jožico Lešnik, Andreja Tkalca in Viktorja Markoviča so imenovali v svet zavoda OŠ Hajdina, Bojana Merca v svet JZ ZD Ptuj, Tatjano Mohorko pa za odgovorno urednico občinskega glasila Hajdinčan, ki naj bi v bodoče izhajal vsaj šestkrat letno, da bi bili z vsebino bolj aktualni. Varnostne razmere v občini Hajdina so solidne, to je zaznati tako iz poročila, ki ga je za leto 2010 pripravila Policijska postaja Ptuj, kot tudi po oceni, ki sta jo na sami seji podala komandir PP Ptuj Robert Munda in vodja območnega okoliša Igor Levstik. V občini Hajdina je zaznaven upad primerov družinskega nasilja, tudi zaradi tega, ker so hitro pričeli izvajati ukrepe prepovedi približevanja, občutno pa se je zmanjšalo tudi število tatvin in vlomov, povezanih z narkomansko sceno. Odvisnike so napotili na zdravljenje, posledično pa se je zato tudi zmanjšalo število tatvin in vlomov. Na Selski cesti so moteči radarji, je povedal Ivo Rajh, zato s tem v zvezi v Dražencih
že podpisujejo peticije, zaradi radarjev je ogrožena tudi njegova dejavnost kot gostinca. Pri malicah je zabeležil 30-od-stotni upad prodaje. Komandir PP Ptuj Robert Munda je odgovoril, da nobenega doslej še niso kaznovali, če ni naredil prekrška. Tisti, ki se držijo
predpisov, se na tej cesti, kljub poostreni radarski kontroli, nimajo česa bati. Če bodo ugotovili, da tam ni kršitev, se bodo s tega območja umaknili. V okviru strategije dela Ministrstva za notranje zadeve in generalne policijske postaje pa bodo še naprej zelo pozor-
ni na vse, ki vozijo prehitro in pod vplivom alkohola. Hajdin-ski župan Stanislav Glažar pa je ob tej priložnosti poudaril, da bo vodstvo občine skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v prometu še naprej podpiralo vse strokovne rešitve za izboljšanje prometne varno-
sti, pri tem pa bodo v največji meri poskušali upoštevati že predstavljene strokovne rešitve za izstopajoče prometno-varnostne probleme, ki jih zaznavajo skupaj s stroko. Haj-dinski župan je svetnike prejšnji četrtek tudi seznanil, da se v občini Hajdina ustanavlja turistično društvo, ustanovni zbor bo predvidoma 4. aprila, k sodelovanju vabijo vse, ki želijo prispevati k še večji turistični prepoznavnosti občine. Svetnice in svetnice pa je tudi pozval, da naj v bodoče svoja vprašanja in pobude posredujejo v pisni obliki. Na nekatera vprašanja, ki jih zanimajo, pa bo mogoče natančneje odgovoriti ob obravnavi zaključnega računa občine Hajdina za leto 2010, pri čemer Ivana Veglja še posebej zanimajo stroški diipov za občinska središča. Po njegovem pa gre tudi za nepravilno poimenovanje proračunske postavke v zvezi s tem. Ivan Lešnik pa želi, da se svetnikom podrobneje predstavi poraba srestev pri sanaciji gasilskega doma v Gerečji vasi.
MG
Ptuj • Ex tempore, največja likovna prireditev v času kurentovanja
Pustna tradicija v slikarskih pogledih
51. ptujsko kurentovanje so spremljali številni kulturni in drugi dogodki. Tako je kulturno društvo Art Stays v sodelovanju z MO Ptuj, Galerijo Tenzor v MG Ptuj in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož ponovno obudilo največjo likovno prireditev v času ptujskega kurentovanja, ex tempore.
Gre za likovno prireditev, ki je že v letih 2003 in 2004 predstavljala prijetno presenečenje tako za organizatorje kot udeležence ter tudi številne obiskovalce. Takrat je svoja platna žigosalo čez 300 slikarjev po celi Sloveniji in v Italiji. Kot je povedal idejni vodja projekta Jernej Forbici, je letos je svoje slikarske podlage žigosalo več kot 70 umetnikov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije, po celi Sloveniji, Avstriji in Italiji, od 24. februarja 2011 do 3. marca 2011.
Tematika letošnjega Ex-tempora je bila pustno obarvana, slikarjem je bila prepuščena prosta tema. S to in podobno prireditvijo se želi KUD Art Stays, ki v poletnem času organizira na Ptuju največji festival sodobne umetnosti v Sloveniji, še aktivneje vključiti v projekt EPK 2012 - Ptuj partner, saj je tudi Kurentovanje eden od vodilnih projektov MO Ptuj v tem evropskem projektu. V petek, 4. marca, se je letošnji Ex-tempore zaključil s svečano podelitvijo nagrad in z odprtjem razstav v Gale-
riji Magistrat, Galeriji Tenzor v MG Ptuj in v razstavišču Stari zapori, ki si jih bo mogoče ogledati do 19. marca. Forbici se je zahvalil vsem, ki so jim letos pomagali pripraviti ta izjemen umetniški dogodek. S svojimi stvaritvami udeleženci Ex-tempora na najboljši mo-
žen način svetu predstavljajo, kaj vse premore naša etnološka dediščine, je povedal ptujski župan Štefan Čelan, ki na slikarje in njihovo ustvarjanje računa tudi v letu Evropske prestolnice kulture.
Dela letošnjih udeležencev mednarodnega slikarskega Ex-
tempora Ptuj, karneval 2011, je ocenila mednarodna komisija. Vodil jo je prof. Darko Slavec, člani pa so bili še dr. Marjeta Ciglenečki, Marica Vicari in Vladimir Forbici. Komisija je po besedah Darka Slavca imela izjemno težko delo, velik izbor in izjemno kvaliteto. Tudi
na tem slikarskem ex-temporu se je pokazalo, da so slovenski slikarji veliki umetniki, da slovensko slikarstvo ne bo izumrlo, več kot se jih bo ukvarjalo s slikarstvom, bolj bodo lahko prispevali k slovenski kulturi. Grand Prix MO Ptuj v vrednosti 1500 evrov je letos prejela Tanja Špenko, veliki odkupni nagradi v vrednosti 1000 evrov sta prispevala Talum, d. d., in Miran Senčar, prejela sta ju Barbara Jurkovšek in Dušan Fišer, malo odkupno nagrado
Alberta Beneta je prejela Marija Mojca Vilar, malo odkupno nagrado Brigite Habjanič Merc Duša Jesih, malo odkupno nagrado podjetja Avto Prstec, d. o. o., Sabina Šinko, malo odkupno nagrado podjetja El Dar, d. o. o., pa Gregor Samastur. Podelili pa so tudi posebna priznanja strokovne žirije, ki so jih prejeli Jože Šu-bic, Benjamin Kumprej, Jože Foltin, Sanja Petrovič, Igor Da-cinger in Bogdan Čobal.
MG
Središče ob Dravi • Četrta redna seja občinskega sveta
Kmalu redarska služba?
Redna, čtrta seja občinskega sveta v Središču ob Dravi je napovedovala 17 točk dnevnega reda, veliko se jih je ukvarjalo z zgolj formalnimi zadevami, kot so spremembe več pravilnikov - na področju kulturnih, športnih, turističnih, humanitarni in drugih dejavnosti.
Foto: Viki Ivanuša
Edvard Cvetko (levo), komandir PP Ormož, je podal informacijo o trendih varnostnih pojavov v občini Središče ob Dravi za leto 2010, Kristjan Dogša, ki je pri policiji zadolžen za spremljanje središkega konca, pa je krajane pozval, da se pogosteje obrnejo nanj.
Na videz formalna točka o trendih varnostnih pojavov pa je vzpodbudila živahno razpravo. Trendi namreč nakazujejo, da ostaja večina prekrškov, povezanih s prometom, na podobnem nivoju kot v preteklosti, zaskrbljujoč pa je porast kaznivih dejanj, ki izvirajo iz uživanja in preprodajanja droge. Kljub temu da LAS, šola in vrtec v sodelovanju s policijo ter občina tej temi posvečajo potrebno pozornost in se ukvarjajo s preventivo, pa so lahko le nemočno zaključili, da droga ne izbira in je pogosto presenetljivo, kdo vse zabrede vanjo.
Najbolj energijsko potraten je vrtec
Janez Petek in Dalibor Šošta-rič iz LEA Spodnje Podravje sta predstavila lokalni energetski koncept, ki ga morajo občine izdelati do konca letošnjega leta. Koncept vsebuje posnetek stanja na področju energetike v občini, zajema porabo energije in predlaga izboljšave v prihodnjih letih. S tem v zvezi so bile predlagane številne investicije, ki pa so seveda odvisne od finančne zmožnosti
občine. Energijski strokovnjaki seveda spodbujajo čim večjo uporabo energije iz obnovljivih virov energije. Zlasti velike izgube energije so opazili v vrtcu, ki je star 35 let in temu primerno energijsko potraten. Lani so na vrtcu zamenjali streho in jo tudi ustrezno izolirali. Ker o novogradnji vrtca v občini ne morejo razmišljati, bo v prihodnosti treba zamenjati še stavbno pohištvo in obnoviti fasado. Velik potrošnik energije je tudi kulturna dvorana Sokolana, kjer je letno od 40 do 50 prireditev. Dvorana je bila sicer leta 1998 obnovljena, vendar pri tem ni bilo poudarka na energetski učinkovitosti objekta. Župan Jurij Borko je povedal, da se bodo na občini potrudili, da bi bile stavbe v občinski lasti čim bolj varčne in za zgled občanom.
Skupna služba cenejša
Svetniki so obravnavali tudi pobudo za pristop k skupni občinski upravi Ptuj za področje redarstva in inšpekcijskih služb. Način funkcioniranja institucije je natančno predstavila vodja Alenka Korpar. Pove-
dala je, da imajo na področju redarstva veliko izkušenj, saj mestno redarstvo deluje že od leta 1999. Po novem zakonu je redarstvo dobilo tudi nova pooblastila in pristojnosti pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu, zato se je kar 16 občin odločilo, da bodo to zagotavljale s skupno službo. Kmalu pa se jim lahko pridružijo tudi tri ormoške. Korparjeva je po-
vedala, da pri svojem delu poskušajo delovati preventivno in zaščititi najšibkejše udeležence v prometu, zato so se pri meritvah hitrosti s stacionarnimi radarji odločali prav za bližine šol, vrtcev in bolnišnic. Na območju s 70.000 prebivalci deluje 10 redarjev. Na terenu dela do izdaje plačilnega naloga opravljajo redarji s 5. stopnjo izobrazbe, prekrškovne
postopke pa vodijo zaposleni s 7. stopnjo izobrazbe. „Zato bi posamezna občina, če bi želela imeti svojega redarja, morala zaposliti delavca s 7. stopnjo. To sem upoštevala tudi pri simulaciji stroškov, ki bi jih imela posamezna občina z redar-sko službo. V prvem letu znašajo stroški 35.600 evrov, saj je treba zaposlenega poslati na izobraževanja, mu nakupiti po-
trebno opremo, v drugem letu je stroškov manj 28.300. Pri tem sem upoštevala najnižjo možno postavko, delavca z letno plačo 21.000 evrov bruto," je povedala Alenka Korpar. Če se bo občina Središče ob Dravi odločila za redarsko službo v okviru ptujske, pa bi za službo, ki bo pokrivala vse storitve, ki izhajajo iz zakonodaje, odštela 3299 evrov letno. Pri tem pa ni zanemarljivo, da država pokrije polovico stroškov.
V občini Središče ob Dravi doslej redarstva niso imeli urejenega, čeprav je bila to od 1. 1. 2009 njihova zakonska obveza. Na to so bili opozorjeni, vendar jih kakšna kazen zaradi tega ni doletela. Župan je povedal, da so v tem času ugotovili, da bi obe službi potrebovali ne le da zadostijo zakonu, ampak da uredijo stvari, ki so se v tem času razširile. Inšpekcijska služba za vse tri občine sicer obstaja v okviru medobčinske uprave, vendar bi Središčani želeli bolj učinkovito inšpekcijo in tukaj vidijo možnost v povezavi s Ptujem. Računajo, da bo v korist tudi pravna služba, s katero razpolagajo na Ptuju.
S 1. februarjem imajo v občini Središče ob Dravi ponovno tudi podžupana. To je postal Bojan Mlakar. Župan Jurij Borko pa je o njegovih zadolžitvah povedal: „Ker je po stroki kmetijski svetovalec, bo pozornost posvečal še zlasti dopolnilni dejavnosti na kmetijah in nekaterim projektom, ki jih imamo na področju kmetijstva ter tudi delu z vaškimi sveti. S svojim strokovnim znanjem bo v pomoč županu in občinski upravi. Prepričan sem, da bova dobro sodelovala."
Viki Ivanuša
Majšperk • Sestai se je občinski svet
Tokrat o spremembah statuta in poslovnika občine
Na seji sveta občine Majšperk, ki je bila zaradi bolezni županje prestavljena na četrtek, 24. februarja, so tokrat sklepali o 15 zadevah, največ razprave pa so namenili predlaganim spremembah statuta in poslovnika občine.
Sicer pa so uvodoma obravnavali predlagane spremembe statuta Občine Majšperk, ki po besedah predsednice komisije za pripravo statuta Ide Lorber poleg posameznih vsebinskih korekcij o delu in odločanju posameznih stalnih odborov in komisij med drugim predvideva tudi novo stalno delovno telo občine, in sicer svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Njegova najpomembnejša vloga pa bo ocenjevanje stanja na področju splošne in prometne varnosti v občini ter vsestransko preventivno delo na najbolj perečih oziroma izstopajočih področjih, v okvir katerega sodi tudi prometna vzgoja najmlajših in drugih udeležencev v prometu.
Po krajšem pojasnilu so v prvi obravnavi soglašali s predlaganimi spremembami poslovnika občinskega sveta, pri katerih gre le za delna preimenovanja nekaterih delovnih teles, odborov in komisij ter manjše redakcijske korekcije.
Ker se zaradi realizacije vo-dooskrbe s pitno vodo oziroma povezave z vodooskrbnim sistemom Ptuj dosedanje vodno zajetje v Kupčinjem Vrhu pri Stopercah ne uporablja več, so
po skrajšanem postopku sprejeli odlok o prenehanju veljavnosti odloka o varstvu virov pitne vode na območju krajevne skupnosti Stoperce v občini Majšperk.
Strinjali so se tudi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami Odloka o organiziranju, ustanavljanju in delovanju zaščite in reševanja v občini Maj-šperk, ki se nanašajo na novo uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito in reševanje ter pomoč; ta pa določa, da mora imeti občina v bodoče tudi svoj štab civilne zaščite in ekipo prve pomoči.
Po pojasnilu županje Darinke Fakin so soglašali s predlaganimi spremembami in dopolnitvami občinskega pravilnika o sofinanciranju programov in projektov turističnih društev v občini Majšperk, pravilnika o sofinanciranju programa društev na področju kmetijstva v občini ter pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini, saj gre le za to, da se nekatere pristojnosti dosedanjega občinskega odbora za družbene dejavnosti prenesejo na posamezne komisije, ki jih
imenuje županja.
V svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj so na predlog županje Darinke Fakin soglasno imenovali Bojana Merca iz Sovič v občini Videm pri Ptuju. Za koordinatorico za enake možnosti žensk in moških v občini Majšperk so soglasno imenovali članico občinskega sveta Ido Lorber.
Po pojasnilu, zakaj so določene spremembe potrebne, so na predlog županje in občinske uprave soglašali tudi s posamičnim programom razpolaganja z nepremičnim premoženjem v
občini Majšperk, gre pa za pridobitev dveh parcel v k. o. Skr-blje in Stoperce ter za menjavo parcele v k. o. Skrblje.
Pobude in vprašanja svetnikov so se v glavnem nanašali na dejavnost odvoza komunalnih odpadkov v občini, ki jo opravlja ptujsko podjetje Čisto mesto, svetniki so namreč menili, da je na območju občine Majšperk še vedno premalo ekoloških otokov. Svetnik Zlat-ko Žnidar pa je županjo vprašal, kdaj se iztečejo obveznosti občine Majšperk do sanacije stare deponije, oziroma centra
za ravnanje z odpadki v Gajkah. Situacija na tem področju je po njegovem precej zapletena in nerešena, saj so v omenjeno deponijo vse od ustanovitve vlagale svoja sredstva tudi vse občine s širšega ptujskega območja, ki so deponijo uporabljale, zdaj pa je postala njen lastnik le mestna občina Ptuj. Kljub nerešenemu vprašanju lastništva na tem področju pa po mnenju Branka Novaka krajani niso zadovoljni s kvaliteto opravljanja dejavnosti odvoza komunalnih odpadkov, saj so ekološki otoki na območju celotne občine običajno preveč polni, saj odpadke iz njih neredno odvažajo, na drugi strani pa so posode za odpadke posameznih odjemalcev običajno napol prazne. Zato je treba področje odvoza komunalnih odpadkov v bodoče urediti bolj učinkovito in predvsem pravično.
Preden pa so se razšli, je najstarejši svetnik Ludvik Lampret v imenu vseh članov občinskega sveta županji Darinki Fakin čestital ob življenjskem jubileju - srečanju z abrahamom - ter ji izročil šopek rož s priložnostnim darilom.
Naj dodamo le še to, da je v občini Majšperk poleg gradnje
novega kulturno-poslovnega centra na prostoru nekdanje stare osnovne šole, ki je osrednja in največja občinska investicija, ob novi osnovni šoli živahno še na drugem velikem gradbišču. Že sredi lanskega novembra so delavci izbranega izvajalca, podjetja Nivo gradnje in ekologija iz Celja, pričeli izgradnjo nogometnega in tenis igrišča z razsvetljavo. Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, poteka gradnja skladno s terminskim planom, tudi sedaj v zimskem času, in bo potekala predvidoma do začetka leta 2012, prioritetno pa bo zgrajeno nogometno igrišče, ki bo končano predvidoma do pomladi letošnjega leta, če bodo seveda to dopuščale vremenske razmere. V sklopu projekta bo zgrajeno nogometno igrišče igralne površine 100 x 64 m, z razsvetljavo in travnatimi tribunami, ter tenis igrišče igralne površine 23,78 x 10,97 m z razsvetljavo. Celotna pogodbena vrednost investicije z davkom na dodano vrednost je 206.989 evrov, občina pa ima že zagotovljeno sofinanciranje projekta iz Fundacije za šport v višini 51.711 evrov.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Delavci gradbenega podjetja Nivo gradnje in ekologija iz Celja ob novi šoli v Majšperku v teh dneh gradijo novo nogometno in tenis igrišče z razsvetljavo.
Ptuj • Nov krut primer mučenja živali
Piki lepši prihodnosti naproti
Črno-beli mešanček, star še ne dve leti, iz okolice Ormoža je bil v ponedeljek zvečer, 28. februarja, pripeljan v Veterinarsko bolnico Ptuj z vraščeno verigo okoli vratu in grozno, zevajočo in smrdečo rano. Njegovo reševanje se je po dolgih mukah, ki jih je moral preživljati, začelo v nedeljo zvečer, ko je članica Društva proti mučenju živali Ptuj Sonja Ačkun prejela anonimni klic, da je bil v Šalovcih opažen pes v zelo slabem stanju, z verigo, ki se mu je vrasla v vrat.
Foto: Arhiv Senčar
Čakajoč na operacijo, z globoko gnojno rano, iz katere je že na daleč zaudarjalo
Ko je ga. Ačkun naslednji dan pridobila več informacij in šla na teren, da bi preverila govorice, se je sama prepričala, da je pes v resnično slabem stanju in da je treba nemudoma ukrepati. Poklicala je predsednico Društva proti mučenju živali Ptuj Kristino Pšajd, ta pa ormoške policiste in veterinarskega dežurnega inšpektorja Edvarda Kendo. V dogovoru s ptujskim veterinarjem Emilom Senčarjem je prizadeta žival dobila protibolečinsko injekcijo in uspavalo, na kraj dogodka je prišel veterinar iz veterinarske ambulante v Ormožu, nakar so psa prepeljali v veterinarsko bolnico Ptuj, kjer se je ob 20. uri pričela zelo zahtevna operacija, da bi preprečili najhujše, zastrupitev. Operacija je trajala do 23. ure. Veterinar Emil Sen-čar, ki bolne živali zdravi že dolgo, v svoji dolgoletni praksi na kaj takega še ni naletel, čeprav ima opravka s številnimi primeri takšnega ali drugačnega mučenja živali. »Katastrofa, kužek je bil v klavrnem stanju, zaradi tega, kar se mu je zgodilo, tako rekoč vdan v usodo, tkivo na vratu je v celoti propadlo, veriga se je vrasla v podkožje,« je povedal Senčar. Najprej so ga očistili, odstranili gnoj, zatem pa operirali. Veriga je bila v enem delu že vraščena pod kožo, tako da se je sploh ni videlo, kar pomeni, pojasnjuje veterinar Senčar, da se je vse skupaj dogajalo že zelo dolgo; da organizem prekrije tujek s kožo, traja zelo dolgo. Gre za
mučen proces, ker organizem tujek zavrača. Cele verige ni mogel prekriti, na nekaterih mestih se je zavračanje zgodilo, naselile so se bakterije, začel se je grozljiv proces propadanja.
Vse to je bilo treba izrezati iz vratu, odstraniti je bilo treba okrog 10-centimetrski pas kože, tudi podkožja in mišičnine, saj so bile prizadete tudi mišice, iz organizma je bilo treba od-
straniti vse, kar propada, da ne pride do zastrupitve. Operacija je trajala skoraj tri ure, kužek jo je lepo prestal. »Bal sem se, kako jo bo prestal, takšne operacije so lahko zelo stresne,« je po operaciji povedal veterinar Emil Senčar. »Lepo napreduje, zdaj moramo samo skrbeti, da ne bi prišlo do infekcije, zato bo v Veterinarski bolnici Ptuj ostal še deset dni na antibiotični terapiji, antibiotike prejema trikrat dnevno.« Operaterju in vsem, ki skrbijo zanj, je zelo hvaležen, nič se ne boji, kar je presenetljivo glede na to, kaj vse je moral preživeti. »Pri Pi-kiju, kot smo ga poimenovali, je šlo za star proces, nemogoče se mi zdi, da ni nihče ukrepal, da so žival pustili trpeti, ne morem verjeti in ne razumeti, da nihče ni zaznal smradu, ki se je širil iz rane,« pravi Senčar. Pes je močno zaudarjal, že na daleč so bile vidne žive rane, že iz stanja verige, zvite v klopčič, se da sklepati, da mu nihče ni posvečal pozornosti, da so ga že kdaj privezali na verigo, od takrat naprej pa samo hranili, brez hrane ni bil, to pa je tudi vse, kar so naredili zanj.
Kristina Pšajd je odločna: »Ne bom dovolila, da se pes vrne lastniku.« To se zagotovo ne bo zgodilo, v svoj dom ga bodo vzeli dobri ljudje, je povedal veterinar Senčar, tudi inšpektor se strinja z odvzemom. Nevestnega lastnika, ki se zaveda krivde, da je opustil potrebno skrb za žival, bodo ovadili.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Piki, tako so prizadetega psa poimenovali, drugi dan po operaciji, svojim rešiteljem je neizmerno hvaležen, da so ga rešili peklenskih muk.
Cirkovce • Nova premiera domačih gledališčnikov
Neskončno ljubljeni moški
Člani Dramske sekcije Prosvetnega društva Cirkovce so v soboto, 19. ferburarja, uspešno odigrali premiero predstave Neskončno ljubljeni moški avtorice Dese Muck in v režiji Jožeta Mohorka.
Komedija Neskončno ljubljeni moški govori o odnosih med ljudmi, ki so komični in tragični obenem. Žrtev je v nasprotju z običaji v slovenski dramatiki moški. Želi si ljubezni in jo išče pri različnih ljudeh, kar ga vodi v propad. Zgodba je prežeta s komičnimi in grotesknimi prizori, v katerih je zlahka zaznati podobnost s prenekatero zgodbo iz resničnega življenja. V igri nastopajo stereotipni liki podalpskega sveta, kot so prezaposleni mož Dušan, njegova zdolgočasena žena in njen ljubimec, mladenka, ki »se še išče«, gej Igor, ki želi Dušanu ugajati, kot mu po njegovem prepričanju ne more nobena ženska ... Predvsem pa vsi prikazujejo razliko med resničnimi čustvi in zasvojenostjo z ljubeznijo.
Prva ponovitev dinamične predstave, ki jo popestrijo Foto: Branko Medved mnogi glasbeni vložki, je bila v Člani Dramske sekcije PD Cirkovce so komedijo Neskončno ljubljeni moški že večkrat izvedli pred nedeljo, 27. februarja. domačim občinstvom.	T. B.
Od tod in tam
Ptuj • Elektro kurent ponovno oživel
Med 11. februarjem in 8. marcem so v prostorih Ele-ktro in računalniške šole na Vičavi znova postavili na ogled svojega elektro kurenta. Zanimiv pustni lik so dijaki ustvarili v čast lanskega jubilejnega, 50. kurentovanja, z njim pa so na osrednjipovorki med karnevalskimi skupinami zasedli 7. mesto in si prislužili 700 evrov. Elektro kurent se je rodil v sodobnem svetu elektrike, elektronike in mehanike ter predstavlja razvoj nove generacije multimedije in interneta ter seveda pustne tradicije.
Polona Ambrožič
Ptuj • Razmislek o odloku o izložbah
Foto: Črtomir Goznik
Zaradi velikega števila praznih lokalov v starem mestnem jedru, res da je večina v zasebni lasti, je mestni svetnik Miro Vamberger iz stranke Zares predlagal, da naj bi mesto z odlokom poskrbelo za ureditev vseh izložb, četudi so prazne in ne glede na lastništvo, saj bi vsi, ki živijo v mestu, morali skrbeti za njegovo urejeno podobo. Da se jih da koristno uporabiti tudi kot priložnostni razstavni prostor, je pokazal letošnji pustni čas. Murkova ulica, ki je, kar zadeva prazne lokale, najbolj strašljiva ulica v starem mestnem jedru, je v teh dneh bolj privlačna in se po njej splača sprehoditi, ker so se v izložbena okna, vsaj nekaterih, začasno „naselili" pisani pustni okraski, ki so jih izdelali v Vrtcu Ptuj, ptujskih osnovnih šolah ter društvih Sožitje, Sonček in Ozara. Ker se bo pustni čas poslovil, bi kazalo podobne dejavnosti nadaljevati. Na Ptuju in v okolici delujejo številna društva, ki imajo kaj pokazati. Zakaj jim tega ne bi omogočili v trenutno praznih lokalih, ne glede na lastništvo. Ko pa bodo dobili nove najemnike, pa tako in tako problemov več ne bo.
MG
Stoperce • Zlatoporočenca Galun
Foto: zasebni arhiv
V prostorih Občine Majšperk sta 12. februarja po petdesetih letih zakonskega življenja zakonsko zvezo obnovila Jera Galun, rojena Jus, in Alojz Galun iz Sto-perc 7. Zakonsko zvezo sta sklenila 31. decembra 1960 v Majšperku. Zlatoporočenka Jera se je rodila 10. februarja 1942 v Stopercah v kmečki družini. Zelo si je želela nadaljevati šolanje in pridobiti kak poklic, a zaradi primanjkovanja finančnih sredstev v tistem času to ni bilo mogoče. Zlatopo-ročenec Alojz pa se je rodil 5. junija 1940 v Starem Gradu pri Makolah. Kljub želji po izobrazbi, želel je postati električar, se je moral zgodaj, že leta 1956, zaposliti v takratnem Gozdnem gospodarstvu Maribor. Delal je na območju Boča in tako lahko pomagal tudi na kmetiji. Leta 1962, ko si je že ustvaril družino, je moral na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi se je družina preselila na domačijo ge. Jerice v Stoperce, kjer živijo še danes. G Alojz je še danes zelo aktiven v kraju, pohvali pa se lahko tudi z odličnim vodenjem Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce. V mlado družino je prvi prinesel veselje sin Ivan, nato sin Slavko, pa še Sonja, Franci, Milan in Irena. Danes se lahko pohvalita s šestnajstimi vnuki ter pravnukom Nejcem.
Nataša Letonja
Tripoli • Mednarodno kazensko sodišče (ICC) začelo preiskavo
Vse kaže, da Libiji grozi dolgotrajna državljanska vojna
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je minuli teden začelo preiskavo o zločinih proti človečnosti proti libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, njegovim sinovom ter več visokim predstavnikom režima. Spopadi v Libiji ne pojenjajo, kar po oceni
Foto: wordpress.com nekaterjh že kaže „a to da
se obeta dolgotrajna državljanska vojna. Iz Libije še naprej bežijo begunci.
Točilec sodišča Luis Moreno-Ocampo je na novinarski konferenci v Haagu sporočil, da je urad tožilca začel preiskavo o omenjenih zločinih, storjenih v Libiji od 15. februarja, ko so se začeli protivla-dni protesti. Navedel je, da so kot posameznike, »ki imajo oblast, nadzor nad varnostnimi silami, ki so storile zločine«, identificirali »Gadafija in krog njegovih bližnjih, vključno z njegovimi sinovi«.
Identificirali so tudi posameznike, »ki imajo oblast in ki bi lahko bili odgovorni v očeh zakona«. Kot te je navedel »zunanjega ministra, vodjo varnostnih sil režima in vojaške obveščevalne službe, vodjo Gadafijevih osebnih varnostnikov ter vodjo organizacije notranje varnosti«.
Če bodo ugotovili, da so sile, ki jih vodijo, zagrešile zločine, bi jih lahko imeli za kazensko odgovorne, je dejal tožilec. Dodal je, da bo sodišče izdalo tiralice »v nekaj mesecih«.
Po podatkih Libijske lige za človekove pravice je od izbruha protestov v Libiji umrlo najmanj 6000 ljudi.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je ob tem sporočil, da je nemirno Libijo doslej zapustilo najmanj 180.000 ljudi. Hkrati je UNHCR pozval mednarodno skupnost, naj pomaga pri evakuaciji tujcev, ki so obtičali na libijski meji.
Večina teh tujcev je delavcev iz Egipta in Tunizije. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je ob tem sporočila, da je v libijskem pristaniškem mestu Bengazi začela s prvimi evakuacijami migran-tov. Ob tem so opozorili, da so številni migranti brez dokumentov, zaradi česar imajo težave pri prestopu meje. Več držav je medtem že napovedalo, da bodo pomagale pri reševanju ljudi, ki so obtičali na libijski meji.
Evropska komisarka za humanitarno pomoč Kristalina Georgie-va, ki je skupaj z madžarsko ministrico za zadeve EU Eniko Gyori na območju tunizijsko-libijske meje, pa je v tunizijskem kraju Choucha napovedala, da bo EU za begunce iz Libije namenila 30 milijonov evrov. Georgieva je ob tem dodala, da je to že tretja pomoč Evropske komisije za libijsko krizo v manj kot tednu dni.
Prav v četrtek so sicer uradno začele veljati sankcije EU proti Gadafiju, njegovi družini in drugim voditeljem libijskega režima. Sankcije zadevajo skupno 26 oseb, danes pa jih je objavil uradni list EU. Sankcije sicer obsegajo zamrznitev premoženja, prepoved potovanja v tujino in embargo na prodajo orožja Libiji.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton pa je sporočila, da je za 10. marec sklicala izredno neformalno zasedanje zunanjih ministrov o Libiji. Namen srečanja je pripraviti izredni vrh EU o Libiji, ki bo dan pozneje.
Vodja državne naftne družbe Šukri Ganem pa je v četrtek potrdil, da je morala Libija zaradi nemirov in odhoda tako tujih kot domačih delavcev za polovico zmanjšati proizvodnjo nafte.
Ganem, ki je de facto tudi libijski minister za nafto, ni želel razkriti natančnejših podatkov o sedanji proizvodnji nafte v Libiji, dejal pa je še, da nobena od naftnih rafinerij med nemiri in spopadi ni bila poškodovana in da Libija nadaljuje s proizvodnjo in izvozom nafte.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo Libija običajno na dan proizvode 1,6 milijona 159-litrskih sodov nafte, od tega jih 85 odstotkov izvozi v Evropo. Po ocenah strokovnjakov na vzhod Libije, kjer so se sredi februarja začeli protirežimski nemiri, odpade dve tretjini libijske proizvodnje nafte.
Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je v četrtek v Bruslju zatrdil, da zavezništvo nima namena posredovati v Libiji, se pa pripravlja »na vse možnosti«. V Libiji se sicer nadaljujejo spopadi med Gadafijevimi silami in uporniki. Letala libijske vojske so tako v četrtek dopoldne napadla mesto Brega, ki ga v rokah držijo uporniki in kjer so v sredo potekali ostri spopadi s silami, zvestimi Gadafiju, ki so skušale mesto zavzeti.
Iz Nizozemske pa so v četrtek sporočili, da so v Libiji že v nedeljo zajeli tri nizozemske vojake, ki so sodelovali pri evakuaciji civilistov. Vojake naj bi zajeli pripadniki sil, zvestih Gadafiju, ko so v bližini Sirte skušali na varno odpeljati civiliste. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Pariz • Francoska trgovska veriga Carrefour je lani ustvarila 382 milijonov evrov čistega dobička, kar je 11,3 odstotka več kot v letu 2009. Dobiček se je povečal kljub 1,13 milijarde evrov nenačrtovanim stroškom. Ti so bili še posebej visoki v Braziliji, kjer je družba zamenjala tamkajšnje vodstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Brez omenjenih nenačrtovanih stroškov bi druga največja svetovna trgovska veriga ustvarila 1,38 milijarde evrov dobička oziroma 31 odstotkov več kot leto prej. Prihodki od prodaje Carrefourja so v letu 2010 znašali dobrih 90 milijard evrov, kar je 5,5 odstotka več kot leto prej. Za leto 2011 Carrefour načrtuje tako rast prihodkov kot rast dobička iz poslovanja. Pariz • Francosko-belgijska energetska družba GDF Suez je leto 2010 sklenila z 4,6 milijarde evrov čistega dobička. To je 3,1 odstotka več kot leta 2009, družba pa rast dobička pričakuje tudi letos. Ustvarjeni dobiček je nad pričakovanji analitikov, ki so napovedovali 4,48 milijarde evrov dobička. Prihodki od prodaje so se lani zvišali za 5,7 odstotka na 84,5 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »GDF Suez je dosegel soliden rezultat v 2010 in presegel vse cilje,« je v sporočilu ob objavi poslovanja zapisal glavni izvršni direktor družbe Gerard Mestrallet. Za letošnje leto v družbi napovedujejo, da bo dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) dosegel med 17 in 17,5 milijarde evrov. EBITDA je lani znašal 15,1 milijarde evrov. Napoved vključuje tudi britansko družbo International Power, katere prevzem je GDF Suez zaključil minuli mesec.
Beograd • Srbski holding Delta, ki je v lasti Miroslava Miško-vica, je trgovsko družbo Delta Maxi prodal belgijskemu trgovcu Delhaize Group. Belgijci so za Delto Maxi odšteli 932,5 milijona evrov, v kupnino pa je vključenih tudi 300 milijonov evrov dolga srbskega trgovca, poročajo tuji spletni mediji. Delhaize je kupil 100-odstotni delež v Delti Maxi, ki je poleg v Srbiji navzoča tudi v BiH, Črni gori, Bolgariji in Albaniji. Lani je srbski trgovec ustvaril med 1,3 in 1,4 milijarde evrov prihodkov in dobiček v višini med 80 in 90 milijoni evrov. Kot so sporočili iz Delte Holdinga, Delhaizov prevzem predstavlja največjo tujo investicijo v Srbiji, družba Delta Maxi pa bo s povezavo postala del globalne verige maloprodajnih prehrambenih proizvodov. Tripoli • Zaradi nemirov, ki pretresajo državo, je morala Libija za polovico zmanjšati proizvodnjo nafte, je danes za francosko tiskovno agencijo AFP dejal vodja državne naftne družbe Šukri Ganem.
Po navedbah Ganema je več vzrokov za zmanjšanje proizvodnje nafte. Eden je ta, da so tuji delavci zapustili državo, saj se v Libiji več ne počutijo varne, odšli pa so tudi domači delavci. Kot je ob tem poudaril Ganem, je bila večina tujih delavcev tehnikov, prav njihov odhod pa je vplival na to, da so morali zmanjšati proizvodnjo nafte. Ganem, ki je de facto tudi libijski minister za nafto, ni želel razkriti natančnejših podatkov o sedanji proizvodnji nafte v Libiji, ki jo že več tednov pretresajo spopadi in protesti proti režimu Moamerja Gadafija. Ganem je še dejal, da nobena od naftnih rafinerij med nemiri in spopadi ni bila poškodovana in da Libija nadaljuje s proizvodnjo in izvozom nafte.
(sta)
Rim • Iz poročila FAO:
Hrana na svetovni ravni na novem rekordu
Cene hrane na svetovni ravni so februarja dosegle novo rekordno vrednost. Hrana se sicer draži že osem mesecev zapored, tokrat pa so najvišjo rast zabeležile cene mlečnih
izdelkov in žitaric. Indeks hrane, ki ga izračunava Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO), se je z januarskih 231 točk v februarju povzpel na 236 točk.
Cena mlečnih izdelkov se je februarja v primerjavi z januarjem sicer zvišala za štiri odstotke, vendar pa je še vedno pod najvišjo vrednostjo, ki so jo mlečni izdelki dosegali novembra 2007, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Žitarice so se podražile za 3,7
odstotka, kar je predvsem posledica nadaljnjega zviševanja cene koruze, medtem ko se je cena pšenice zvišala le malenkost, riž pa se je celo nekoliko pocenil.
»Krivci« za splošno zvišanje cen hrane pa so naraščajoče cene nafte, neugodni vremenski pogoji v velikih proizvajalkah hrane, kot sta Kitajska in Rusija, in okrepljene špekulacije na blagovnih borzah.
Mednarodne humanitarne organizacije so že pozvale mednarodno skupnost, naj ukrepa zaradi nestanovitnih cen hrane. Francija, trenutno predsedujoča skupini 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20), je sicer že napovedala ukrepanje za zajezitev naraščajočih cen hrane.
Mednarodni denarni sklad (IMF) ob objavi podatkov izraža zaskrbljenost, še posebej zaradi vpliva cen hrane na revne in najbolj ranljive ljudi, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes dejala tiskovna predstavnica IMF Caroline Atkinson.
Na vprašanje, kako naj se države odzovejo na naraščajoče cene hrane, je odgovorila, da naj raje kot s subvencioniranjem proizvodov pomagajo najbolj ogroženim z dobro usmerjeno podporo. (sta)
Zagreb •
Premierka Kosorjeva prepričana:
Hrvaška lahko pogajanja zaključi že junija
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je danes na pogovoru z evropsko komisarko za pravosodje, temeljne pravice in državljanske svoboščine Viviane Reding dobila potrditev, da obstaja možnost, da bi Hrvaška pogajanja za vstop v EU lahko zaključila že junija letos, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
»Dobili smo potrditev, da so vrata za junij odprta, sedaj bomo dali vse od sebe, da bomo do junija skoznje tudi vstopili,« je dejala Kosorjeva po pogovoru z Redingovo. Povedala je tudi, da je pri tem največ odvisno od njih samih ter da bo za izpolnitev cilja vlada v naslednjih dneh pripravila akcijski načrt.
Redingova in Kosorjeva sta tudi komentirali protivladne demonstracije v Zagrebu, na katerih zahtevajo predčasne volitve. »Ustavni okvir določa, da so volitve lahko razpisane do začetka prihodnjega leta. O volitvah odloča vladajoča večina in to tam, kjer je to predvideno in ne na ulici,« je dejala Kosorjeva. Dodala je še, da ima vsak pravico protestirati, vendar obsoja vsakršno nasilje.
Kosorjeva je tudi izjavila, da ne podpira tistih, ki si ne želijo vstopa Hrvaške v EU, saj bi tako izpustili priložnost za vstop zaradi notranjepolitičnih obračunavanj in s tem ogromno izgubili.
Evropska komisarka Redingo-va je dejala, da imajo državljani pravico protestirati, politiki pa so jih dolžni poslušati. »Politiki nato ocenijo ali bodo uvedli spremembe ali ne. Evropska unija se ne bo vmešavala v zadeve, ki jih lahko Hrvaška sama dobro reši,« je še povedala Re-dingova, ki se udeležuje sreča-
nja vodstva Evropske ljudske stranke (EPP) v Zagrebu, katerega glavna tema je zaključek pogajanj Hrvaške za vstop v EU.
Vodstvo EPP, ki je danes v Zagrebu začelo dvodnevno srečanje, je sicer prav tako ocenilo, da je Hrvaška storila velik napredek na področju reform in izrazilo optimizem glede njenega vstopa v EU. (sta)
Dublin • Konec volitev na Irskem
Stranka Fine Gael dokončna zmagovalka
Foto: alvoices.com
Na Irskem so končali preštevanje glasov po zadnjih parlamentarnih volitvah. Zmagovalka volitev je stranka Fine Gael, ki bo imela v 166-članskem parlamentu 76 sedežev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Stranka Fine Gael je sicer z laburisti že začela pogajanja o oblikovanju vladne koalicije.
Laburisti bodo imeli v novem parlamentu 37 sedežev, medtem ko jih bo imela doslej vladajoča stranka Fianna Fail le 20. Fianna Fail je kar osem desetletij dominirala v irski politiki, na volitvah leta 2007 pa je dobila 78 sedežev v parlamentu.
Volivci so kaznovali tudi koalicijske partnerje v prejšnji vladi, zelene, ki so izgubili vseh šest sedežev v parlamentu.
Poraz vladajoče stranke je posledica nezadovoljstva Ircev z njeno politiko, ki je nekdanjega keltskega tigra pripeljala v položaj, ko je moral lani jeseni zaprositi za pomoč EU in Mednarodni denarni sklad.
Vodja Fine Gael Enda Kenny, ki bo postal novi irski premier, je že napovedal, da si bo s pogajanji prizadeval spremeniti pogoje, pod katerimi je bila Irski odobrena mednarodna pomoč. Da bi lahko čim prej začel pogajanja, pa bo skušal kar najhitreje oblikovati vlado, je še napovedal. (sta)
Rim • Koalicija želi preprečiti sojenje Berlusconiju
Afera Ruby na ustavnem sodišču?
Italijanska vladna koalicija skuša s pritožbo na ustavno sodišče preprečiti sojenje premieru Silviu Berlusconiju v primeru Ruby. Ker naj bi premier očitana kazniva dejanja storil med opravljanjem funkcije, koalicija meni, da milansko sodišče v tej zadevi ni pristojno, ampak bi moralo odločati posebno sodišče, poročajo italijanski mediji.
Koalicija je zato predsedniku poslanske zbornice Gianfrancu Finiju v torek poslala pismo, v katerem zahteva glasovanje poslancev o pritožbi na ustavno sodišče. Če bodo poslanci o predlogu glasovali, bi utegnil dobiti dovolj glasov podpore,
saj ima vladna koalicija v poslanski zbornici šibko večino.
Fini je v odzivu na zahtevo koalicijskih poslancev dejal, da precedenčnega primera v takšni zadevi še ni in na bo odločal v skladu s parlamentarnimi pravili. Dodal je še, da konflikta med njim kot politikom - Fini je po razhodu z Berlusconijem ustanovil svojo lastno stranko, premiera pa večkrat pozval k odstopu - in kot predsednikom poslanske zbornice ni.
V opozicijskih strankah so zahtevo koalicijskih poslancev Berlusconijeve stranke Ljudstvo svobode (Pdl) in Severne lige že ostro kritizirali, češ da je polna nepravilnosti in služi le zamegljevanju.
Poslanec največje opozicijske stranke Demokratske stranke Dario Franceschini je dejal, da je povsem neverjetno, da vod-
stvo koalicije v obravnavo poslancem pošilja ukrepe, katerih namen je zgolj blokirati sodne postopke zoper premiera, namesto da bi v obravnavo pošiljali ukrepe v korist Italijanov.
Spomnimo, da je vladajoča koalicija v aktualnem mandatu že večkrat uspela zamrzniti kazenske postopke zoper premiera in njegove ministre, vendar je ustavno sodišče zakone razveljavilo.
Sojenje v primeru Ruby naj bi se začelo 6. aprila. Milanski tožilci Berlusconiju očitajo, da je plačal spolne odnose z mladoletno prostitutko, kar je v Italiji kaznivo dejanje, in da je zlorabil svoj položaj, ko je prostitutko Ruby spravil iz zapora s klicem na policijo. Če bo obsojen, mu skupaj grozi kar 15 let zapora. (sta)
Foto: levanteonline.net
Markovci • Na 20. fašenku prek 10.000 obiskovalcev
Najboljša je bila žabja svatba
V občini Markovci so se ob letošnjem jubilejnem, 20. fašenku še posebej potrudili, saj so pripravili pester program prireditev, izdali jubilejni bilten ter pripravili osrednjo fašensko povorko, ki je na pustno soboto pritegnila v Markovce okoli 2500 maskiranih in prek 10.000 obiskovalcev od blizu in daleč
Sicer pa so razne pustne prireditve ob jubilejnem, 20. fašenku v Markovcih potekale od 2. februarja do 8. marca. Organizatorji, člani etnografskega društva Korant iz Markovcev, pa so si prizadevali ta pomemben jubilej obeležiti s pestrim programom ter z izdajo biltena o fašenku v Markovcih, kar si tak jubilej v izvirnem domačem okolju korantove dežele zagotovo zasluži. Sicer pa je tudi letošnji pričetek norčavih fašenskih dni naznanilo pokanje bičev ter zvonjenje korantovih zvoncev v sredo, 2. februarja, natanko ob polnoči pred občinsko zgradbo v Markovcih.
Na sobotni povorki 2500 maskiranih
Osrednja, letos že 20. tradicionalna prireditev Fašenk v Mar-kovcih s tradicionalno pustno povorko pa je bila letos sicer v nekoliko hladnem, a lepem in sončnem vremenu, na pustno soboto, 5. marca. Kot vsa minula leta so jo tudi tokrat pričeli nekaj po 13. uri pri Gasilskem domu v Zabovcih, od koder se je živopisna povorka z okoli 2500 maskiranimi udeleženci nato vila skozi vas od hiše do hiše, vse do občinske stavbe v Mar-kovcih, kjer sta vso dogajanje v fašenski povorki in posamezne pustne in karnevalske skupine predstavljala in komentirala Janja Hunjet Pičerko ter v poštarja odet Peter Vrtačnik. Na čelu vesele povorke je bila
Foto: M. Ozmec
Tudi letos so s svojimi značilnimi ženitovanjskimi poskoki ob zvokih domačih godcev nastopili mar-kovski kopjaši, ki jih je bilo letos posebej veliko.
Godba na pihala občine Mar-kovci, s svojstvenim poskočnim plesnim korakom pa so ji nato sledili edinstveni markovski kopjaši. Nato so se predstavile maskirane skupine vrtca in osnovne šole iz Markovcev, sledil pa je etnografski del povor-ke z markovskimi koranti, pice-ki, vilami, rusami, gamelami in drugimi za te kraje značilnimi pustnimi liki, ki izražajo bogato etnografsko dediščino izvirnih fašenskih likov in njihovih izročil. Med nastopajočimi sta bili tudi skupini Trubašev iz Srbije, veseli svatje iz Hrvaške, izvirna
skupina Krampusi iz sosednje Avstrije ter Vitezi in pokači iz Madžarske.
Sicer pa so za karnevalski del povorke tudi letos poskrbele skupine posameznih vaških skupnosti in okoliških krajev, ki so okoli 10,000-glavo množico obiskovalcev od blizu in daleč presenetile s svojo brezmejno domišljijo. Zaključek povorke je bil tudi letos v velikem prireditvenem šotoru, kjer so vse udeležence pogostili in razglasili ter nagradili najbolj izvirne pustne skupine in maškare.
Komisija organizatorjev je
Množično so se namaskirali tudi ce vseh velikosti.
Foto: M. Ozmec
markovski šolarji in učitelji, posebej so izstopale živopisane mušni-
imela pri ocenjevanju posameznih skupin tudi tokrat težko delo, saj je bilo treba izbrati med 26 karnevalskimi in 15 etnografskimi, skupaj torej kar med 41 pustnimi in maskirani-mi skupinami. Kljub temu so za najlepšo in najboljšo motorizirano pustno skupino proglasili skupino Žabja svatba iz Stojn-cev, 2. mesto je prejela skupina Srednjeveška gostilna iz Borovcev, 3. mesto Lokvanji in kačji pastirji iz Male vasi, 4. mesto so si prislužili člani skupine Panda iz Bukovcev, v kateri je bil našemljen tudi markovski župan Milan Gabrovec, na 5. mesto pa se je uvrstila skupina Hello Kitty iz Spuhlje.
Sicer pa so v okviru 20. fa-šenka v Markovcih v velikem prireditvenem šotoru v centru Markovcev tudi letos potekale številen zabavne pustne prireditve. V četrtek, 3. marca, so mlado in staro zabavale skupine E.T., DJ ter Go Go plesalke, v petek, 4. marca, so za zabavo skrbeli Ansambel bratov Ga-šperič in popularna skupina Pop design, na pustno soboto, 5. marca, je ženski del sveta očaral Domen Kumer, moškega pa Rebeka Dremelj. V nedeljo zvečer so za noro pustno zabavo skrbeli Modrijani in kvintet Petovia, v ponedeljek, 7. marca, je bila nora zabava s Čuki in ansamblom Delfin, danes, na pustni torek, pa bodo veselega pusta pokopali z ansamblom Novi spomini.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Domači koranti in kurenti iz sosednjih vasi so imeli največ dela z Na 20. fašenku so nastopile tudi mogočne maske izvirne skupine
mladimi luštnimi dekleti.
Krampusi iz sosednje Avstrije.
Pa brez zamere
Vladar
Po štiristo letih še zmeraj aktualen
Pred dobrim mesecem sem imel obletnico rojstva. Kot vsako leto. Pa sem bil ob tej priliki povabljen, da si izberem darilo. Kot ponavadi sem tudi tokrat izbiral med dvema kandidatoma: knjigo ali zgoščenko. Odločil sem se za prvo, saj je bila v trenutku vabila bližje knjigarna. Knjiga, ki sem jo izbral, me je klicala že kar nekaj časa; saj ne, da je ne bi poznal - še več, v času študija sem se moral z njo zelo dobro seznaniti. A v moji zasebni knjižnici je to delo manjkalo, tako da sem zagrabil priložnost ter si jo izbral kot darilo za rojstni dan. Knjiga, o kateri govorim, nosi naziv Vladar (italijansko: Il Principe) in je plod italijanskega humanista, politika, avtorja in filozofa Niccoloja Machiavellija, ki je delo napisal na začetku šestnajstega stoletja. V knjigi Machiavelli poglobljeno in brez dlake na jeziku (marsikdo bi rekel tudi, da brez morale in etike) na podlagi analiz preteklih vladarjev in držav razpravlja o tem, kakšen naj bo vladar in kako naj vlada. Delo je še danes eden izmed temeljev političnih ved ter politične filozofije, saj sodi v osnovno gradivo omenjenih študijev in brez poznavanja te materije so možnosti, da bi opravili izpit, praktično nične.
Machiavelijev nauk oziroma makiavelizem, kot ga imenujejo, je torej še danes predmet debat in analiz; nekateri v njem vidijo hladnokrvno preračunljivost koristoljubnosti, drugi lucidno analizo dejanskega stanja (saj poznate rek »namen posvečuje sredstva«? Vidite, to je Machiavelli). Sam se prištevam bolj k tem drugim, hkrati pa sem prepričan, da tudi po štiristo letih od izida to delo ni izgubilo svojega naboja - še več, zdi se, da je zmeraj bolj aktualno, kadar beseda nanese na sisteme in mehanizme vladanja, ki smo jim v sedanjosti podvrženi. Vladar je šolski dokaz dejstva, da je za dobro analizo vsakokratnih aktualnih razmer, v katerih se nahajamo, potrebno ne samo dobro poznavanje sedanjosti ter širšega okvira, v katerega so te razmere umeščene (angleško govoreči svet temu pravi »the big picture« - dobesedno prevedeno »velika slika«, a bolje predstavljeno kot »širši pogled«), ampak tudi zgodovino in dogodke ter modrosti, ki nam jih ponuja v obliki avtorjev, kot je Ma-chiavelli.
Staviti bi si upal, da so Vladarja prebrali vsi naši politiki (kajti še oni najbrž niso tako neumni, da ga ne bi); nenazadnje Machiavelli opisuje tudi nekatera njihova dejanja in mehanizme, ki jih uporabljajo. Ko na primer govori o tem, »kako naj bodo vladarji mož beseda«, torej o resnicoljubnosti in dajanju obljub ter njihovi izpolnitvi, vladajoče poduči, da »previden gospod ne more in ne sme biti mož beseda, kadar mu je v škodo, in če so odpadli razlogi, zavoljo katerih je besedo dal. Ko bi bili ljudje povsem dobri, bi tale nauk ne bil dober; ker pa so malo prida in ker ti ne bodo držali besede, je tudi ti njim nikar;. „ kdor je znal boljše lisjačiti, jo je tudi boljše odrezal. Vendar treba znati to naravo dobro prebarvati in biti velik hinavec in potuhnjenec. Ljudje so namreč tako otročji in se tako radipodrede pričujočim nujam, da bo tisti, kdor slepari, zmeraj našel koga, ki se ga da oslepariti."Pa še tole: "Treba je vedeti, da vladar... ne more spoštovati vseh reči, zavoljo katerih veljajo ljudje za dobre, ker je, da se obdrži na oblasti, čestoprisiljen delati proti zvestobi, proti milosrčnostim, proti človečnosti, proti veri.« In tako dalje; poglavje za poglavjem smo lahko priča neolep-šanim analizam mehanizmov vladanja. In vse zveni zelo znano in pomenljivo, pa čeprav je tekst star že štiristo let.
Gregor Alič
Opomba: citati so vzeti iz izdaje Vladarja, kije v prevodu Nika Koširja izšla pri založbi Slovenska matica leta 2006 (Machiavelli, N.: Vladar. Ljubljana: Slovenska Matica, 2006.)
Foto: M. Ozmec
Da se je pustna povorka tudi letos precej zavlekla je bila kriva tradicionalna gostoljubnost domačinov, saj so skoraj pred vsako hišo vabile obložene mize z jedačo in pijačo..
Ormož • Zabavna komedija Tripče de Utolče
Dvojno praznovanje Milivoja Žemljica
Minuli konec tedna so člani Gledališko-literarnega društva Ormož uprizorili renesančno komedijo Marina Držiča Tripče de Utolče. Delo je režiral Milivoj Zemljič, ki je dan pred premiero napolnil 80 let življenja.
Zabavna renesančna komedija Marina Držica Tripče de Utolče je navdušila ormoško publiko, saj so jo člani gledali-ško-literarnega društva odigrali z veliko entuziazma, ustvarjalne energije in znanja. Režiser Milivoj Zemljič je izvrstno zasedel vloge, v naslovni vlogi skopuškega naivneža in zaljubljenega nergača je navdušil Joško Kolarič, ki se je vživel v svojo vlogo in prepričal obiskovalce. Objekt njegovega poželenja je bila mlada, ljubka le-potička Mande (Tjaša Jurinec), ki pa le ni bila tako naivna, kot bi bilo pričakovati, saj je s pomočjo jezične in iznajdljive služkinje Kate (Irena Blagovič) uspela obrati starega skopuha. Za lepoto mlade Mande je zdi-hoval pravzaprav kar ves Kotor in še pol Dubrovnika zraven, pod njenim oknom so se tako zvrstili dubrovniški zapeljivec Leone (Mladen Rižnar), učenjak Krisa (Janko Klanjčar) in
Turek (jure Mertiik), naklonjena pa sta ji bila tudi potujoči italijanski čarodej in poveljnik straže (oba je zaigral Rajko Košič). Zagledanost moških je povzročila srčne težave zvesti Krisini ženi Džove (Tatjana Petek), ki si je na koncu vseeno dala duška in se pošteno znesla nad svojim možem. V vseh teh zapletih, pa je strasti mirila
in posredovala Anisula (Danijela Čurin). Nastopili so tudi Bohomil Ripak, Mirko Zlatnik, Marta Babič in ormoški gledališki naraščaj.
Dogajanje je bilo postavljeno v lepo sceno, na trg, obdan z renesančnimi hišami, ki jih je izdelal Igor Kaučič, ki je skrbel tudi za luči. Sceno je pobarval Mirko Zlatnik. Kostume si je zamislila Nikolija Ripak. Skozi predstavo pa nas je spremljala dalmatinska glasba, za katero je skrbel Ivo Švajgl.
Ob koncu predstave so gle-dališčniki nazdravili Milivoju Zemljiču ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Milivoj Zemljič se je zadnjih 50 let posvetil režiji, večinoma v Ormožu, njegova povezava z odrom pa traja še dlje. V dolgih letih je svojo energijo in pozornost posvečal učencem v šoli, ki jih je navduševal za gledališče, pri delu z odraslimi pa se je trudil to posajeno ljubezen do odrskih desk negovati še
naprej. Sam je povedal, da točnega števila predstav, ki jih je postavil na ormoški oder, ne ve. Najljubše pa so mu bile Martin Krpan, Večer v čitalnici in morda še kakšna. Milivoj Zemljič se je gledališču posvečal z vsem srcem, s strastjo, ki je lastna velikim, življenjskim ljubeznim. Za svoje dosežke na gledališkem področju je prejel različna priznanja, najbolj ponosen pa je na Linhartovo listino. Ob številnih čestitkah je Milivoju Zemljiču veliko zdravja in delovnega navdiha ob prazniku zaželel tudi župan Alojz Sok in se mu za njegov prispevek k razvoju gledališča v Ormožu oddolžil s priložnostnim darilom.
Zaključimo pa tako, kot je v ličnem gledališkem listu, ki ga je oblikovala Mina Mertik, zapisala Nadica Granduč: „Milivoj, hvala za nepozabne trenutke, ostani zdrav in zvest odrskim deskam še naprej!"
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Režiserju Milivoju Zemljiču je ob njegovem življenjskem jubileju čestital tudi župan Alojz Sok.
Zasavci • Predstavitev knjige Davorina Bešvirja - Dabeta
100 gaziranih opic
Na turistični kmetiji Puklavec v Zasavcih so predstavili knjigo Davorina Bešvirja 100 gaziranih opic. Izdal jo je Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo iz Maribora, izšla pa je v knjižni zbirki Frontier.
Kot je na predstavitvi povedal avtor Davorin Bešvir - Dabe: „Gre za 144 strani napetega branja, sploh za tiste s slabimi živci. Gre za adrenalinski šport za revmatike, za 100 pesmi cvetočega komunizma Gnilih duš iz obdobja 1979-1983 in pesmi gnilega kapitalizma Pridigarjev od leta 1987 dalje, 50 mastnih štosov debelega patra Luka, ki so nastajali skozi vso obdobje - vse to opremljeno z Ali Babo in 40 ilustracijami mojstrov mor-bidnosti, groze in absurda. V zbirki najdete tako pesmi absurda, družbeno kritične, fanatične ali pobožne, mračnjaške in nazadnjaške ter osebnoizpo-vedne ali butaste."
Dabetove pesmi se v knjigi berejo drugače, kot smo jih
bili vajeni poslušati v izvedbi Gnilih duš in Pridigarjev. Opremljene so z ilustracijami štirih avtorjev - Saida Bešla-gica, Romea Štrakla, Vitomirja Kaučiča in Igorja Muršiča.
„Knjiga podaja v 100 pesmih resnično zgodovino polpreteklega obdobja prehoda iz socializma v kapitalizem na Slovenskem. Lahko bi se reklo, da sem svojim pesmim zvest, seveda pa kdaj skočim tudi čez plot. To je poleg namakanja v termah še edini adrenalinski šport, ki ga gojim v teh letih. Skok čez plot - kot če bi rekli, da so zakoni zato, da se kršijo. Če ne bi bilo plota, ne bi nihče skakal čez njega. Logično, ne? Takoj ko si plot postaviš, kur-birja privabiš, zdaj pa se reši hudiča, ki ima dolgega tiča!"
rad provocira avtor, ki ima rešpekt le pred dobrim humorjem. Še posebej je zadovoljen, da je v knjigo vključenih tudi 50 prilik za vsako priliko patra Luke, ki so vzbrstele iz ormoške tradicije in vsakdana.
Na predstavitvi knjige so se zbrali domala vsi, ki so v zadnjih 30 letih v Ormožu in okolici imeli kaj opraviti s punk glasbo. Dobro razpoloženi so obujali spomine na preteklost, na Gnile duše, Pridigarje, na vaje v vlažnih kleteh, zabave, nastop ob dnevu mladosti v Mestni grabi, na obdobje mladostniškega upora, ki se je zrcalil skozi glasbo in njena besedila. Pridigarji so medtem postali prava ormoška institu-
cija, za seboj so potegnili gibanje, ki se je materializiralo v Unterhundu in je živo še danes. Spomnimo: Pridigarji so v svoji bogati zgodovini izdali pet zgoščenk - Zadnji odcep za paleozoik (1990), Podvig z napako (1994), Počasne preproge (1995), Na vrat na nož (1997), Idioti v hali slavnih (1999), Vse ali več (2002). Z založbo Frontier pa trenutno pripravljajo zgoščenko Nizki udarci na visokem nivoju, ki naj bi izšla predvidoma jeseni.
Pri izdaji knjige si je avtor pomagal predvsem sam, dobrodošla pa je bila tudi pomoč Občine Ormož in Mladinskega centra Ormož.
Viki Ivanuša
Na knjižni polici
Daniel Wiechmann Jamski človek: v knjigi
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2011 (Zbirka Ogledalo)
Najprej je monokome-dija Defending the Caveman doživela uspeh na odru. Leta 1991 je mešanico stand up komedije, predavanja in terapevtske seanse Rob Becker prvič uprizoril v San Franciscu in verjetno ni sanjal, da bo postala uspešnica v svetovnem merilu, prevedena v trideset jezikov in uprizarjana v petinštiridesetih državah. Med skeči na odru je v začetku tudi prepeval. Občinstvo ga je prosilo, naj tega raje ne počne in to je bil zadetek v polno. Pohvali se lahko tudi z Guinnessovim rekordom kot največkrat odigrana monokomedija na Broadwayu. Prevedeno delo v knjižni obliki je nekoliko prirejeno za slovenske razmere, v monokomediji je nastopil in še po več kot petstotih predstavah nastopa igralec Uroš Fürst.
Moški so bili lovci in ženske so bile nabiralke. Prav na tem nasprotju je zgrajena monokomedija, ki ji pridejo prav tudi druga spoznanja in odkritja, da lahko utemeljuje različnosti med spoloma. Da so moški od davnine lovci, dokazuje že slikarija v jami Lascaux; neandertalec s sulico med nogami in zraven bizon, prav tako s sulico med nogami. Lovec še dandanes tiči v vsakem moškem. Biti moški je zapleteno, lev že na svet pride kot lev. Moški počne, kar hoče ženska in oba sta srečna. Ženske so spremenljive kot angleško vreme. V osemdesetih letih so ženske verjele, da jih je moški povabil na večerjo, ker je hotel z njimi jesti, v devetdesetih je bilo vse samo še biznis. Takoj je začutil, da je Irena nekaj posebnega. Dal je vse od sebe. On nikoli nima načrta, po mnenju Irene ima samo zamisel. Moški so na zmenkih živčni, ženske umirjene, ker vedo, kako se bo večer končal. Moški ljubijo težave, ker jih lahko rešujejo, ženske jih nočejo rešiti, ampak samo imeti. Pravi moški so bili tisti, ki so znali povohati nogavice in oceniti, ali jih bodo nosili še en dan. V osemdesetih sta nastopala Don Johnson in njegov partner v zlatih verižicah in z modnimi očali, v devetdesetih je bil moški v filmu Duh že obupno mrtev. Danes nosi Bill Gates, eden najbogatejših moških, očala, ki so odvratna celo moškim. Današnji hiphoperji nosijo zlate verižice in trenirke! Imajo imena, ki bi jih morali z zakonom prepovedati. Samo poglejte oddaje po televiziji: Kmet išče ženo, Nemčija išče superfrizerja in vsi ti moški kuharji! Ali pa: »Srečen sem, ker sem moški!«
In še modrosti iz jame: Mao Cetung je dejal: »Ženske nosijo polovico neba.« Jamski človek pa pravi: »Polovica, ki jo nosijo moški, je težja.« Forest Gump: »Življenje je kot bombonjera. Nikoli ne veš, kaj boš dobil.« Jamski človek: »Čisto vseeno je, kaj je v bombonjeri. Glavno, da je okusna!« Oscar Wilde: »Vse ženske postanejo takšne kot njihove matere. To je njihova tragedija.« Jamski človek: »Noben moški ne postane tak kot njegova mati. To je njegova tragedija.« Babica: »Ko padeš na tla, moraš spet vstati.« Jamski človek: »Ko ležiš na tleh, ne moreš pasti globlje!« Charlie Chaplin: »Dan brez smeha je izgubljen dan.« Jamski človek: »Dan brez smeha je dan, v katerem moški spet ni našel ničesar, čemur bi se smejal.« Moški in ženska sta povsem različni kulturi. Za vsak del ženskega telesa obstaja drug negovalni izdelek, moški česa takega ne potrebujejo. Moški komplimenti so drugačni od ženskih, tudi prepiri se ne vlečejo v nedogled. Če je moški vesel, se smeje, ko je žalosten, joče. Ženske jočejo od sreče! V krizi srednjih let potrebujejo moški večjo jamo, mlajšo žensko, boljšo hrano in večjo sulico. Zakaj hočejo ženske spremeniti svojega moškega, zakaj si raje ne izberejo drugega? Zato, ker živijo s protislovji. Veliko hitreje lahko sprejmejo več informacij hkrati. Znano je, da ženske spregovorijo sedem tisoč besed na dan, moški pa samo dva tisoč. In ko pride včasih domov in je tiho, misli Irena, da je slabe volje, on pa je samo porabil svojih dva tisoč besed. Dokazano je, da se možganska dejavnost pri ženskah nikoli ne zniža pod devetdeset odstotkov. Moški se odklopijo in potrebujejo svojih deset odstotkov za dihanje. Tudi jama je v davnini pripadala ženski kot danes hiša, ki jo moški zgradi, mogoče jo celo plača, pripada pa ženski. Moški prostori so v kleti ali na podstrešju. Ženske se posmehujejo njihovemu izrazitemu vonju, moški nimajo časa za kopalnico. V njej se ne umivajo, kvečjemu jo zasvinjajo. To je posvečen prostor za ženske. Moški padajo na blondinke, ker so svetli lasje znak plodnosti. Moško telo je tisočletja star računalnik. Devetdeset odstotkov tega, kar počnejo moški, delajo zato, da bi naredili vtis na ženske.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Pred končnico pomembna zmaga Ormoža
Stran 12
Rokomet
Ptujčanke zanesljivo med štiri najboljše
Stran 12
Kolesarstvo
Vrečer ujet 500 metrov pred ciljem
Strani 13
Odbojka
V drami zmaga izkušenejših Ptujčank Stran 13
Strelstvo
Raušlova najbolje doslej na velikih tekmovanjih Stran 14
Tenis
Urh preko dveh nosilcev do polfinala
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 2. SNL
tednik k™
E-mail: sport@radio-tednik.si
Na derbiju v Kidričevem pravičen remi
Aluminij - Interblock 0:0
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Bingo, Bajlec, Sambolec, Djokič (87. Romih), Medved, Vračko, Purišič, Lu-gonjič (od 76. Pučko), M. Rešek, (od 60. D. Rešek). Trener: Bojan Flis.
INTERBLOCK: Čelofiga, Cankar, Delamea - Mlinar, Centrih (od 87. Derviševič), Mihelič, Zupančič, Krlja-novič (od 77. Zadnikar), Gerič, Fink, Majcen, Valenčič. Trener: Zdenko Verdenik.
RUMENI KARTONI: Bajlec (17), Valenčič (42), Sambolec (42), Bingo 50), Centrih (54), M. Rešek (58), Gerič (58), Cankar (77), Delamea -Mlinar (89).
Pustna nedelja je ob nenavadni uri - 11.00 - prinesla derbi prvega spomladanskega kroga v 2. SNL med vodečim Inter-blockom in četrtouvrščenim Aluminijem. Nogometaši Aluminija so si močno želeli zmage, ki bi jim prinesla zmanjšanje zaostanka za Interblockom na samo točko razlike. Domači trener ni mogel računati na izkušena Marka Kmetca in Gregorja Režonjo, ki sta obležala v postelji, na srečo pa je kljub podobnim težava nastopil Klemen Bingo. Pri gostih iz Ljubljane ni bilo poškodovanih Rapni-ka in Skubica. Kljub temu da igrišče v Kidričevem slovi kot ena boljših v Sloveniji, je bilo vseeno težko za igranje, saj je bilo delno poledenelo. Očitno ni nihče razmišljal, da bi lahko bil uvod v drugoligaško pomlad kakšen teden kasneje: do 29. maja je namreč dovolj časa, da bi 12 krogov lahko spravili pod streho. Ob tem ostaja v takšnih igralni razmerah večja možnost poškodb nogometašev, igrišča se bolj uničijo, na stadione prihaja malo gledalcev ...
V Kidričevem so gledalci kljub vsemu lahko videli dobro nogometno predstavo, ki je bila polna dinamike, pokrivanja, hitrih preigravanj in borbenosti. Začetek je minil v ena-
2. SNL
REZULTATI 16. KROGA: Aluminij - Interblock 0:0, Šmartno - Dravinja Kostroj 1:1 (1:1), Bela krajina - Krško 3:3 (1:0), Roltek Dob - Mura 05 2:0 (1:0). Srečanje Garmin Šenčur -Labod Drava je bilo prestavljeno na 16. marec.
1. INTERBLOCK	16	8	6	2	25:13	30
2. BELA KRAJINA	16	7	6	3	31:20	27
3. DRAVINJA KOS.	16	7	6	3	21:15	27
4. ALUMINIJ	16	7	5	4	27:17	26
5. MURA 05	16	6	2	8	20:14	20
6. LABOD DRAVA	15	5	4	6	21:25	19
7. KRŠKO	16	5	4	7	13:17	19
8. ROLTEK DOB	16	5	4	7	21:26	19
9. GAR. ŠENČUR	15	4	4	7	26:31	16
10. ŠMARTNO	16	3	3	10	21:39	12
Foto: Črtomir Goznik
Aluminij (v rdečem dresu Klemen Bingo) se je z vodilnim Interblockom razšel z remijem.
kovredni igri, saj so oboji čakali na spodrsljaj tekmeca. V 17. minuti je na desni strani agilni Medved prodiral proti vratarju Čelofigi, lahko bi sam streljal, vendar je v sredini videl odlično postavljenega Lugonjiča. Podal mu je žogo, vendar je slednji iz dobrih petih metrov zgrešil praktično prazen gol. Gostje so poizkušali s streli od daleč in nasprotnimi napadi, vendar je bil vratar Murko za takšne poskuse previsoka ovira. Minuto pred koncem 1. polčasa je Purišič iz roba kazenskega prostora streljal močno, vendar nenatančno.
Začetek drugega dela je bil v znamenju gostov. Že v prvem napadu je po predložku iz desne strani z glavo streljal Fink, a je Murko odlično zaščitil mrežo. Tako je bilo tudi po strelu Majcna, Krljanoviča in Valenčiča. Zgledalo je, da imajo gostje vse niti igre v svojih rokah, a je prišlo do preobrata. Tako je zadnjih petnajst minut igre minilo v znamenju nogometašev Aluminija, ki so imeli dve priložnosti za dosego zadetka. Praktično v prvem stiku z žogo, potem ko je vstopil v igro, se je znašel Matej Pučko v 76. minuti po dolgi žogi v prazen prostor v idealni priložnosti. Njegov močan udarec v desni zgornji kot pa je vratar Čelofiga uspel odbiti. Štiri minute pred koncem srečanja je strel istega igralca zletel mimo levega vratnika.
Pod nivojem derbija je bil glavni sodnik Kajtazovič iz Kranja, ki je s svojimi odločitvami razburjal igralce obeh moštev in gledalce.
Danilo Klajnšek
Namesto prvenstvene odigrali le prijateljsko tekmo: Labod Drava - Paloma 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Spahič (43.), 2:0 Kurež (64.), 3:0 Zagoršek (89.)
LABOD DRAVA: Vrečko, Gorinšek, Marlon, Pranjič, Perger, Spahič, Perkovič, Čeh, Kurež, Kulcar, Šturm. Igrali so še: Bučar, Kokol, Pečnik, Zagoršek, Dugolin, Kranjc, Bakovič. Trener: Bojan Špehonja
V NK Labod Drava so bili v petek malo po 12. uri obveščeni, da je njihova tekma 16. kroga 2. SNL proti Garminu Šenčurju zaradi slabega igrišča preložena na 16. marec. V ptujskem klubu so se nato zelo potrudili in hitro poiskali tekmeca za prijateljsko tekmo; tako so v soboto na igrišču z umetno travo igrali s Palomo. Skozi celotno srečanje so bili dravaši veliko boljši in aktivnejši nasprotnik, vendar začetnega naleta niso kronali z zadetkom. Po roki Palominega igralca Petka in prekršku nad Šturmom v kazenskem prostoru, so Ptujčani imeli kar dve enajstmetrovki. Pri obeh je bil neuspešen Aleš Čeh, ki je prvič z zvitim strelom zadel prečko, medtem ko je njegov drugi strel obranil Bucar (vratar Drave je prvi polčas branil za Palomo, ker le-ta še ni imela svojega vratarja, op. p.). Edini zadetek v prvem delu smo videli tik pred koncem polčasa: Pranjič je sprožil pravo bombo s prostega strela s kakšnih 30 metrov, Bučar je žogo lahko le odbil do Spahiča, ki jo je z bližine potisnil v mrežo. Tretjeligaš iz Sladkega Vrha je v glavnem poskušal s hitrimi prehodi v napadalne akcije, s katerimi si je v 90. minutah ustvaril tri zrele priložnosti; najlepšo je zgrešil Žabota. Vedno bolj razigrani Kurež (na fotografiji) je po samostojni akciji v 64. minuti dosegel drugi zadetek za ptujske bele. Končni rezultat tekme je v 89. minuti z najlepšo potezo tekme - s prefinjenim strelom s kakšnih 20 metrov postavil Zagoršek.
Ptujčani so tako brez večjih težav ugnali Palomo in se bodo ta teden vneto pripravljali na spomladanski start prvenstva, saj se bodo v 17. krogu doma pomerili z zadnjeuvrščeno ekipo lige, Šmartnim 1928.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (beli dres, Labod Drava) med akcijo
Atletika • Dvoransko EP
Kolaričeva v Parizu brez finala
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič je imela tudi na EP težave s prestopi.
Pretekli konec tedna je v Parizu potekalo 31. dvoransko atletsko evropsko prvenstvo. V soboto dopoldan je v kvalifikacijah skoka v daljino nastopila tudi ptujska atletinja Nina Ko-larič (AK CP Ptuj), ki pa se z rezultatom 6,24 metra ni uspela uvrstiti v finale.
Slovenska rekorderka je v prvih dveh serijah prestopila, v zadnji pa je pod pritiskom ostala brez pričakovane daljave za nedeljski finale. »Dobro je šlo vse do zadnjega skoka, ki sem ga izvedla na silo. Po prvem skoku, ki je bil zelo dober, sem imela le centimetrski prestop. V drugi seriji me je že nekoliko odneslo na deski, vendar je manjkalo nekaj do popolne izvedbe in znova je sodnik dvignil rdečo zastavico. Pred zadnjim skokom sem se skušala otresti pritiska, a mi ni uspelo in sem bila zelo živčna. Prepričana sem, da bi lahko skočila prek 6,60 m,« je pojasnila rde-čelasa slovenska rekorderka iz Spuhlje pri Ptuju.
Kolaričeva, v Torinu je bila leta 2009 na četrtem mestu na pragu odličij, je bila po nastopu povsem razočarana. Kljub temu da za njo ni najboljša
zimska sezona, je pričakovala več, kot je dosegla. V letošnji dvoranski sezoni je največ skočila 6,37 m. Za finale je tokrat zadostovalo 6,58 m, šest skakalk pa je preskočilo avtomatično kvalifikacijsko normo 6,60 m. Kolaričeva, študentka prava, je na dvoranskem EP pred dvema letoma v finalu skočila 6,62 m, v kvalifikacijah pa je s 6,67 m postavila slovenski rekord.
Najboljši slovenski rezultat v Parizu je dosegla Snežana Ro-dič, ki je v troskoku z osebnim rekordom 14,35 metra zasedla končno 4. mesto; za medaljo je zaostala za 4 centimetre .
JM, sta
^tá	i		
1 AL d.o.o. 1			
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEOA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Ptujčanke zanesljivo med štiri
1.	A SRL (ž): Žalec -Mercator Tenzor Ptuj 34:38 (18:22)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Mateša 6, Močnik, Neubauer, Ciora 2, Sivka 5, Prapotnik
2,	Korotaj 3, Strmšek 15, Erhatič, Tumpej, Kovačič, Majcen 4, Žunec 1. Trener: Nikola Bistrovič
Rokometašice Mercatorja Tenzorja se z gostovanja pri krepko zadnji ekipi lige vračajo s pričakovano zmago, ki jim že pred zadnjim srečanjem z Olimpijo prinaša zanesljivo
1. A SRL (ž)
REZULTATI 20. KROGA: Žalec -Mercator Tenzor Ptuj 34:38 (18:22), Veplas Velenje - Casino Izola 26:32 (15:15), Mlinotest Ajdovščina - Zagorje GEN I 25:35, Olimpija - Celje Celjske mesnine 31:36. Zaostalo srečanje: Piran - Krka 25:23 (11:11). Srečanje Krka - Krim Mer-cator je bilo odigrano sinoči (ponedeljek).
1.	KRIM MERCATOR 19 19 0 0 38
2.	ZAGORJE GEN - I 19 14 2 3 30
3.	KRKA	18 12 15 25
4.	MER. TENZOR PTUJ 19 11 0 8 22
5.	CELJE C. MESNINE 19 9 1 9 19
6.	OLIMPIJA 18 8 1 9 17
7.	VEPLAS VELENJE 19 8 1 10 17
8.	CASINO IZOLA 19 7 0 12 14
9.	PIRAN	19 5 1 13 11
10.	MLIN. AJDOVŠČINA19 5 0 14 10
11.	ŽALEC	18 1 1 16 3
igranje v končnici za prvaka najboljših štirih ekip. Ptujčanke, ki so v Žalcu nastopile brez poškodovane Bolcarjeve, so v prvem delu igre vseskozi vodile za zadetek ali dva. Večino prvega polčasa igra gostij ni bila takšna, kot bi stratega Bi-strovič in Valenko pričakovala, v igri Ptujčank je bilo vse preveč napak. Šele v samem izteku prvega dela igre so povedle za štiri zadetke, kar je bil tudi izid polčasa (18:22).
Drugi polčas je bil z vidika ekipe iz najstarejšega slovenskega mesta povsem drugačen. Strateg Ptujčank Nikola Bistrovič je opravil nekaj rošad znotraj moštva, s tesnim pokrivanjem so gostje onemogočile najnevarnejšo igralko Žalca Sutajevo (pred prvenstvom je bila v igri za prihod na Ptuj) in prednost je hitro pričela naraščati. Kljub temu da so v drugem polčasu dobro odigrale vse punce v rdečem, pa je posebej treba omeniti Martino Strmšek, ki je skupaj dosegla kar 15 zadetkov. Od 40. do 52. minute je vodstvo Ptujčank vseskozi zanašalo med 8 in 10 zadetkov, kar je bil znak, da je zmagovalec že zdavnaj odločen. Trener Bistrovič je nato ponudil priložnost mlajšim igralkam. V sami končnici srečanja so sicer Žalčanke napravile delni izid 6:0 in ublažile
poraz, toda zmaga gostij in s tem uvrstitev med najboljše štiri ni bila ogrožena niti za trenutek.
1. A SRL (m): Pomembna zmaga pred končnico: Jeruzalem - Trimo 28:25 (17:13)
JERUZALEM: G. Čudič, Belec (13 obramb - 1 x 7 m), S. Žuran; Šišma-novič 2, Korpar 6, Krabonja, Rajšp, Bogadi, Radujkovic 5, B. Čudič, Iva-nuša, Sok 3 (1), Hebar, Kljajič 3, R. Žuran 9 (2). Trener: Aleš Filipčič.
TRIMO: Ferlin (17 obramb - 1 x 7 m), Saje; Korelec, B. Radelj, Rata-jec, Grandovec, M. Radelj 5, Sušin 4, Paladin 1, Florjančič, Višček, Vrečar, Gorenac 1, Papež 1, Skube 10 (3), Zarabec 3 (1). Trener: Ivan Vajdl
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/3; Trimo 5/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Trimo 4 minute. IGRALEC TEKME: Anže Kljajič (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so proti neugodnemu Trimu vknjižili zelo pomembne točke, ki so jih pred začetkom Lige za obstanek pripeljale v mirnejše vode glede obstanka v ligi. Gostje so bolje pričeli tekmo in v 12. minuti povedli s 7:5. V golu Dolenjcev je blestel mladinski reprezentant Fer-
Rokomet • 2. SRL - končnica (m)
Čez Radovljico in Cerklje ni šlo
Drava Ptuj - Radovljica 27:30 (17:18)
DRAVA PTUJ: Toš 3, Ferk, Janže-kovič, Bračič 3, Bezjak 11, Verdenik 1, Fridrih 8, Sabo, Pukšič, Šamperl 1, Dogša, Bedenik, Horvat. Trener: Ladislav Sabo
Oslabljena Drava (brez suspendiranega Požara ter poškodovanih Bedrača, Benčiča in Zolarja) je tokrat po seriji zaporednih uspehov klonila proti Radovljici. Začetek je minil v izenačeni tekmi, nato pa so s prvim vodstvom na tekmi v 8. minuti na parketu zago-spodarili Gorenjci in vodili vse do končnice prvega dela igre. Njihova najvišja prednost je znašala v 17. minuti tri zadetke (9:12). Domači so se na koncu polčasa približali predvsem po zaslugi Fridriha (skupaj 8 zadetkov) in Bezjaka (skupaj 11 zadetkov), ki pa sta bila v petek praktično edina razpoložena rokometaša Drave. V 23. minuti so Ptujčani po dolgem času celo povedli s 15:14, toda nato je ponovno sledilo nekaj napak in gostje so na odmor odšli z izidom 17:18.
Tudi v drugem polčasu se je
Rok Fridrih, rokometaš Drave: »Z našo igro sem sicer dokaj zadovoljen, lahko pa vseeno povzamem, da smo na koncu premagali sami sebe. Ob koncu smo zapravili ogromno napadov, kar so gostje izkoristili, za kar jim tudi čestitam. Tudi sam sem v prvem polčasu pridno zabijal tudi po zaslugi soigralcev, v drugem delu pa so me fizično močnejši gostje dobro ustavili.«
ponavljala zgodba iz prvega: Gorenjci so vseskozi vodili za gol ali dva, dravaši pa se nikakor niso mogli povsem približati. Tokrat obramba ni bila na nivoju preteklih tekem, pa tudi igra v napadu je bila preveč predvidljiva in statična. Svojega dne nista imela niti ptujska vratarja, tako da je bil poraz neizbežen. Robert Bezjak, ki je edini vlekel ptujski voz tudi v drugem polčasu, je bil v petek pač premalo. V kontekst slabše predstave Drave pa je treba umestiti tudi sodnika, ki sta z nekaj nerazumljivimi odločitvami razburjala igralce obeh ekip. Kljub vsem dejavnikom, ki so vplivali na razplet obračuna, pa so se Ptujčani v 52. minuti še enkrat približali na gol zaostanka (26:27), toda iz-kušenejši gostje so bili v petek
lin (9 obramb do odmora), ki je bil glavni krivec, da vajeti v roke že od začetka tekme niso prevzeli Ormožani. Veliko preglavic je gostiteljem povzročal tudi Sušin na levem krilu, ki je v kratkem času dosegel 4 zadetke in poskrbel za pomembno menjavo na golu Ormožanov, ko je nerazpoloženega Gregorja Čudiča v 10. minuti zamenjal Belec. V 20. minuti so varovanci trenerja Aleša Filipčiča izid izenačili na 10:10, v 29. minuti pa po delnem izidu 9:2 povedli 17:12. Blestela sta Rok Žuran (7 zadetkov v 1. polčasu) in Siniša Radujkovic (4 zadetki v
1. A SRL (m)				
REZULTATI 22. KROGA: Jeruzalem				
Ormož - Trimo Trebnje 28:25 (17:13),				
Maribor Branik - Celje Pivovarna La-				
ško 27:26 (14:16), Slovan ■			- Olmos	
Koper 28:39 (13:20), Krka -			Ribnica	
Riko hiše 31:29 (17:17), Slovenj Gra-				
dec - Gorenje 27:43 (14:23), Loka -				
Šmartno 33:19 (19:10).				
1. GORENJE 22	21	0	1	42
2. CIMOS KOPER 22	18	1	3	37
3. CELJE PIVO. LAŠKO 22	16	0	6	32
4. TRIMO TREBNJE 22	13	1	8	27
5. LOKA 22	11	4	7	26
6. MARIBOR BRANIK 22	10	4	8	24
7. RIBNICA RIKO HIŠE 22	9	1	12	19
8. KRKA 22	8	2	12	18
9. JERUZ. ORMOŽ 22	8	0	14	16
10. SLOVAN 22	5	0	17	10
11. ŠMARTNO 22	3	1	18	7
12. SLOV. GRADEC 22	3	0	19	6
2. SRL (m) - končnica				
REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj				
- Radovljica 27:30, Cerklje			-	Mo-
škanjci Gorišnica 30:29, Črnomel.				
- Dobova 34:30, Dol TKI Hrastnik -				
Mitol Sežana 38:28.				
1. DOL TKI HRASTNIK 2	2	0	0	13
2. DOBOVA 2	1	0	1	11
3. RADOVLJICA 2	1	0	1	10
4. CERKLJE 2	1	0	1	10
5. MOŠKANJCI - GOR. 2	1	0	1	8
6. MITOL SEŽANA 2	0	0	2	6
7. ČRNOMELJ 2	1	0	1	2
8. DRAVA PTUJ 2	1	0	1	2
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani so imeli proti Radovljici v svoji ekipi premalo razpoloženih igralcev (na sliki Rok Fridrih).
pred maloštevilnimi gledalci pač boljši - ravno toliko, kot kaže končni rezultat.
tp
Cerklje - Moškanj-ci Gorišnica 30:29 (15:16)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 10, Zorli 1, Ivanuša, Va-lenko 1, Arnuš, Balas 4, Lozinšek 3, Golob, Cvetko, Korajžija, Preac, Fir-bas, Dimec 5, Leskošek 1, Planinc 4. Trener: Sebastjan Oblak.
Po prvem gostovanju na Gorenjskem in zmagi proti Radovljici so Gorišničani nekaj podobnega pričakovali tudi v drugem gostovanju, v Cerkljah, ob tem pa so čakali na morebitni spodrsljaj vodečega
dvojca iz Hrastnika in Dobove. Slednji so na koncu res izgubili srečanje v Črnomlju, žal pa svojega dela naloge niso izpolnili rokometaši iz Gorišnice, ki so izgubili. Prva priložnost za zmanjšanje zaostanka za vodilnimi je tako splavala po vodi. Drugo mesto bo sedaj še težje dosegljivo, čeprav je razlika še vedno tri točke.
Proti Cerkljam so Gorišni-čani pričeli dobro, saj so po-vedli 4:8. V nadaljevanju niso zadržali istega ritma igre, zato so domačini izenačili na 12:12. Do konca prvega polčasa so si gostje priigrali minimalno prednost.
Začetek drugega dela je bil za Gorišničane sanjski, saj so si do 38. minute nabrali pet zadetkov prednosti (17:22). Sledil je pravi strelski mrk, saj so Cer-kljani naredili delni izid 10:2 in povedli 27:24. Vsi poizkusi gostov za ponovni preobrat so bili zaman in tako so ostali brez pomembnih točk v boju za vrh. Rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice bodo sedaj tri tekme zapored igrali doma, kjer bodo poskušali iztržiti maksimalni izkupiček. Obenem lahko čakajo na morebitne nove spodrsljaje ekip pred njimi ...
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ormoški rokometaši so si z zmago proti Trimu zagotovili mirnejše igranje v Ligi za obstanek (na fotografiji Iztok Korpar).
1.	polčasu). V drugem delu sta z igro razočarali obe moštvi, le vratarja Belec in Ferlin sta ostala na visokem nivoju. V 42. minuti so Ormožani povedli s 5 zadetki, 21:16, toda po kar 10-minutnem postu brez zadetka se je Trimo v 50. minuti približal na 21:20. Da ni prišlo do popolnega preobrata, je poskrbel domači vratar Belec, ki je v
2.	polčasu zbral devet obramb, skupaj 13. Nato je trener Filipčič v igro poslal Kljajiča, ki je zamenjal Šišmanoviča, ki je v 1.
polčasu v vlogi organizatorja igre zamenjal poškodovanega Bojana Čudiča. Kljajič je odlično izkoristil svojo minutažo in ob treh doseženih zadetkih še dvakrat uspešno asistiral na črto Korparju. Jeruzalem je po-vedel 28:23 in zmagovalec je bil odločen.
V 1. krogu Lige za obstanek pri Jeruzalemu 19. marca gostuje Slovenj Gradec, ki je po rednem delu tekmovanja končal na zadnjem, 12. mestu.
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B SRL (m)
Po drami - remi
Velika Nedelja Var-rera Optyl - Grosuplje 30:30 (17:11)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kovačec, Kvar 2, Majcen 8, Bezjak, Hanželič, Horvat 1, Veselko 3, Kneževič, Škripec 2, Preac, Ivan-čič 1, Kovačič, Tušak 3, Kumer 1, Špindler 9 (2), Zemljič. Trener: Samo Trofenik.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 3 (2), Grosuplje 5 (4); IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 8, Grosuplje 6 minut; Diskvalifikacija: Fink (38), Košir (60).
Dobra igra in zmaga v prejšnjem krogu na gostovanju v Škofljici je dajala veliko upanja na uspeh tudi proti ekipi Grosupljega, sicer tekmecu v borbi za obstanek (rokometaši Velike Nedelje bi se jim v primer zmage približali na samo dve točki zaostanka). Domačini so imeli ob tem vzpodbudo polne dvorane.
Po izenačenem začetku se je že v 3. minuti zgodil eden od ključnih trenutkov tekme. Tekmo sta zaradi poškodbe namreč končala Dejan Ivančič (VN) in Dejan Strojan (Grosuplje). Oba sta bila napotena na šivanje v bolnico Ptuj. Oba poškodovana pa nista bila krivca za poškodbi, saj je po suvanju svojega soigralca nesrečni Stro-
1. B SRL			
REZULTATI 16. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Grosuplje 30:30, Celje Pivovarna Laško B -Krško 18:36, Sevnica - Ajdovščina 32:26, Mokerc Ig - Istrabenz plini Izola 25:33, Alples Železniki - Sviš Pekarna Grosuplje 22:23.			
1. KRŠKO 16	14	1	1 29
2. ISTRABENZ P. IZOLA16	12	2	2 26
3. SVIŠ P. GROSUPLJE 16	11	3	2 25
4. SEVNICA 16	10	1	5 21
5. CELJE PIVO. LAŠKO 16	7	0	9 14
6. AJDOVŠČINA 16	6	2	8 14
7. ŠKOFLJICA 15	6	1	8 13
8. GRČA KOČEVJE 15	6	1	8 13
9. GROSUPLJE 16	5	2	9 12
10. VELIKA NEDELJA 16	3	2	11 8
11. ALPLES ŽELEZNIKI16	4	0	12 8
12. MOKERC IG 16	3	1	12 7
jan naletel na Ivančiča in kri na obeh obrazih je bila znak, da sta oba tekmo končala. Ta poškodba je bolj prizadela domačine, saj je Dejan eden njihovih ključnih mož. V nadaljevanju tekme so domači vseeno zaigrali odlično in iz minute v minuto višali vodstvo. V 26. minuti je bil rezultat že 16:6, za kar sta najbolj zaslužna domači vratar Tadej Preac, ki je dobesedno zaklenil svoja vrata in Jakob Majcen, ki je s svojimi projektili rešetal mrežo gostov. Domači so v teh trenutkih pomislili, da je delo opravljeno, vendar se gostje s tem niso strinjali. Domačim so vsilili svojo igro in strpno nižali rezultat, ki je ob polčasu še vedno znašal 17:11.
Takoj na začetku drugega polčasa so se gostje z delnim izidom 0:3 popolnoma vrnili v igro. Domačini so - namesto da bi umirili nasprotnika in zopet zaigrali kot v prvem polčasu - poizkušali hitro zaključevati napade. Nekaj tehničnih napak in odličnih obramb vratarja Grosupljega sta bila razlog za izenačenje na 24:24. Do konca tekme je bil rezultat še štirikrat izenačen, saj so domači povedli, vendar so gostje po odličnih strelih iz desnega krila preko Andraža Voršiča vedno izenačili. V zadnji minuti je sledila drama na igrišču. Obe ekipi sta imeli možnost za popoln izkupiček, vendar so gostje čiste strele uspeli preusmeriti v odličnega Tadeja Pre-aca, domači pa prav tako niso bili skoncentrirani v zadnjih sekundah, saj so izenačujoči zadetek prejeli 3 sekunde pred koncem tekme. Veselje gostov, ki so z osvojeno točko obdržali prednost štirih točk pred Veliko Nedeljo, je bilo razumljivo. Vendar tudi Velikonedeljčani so lahko zadovoljni z osvojeno točko, saj bi po dogodkih v zadnji minuti lahko ostali še brez te. Z osvojeno točko pa se je izpolnila tudi želja, da so končno zapustili zadnje mesto na razpredelnici 1. B SRL.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SNL
Po 33 tekmah prvi poraz Maribora
Foto: Črtomir Goznik
Marko Drevenšek (Domžale) v Ajdovščini ni imel sreče.
Rezultati 21. kroga: CM Celje - Rudar 1:0 (1:0); strelec: Čadikovski 19./a.g. R. K.: Jese-ničnik 87./Rudar
Olimpija - Nafta 2:0 (0:0); strelca: Šokota 53., Bešič 72. R. K.: Rujo-vič 85./Olimpija
Luka Koper - Triglav Gorenjska 0:1 (0:1); strelec: Redžic 41.
Maribor - HiT Gorica 1:2 (1:2); strelci: Berič 9.; Rakušček 16., Franklin 45. Primorje - Domžale 0:0
1.	MARIBOR 21 14 6 1 41:12 48
2.	DOMŽALE 21 11 5 5 29:16 38
3.	LUKA KOPER 21 10 3 8 32:27 33
4.	OLIMPIJA 21 7 6 8 28:26 27
5.	HIT GORICA 21 7 5 9 23:32 26
6.	RUDA VELENJE 21 6 7 8 33:34 25
7.	NAFTA 21 7 4 10 30:34 25
8.	TRIGLAV 21 6 6 9 21:36 24
9.	CM CELJE 21 5 7 9 27:35 22
10.	PRIMORJE 21 5 5 11 27:39 20
V 21. krogu so največje presenečenje pripravili nogometaši Gorice, ki so zmagali v Mariboru. To je šele prvi poraz vijoličastih v letošnji sezoni! Varovanci Darka Milaniča so imeli sicer več od igre, priigrali so si številne lepe priložnosti, a so izkoristili le eno. Podobno presenečenje se je zgodilo tudi v Kopru, kjer je okrepljena ekipa Kopra (Vasiljev, Bunderla) klonila proti ekipi Triglava. Tudi na tej tekmi se je najbolje videlo, koliko za koprsko ekipo pomeni veteran Miran Pavlin, ki tokrat ni nastopil zaradi manjše poškodbe. Brez njega je koprska igra precej manj povezana in udarna. Da to ni bil uspešen krog za ekipe z vrha lestvice, se je izkazalo
tudi v primeru Domžalčanov, ki na gostovanju v Ajdovščini znova niso zadeli v polno, čeprav so imeli za to obilo priložnosti. Med drugim so trikrat zadeli okvir vrat, enkrat je to iz prostega strela uspelo tudi Drevenšku. Ker na drugi strani zadetka niso prejeli, so osvojili točko.
Uspešnejša pa je bila ponovno Olimpija, ki je tokrat ugnala Nafto. Znova je v polno zadel Tomislav Šokota, ki se po slabših in neučinkovitih predstavah v jesenskem delu vendarle kaže v boljši luči. Z dvema zmagama in enim remijem v spomladanskem delu se je Olimpija že prebila na 4. mesto lestvice, njen zaostanek za vodilno trojko pa je še vedno velik.
Ekipi Celja in Rudarja sta na Areni Petrol odigrali jubilejni 50. šaleško-štajerski derbi. Tega so s svojim nastopom močno zaznamovali nekdanji igralci Drave in Aluminija, saj jih je na tej tekmi nastopilo kar šest (Pavlovič, Medved in Firer pri Celjanih - na klopi je obsedel Zajc - ter Rotman, Kelenc in Berko pri Velenjčanih). Zmage so se veselili domačini, čeprav je edini gol na tekmi dosegel igralec Rudarja Čadikovski -žal v lastno mrežo ...
Mariborčani imajo še vedno precejšnji naskok na lestvici, 10 točk pred Domžalami, zagotovo pa bo bolj razburljiv boj za obstanek v ligi; od 4. do 10. mesta loči ekipe le 7 točk razlike.
JM
Tenis • 2. zimska liga
Rezultati 8. kroga: Veterani - TK Skorba 3:0 (Pušnik - Ules 9:2, Še-bela - Hazimali 9:7, Pušnik/Tumpej - Hazimali/Ules 9:5); TK Skorba gad - PSS Ptuj 1:2 (Šuntner - Vamberger 9:5, Intihar - Belšak 3:9, Šlamberger/Dobnik - Čeh/Čajič 3:9); TK Štraf - Civis Ptuj 3:0 (Korošec - Bezjak 9:3, Fras - Kiseljak 9:0, Korošec/Fras - Bezjak/Kiseljak 9:0).
Visoki zmagi sta dosegli ekipi Veteranov in TK Štraf, s čimer se je slednja priključila ekipi PSS v borbi za drugo mesto.
	igre	gemi
1. VETERANI	18	189
2. tk Straf	16	181
3. PSS PTUJ	16	178
4. TK SKORBA	11	164
5. TK SKORBA GAD	11	158
6. CIVIS PTUJ	0	32
1. liga
Pari 9. kroga: 12. 3., ob 8.00: Hiša Kager - Trgovine Jager, TK Suma-ri - TC Goja; ob 11.45: Hortikultura - TK Gorišnica.
JM
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Slavje Italijanov, Vrečer ujet pred ciljem
Kolesarji ptujske ekipe Perutnina Ptuj so na pustno nedeljo nastopili na enodnevni dirki v Italiji. Šlo je za že 35. izvedbo dirke Trofeo Zssdi, ki jo organizira Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Skupno je nastopilo 176 kolesarjev iz 25 ekip. Slavil je Italijan Enrico Battaglin, ki je bil najmočnejši v sprintu večje skupine kolesarjev.
Kaj lahko pa bi se dirka odvila povsem drugače, saj je bil zelo dejaven tudi Robert Vrečer (Perutnina Ptuj), ki je napadel proti koncu dirke, glavnina pa ga je ujela le 500 metrov pred ciljem. Skupina osmih kolesarjev (med njimi
Smola Luke Rakuše
Na začetku sezone ptujske kolesarje zares spremlja smola: trije so zboleli zaradi zimskih razmer na sredini uvodni dirki (temperatura je bila pod 0oC, celo dirko je padal dež in sneg), v nedeljo pa se je poškodoval še Luka Rakuša. Leta se je v uvodu dirke zapletel v padec, pri tem pa je poleg številnih ran utrpel tudi zlom ključnice.
tudi Vrečer) se je proti koncu dirke, ki je bila dolga dobrih 137 kilometrov, odcepila od glavnine. Nato je s solo akcijo poskusil Celjan v ptujski vrsti, ki je zadnjih 30 kilometrov prevozil sam, njegova najvišja prednost pa je zanašala 40 sekund. Na njegovo nesrečo so ga tekmeci ujeli tik pred ciljem in prva zmaga v novi sezoni se je za ptujsko ekipo izmuznila iz rok. Paradoks je, da so bili v lovljenju ubežnika najbolj dejavni v slovenski ekipi Adria Mobil, čeprav je bilo jasno, da v šprintu nimajo možnosti za zmago. Na koncu so Italijani izkoristili medsebojno slovensko obračunavanje in pobrali smetano ... Kljub temu je Vrečer dokazal, da je v dobri formi in da v nadaljevanju sezone lahko pričakujemo dobre rezultate tako njega kot ekipe. Tokrat proti burji, ki ga je zelo ovirala v njegovem solo pobegu, in tekmecem pač ni šlo.
tp
35. Trofeo ZSSDI:
1.	Enrico Battaglin (Zalf)
2.	Sonny Colbrelli (Zalf)
3.	Luca Benedetti (Mantovani)
Foto: Marjan Keiner
22. Robert Vrečer (Perutnina Ptuj) Robert Vrečer (KK Perutnina Ptuj) je poskusil s solo pobegom, a 25. Matej Mugerli (Perutnina Ptuj) ga je glavnina ujela 500 metrov pred ciljem ...
Odbojka • 3. DOL (ž) - končnica
V drami zmaga izkušenejših Ptujčank
ZOK AC Prstec Ptuj - Nova KBM Branik 2. 3:2
(21, -19, 16, -20, 11) ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Horvat, Andjelkovič, Kranjc, Vidovič, Vindiš, Breznik, Intihar, Kosi, Kramberger, Kokot, Leskovar. Trenerka: Jasna Zajšek
Odbojkarski ekipi AC Prstec iz Ptuja in druga ekipa Nove KBM Branika sta v tej sezoni odigrali že nekaj srečanj, na katerih sta se dodobra spoznali. V petkovem srečanju je po pravi drami v petih nizih zmaga ostala na Ptuju. Domača trenerja Jasna Zajšek je v polje postavila najbolj izkušeno šesterico (Horvat, Andjelkovič, Kranjc, Vidovič, Vindiš in Breznik), ki je z izjemo dveh točk, ko je zai-
3. DOL (ž) - končnica
REZULTATI 2. KROGA: AC Prstec Ptuj - Nova KBM Branik II. 3:2, Bra-slovče - Dravograd 3:0.
1.BRASLOVČE	2 2 0 8
2.	NOVA KBM BRANIK II. 2 117
3.	AC PRSTEC PTUJ 2 1 1 3
4.	DRAVOGRAD	2 0 2 0
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so bile v končnici tekme bolj zbrane.
grala mlada Intiharjeva, odigrala celotno srečanje. Ta podatek nazorno kaže, kako pomembna tekma je bila to za ptujsko ekipo, ki je imela ponovno največ težav s sprejemom. Ta je bil še najbolj soliden v uvodnem nizu, v katerem so po rezultatu
6:6 domačinke prevzele pobudo in nanizale nekaj zaporednih točk. Najbolj izkušena Horvatova je z dobrimi napadi in servisom zaključila prvi niz. Slednja je ob Krajnčevi zbrala na tekmi največ direktnih točk, in sicer 17. Dobri servisi
Mariborčank in katastrofalen sprejem domačink je gostjam v drugem setu prinesel visoko prednost. Ptujčanke so se šele v drugem delu tega seta razigrale, dotlej so delovale precej brezvoljno. V tretjem nizu so Ptujčanke slabo startale, vendar so pravočasno ujele ritem. Z bolj zbrano igro v napadu in z manj osnovnimi napakami so tako povedle z 2:1 v nizih. Četrti niz je bil najbolj izenačen, a so gostje v ključnih trenutkih z boljšo igro v polju in kvalitetnimi zaključki nanizale nekaj pomembnih točk in zmagale 25:20. Sledila je športna loterija ali peti set, v katerem pa so Ptujčanke ves čas kontrolirale igro in z odličnimi potezami prišle do zaslužene zmage 15:11.
Tekma med ekipama AC Pr-stec in Nova KBM 2 je bila kar kvalitetna, izkušene ptujske odbojkarice pa so pokazale, da se bodo v zelo izenačeni končnici prvenstva v naslednjih šestih tekmah zelo borile, da bi si mogoče priigrale celo napredovanje v 2. ligo.
David Breznik
Šolski šport • Košarka
OS Olge Meglič obstala v polfinalu
Na Ptuju je potekalo polfinalno tekmovanja v košarki za starejše deklice letnika 1996 in mlajše. Najbolj suverene so bile mlade Konjičanke, ki so se brez težav uvrstile v finale.
Rezultati: OŠ Olge Meglič - OŠ Slivnica 24:31 (10:7, 4:16, 10: 8), OŠ Ob Dravinji Konjice - OŠ Slivnica 51:9 (26:4, 18:8, 7:5), OŠ Olge Meglič - OŠ Ob Dravinji 12:59 (1:19, 3:20, 8:20).
Končni vrstni red: 1. OŠ Ob Dravi-nji Sl. Konjice, 2. OŠ Slivnica, 3. OŠ Olge Meglič Ptuj.
Mlajše učenke
2. 3. se je v športni dvorani v Maj-šperku odvijalo medobčinsko tekmovanje za učenke letnika 1998 in mlajše. OŠ Olge Meglič iz Ptuja (na fotografiji) je ugnala domačo OŠ Majšperk.
Rezultat: OŠ Olge Meglič - OŠ Majšperk 29:21
tp
Strelstvo • EP z zračnim orožjem - Brescia, Itaíija
Raušlova najbolje doslej na velikih tekmovanjih
Od četrtka do sobote, od 3. do 6. marca, je v italijanski Brescii potekalo Evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, kjer so v predolim-pijski sezoni lovljenja kvot za nastop na olimpijskih igrah London 2012 dobro nabrušeni nastopali vsi najboljši strelci Stare celine v članskih in mladinskih vrstah. Na vrhuncu sezone z zračnim orožjem se je z najboljšimi strelci, ki pretežno krojijo tudi sam svetovni vrh, pomerila 10-članska slovenska reprezentanca, ki se je s prizorišča najboljše organiziranega prvenstva v zgodovini vrnila s tremi dobrimi uvrstitvami tik za najboljšo osmerico.
Med tremi tekmovalci, ki so izpolnili visoka pričakovanja slovenskega selektorja Alojza Mikoliča in predvsem zahtevne slovenske strelske javnosti, je tudi Ptujčanka Majda Ra-ušl, ki je s svojim najboljšim rezultatom 380 krogov (po serijah 95, 97, 93, 95) na velikih tekmovanjih osvojila 18. mesto in krepko izboljšala uvrstitev z lanskega prvenstva na Norveškem, ko je s 375 krogi osvojila 37. mesto. Raušlova je na prvenstvo v Italijo odpotovala s slabimi občutki, saj praktično še en teden pred tekmovanjem s svojimi rezultati v zadnjem obdobju ni bila prepričana vase, precejšnji psihološki primanjkljaj pa sta ji še pravočasno pred prvenstvom pomagala uspešno premostiti njena trenerja Renato Šterman in Zlatko Kostanjevec, ki sta po Majdinih besedah za ta uspeh najbolj zaslužna. Ko smo povprašali natančno Ptujčanko, kako je doživljala streljanje na svojem četrtem zaporednem evropskem prvenstvu, nam je takoj po tekmovanju dobro razpoložena, vendar vidno izčrpana razložila: »Uspelo mi je, zelo sem zadovoljna predvsem z dejstvom, da sem izpolnila pričakovanja svojih trenerjev, za cilj pa smo si zadali točno 380 krogov. Še bolj se veselim zadnjih dveh strelov, ki sem ju morala oddati v center in v težkih trenutkih zaključka tekme, ko se mi je roka še najbolj tresla, mi je to tudi uspelo. Lepo je bilo streljati na tem prvenstvu, organizatorji so se resnično potrudili s pripravo prizorišča, svetloba je bila fantastična, videla sem dobro, temperatura v dvorani je bila ravno prava, zato sem se zelo dobro poču-
Foto: Simeon Gönc
Ptujčanki Majdi Raušl, skupaj z vodjo slovensko reprezentance Alojzom Mikoličem, je v Italiji na četrtem zaporednem EP z zračnim orožjem uspelo izboljšati svoj najboljši rezultatski dosežek iz Švice-Winterthur, ko je s 379 krogi osvojila 16. mesto, s čimer je bila zelo zadovoljna.
tila že pred začetkom tekmovanja. Kvalifikacije sem začela dobro, za drugo serijo s 97 krogi pa sem kar garala in se mogoče časovno preveč zadržala, kar sem morala kompenzirati v naslednji tretji seriji, da bi se na koncu izognila časovni stiski v zaključku tekme. Tempo med streli sem v tretji seriji povečala in to je pomenilo, da ni vse bilo tako optimalno, kot sem si želela, to pa se je odrazilo tudi z rezultatom 93 krogov. Zaključek je bil pa znova dober in še posebej zadnja dva strela, s katerima mi je uspelo izpolniti zadani cilj«, nam je po jutranjem nastopu zaupala Raušlova. Po nastopu Raušlo-
ve so ji hiteli najprej čestitat njeni reprezentančni kolegi, med prvimi člani s puško, ki so se po prihodu na strelišče že pripravljali za svoj nastop, ki je predstavljal zadnje dejanje in vrhunec tega prvenstva. Med članicami je zmagala mlada Francozinja Celine Gobervil-le, ki jo je Raušlova že večkrat premagala na nekaterih mednarodnih tekmovanjih, zelo uspešne pa so bile tudi srbske strelke, ki so se vse tri uvrstile v finale, čeprav so za medaljo ostale prekratke. V konkurenci 67 strelk pa so povsem razočarale Hrvatice, ki so še v zadnjem mesecu tako blestele.
Rezultati: članice pištola: Mladinci pištola:
1.	Celine Goberville, FRA	389 + 96,8 = 485,8
2.	Viktoria Chaika, BLR	388 + 97,0 = 385,0
3.	Olena Kostevich, UKR	386 + 97,6 = 483.6
4.	Jasna Šekaric, SRB	384 + 98,7 = 482,7
5.	C. K. Verdicchio, NEM	383 + 99,6 = 482,6
6.	Zorana Arunovic, SRB	383 + 97,8 = 480,8
7.	Bobana Veličkovic, SRB	383 + 96,5 = 479,5
8.	K. Kruchanok, BLR	383 + 95,9 = 478,9 18. Majda Raušl, SLO	380 krogov 46. Vlatka Pervan, HRV	373 48. Marija Marovič, HRV	371
Člani puška:
1 Peter Sidi, MADŽ 596 + 102,7 = 698,7
2.	Alexandre Sokolov, RUS 595 + 103,4 = 698,4
3.	Niccolo Campriani, ITA 596 + 101,5 = 697,5 8. Ole M. Bakken, NOR 596 + 99,2 = 695,2 11. Rajmond Debevec, SLO 594 krogov 41 Željko Moičevic, SLO	589 44. Robert Markoja, SLO 589
1.	Kilin Nikolai, RUS 579 + 103,0 = 682,0
2.	Horbach Aliaksei, BLR 576 + 100,1 = 676,1
3.	Jindrich Dubovy, ČEŠ 576 + 98,5 = 674,5 8. Ruslan Visloguzov, RUS 571 + 97,1 = 668,1 22. Ante Krišto, HRV	562 krogov 30. Kevin Venta, SLO 553
Mladinke puška:
1.	Tanja Perec, HRV 397
2.	Valeria Sokolova, RUS 396
3.	Jennifer Olry, FRA 396
4.	Malin Westerheim, NOR 396
5.	Tanja Zviskova, BOL 397
6.	Lisa Ungerank, AUT 394
7.	M. Andrejchikova, RUS 395
8.	Olga Golubchenko, UKR 394
10. Živa Dvoršak, SLO 50. Nina Juvan, SLO
+ 103,2 = 500,2 + 102,9 = 498,9 + 102,6 = 498,6 + 101,7 = 497,7 + 100,7 = 497,7 + 103,0 = 497,0 + 52,2 QS-off + 101,1 = 496,1 + 100,6 = 494,6 + 52,3 QS-off 394 krogov + 51,6 QS-off 388
Foto: Simeon Gönc
Italijanski organizatorji so v počastitev 150-letnice strelstva v Italiji pripravili vrhunsko prvenstvo, ki je veliko simpatij poželo pri vseh sodelujočih in obiskovalcih, posnetek je nastal na zadnjem finalu članov s puško, kjer je nov naslov prvaka osvojil Madžar Peter Sidi.
Debevec kot v dobrih starih časih
Čeprav je v letošnji sezoni naš najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec že večkrat poudaril, da z zračno puško ne zmore več dosegati rezultatov, s katerimi nas je v preteklosti tako razvajal, in da s treningom zračne puške zgolj ohranja formo za velika tekmovanja z njemu ljubšo ma-likalibrsko puško, pa se je na prvenstvu pokazal v najboljši luči in kot v zlatih starih časih. Debevčeve izkušnje z velikih tekmovanj so neprecenljive, v kar smo se lahko prepričali tudi sami, ko smo nestrpno -strel za strelom - spremljali njegov nastop in stiskali pesti za uvrstitev v finale. S serijami 99, 99, 99, 100 in 99 krogov je bil po 50 oddanih strelih vseh 70 nastopajočih zanesljivo uvrščen med finaliste na 6. mestu. V zadnji seriji smo vedeli, da je za dokončni preboj v najboljšo osmerico dopustna le še ena devetica, ki je prišla takoj v prvem strelu šeste serije. Tak scenarij je obetal še večjo dramo v zaključku. Ko je tri strele pred koncem Rajmond ustrelil še drugo devetico, je postalo jasno, da smo na tem prvenstvu sicer ostali brez finalnega nastopa, vendar z novo odlično uvrstitvijo na 11. mesto! Z dosežkom je bil zelo zadovoljen tudi sam, saj se je za ta rezultat zelo namučil, to pa je v tem trenutku njegov optimum, ki ga je sposoben doseči. Ker strelci med tekmo praktično ne zmorejo slediti rezultatom konkurentov, je Debevca takoj zanimalo, kako sta se odrezala njegova, na papirju močnejša kolega iz reprezentance, Željko Moičevic in Robert Mar-koja, ki pa sta tokrat razočarala in s 589 krogi osvojila 41. in 44. mesto, kar ni prineslo želenega rezultata celotni ekipi, ki je s 1772 krogi med 19 ekipami osvojila 10. mesto, cilj pa je bil uvrstitev do šestega mesta. Glede na razplet dogodkov in odličnega streljanja Debevca bi lahko ob svojih običajnih rezultatih preostalih dveh slovenskih strelcev ekipa posegla tudi po medalji, od katere so bili oddaljeni le za 7 krogov.
Prvo ime mladincev Živa Dvoršak, prvi veliki nastop za Ormožana Kevina Vento
Med mladinkami s puško pa je absolutno najboljšo uvrstitev vseh slovenskih reprezen-tantov dosegla v tem trenutku najbolj vroča Živa Dvoršak. Dvoršakova je po kvalifikacijah s 394 krogi uvrstitev v finalno osmerico izgubila šele v dodatnem razstreljevanju za finale (QS-off), kjer sta bili prosti samo še dve mesti, za kateri se je pomerilo kar 9 strelk z enakim rezultatom. Dvoršakova je tudi v Shot-offu streljala dobro in z 51,6 kroga dosegla 4. rezultat, kar pa je bilo za šest desetink premalo za finale, za tolažbo pa ji je ostalo še vedno zelo dobro 10. mesto. Sama je sicer pričakovala vsaj finale, po tekmovanju in zanjo s tem do-
sežkom razočaranju pa bo lahko sama realno oceno svojega rezultata podala šele po nekaj prespanih nočeh, ko bo razum prevladal nad močnimi čustvi. Med mladinci s pištolo se je šele po dobrem letu ukvarjanja s športnim strelstvom prvenstva v Italiji, ki predstavlja prvo veliko tekmovanje v njegovi ultra kratki karieri, udeležil
tudi ormoški strelec Kevin Venta. Tudi Kevinov nastop lahko ocenimo z oceno dobro, saj je s 553 krogi in osvojenim 30. mestom v konkurenci 38 tekmovalcev obdržal rezultat na nivoju povprečja celotne sezone, vse, kar bi bilo več od tega, pa bi predstavljalo le še dodatno nagrado. Njegov čas za učenje in nabiranje izkušenj šele prihaja, svojo pravo vrednost pravilnega dela in pristopa pa bo lahko dokazal čez nekaj let v članskih vrstah, ki se jim bo pridružil že z naslednjo sezono.
Simeon Gonc
Tenis • OP Oíimpije U-18
Urh preko dveh nosilcev do polfinala
Od 25. do 28. februarja je v Ljubljani na igriščih TK Olim-pija potekal izjemno močan turnir fantov do 18. leta starosti. Na njem so nastopili skoraj vsi najboljši slovenski igralci v tej starostni kategoriji: 8. nosilec na lestvici TZS zaseda 12. mesto.
Na glavnem turnirju sta nastopila tudi člana TK Terme Ptuj Urh Krajnc Domiter in Samo Vršič. Prvi je letos zaradi šolskih obveznosti in bolezni nastopil le na dveh turnirjih, drugi pa je v zadnjem času kazal na treningih precejšen napredek. Vršič je že v 1. krogu naletel na 4. nosilca Žigo Papeža (TK Otočec), oba tekmeca pa sta odigrala izjemno izenačen in napet obračun. Na koncu je krajšo potegnil Ptuj-čan, ki je izgubil tie-break odločilnega, tretjega niza. Uspešnejši je bil Krajnc Domiter, ki
je v 1. krogu gladko ugnal člana Triglava. V 2. krogu je bil njegov tekmec 5. nosilec, Matija Okorn, ki mu je Urh z odlično igro v tretjem nizu »zavezal kravato«. V četrtfinalu ga je čakal še en Ljubljančan, 2. nosilec Domen Vertot. Tudi ta je moral Urhu priznati premoč, saj je izgubil gladko, v dveh nizih. V polfinalu je Urh proti 8. nosilcu Maksu Tekavcu v prvem nizu povsem nadzoroval dvoboj, pri 5:4 tudi serviral za zmago, a je tekmec preobrnil tok dogodkov in zmagal v podaljšani igri. Drugi niz je Tekavec dobil gladko.
Za oba mlada ptujska igralca so bili nastopi v Ljubljani dober pokazatelj trenutne pripravljenosti, zaradi katere lahko z optimizmom pričakujeta nadaljevanje sezone.
JM
OP Olimpije, U-18, rezultati:
1.	krog: Samo Vršič (TK Terme Ptuj) - Žiga Papež (Otočec, 4) 5:7, 6:3, 6:7(5), Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj) - Davorin Valant (Triglav Kranj) 6:1, 6:2
2.	krog: Krajnc Domiter - Matija Okorn (MAX Ljubljana, 5) 6:2, 3:6, 6:0 Četrtfinale: Krajnc Domiter - Domen Vertot (TC Ljubljana, 2) 6:2, 6:4 Polfinale: Krajnc Domiter - Maks Tekavec (MAX LJ, 8) 6:7(5), 0:6 Finale: Matej Leljak (ŽTK MB, 1) - Tekavec 4:6, 6:3, 6:1
Planinski kotiček
Vrhovi Evrope: Monte Rossa (Italija)
29. 4. - 2. 5. 2011
Med prvomajskimi prazniki se bomo odpravili na Monte Rosso (4634 m) v Italijo. Pogorje Monte Rosse je ena najobsežnejših in poleg skupin Mont Blanca tudi ena najbolj obiskanih gorskih skupin v Alpah. Razprostira se na italijansko-švicarski meji in je sestavljena iz množice vrhov, ki presegajo za naše razmere magično mejo 4000 m.
V	skupini Monte Rossa leži najvišja koča v Alpah, Capanna Regina Margherita, ki se nahaja na samostojnem vrhu Punta Gnifetti (4554 m).
Za vzpon na Monte Rosso je potrebna popolna zimska oprema (dereze, cepin, čelada, glavna vrv, pomožne vrvice, vponke, samova-rovalni komplet, sončna očala ...). Če tega nimate, si bo opremo mogoče izposoditi na PD Ptuj. Za sam vzpon bo potrebna dobra kondicija (zaradi višine - možni glavoboli) in telesna pripravljenost. Vsi tisti, ki bi se radi udeležili izleta, a se na sam vrh ne bi povzpeli, se bodo lahko smučali na smučiščih pod Monte Rosso, zato si lahko vzamejo s seboj vso smučarsko opremo. Možno pa si bo tudi turistično ogledovati bližnjo okolico (Zermatt).
Vsi, ki bi si želeli prvomajske praznike preživeti v naravi v visokogorju Italije, se nam lahko pridružite. Za vse bo poskrbljeno. Ker je število mest omejeno, se je treba čim prej prijaviti. Prijave se zbirajo v pisarni Planinskega društva Ptuj v času uradnih ur. Ob prijavi je treba plačati 100 evrov kotizacije, preostanek pa do 15. aprila 2011 (lahko v obrokih oz. po lastni želji). Možno je tudi plačilo na transakcijski račun PD Ptuj pri Novi KBM, d. d., podružnica Ptuj (TRR 04202-0000493764). Pri plačilu je treba navesti namen plačila: VRHOVI EVROPE - Monte Rossa, sklic 2011 - 101.
Cena izleta: 270 € - 15 udeležencev 120 € - 30 udeležencev
V	ceno je zajeto: prevoz z avtobusom, gostinske storitve - nastanitev (polpenzion), vožnja z ladjo na Boromejske otoke, vstopnina za otoka Bella in Madre, nezgodno zavarovanje udeležencev, vodenje in organizacija potovanja. Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto.
Dodatne informacije: 040 699 252 (Vlado).
Šolski šport • Rekreacija za vse
Med pocitnicami tradicionalno najaktivnejši vrtci
Na Zavodu za šport Ptuj so tudi v zimskih počitnicah šolarjem pripravili zanimive in razgibane vsebine, združene pod nazivom Hura, prosti čas. Ta projekt je namenjen učencem, ki bi želeli aktivno preživeti šolske počitnice. Na športnih objektih so športni pedagogi in študentje Fakultete za šport poskrbeli za varno in kvalitetno vodeno vadbo. Otroci so lahko izbirali med igrami z žogo (nogomet, košarka, rokomet, hokej ...), atletiko in otroškimi plesi. Vodja športnih programov
na Zavodu za šport Ptuj, sicer pa koordinator programa Hura, prosti čas Boštjan Zemljarič je o tem, kako so bili šolarji dejavni v letošnjih zimskih počitnicah, povedal: »Z izvedbo programa Hura, prosti čas, ki ga pripravljamo na Zavodu za šport Ptuj, skupaj z Mestno občino Ptuj in RS Planica v zimskih počitnicah smo lahko zadovoljni. Sicer ta termin že tradicionalno privabi manj otrok kot jesenski, toda kljub temu menim, da je zadeva
uspela. Tradicionalno so bili najbolj zastopani vrtci, kjer niso imeli počitnic, vendar so se predvsem atletske abecede in plesov udeležili v velikem številu. Sicer pa tudi v bodoče načrtujemo izvedbo programa Hura, prosti čas, nameravamo pa dodati kakšno novo vsebino in morda sam projekt malce oplemenititi, kaj dosti pa ne bomo spreminjali, saj se je zadeva, kot je vodimo v sedanji obliki, med mladimi dobro prijela.«
tp
Foto: Črtomir Goznik
Atletsko abecedo so mladi spoznavali pod tribuno Mestnega stadiona.
Nogomet • NK Skorba
Uspešno na pripravah v Medulinu
Člani NK Skorba so se pretekli konec tedna mudil na pripravah v Medulinu. V tem znanem centru zimskih priprav klubov iz srednje Evropež so se Skorbljani letos mudili že drugič in se v miru pripravljali na bližajoče se nadaljevanje prvenstva v 1. MNZ Ptuj. Priprave so potekale od četrtka do nedelje, kar je zadostovalo, da je moštvo naredilo velik korak k izpopolnjevanju moštvenega duha. Seveda so v klubu postorili vse, da odigrajo tudi kakšno prijateljsko tekmo z drugimi gostujočimi moštvi v hotelu.
V petek so tako odigrali srečanje s članom 1. lige MNZ Maribor NK Radlje, na katerem
ni bilo zadetkov. Svoj debi je imel novinec David Veselič, ki je že nakazal svoje kvalitete in Radeljčane v nekaj situacijah spravljal v obup s svojimi obrambami. Naslednji dan je Skorbo čakal nov tekmec, tre-tjeligaš Malečnik, v katerem delujejo Trenevski, Simeuno-vic in drugi. Igralci Skorbe so srečanje minimalno izgubili.
»Z zadovoljstvom lahko povem, da česa takega od svojih varovancev nisem pričakoval v tej fazi priprav, saj se niso ustrašili prve tekme ter tekmeca, ki je imel pred tem srečanjem že odigrani dve tekmi. Naši igralci so igrali dobro, pokazali so željo in srčnost na terenu, za kar
jim lahko samo čestitam,« so bili prvi vtisi trenerja Skorbe Igorja Levstika, ki je zadovoljen s pripravami: »Vsak igralec posebej si je zaslužil odlično oceno, tudi novi vratar Veselič, ki je pokazal, iz kakšnega testa je. S skupno oceno bi te priprave označil za izjemno uspešne, tako po gostoljubju domačinov v hotelu ter v samem mestu kot tudi po zaslugi vodstva kluba in igralcev, ki so ustvarili pravi timski duh. Upam, da bomo prihodnje leto ponovno obiskali Medulin, tudi s tistimi šestimi igralci, ki so tokrat manjkali.«
PG
Nogometaši in strokovno vodstvo NK Skorba na pripravah v Medulinu
KBV Ptuj • Nepogrešljivi 2011
Promocija mojstrov, mojstrskih kandidatov in zaslužnih članov
Nepogrešljivi 2011
V petek, 25. februarja, je v Kikboks centru Ptuj že deveto leto zapored potekala promocija mojstrov borilnih veščin, mojstrskih kandidatov in zaslužnih članov Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so jo organizatorji poimenovali Nepogrešljivi 11. Poudariti velja, da KBV Ptuj deluje že 36. leto! Nepogrešljivi zato, ker so vsi ti člani tekom vseh let ostajali lojalni klubu in so vedno in še skrbijo za ugled kluba. V centru se je zbralo veliko število članov od ustanovitve kluba leta 1975 pa vse do danes, tako da so bili prostori že skoraj premajhni. Povabljeni so bili člani KBV Ptuj in člani KBV Ormož, Murska Sobota, Kranj in Stražišče, ki izhajajo iz šole borilnih veščin, ki jo vodi Vladimir Sitar.
Po treningu, ki sta ga to leto vodila Vladimir Sitar in Leon Kaučevič, so se v dvorani zbrali vsi prisotni in začel se je sklepni dogodek prireditve. V imenu predsednika KBV Ptuj dr. Zoltan Mileta (bil je službeno odsoten) je pozdravni govor imel član upravnega odbora KBV Ptuj in direktor informiranja Franc Slodnjak. Nato je besedo dobil glavni inštruktor kluba Vladimir Sitar, ki je vodil prireditev do konca.
Posebna priznanja so iz rok članov UO prejeli naslednji mojstri, mojstrski kandidati in zaslužni člani: Desa Repič, Vladimir Sitar, Izidor Janžekovič, Branko Fidler, Denis Šamperl, Branko Pečar, Timi Sitar, Matej Serdinšek, Branko Fidler, Seba-stjan Zinrajh, Aleš Mlač, Branko Breg, Drago Rus, Damjan
in Leon Kaučevič, Edvard in Danilo Korotaj, Dušan Pavlica, Silva in Aleš Skledar, Adriana Korez, Edvard Štegar, Maja, Majda in Franc Ozmec, Milan Brumec, Aleš in Boris Grego-rec, Franc Slodnjak, Slavica Bedenik, prof. Franc Vrbančič, Magda Strmšek, Matic Bedenik in Renata Kozel.
Sledil je najbolj slavnosten trenutek večera, in sicer podelitev črnih mojstrskih pasov novim mojstrom kluba. Častni črni pas je iz rok glavnega inštruktorja Vladimirja Sitar (črni pas, 7. DAN) letos prejel Mehmedalija Mujanovič.
Po podelitvi so si prisotni nazdravili in se dogovorili, da se na tej tradicionalni prireditvi v naslednjem letu vidijo še v večjem številu.
Franc Slodnjak
Borilne veščine
Polonca Zorman osvojila 3. mojstrsko stopnjo
Na Akademiji bojevniških veščin (ABV) Ptuj so se ob koncu sezone zvrstila izpitna polaganja za nazive in pasove v borilnih veščinah pred izpitno komisijo, ki ji je predsedoval Silvester Vogri-nec, mojster borilnih veščin (6. DAN), strokovni vodja društva, mednarodni inštruktor (renshi) in podpredsednik komisije za pasove pri Karate zvezi Slovenije. Polonca Zor-man je osvojila tretjo mojstrsko stopnjo (3. DAN) v japonskem karateju, kar do sedaj na Ptuju ni uspelo zabeležiti še nobeni športnici, Andrej Satler pa je postal mojster ai-kida (1. DAN).
Polonca Zorman je vsestranska športnica, saj ima zraven črnega pasu v karateju še mojstrske nazive v aikidu (2. DAN), iai-doju (2. DAN), ken-du (1. DAN) in ken-jutsu (1. DAN). Borilne veščine je začela vaditi na ABV Ptuj leta 2001. Večkrat je nastopila na tekmovanjih v karateju, iai-doju in ken-jutsu. V japonskem mečevanju je bila leta 2003 državna prvakinja KenZS med članicami v iai-doju in viceprvakinja v kendu. Leta 2002 je zmagala v iai-doju na božično-novole-tnem turnirju v Velenju. V ka-rateju je l. 2005 osvojila zlato
Foto: Roby Wong
Polonca Zorman (levo) je osvojila črni pas 3. DAN v karateju, Andrej Satler pa 1. DAN v aikidu.
medaljo na 9. mednarodnem pokalu v Ljutomeru v borbah med članicami. Velikokrat je nastopila tudi na demonstracijah borilnih veščin (Aaro-nove viteške igre v Ormožu, mednarodni memorial ju-jutsa v Mariboru, na raznih karate turnirjih, športnih prireditvah in prezentacijah po osnovnih in srednjih šolah). Polonca je tudi predsednica društva ABV. Njeno najljubše orožje so noži sai, ki jih je promovirala filmska Elektra, Andrej Satler je na ABV
začel s treningi l. 1994, kjer je vadil z občasnimi prekinitvami. Udeležil se je prvega slovenskega tekmovanja v aikidu l. 1995 ter osvojil 3. mesto. Leta 1997 je z oranžnim pasom (4. kyu) nastopil na državnem prvenstvu KenZS v kendu in zasedel 5. mesto. Istega leta je osvojil 1. mesto v aikidu, in sicer v disciplini ninidori na mednarodnem pokalu ABV na Ptuju. Udeležil se je številnih demonstracij na raznih športnih prireditvah.
Vlado Novak
Foto: FS
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (15. del)
Udeležil sem se »AFS vikenda«
Nekega januarskega dne sem prejel pismo, v katerem je bilo vabilo: AFS društvo v mestu Lomira me je povabilo na »AFS vikend«. Imel sem velika pričakovanja, saj sem želel spoznati veliko novih prijateljev. V pismu je pisalo, da bodo gostitelji poskrbeli za zabavo in veliko družabnih dejavnosti.
Dijaki na izmenjavi s svojimi »začasnimi gostitelji«
Foto: Aljaž Jelen
Od tod in tam
Ptuj • Kurent pustni kralj
V Park hotelu Ptuj so v pustnem času odprli razstavo slik in kipov umetnika Borisa Žoharja. Ptujskega slikarja in avtodidakta, ki ga likovni kritiki uvrščajo med uveljavljena slikarska imena, je lik kurenta zaznamoval za vse življenje. S tem motivom se je tako predstavljal na mnogih razstavah, nekaj utrinkov iz njegovega umetniškega opusa pa je tokrat na ogled tudi v omenjenem hotelu.
Polona Ambrožič
Ptuj • Pustno tudi v knjižnici
Mnogim prireditvam v času pusta so se pridružili tudi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Med 1. in 8.
marcem so namreč v študijskem oddelku ponudili na ogled gradivo, povezano s pustom, iz zbirk tega oddelka. V mladinskem oddelku pa so na svoj račun prišli najmlajši, ki so lahko 3. marca obiskali posebne pustne pravljice z jogo, imenovane Pust masten okrog ust. Na uricah, ki sta jih kot vedno vodili Liljana Klemenčič in Sonja Trplan, so bile tokrat zaželene maske, med katerimi so bile najboljše tudi nagrajene.
Polona Ambrožič
Ptuj • Pustno ustvarjalno
V Hotelu Mitra so med 27. februarjem in 4. marcem potekale pustne delavnice z Marijo Rizman.
Udeleženke so izdelovale rože in druge dele za pustne okraske - duhe. Njihova mentorica Marija Rizman iz Nove vasi pri Markovcih, ki se s tem ljubiteljsko ukvarja že vrsto let, je svoje znanje veselo predajala naprej in pod spretnimi rokami je nastajalo pisano pustno okrasje izkreppapirja. »Uporabiti je treba trši kreppapir, iz katerega vrežemo listi, nato pa preprosto oblikuješ, zložiš in zvežeš,« je pojasnila Rizmanova.
Polona Ambrožič
Končno je prišel četrtek, dan odhoda. Po prihodu iz šole so me moji starši gostitelji odpeljali v Lomi-ro. Ta je od mojega doma oddaljena kakšno uro vožnje. Mesto je po velikosti približno takšno kot Sheboygan Falls, kjer živim. Podaljšanega vikenda sta bili deležni še Floriane iz Francije in Conni iz Avstrije. Obe sta v ZDA dijakinji na izmenjavi, tako kot jaz. Vsi trije smo bili pred srečanjem v Lomiri med sabo popolni tujci, saj se pred tem nismo poznali. A že po prvih minutah smo postali prijatelji.
Vsak od nas je bil nastanjen pri svoji gostujoči družini. Sam sem bil nastanjen pri družini Connell. V tej družini imajo dve hčeri moje starosti Erin in Molly. Živijo v večji družinski hiši. Vsi člani družine so me prisrčno sprejeli v svoj dom. Po seznanitvi s člani družine sem skupaj s svojo gostiteljico odšel v šolo, ki jo obiskuje. S sabo sva vzela športno opremo, saj je bila na programu naša prva aktivnost - mali nogomet. Tam sem spoznal še več novih ljudi. Najbolj sem se sprijateljil z Zekom. Ta mi je povedal, da je mali nogomet v zimskem času med sošolci zelo priljubljen in ga pogosto igrajo tudi izven šole. Zvečer ob večerji sem se podrobneje predstavil gostujoči družini. Z zanimanjem so poslušali predstavitev Slovenije in Ptuja.
V petek zjutraj sva se z Erin odpravila v šolo k pouku. Šolske ure so hitro minile. Tudi čas med odmori je bil vse prekratek, saj sem želel spoznati čim več novih ljudi ter z njimi izmenjati kakšno besedo. Po koncu pouka mi je moja gostiteljica Erin razkazala prostore
šole. Zvečer smo se vsi dijaki na izmenjavi skupaj s svojimi gostitelji udeležili košarkarske tekme. Med tekmo je bilo navijanje v dvorani zelo bučno. Tudi mi smo se glasno pridružili navijanju za domačo ekipo.
Po tekmi nas je dijakinja, ki je gostila Conni iz Avstrije, povabila na svoj dom na druženje. Že ob prihodu na dvorišče sem opazil, da tukaj prebivajo premožni ljudje. Po seznanitvi z domačimi se je nato izkazalo prav to. Razkošna hiša, opremljena z večjim zunanjim jacuzzijem, v notranjosti hiše pa savna in še mnogo drugih luksuznih stvari. Vse to smo lahko v miru uporabljali. Bili smo deležni vsega razkošja, ki ga je ponujala gostujoča družina.
Moj prijatelj Zeke je za sobotno popoldne imel v načrtu, da me odpelje na smučišče. Tam sva bordala - jaz prvič v življenju. Dobro opremljena
sva prišla na smučišče Sunburst. Prijatelj je že pretkan bordar, sam pa še borda doslej nisem uporabljal, čeprav znam smučati. Pokazal mi je tehniko bordanja ter me v kratkem opozoril na moje napake. Vse njegove napotke sem vzel zelo resno. Postopoma sem le dojel, v čem je umetnost bordanja. Popoldan sem bil na smučišču z bordom že skoraj pravi profesionalec. Bordanje sem sedaj spoznal precej bolje, kot sem bil z njim seznanjen pred tem. Mislim, da so užitki vožnje z bordom bili zame celo večji kot pri smučanju. S tem športom se bom še srečal - če ne tukaj v ZDA, pa doma v Sloveniji.
Kljub popoldnevu na smučišču in manjši utrujenosti smo odšli zvečer vsi udeleženci vikenda v disko klub. Tako smo večer skupaj preživeli v klubu, ki je namenjen samo dijakom med 14 in 19 letom. Klub se imenuje »Ni-
ght Storm Party«. To je potujoča diskoteka, ki gostuje vsak teden v drugem mestu. Ta teden se je ustavila v bližnjem večjem mestu Fond du Lac. Domačini z mano vred vedno z nestrpnostjo čakajo ta dan. Zbralo se nas je pet fantov in šest deklet, nato pa smo vstopili v klub. Pred vhodom in v njegovi bližini nisem zaznal mladostnikov, ki bi tam čakali polnoč in pili s seboj prine-šeno alkoholno pijačo - to bi policija strogo kaznovala. Pred vhodom v klub so nas temeljito pregledali - trikrat preverili osebni dokument ter nas še pregledali z detektorjem za kovine.
V	klubu je bila velika množica vrstnikov - mladostnikov. Vanj nimajo vstopa starejši od 19 let. Tudi alkohola ne prodajajo tam, niti nisem zaznal vonja po njem v zraku.
Zabava je bila čudovita, veliko je bilo glasbe, plesa in veselega vzdušja. A kaj ko vse lepo hitro mine. Prišla je polnoč, ko so klub so zaprli. Pot smo nadaljevali h gostiteljem Floriane iz Francije, kjer smo preživeli se nekaj ur. Še naslednje dni smo obujali spomine na nepozabni dan, ki smo ga preživeli skupaj z novimi prijatelji.
V	nedeljo dopoldne sem počasi pospravljal svoje stvari in misli. Nič si ne morem, ko me spet obišče misel, da ko te Američani enkrat vzamejo za svojega, so ti odprta vsa njihova vrata. To sem spet občutil na svoji koži.
Popoldne sta me prišla iskat moja tukajšnja starša in me odpeljala nazaj v domače okolje. Že naslednji teden me spet čaka podaljšan vikend z drugimi dijaki na izmenjavi,
med drugimi ljudmi in v drugem okolju. Upam, da bom spet spoznal tako prijazne in dobrosrčne ljudi.
Ta konec tedna se bom spet srečal s Slovenci v Sheboyga-nu. Z njimi bom preživel celo nedeljsko dopoldne. Zaželeli so si namreč, da jim predsta-
vim kraj, iz katerega prihajam, ter da jim predstavim današnji čas v Sloveniji. Z vso prinešeno literaturo iz Slovenije bom z lahkoto predstavil naš kraj, našo domovino ter jim predstavil tudi pustni čas na Ptuju, ki se ravno izteka.
Aljaž Jelen, Sheboygan Falls -
Okoli sveta - Iran (69) • Piše: Filip Kovačič
Samooklicani vodnik Joe
Iranci se družijo v čajnicah.
Foto: Filip Kovačič
nico. Zahodnjakov je bilo v tem času tako malo, da smo se vsaj za nekaj časa počutili, kot da nas vsi opazujejo in želijo stopiti v stik z nami. Punce so se predstavile kot študentke in amaterske filmske igralke?! Ko smo počasi srebali bel iranski čaj in se pogovarjali, se je kar naenkrat zelo ohladilo. Rečna struga je še dodala občutek hladu. Čajnica je bila namreč na zelenem otoku sredi reke Zayandeh. Čez dan je bilo prijetno toplo, celo vroče, medtem ko se je zvečer temperatura drastično spustila za več kot 20 stopinj. „Filmske igralke" so se poslovile, tudi Joe se je obotavljal in nam želel voščiti lahko noč. Za trenutek sem se se obrnil k njemu in mu namignil, da pride bližje. Želel sem ga malce povprašati ...
Nadaljevanje prihodnjič
Študent Joe, kot se je predstavil, nas je spremljal po Isfahanu. Zdelo se nam je zanimivo imeti študenta, ki obvlada angleščino in nas lahko spozna z življenjem, ki ga živi mlajša generacija. Tako na zunaj je za nas tujce vsakdanje življenje v Iranu delovalo predvsem dolgočasno. Nikjer nobenih gostiln, nikjer diskotek, pubov, nobenega alkohola. V kinodvoranah so vrteli predvsem iranske filme in le peščici zahodnih je uspelo priti skozi močno cenzuro. Za druženja so ostale, tako se nam je zdelo, le čajnice in restavracije, kjer je glavni dogodek sreba-nje čaja in kajenje vodne pipe. Po dveh tednih smo „hočeš-no-češ" začeli pogrešati pritikline zahodne civilizacije. Rečeno nam je bilo, da se za zidovi hiš dogajajo povsem enake zabave kot na Zahodu. Z alkoholom, zahodnjaško popularno glasbo in tudi drogami ...
Joe nas je vodil od čajnice do čajnice, vmes smo se ustavili še v slaščičarni. Iranci imajo izvrstne sladice in med njimi je tudi baklava, ki si jo lastijo predvsem Turki. Sladic je nešteto vrst in vse, kar sem jih poskusil, so imele eno značilnost - bile
so resnično zelo sladke. Preveč za moj okus.
V naslednjem lokalu, kamor nas je samooklicani vodič Joe odpeljal, naj bi imeli odlično perzijsko kuhinjo. Seveda je Joe takoj stopil v akcijo in se pogovoril z natakarjem. Prinesli so nam lepo okrašene jedilne liste, vendar si z njimi nismo mogli kaj početi. Bili so spet v faršči-ni. Zanimivo! Odkar smo hodili naokrog z Joejem, smo dobivali menije v nam neznanem jeziku in vedno je bil na vprašanje, ali nam lahko prinesejo še jedilni list v angleščini, odgovor, da jih nimajo. In tudi cene so se naenkrat precej povišale ... Očitno je Joe, ki smo ga seveda zmeraj počastili in mu plačali hrano in pijačo, dobival še dodatno nagrado od lokalov, saj smo nevede plačevali več, kot bi morali. Še vedno je bilo, za naše razmere, vse poceni, zato se nismo pretirano razburjali. Vendar se nam Joe ni zdel več tako pristen kot na začetku. Zmenili smo se, da bomo odslej previdnejši in sami naročevali jedačo in pijačo, Joe pa bo še vedno lahko hodil z nami. Tudi zaradi njega smo na ulici srečali nekaj deklet, ki so nas povabile v čaj-
Študentke? Amaterske igralke?
Foto: Filip Kovačič
Obrtniki delajo kar na ulicah
Foto: Filip Kovačič
Poslovno svetovanje • Skrivnost in zakon privlačnosti...
Skrivnost v poslu, blaginji, zdravju, odnosih in sreči ... skrivnost v življenju
Prav gotovo vas je večina že slišala za knjigo Skrivnost (The Secret); nekateri ste morda imeli priložnost, da ste si ogledali film.
Tisto, kar film Skrivnost razkriva kot skrivnost, se imenuje zakon privlačnosti (po angleško Law of Attraction), in to, kar »učitelji« razkrivajo kot skrivnost, ki ni bila poznana širšim množicam, je v krogu ljudi, ki berejo knjige o osebni in duhovni rasti, že dolgo časa poznano, le da je v filmu vse skupaj malo lepše in bolj barvito povedano.
Kar razkriva film Skrivnost, lahko najdemo v knjigah mnogih avtorjev. Poiščite kakšno, preberite jo in kmalu vam bo vse jasno.
Vse zapisano lahko enostavno strnemo v tri alineje:
- v svoje življenje privlačimo tisto, kar si v mislih predstavlja-
mo,
-	marsikatero orodje na poti do naše osebne, duhovne in finančne rasti nam je že na voljo ter je na dosegu naših rok, vendar mi »rešitve« ne prepoznamo ali pa je ne želimo videti, saj bi sami morali spremeniti določene stvari pri sebi,
-	ljudje si pogosto želijo takšno rešitev, da njim ne bo treba ničesar storiti. Toda tako ne gre - vse začne pri nas samih!!!
Ne glede na stopnjo vaše rasti, naj gre za poslovno ali osebno, velja upoštevati šest zlatih pravil, ki jih mnogi svetovalci v praksi uporabljajo kot motivacijske vzvode:
Fokusiraj se na to, kar želiš,
ne na tisto, česar ne želiš.
O čemerkoli razmišljaš danes in karkoli danes čutiš, vse to ustvarja tvojo prihodnost.
Vsak je mojster svojega življenja.
Čemur se upiraš, to traja.
Ti si ustvarjalec svoje usode in svojega življenja.
Postavi se v stanje, v katerem želiš biti in to se bo uresničilo.
Če imamo jasno vizijo, točno določen cilj in če vemo, kam gremo, potem nas oblaki na naši poti ne bodo ovirali, še manj ustavili; vzpostaviti nam je namreč uspelo dober sistem, ki temelji na zaupanju v nas same - tako je v teh primerih naš notranji jaz močnejši in pozna
pravo pot.
»Ko sem se začel resnično imeti rad, sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti na pravem mestu in v pravem času in da je vse, kar se dogaja, pravilno - od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje zaupanje.« - Charlie Chaplin, sebi za 70. rojstni dan.
Povzetek sledi:
Vse je mogoče. Prav vse.
Arhitekt svojega življenja si, ustvari si tako, da boš po mehkem hodil in na toplem spal.
Srečen in zadovoljen.
Maria Cvrtila, mag.
posl. in ekon. ved GSM: 031 708 026
Na valovih časa
Torek, 8. marec
Danes goduje Janez. Danes je dan žena.
1856 se je rodil Italijanski skladatelj Ruggerio Leoncavallo. 1815 so v Ljubljani sklenili, da imenujejo nov drevored po avstrijskem guvernerju Krištofu Lattermanu.
1894	je avstrijski minister Madeyski obljubil, da bo vlada podprla ustanovitev slovenske gimnazije v Celju.
1895	je bilo v Trnovskem gozdu eno prvih smučarskih tekmovanj v srednji Evropi.
1916 se je utrgal z Mojstrovke snežni plaz in pod seboj pokopal nekaj sto ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez 1611 metrov visoki Vršič v Trento.
1928 je izšel v Italiji zakon, ki je prepovedal dajati novorojencem »smešna«
imena. Slovenski otroci na Primorskem so odtlej morali imeti italijansko
osebno ime.
Na valovih časa
Sreda, 9. marec
Danes goduje Frančiška.
1749 se je rodil Honore Gabriel Riqueti grof de Mirabeau, francoski državnik, revolucionar in soustvarjalec deklaracije o človekovih pravicah. 1814 se je rodil ukrajinski pesnik Taras Ševčenko. 1831 so ustanovili v Franciji tujsko legijo.
1842 so premierno izvedli V Milanu Verdijevo opero Nabucco. Zbor sužnjev iz tega dela je kmalu postal neuradna italijanska himna. 1862 je bila med državljansko vojno v ZDA prva bitka med oklepnima ladjama v pomorski zgodovini. Bitka je bila pri Hapton Roadsu. 1918 je stopil na ruska tla pri Murmansku, na skrajnem evropskem severu, prvi angleški vojaški oddelek za intervencijo po revoluciji boljševikov. 1934 se je rodil ruski letalski častnik in vesoljec Jurij Aleksejevič Gagarin. 27. 3. 1968 je blizu Moskve strmoglavil z letalom. Četrtek, 10. marec Danes goduje 40 mučencev.
1762 je začel filozof Voltair kampanjo za versko strpnost in reformo francoskega kazenskega zakonika. 1772 se je rodil nemški pisatelj, filozof Friedrich Schlegel. 1876 je rekel po telefonu Alexander Graham Bell svojemu asistentu: »Mister Watson, pridite sem, rad bi vas videl.« To so bile prve besede prenesene po telefonu.
1892 se je rodil francoski skladatelj Arthur Honegger. 1899 so začeli Izdajati v Franciji državna vozniška dovoljenja. Do tedaj je lahko avtomobil vozil vsak, kl si je to upal. 1910 so na Kitajskem odpravili suženjstvo. 1912 je Sun Jatsen obnovil kitajsko nacionalno ljudsko stranko Kuomintang kot socialno revolucionarno ljudsko stranko. Petek, 11. marec Danes goduje Krištof. 638 je umrl jeruzalemski patriarh Sofornij. 1544 se je rodil Torquato Tasso, eden največjih Italijanskih pesnikov vseh časov (ep Osvobojeni Jeruzalem, pastirska Igra Aminta). 1775 je umrl francoski komedlograf opat Claude-Henri de Fusee Volse-non, pisec galantnih komedij, zelo priljubljen pri gledalcih. 180G se je rodil francoski romantični slikar In grafik Louis Baulanger. 1812 je dobilo špansko kraljestvo med vojno za neodvisnost, ki seje začela proti cesarju Francozov Napoleonu L, prvič liberalno ustavo. 1938 so nemške čete v noči na 12. marec prekoračile avstrijsko mejo. Nacistična Nemčija je čez dva dni razglasila priključitev republike Avstrije. 1941 je ameriški kongres sprejel zakon o posojilu In namenu, ki je dal predsedniku države pravico, da vojaški material proda, prenese, zamenja, posodi ali da v zakup vladi tiste države, katere obramba je po predsednikovem mnenju pomembna za varnost ZDA. Sobota, 12. marec Danes goduje Gregor.
1365 je vojvoda Rudolf IV. podpisal ustanovno listino dunajske univerze. 1912 je ameriški kapitan Albert Berry opravil prvi skok s padalom Iz letala.
1930 je odšel Indijski bojevnik za neodvisnost Mahatma Gandhi s skupino najzvestejšlh privržencev na solni pohod. 1938 je nemška vojska zasedla Avstrijo.
1945 je v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen umrla Ana Frank, deklica, ki se je med okupacijo Nizozemske z družino skrivala na podstrešju in med tem pisala dnevnik.
2001 so princ Aleksander Karadordevič in člani njegove družine dobili listine o vrnitvi jugoslovanskega državljanstva. 2003 sta ostrostrelca iz vladne palače na Nemanjevi ulici ubila 51-letnega srbskega premiera Zorana Dindiča. Nedelja, 13. marec Danes goduje Kristina.
1781 je nemški opazovalec zvezd William Herschel odkril planet Uran. 1928 je pri Los Angelesu v ZDA popustil velikanski jez. Umrlo je 400 ljudi. 1969 je začela veljati konvencija o odpravi vseh razlik rasnega razlikovanja.
1979 so države Evropske skupnosti uvedle skupno obračunsko denarno enoto eku, ki je sčasoma postala današnji evro. 1990 so v SZ odpravili z ustavo določeno vodilno vlogo Komunistične partije.
2001 so potrdili v Franciji prvi primer slinavke in parkljevke v celinski Evropi.
Ponedeljek, 14. marec
Danes goduje Matilda.
1804 se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss starejši, ki je skladal
predvsem polke in koračnice.
1823 se je rodil francoski pesnik Theodore Banville.
1835 se je rodil italijanski astronom in senator Giovanni Virginio Schia-
parelli, ki je s poročili o skupinah ravnih črt na Marsu povzročil ugibanje o
morebitnem obstoju življenja na tem planetu.
1847 se je rodil brazilski romantični pesnik Antonio de Castro Alves, ki so
mu zaradi naklonjenosti abolicionizmu nadeli vzdevek Pesnik sužnjev.
1854 se je rodil nemški bakteriolog, utemeljitelj moderne kemoterapije
Paul Erlich.
1879 se je rodil v Ulmu židovskim staršem nemško-ameriški fizik Albert Einstein, ki velja za največjega fizika po Isaacu Newtonu.
AvtoD£OM
Za evropske in kitajske kupce
508 so pri Peugeotu načrtno razvijali za evropske in kitajske kupce, ker slednji še posebej prisegajo na njihove izdelke. Petica v oznaki je posledica dejstva, da gre za naslednika modela 407 in 607, med katera se uvršča po velikosti in prestižu. 508 je na voljo kot klasična štirivratna limuzina ali kot kombi, ki mu pri Peugeotu tradicionalno pravijo SW. V novi model so vgrajeni e-HDi stroji s sistemom stop&start nove generacije in tudi hibridna tehnika.
Francozi so bili skoraj dvajset let brez modela, ki bi za začetno številko uporabljal petico, a zdaj je tu in nadaljuje s tistim, kar sta včasih pomenila 504 in 505: kakovost, preprostost in učinkovitost. Oblika vozila je na račun tega sicer izgubila tisto drznost, ki smo je bili vajeni pri tej znamki, zato pravimo, da je spremenjeni oblikovalski pristop, ki ga je pred letom dni začela študija SR1, precejšnja oddaljitev od ustaljenih hišnih smernic. 508 izraža enostavnost brez agresivnosti, česar bodo očitno veseli Kitajci, ki tokrat predstavljajo ogromen trg, na katerem se ta peugeot prodaja. Da ne bo pomote, avto je dovolj eleganten, le nekateri elementi, kot recimo preprosta navzgor zavihana ovalna maska ali zašiljena žarometa, so precej neizraziti. Bolj uglajen se zdi kombi SW, pri katerem bočna linija teče v loku in se konča brez nekih poudarkov.
V notranjosti 508 je zgodba povsem drugačna, ker je napredek v primerjavi s 407 in 607 zares ogromen in otipljiv. Delovno okolje je precej bolj „nemško" resno in prečiščeno (zgornji del armature spominja na tisto iz novega passata), kot smo vajeni pri francoskih proizvajalcih. Naj omenim, da je kombijeva notranjost zaradi serijske steklene panoramske strehe, ki se razteza po vsej dolžini kabine, bolj svetla kot v limuzini, steklena streha pa je tudi občutno zmanjšala težo avtomobila. Velika večina stikal za upravljanje vozila se je pri bolje opremljenih različicah preselila na večopravilni volanski
obroč, med novosti štejemo tudi nenavadno postavitev gumba za zagon motorja, ki se sedaj nahaja na levi strani volana, kjer je tudi stikalo elektronske ročne zavore. Tisto, kar zares zmoti, je premajhna količina odlagalnih prostorov v sprednjem delu kabine, saj skorajda ni mesta, kamor bi lahko odložili vse prepotrebne drobnarije, ki jih dnevno vozimo s seboj.
Tako za noge kot glave potnikov je prostor izdatno odmerjen, kar velja tudi za limuzino, kjer so oblikovalci našli kompromis med delno kupejevsko linijo strehe in prostorom za glave zadaj sedečih. Prtljažni prostor v osnovi ponuja limuzinskih 515 litrov, pri kombiju še 45 litrov več, s tem da te vrednosti veljajo za različice brez rezervnega kolesa, v nasprotnem primeru znaša prostor prtljažnika 42 litrov manj.
508 ponuja za doplačilo dnevne luči s tehniko LED-diod v žarometih, tako po smeri kot tudi glede samodejnega preklopa med zasenčenim ali dolgim svetlobnim snopom prilagodljive žaromete, na voljo so različni avdio sistemi, vmesnik bluetooth za povezavo z mobilnim telefonom, pošiljanje glasbenih programov s telefona na avdio napravo v vozilu ali wi-fi, ki poskrbi za internetni signal. Elektronska stabilizacija je nadgrajena z zadrževalnikom avtomobila na klancih za lažje speljevanje in samodejno parkirno zavoro pri bolje opremljenih modelih.
Precej novega je na področju motorjev z varčevalno tehniko. V sodelovanju z nemškim BMW Francozi tržijo 1,6-litrski bencinski motor, ki je na voljo s 120 KM in robotiziranim šeststo-penjskim menjalnikom ali ob pomoči turbine s 156 KM. Na voljo so tudi turbodizelski stroji: 1,6 HDi (112 KM), 2,0 HDi (140 KM), 2,0 HDi (163 KM) in športno nastrojeni 2,2-litrski GT, ki razvija 204 KM ob 450 Nm navora. Tisti kupci, ki bodo naročili različico GT, bodo dobili tudi drugačno prednjo premo s podvojenimi trikotnimi vodili, prilagodljivo blaženje, vzmetenje in prestavni program samodejnega menjalnika, kjer so največje spremembe opazne ravno pri nižji porabi goriva.
Peugeotovim inženirjem je kot že omenjeno uspelo zmanjšati težo vozila z uporabo trdnih jeklenih pločevinastih delov, ki so omogočili tudi večjo trdnost karoserije, pri Peugeotu pa k zmanjšanju teže pripomorejo tudi magnezijev nosilec armaturne plošče ali prtljažna vrata iz umetne snovi pri kombiju. Teža se je v primerjavi z modelom 407 pri različici SW zmanjšala za 45 kilogramov in pri limuzini za 25 kilogramov.
Limuzino izdelujejo tudi na Kitajskem, kjer ima Peugeot velike ambicije, tovarna pa računa, da bo letos prodala 120.000 vozil.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Laktozna intoleranca
Motnjo prebave mlečnega sladkorja imenujemo strokovno laktozna intoleranca. Lahko bi ji rekli mlada motnja, saj prvi zapisi segajo v obdobje okrog leta 1960.
Laktoza ali mlečni sladkor je ogljikov hidrat, ki je sestavljen iz glukoze in galaktoze. Poleg mleka jo vsebujejo tudi drugi mlečni izdelki in številna druga živila, kjer se laktoza uporablja kot dodatek.
Ker cela molekula laktoze ne more prehajati iz črevesja v kri, se mora najprej v tankem črevesu razcepiti na glukozo in galaktozo,ki lahko preideta v krvni obtok. Da se laktoza razcepi, je potreben encim laktaza, ki je prisoten na celicah sluznice črevesa. Kadar je laktaze malo ali je ni, je razgradnja mlečnega sladkorja motena. Takrat govorimo o laktozni intoleranci ali motnji prebave mlečnega sladkorja. Nerazce-pljena laktoza (mlečni sladkor) ostaja v debelem črevesu, kjer jo začnejo prebavljati črevesne bakterije, pri čemer nastajajo plini in kratkoverižne maščob-ne kisline. Hkrati neprebavljena laktoza (mlečni sladkor) sama poveča izločanje vode in elektrolitov v črevesje. Vse to povzroča neprijetne prebavne težave, ki se kažejo kot napihnjenost, želodčni krči in
driska.
Za ljudi je poponoma normalno, da pride do upada sposobnosti presnavljanja laktoze po obdobju dojenja. Laktozna intoleranca torej ni motnja, ampak normalno stanje. Vsaj v določeni meri jo ima kar 75 % svetovnega prebivalstva.
Odrasli se torej delimo na dve skupini. To je na tiste, ki mlečnega sladkorja ne prenašajo, kar je normalno stanje, in tiste, ki laktozo prenašamo brez težav. Slednji smo nosilci mutacije, ki nam omogoča, da je v našem črevesju prisoten encim laktaza tudi v odraslem obdobju.
Na tem mestu je treba omeniti še, da laktozna intoleranca ni enako kot alergija na mleko, pri kateri gre za nenormalen odziv na določene mlečne beljakovine in ne na mlečni sladkor!
Znane so tri oblike laktozne intolerance.
Primarna laktozna intole-ranca je normalno stanje, o njej pa govorimo takrat, ko do nje pride po obdobju dojenja.
Sekundarna laktozna intole-
> I
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
ranca je večinoma prehodna in je posledica okužb črevesja ali drugih črevesnih bolezni in je najmanj pogosta.
Prirojena laktozna into-leranca pa je genska nepravilnost, kjer gre za popolno odsotnost encima laktaze. Tu se težave pojavijo takoj po rojstvu, ker novorojenček ne prenaša niti materinega mleka. Včasih so novorojenčki s to motnjo umirali, danes pa so na voljo mlečne formule brez mlečnega sladkorja, ki dojenčkom zagotavljajo normalno prehranjenost.
Laktozna intoleranca danes ni življenjsko nevarna (razen za dojenčke, če je ne diagno-sticiramo) in ne predstavlja grožnje za zdravje, zato so ukrepi usmerjeni predvsem v preprečevanje ali omilitev simptomov. Neprijetne težave
v prebavilih se pojavijo že 30 minut po zaužitju (krči, slabost, napihnjenost, vetrovi in driska).
Laktoza (mlečni sladkor) je sestavni del mleka in nefer-mentiranih mlečnih izdelkov. V fermentiranih (jogurt, kefir, siri) pa večino laktoze presno-vijo mlečno-kislinske bakterije. Laktoze je v teh izdelkih manj in jo laktozno intoleran-tni večinoma dobro prenašajo. Ob tem ne smemo pozabiti, da se laktoza dodaja številnim živilom za izboljšanje okusa. Najdemo jo v hrenovkah, pašteti, margarini in tudi v zdravilih.
Če vam mleko povzroča težave in si življenja brez mleka ne predstavljate, si uživanje živil, ki vsebujejo laktozo, privoščite večkrat na dan v majhnih količinah. Lahko posežete po mleku, ki mu laktozo industrijsko odvzamejo. Na voljo pa imate še pripravke z vsebnostjo laktaze (encim, ki razgradi laktozo). Kupite jih lahko v lekarni, jemati pa jih morate na začetku obroka, ki vsebuje laktozo (ne jemljite ga na prazen želodec).
Posledice neprebavljene laktoze so lahko nadležne, vendar ni potrebe, da bi bila ob današnjih možnostih laktozna intoleranca razlog za izogibanje mleku in ostalim izdelkom, ki laktozo vsebujejo.
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Trajnice na vrtu
Ko se zemlja odtali (upamo, da bodo kurenti le pregnali zimo), je čas za razsajanje trajnic na okrasnem vrtu. To počnemo vse do takrat, ko pričnejo poganjati. Potem jih vse do jeseni ne moremo več obnavljati, razsajati.
Pogosto z nazivom trajnica poimenujemo napačne rastline. To so samo tiste rastline, ki brez težav prezimijo na prostem. Če moramo rastlino pozimi seliti na toplo, v naših podnebnih razmerah ni trajnica. Zakaj vas opozarjam na to? Ker se pri nas pogosto pojavljajo katalogi, ki nekatere rastline tako imenujejo, kljub temu da to niso. Res se zgodi, da rožmarin, pasijonka, celo kamelija kakšno zimo preživita, vendar ožgani listi, vsakoletno ponovno poganjanje iz tal ni v okras rastlini. Če rastlina preživi na prostem na Primorskem, jo tam lahko imenujejo trajnica, pri nas pa ne.
Trajnice so zelnate rastline, nekatere čez zimo povsem izginejo, druge tudi pozimi obdržijo listje. Da bomo z njimi zadovoljni, jim moramo nameniti pravo mesto na svojem vrtu. Nekatere so primerne za senco, druge za sonce, tretje potrebujejo vedno vlažna tla. Če jim ne damo tega, kar potrebujejo, ne bodo uspevale.
Ravno pri trajnicah se pogosto dogaja, da jih sadimo na napačna mesta. Ker bodo zdaj mnogi rastline razsajali, pri tem pa jih vedno delimo tudi med sosedi, je zelo pomembno, da se pred sajenjem prepričate, poučite, kje bodo podarjene rastline lepo uspevale.
Foto: Miša Pušenjak
Drugo, kar je pomembno, je prostor, ki ga potrebujejo. Poglejte si, kako velika je zrasla podarjena rastlina, in ji namenite dovolj velik prostor. Trajnice je sicer potrebno vsakih nekaj let obnoviti - jih razsaditi, nekatere pogosteje, druge manj pogosto. Zakaj bi si nakopali preveč dela. V letošnjem letu boste rastlino obdali z zastirko ali pa zraven nje posadili kakšno lepo enoletnico, drugo leto pa bodo trajnice že prekrile gredice. Zato jih ne sadite preblizu skupaj.
Pri izbiri mesta za sajenje bodite zelo pozorni, da jih ne sadite na mesta, kjer rada stoji voda. Posebej pozorni bodite na zimsko zastajanje vode. To se da zdaj lepo videti. Tam, kjer voda pozimi dolgo stoji, ko se sneg tali, bodo imele trajnice kratko življenjsko dobo. Gredico pred sajenjem globoko pre-kopljite, če pa boste posadili samo eno rastlino, prekopljite tisti del, ki je namenjen njej. Kasneje to ne bo več mogoče, rastline pa si želijo čim bolj rahla tla. Zemljo potem obogatite s kompostom (1,5 - 2 l/m2). Ta je lahko z domačega kompostnega kupa, lahko pa kompost kupite marsikje; tudi zemlja za balkonsko cvetje je v bistvu organska masa, ki nadomešča kompost. Ravno tako je uporabimo okoli 2 l/m2, pri tem pa jo pomešamo z zemljo z gredice, kamor bomo sadili rastlino . Z mineralnimi gnojili trajnic ne gnojimo.
Ko se trajnica izkoplje, se korenine očistijo zemlje, nato se rastlino dobro pregleda in poskuša korenine ločiti, jih razdeliti. Pri nekaterih vrstah to gre, pri drugih ne. V drugem primeru uporabite oster nož, da bo rez čim bolj gladka. Ena sadika naj ima en rastni vršiček, kar bo povsem zadoščalo za sosede. Seveda pa je lahko tudi nekoliko večja. Vendar se prav vse trajnice ne dajo deliti ali razrezati. Takšna je na primer pajčolanka oz. »šlajer« po domače. Če vidimo samo eno ko-reniko, potem razsajanje seveda ne bo uspešno. Te trajnice sejemo. In ravno zdaj je pravi čas, da se jih poseje. Izberemo primerno velike lončke; ni potrebno da so zelo veliki. Lahko jih napolnimo kar z vrtno zemljo, vendar sem jaz vsekakor pristaš tega, da sadike vzgojimo v nekoliko boljših razmerah, da torej izberemo kupljeno zemljo. V vrtni zemlji pogosto slabo kalijo. Če ste nabrali svoje seme, morate dati posejane lončke pogosto za teden ali dva dati v zamrzovalno skrinjo. Kupljeno seme pa je običajno primerno za setev. V vsak lonček poseje-mo dva do tri, včasih celo več semenk, odvisno od tega, katere rastline sejemo. Do vznika naj bodo na toplem, ko pa naredijo prvi pravi list, jih počasi prestavimo kar ven, na prosto, saj so trajnice in se morajo čim prej navaditi na slabše razmere. Res pa je, da jih damo nekam pod streho, da majhnih rastlin ne poškodujejo padavine, veter in podobno. Sadiko posadimo na stalno mesto junija, če pa takrat koreninski sistem še ne bo dovolj razvit, da bi jo potegnili iz lončka,, naj ostane v njem vse do oktobra. Poleti trajnic raje ne presajajte, saj jih morate potem veliko zalivati.
Miša Pušenjak
Pevec in frontman legendarne britanske zasedbe Rolling Stones Mick Jagger je izdal, da pospešen o pripravlja material za svoj novi samostojni studijski album. Album nastaja v Los Ange-lesu, pri snemanju pa mu med drugimi pomaga še ena velika legenda Dave Stewart iz dueta Eurythmics. Mick je svoj zadnji solo album Goddess in the Doorway izdal leta 2001. Pevec, ki šteje že 67 let, je letos prvič nastopil v živo
na podelitvi grammyjev. ®@®
Kanadska pevka Nelly Furtado se je odločila, da bo denar, ki ga je zaslužila leta 2007, ko je v nekem hotelu v Italiji nastopila na zasebni zabavi libijskega voditelja Moamerja Gadafija, darovala v dobrodelne namene. Pevka naj bi takrat za svoj 45-minutni nastop prejela kar milijon ameriških dolarjev. Pevka, ki je zaslovela s skladbo I'm Like a Bird, še ni razkrila, komu bo namenila svojo donacijo. Ni pa bila Nelly Furtado edina pevka, ki jo je libijski voditelj najel za nastop. Medznanimi glasbeniki, ki so nastopali za Gadafija, najdemo tudi naslednje izvajalce: Beyonce, Usher, Mariah Carey, Lionel Richie.
Člani skupine R.E.M., pevec Michael Stipe, kitarist Peter Buck in basist Mike Mills, bodo 8. marca (danes) na trgovske police poslali svoj novi že 15. studijski album, ki bo
nosil ime Collapse Into Now. Rockerji iz George so večino albuma posneli v znanem Hansa Studiu v Berlinu, »zaključna dela« pa dokončali v studiu Blackbird v Nashvil-leu. Producent albuma je bil znani Jacknife Lee, na njem pa gostujejo nekatera znana glasbena imena, kot so Patti Smith, Eddie Vedder iz zasedbe Pearl Jam in pop izvajalka Peaches. Predstavljen pa je že tudi prvi singel novega albuma, to je skladba s naslovom Mine Smell Like Honey za katero so že posneli videospot. R.E.M. so svoj zadnji album Acellerate izdali leta 2008.
Angleška rock zasedba Oasis, ki je bila ustanovljena leta 1991 in je v letu 2009 zaradi sporov med bratoma Gallagher razpadla, bo v daljni prihodnosti morda ponov-
več kot 5,5 milijona ljudi.
Skladba je v trenutku postala velika svetovna uspešnica, saj je zasedla prvo mesto v Belgiji, Kanadi, Danski, Finski, Novi Zelandiji in ZDA. Na albumu sta tudi dve skladbi, ki sta nastali v sodelovanju z Will.IAm-om (Big Fat Bass) in Ke$ho (Til The World Ends), ki bo najverjetneje tudi naslednji singel. Za produkcijo albuma so v glavnem poskrbeli Dr. Luke, Max Martin in Rodney Darkchild Jerkins.
Janko Bezjak
dem albumov. Kljub temu da se albumi med sabo razliku-
S svetovne tlasbm scene
Pevka Adele še naprej niza uspehe na svetovnih glasbenih lestvicah. Njen najnovejši studijski album nosi preprosti naslov 21 in že kar pet tednov vztraja na prvem mestu med najbolje prodajanimi albumi v Veliki Britaniji. Nič slabše pa se ne godi njenemu debitantskemu albumu iz leta 2008z naslovom 19, ki se je v prejšnjem tednu povzpel na drugo mesto uradne britanske lestvice. S tem je Adele postala prva izvajalka po zasedbi The Corrs, ki ji je uspela
uvrstitev na prvi dve mesti. Irski zasedbi The Corrs je to uspelo leta 1999z albumoma Talk On Corners in Forgiven, Not Forgotten. Adele pa še naprej osvaja svetovne glasbene lestvice z dvema zelo uspešnima singloma, prvi nosi naslov Rolling In The Deep, na prvem mestu britanske lestvice singlov pa je še naprej skladba Someone Like You, s katero je navdušila na letošnji podelitvi britanskih glasbenih nagrad (Brit Awards).
Mick Jagger
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Foto: wordpress.com
Adele
Foto: wordpress.com
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
2.	F**K YOU (FORGET YOU) - CEE LO GREEN
3.	GRENADE - BRUNO MARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
2.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
3.	S&M - RIHANNA
NEMČIJA
1.	GRENADE - BRUNO MARS
2.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
3.	STAY - HURTS
Kartice
Bilo je enega dopoldneva v soboto, ko sem se namenil v trgovski center. Stopim skozi vrata in desno opazim gručo ljudi, ki se gnetila ob neki mizi. Stopim malo bliže, da bi pogruntal, kaj za hudiča je tako zanimivo. Seveda ni bilo nič kaj novega ... ljudi so novačili za še ene kartice ugodnosti. Zastonj balončki in bonbončki, pa so ljudje prodani. In v denarnico stlačijo še dvestotretjo kartico.
Kajti dandanes človek skorajda več ne more preprosto oditi v trgovino, napolniti vozička, plačati in oditi domov. Danes ima namreč vsaka trgovina, parfumerija, galanterija, cvetličarna in slaščičarna svojo ekskluzivno kartico ugodnosti in ekskluziven klub. Saj te vendar vsaka gospodična pri blagajni prijazno vpraša, če imaš njihovo kartico, kajti v teh časih samo še na tak način lahko izdelke kupiš po koliko toliko normalni ceni. Da bi jih po tej prodajali kar tako, ker se spodobi, odpade; to tako ne gre. Če hočeš ugodnosti, moraš biti član njihovega kluba, njihove velike družine, ki bo absolutno poskrbela zate in zadovoljila vse tvoje potrebe. Malo še, pa bodo pri vhodih začeli postavljati žegnano vodo in oltarčke, saj že tako ali tako vse skupaj zmerom bolj spominja na še eno vrsto religije. V neki grupi, v nekem klubu pač moraš bit, pa če se ji reče krščanstvo, islam, Tuš ali pa Interspar ...
A vse to s klubi še seveda ni dovolj. Trgovci kar naprej, vsi po vrsti, ljudi zasipavajo z raznoraznimi bonusi in točkami zvestobe in kaj vem s čim še. Vse to, da bi baje pritegnili in obdržali svoje stranke. Mar se kateri od teh modrih glav dozdeva, da samo dovolj nizke, oziroma normalne cene ne bi nikogar pritegnile? Brez vsega ostalega nepotrebnega balasta ... Saj si ljudje dandanes naokoli nosijo že cele kataloge raznoraznih kartic. Še na bencinskih črpalkah jih imajo! Ampak saj konec koncev niso krivi trgovci. Krivi so ljudje, ki masovno izpolnjujejo pristopnice za vse te klube in kartice, da bi na mesec prihranili nekaj evrov. Zakaj bi potem kateri od trgovcev hotel spustiti ceno kar tako, če pa lahko z nekaj brezplačnimi bonbončki mimogrede naplahta cele množice. Kje so šele vse ekskluzivne ponudbe, pripravljene samo za njih. In ljudje so v klubu.
Ob tem pa se trgovci z vsemi temi osebnimi podatki seveda takole mimogrede gredo nakupovalnih statistik posameznikov in ciljnega marketinga, a kaj bi o tem. Ljudje se pač rade volje prodajo vsaki veliki družini, še preden bi vsaj za trenutek pomislili, zakaj. Vendar kaj jim ob takšnih plačah in takšnih cenah tudi preostane?
Matic Hriberšek
Le s t v i
NAJ
1.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
2.	FUCKIN' PERFECT - PINK
3.	GRENADE - BRUNO MARS
4.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
5.	FIREWORK - KATY PERRY
6.	SALE EL SOL - SHAKIRA
7.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
8.	HOLD MY HAND - MICHAEL JACKSON/ AKON
9.	SHE'S GOT NOTHING ON - ROXE1
10.	YOUR SONG - ELLIE GOULDING
11.	STAY - HURTS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
*P\J on>t ijjvi f. ±t v 11> wt>t I>\J \JUVI ui m
ta delujeta vsak na svoji glasbeni poti, Liam je ustanovil zasedbo Beady Eye, Noel pa naj bi izdal novo ploščo kot solo izvajalec. V nedavnem intervjuju pa je Liam kljub hudemu sporu z bratom No-elom le popustil in povedal, da dopušča možnost za ponovno združitev. Na vrhuncu kariere jebila zasedba Oasis v devetdesetih, ko je ob glasbi redno polnila tabloide tudi z novicami o sporih in razuzdanih življenjskih navadah. Prvi album z naslovom Definitely Maybe so izdali leta
1994 sledilo pa mu. ie še se-
jejo po uspešnosti, je skupina Oasispo vsem svetu do danes prodala že več kot 50 milijonov njihovih izvodov.
29-letna ameriška pop pevka Britney Spears naj bi 29.
marca izdala svoj novi studijski album, ki bo nosil ime Femme Fatale. Ob koncu februarja so premierno predstavili tudi že prvi videospot za skladbo z naslovom Hold It Against me.
Video si je preko YouTube samo v petih dneh ogledalo
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
pečen/ca, kislo zelje SREDA
ocvrt file ostriža, pire krompir,
dušena blitva
ČETRTEK
špageti s paradižnikovo polivko,
solata
PETEK
krompir z gobami iz pečice*, solata SOBOTA
goveji golaž, zapečena polenta,
solata
NEDELJA
zelenjavna kremna juha, piščančji file v smetanovi omaki, njoki, motovilec PONEDELJEK
zelenjavna juha, sojini polpeti, solata
*Krompir z gobami iz pečice
Sestavine: 1 kg krompirja, 80 dag gob (šampinjonov, ostrigarjev), olivno olje, šopek peteršilja, timijan, majaron, 2 stroka česna, 5 dag parmezana, sol, poper.
Krompir operemo, olupimo in narežemo na tenke rezine. Gobe očistimo in nareže-
mo. Peteršilj oplaknemo in nasekljamo. Pečico ogrejemo na 180 stopinj Celzija. Ne-pregorno posodo pokapamo z oljem in vanjo stresemo gobe in krompir. Začinimo s peteršiljem, timijanom, majaronom, stisnjenim česnom, soljo in poprom. Pokapamo z nekaj žlicami olja, zmešamo in potresemo z naribanim parmezanom. Postavimo v pečico in pečemo 35-40 minut. Jed postrežemo še vročo.
**Piščančji file v smetanovi omaki
Sestavine: piščančji file, 3 žlice olja, sol, poper, muškatni orešček, rožmarin, rdeča paprika, 1 sladka smetana (lahko tudi več), 3 žlice kisle smetane, 2 žlici pšenič-nega zdroba.
Meso narežemo na manjše koščke ali trakove, jih solimo in popramo. V kozici se-grejemo olje, dodamo meso in ga dobro po-pečemo (z morebitnim dodajanjem vode), da dobi zlato rumeno barvo. Pri zmanjšani temperaturi - zelo nizki - dodamo še ostale sestavine. Dobro premešamo ter pustimo pokrito v kozici še 5 minut. Večkrat pomešamo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Modre misli
-k-k-k
Zlo zmaga tam, kjer
dobri ljudje ne ukrepajo
-k-k-k
Življenje ti ne more dati radosti, če je sam zares ne želiš. Življenje ti da le čas in prostor, na tebi je, da ju napolniš.
•k-k-k
Življenje se tako živi, da ga je zmerom manj. Živi in izkoristi vsak sončen trenutek v svojem življenju! -k-k-k
Življenje ni ne dobro ne slabo; je le to, kar v njem vidimo in kar iz njega naredimo. -k-k-k
Življenje ni cilj, pač pa je pot, po kateri hodimo.
-k-k-k
Življenje je šahovnica dni in noči, kjer usoda igra z ljudmi. Prestavlja jih sem in tja, polagoma ali hitro, in nekatere spotoma tudi odloži.
-k-k-k
Življenje je kot mozaik, ki ga odkopljejo arheologi. Vedno kak košček manjka, ker se je izgubil v času, a slika zato ni nič manj lepa.
E
PRESKOK
Očka, mamica in sinko se peljejo z vlakom, ko ta nenadoma zapelje v predor. Ko se pripeljejo na svetlo, očka vpraša mamico:
"Se spominjaš tega predora pred sedmimi leti?"
Mamica samo prikima in se nasmehne.
"Kje sem bil pa takrat jaz?" vpraša sinko.
"Ko smo šli v predor, si bil še pri meni, ko smo se pripeljali iz predora, si bil pa pri mamici."
NAVLAKA, ŠARA
SAMICA LOVSKEGA
PSA LABRADORJA
ANČKA
SILVO DAJČMAN
STAROGRŠKO IME ZA POLOTOK KRIM
INDONEZIJSKI DEL NOVE GVINEJE
CISTERCIJAN-
SKI SAMOSTAN
NAŠ
SOCIOLOG
BAZA ALKOHOLA
IGRA S KARTAMI
GOBA MAVRAH
BELGIJSKI KROMPIR
TEMELJ, VKLAD
RADO ČASL
ŠTIGLIČEV FILM IZ 1966
NADOMESTEK DENARJA
IZENAČEVANJE
KAČA (NAR.)
GLAVNO MESTO AFGANISTANA
HALOŠKI NAZIV ZA NETOPIRJA
PRIJETNA DIŠAVA
NEMORALA
PLAST PERIKARPA
REKA V
SIBIRIJI
GORA V KARAVANKAH
IGRALEC BRATINA
EDO MOHORKO
ČEBELJA BUBA
UKRAJINSKA ŠAHISTKA
NENADNA SMRT
DEL SUKNJIČA
ALKOHOLNA PIJAČA Z IZVLEČKI JANEŽA
NAS BIVŠI POLITIK GOŠNIK
NATAŠA LAČEN
OSEBA IZ »PRIMORSKIH ZDRAH.
"Fante, kar mene kaj vprašaj, pa ti bom odgovorila!"
Fantič si jo ogleda in vpraša:
"Gospa, zakaj imate pa brke?"
OČETOV SLADOLED Mala Suzi je vzdolž plaže proti staršema nesla tri korne-te sladoleda. Ko je že prišla do staršev, ji je en sladoled padel v pesek.
"Žal mi je," je dejala Suzi, "tvoj sladoled je padel na tla, očka."
RABLJEN
Mama pokaže Milanu malega bratca. "Mama ... Nima zob!" "Vem, sinko." "Mama, tudi las nima!" "Vem, vem."
"Mama, ali si prepričana, da ti niso dali rabljenega?"
KAZEN
Mama je sina za kazen predčasno poslala v posteljo, toda kmalu se je sin zadrl:
"Mami!"
"Kaj je?"
"Žejen sem! Prinesi mi kozarec vode!"
"Nič ne bo! Ugasni luč in zaspi!"
"Mami!" se je še bolj zadrl.
"Kaj je spet?"
"Žejen sem! Ali grem lahko sam popit kozarec vode?"
"Rekla sem, da bodi tiho in zaspi! Če ne boš dal miru in se boš še enkrat oglasil, boš dobil batine!"
"Mama!"
"Kaj?"
"Ko boš prišla v mojo sobo, da mi daš batine, mi, prosim, prinesi še kozarec vode!"
ODGOVOR NEZNANKE Fantič se z mamico pelje v avtobusu mestnega prometa in ji ves čas zastavlja neumna vprašanja, zato se mamica razjezi, ga okara in mu reče, naj jo končno pusti vsaj pet minut pri miru. Gospa, ki je sedela v bližini, je rekla fantiču:
NOVICA
Osemnajstletni Primož se je z očetovim avtom pripeljal domov in rekel očetu:
"Očka, zate imam dobro novico!"
"In kaj je to?"
"Zavarovanja avtomobila nisi plačal brez zveze tako kot vsa leta doslej!"
DVAKRAT TEPEN Ko je mama prišla iz službe, je na kavču našla objokanega Aleša.
"Ja, kaj pa se ti je zgodilo?" ga je vprašala
"Danes sem bil od očka kar dvakrat tepen. Prvič, ko sem mu pokazal spričevalo z enica-mi, drugič pa, ko je odkril, da je to njegovo spričevalo!"
SLOVARČEK: CISTERCA = cisterci-janski samostan, DUBINKA = ukrajinska šahovska velemojstrica (Inna, 1975-), ERATO = belgijska sorta krompirja, IRS = drugo ime za gobo mavrah, LAITINEN = finski hokejist, srebro na OI 1988 (Karri, 1964-), RANTANEN = finski motociklist (Jus-si, 1949-), SMOTLAKA = navlaka, šara, VIST = igra s kartami, whist.
■aueA 'eiu
-oje 'ojouojuv 'sjue '^am 'eojajsp 'n|e>| eN 'epe^A 'ueu| 'e^AonuAejn 'epuAei 'iN 'J|qo 'uoq 'ma 'as 'de^ 'snpueiuv 'sji 'iuv 'dje^opua 'e^ -jopejqei 'eprn 'oup 'e^euoius '|e -ajjuoiAi 'isjaj 'uo^s 'eueso 'Jedeiu :ouAejopoA BXNVZIdX 3! A3IIS3H
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjitztu!
RADIOPTUJ
tea. ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
DEL POSODE
Govori se ...
... da je še dobro, da sta prvi mož Poetovione in eden od rdečih poslancev, ki sta si na 51. kurento-vanju za večjo (samo)promocijo nadela kurentije, vsaj pred kamerami snela kape; sicer bi lahko bil njun trud zaman in ju morda ne bi nihče prepoznal.
... da v dolini šentkorantski še vedno odmeva izjava: „Želim si, da bi čim več ljudi nosilo kurenta ne samo na sebi, ampak tudi v sebi; če bi bili Slovenci 365 dni na leto kurenti, bi naša država izgledala malo drugače." Mnogi se namreč škodoželjno nasmihajo, češ kako bi bilo šele tedaj, saj se nekateri poslanci že sedaj obnašajo napolfašensko in pretepaško.
... da so neke zelo umnepoetovi-onske brihtne glave baje že našle rešitev za svoje bogate arheološke zbirke; dragocene rimske najdbe, ki smo jih stoletja odkrivali, bi baje lahko vrnili kar tja, od koder so prišle; poleg tega pa je zakopavanje bistveno cenejše kot izkopavanje.
... da se nekatere strankepomla-jujejo tudi ob pomoči in uspešnem
kadrovanju drugih strank. Tako ni čudno, daje sin predsednika Zelenih Slovenije postal predsednik Poetovionske Janševe mladine.
... da je župan šterntalske občine izpolnil vsaj eno predvolilno obljubo. Kot je v zameno za zavezništvo obljubil prvakom ljudske stranke, je za direktorja občinske uprave brez javnega razpisa namestil svojega prijatelja iz njihovih vrst.
... da so se v zelo napredni občini, pri svetem Vidu, potem ko so izgubili boj za pomol na ptujskem
jezeru, odločili, da bodo zgradili svoj pomol, baje kar pred občinsko stavbo.
... da so se po spopadu slovenskih kolesarskih ekip na dirki v Italiji veselili - kako tipično -prav Italijani.
Vidi se ...
. da zgledi baje hudo vlečejo. Na markovskem fašenku so iznajdljivi predstavniki „maribor-ske nadškofije" uspešno pobirali „ofer" kar med nekajtisočglavo množico obiskovalcev.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Taj no d ru štvo PG C
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Peter Vrtačnik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Najmlajši markovski pokač ima 21 mesecev, ime mu je Timotej Vrtačnik in že sedaj stopa po stopinjah svojega očeta. Palico že lahko dvigne, ostalo pride z leti.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		9	8				6	
5		2					4	7
3	1						5	
	4				6		7	9
		3			2			
	9		5		1			
			2	4		8		
		1						
8								3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©	€€€	000
Bik	vvv	©©	€	00
Dvojčka	¥»¥	©	€€€	0
Rak.	VV	©©©	€	000
Lev	V	©©	€€€	00
Devica	¥»¥	©	€€	000
Tehtnica	VV	©©©	€€€	0
Škorpijon	VV	©©©	€	000
Strelec	V	©	€€	000
Kozorog	VV	©©	€€	000
Vodnar	VV	©©©	€€€	0
Ribi	VVV	©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog
Velja za teden od 7. marca do 14. marca 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 14. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrado prejme: Marija Majcen, Mestni vrh 61b, 2250 Ptuj
Anekdote slavnih
Francoski igralec in pevec Maurice Chevalier je bilpravi magnet za ženske. Posebno so se zanj navduševale Američanke. Neka Američanka je pripovedovala svoji prijateljici, ki je bila pred kratkim na obisku pri slavnem igralcu v njegovi vili pri jezeru: »Midva sva bila velika prijatelja. Ko sva se poslavljala, mi je prisegel večno ljubezen. V spomin na najino srečanje sva vsadila ob vili na trati drevesce, ki mora biti sedaj že veliko. Zagotovo si ga videla.«
Prijateljica se je zasmejala: »Prav gotovo sem ga videla, vendar ne vem, katero drevo je tvoje, ker je sedaj ob vili pri jezeru že pravi gozd.«
***
V neki družbi so se pogovarjal o premikanju mize na spiritističnih sansah. Neka dama je vprašala naravoslovca in geografa barona Alexandra von Humboldta, kaj meni o tem. Znanstvenik je odvrnil: »Le zakaj se miza ne bi premikala? Znano je, da pametnejši vedno odneha.«
***
Ko se je nekoč predsednik ZDA Franklin Delano Roosevelt ravno pripravljal, da bo imel predvolilni govor, so njegovi nasprotniki zbrali veliko ljudi, ki so začeli skandirati: »Hočemopoceni mleko! Hočemo poceni mleko!«
Roosevelt se je znašel in jim zavpil: »Sem predsednik in ne molzna krava!«
***
Peter Axworthy je objavil svoj prvi roman, toda kupcev ni bilo. Napeto je razmišljal, kaj naj stori, da bo knjige prodal, in posvetilo se mu je. V časopise je dal naslednji oglas: »Milijonar, visok, eleganten, izobražen, glasbenik, bi rad poročil gospodično, ki bi bila v vsem podobna junakinji romana 'Zmagala je ljubezen', ki ga je napisal Peter Axworthy.« Roman je bil takoj razprodan.
Prejeli smo
Sv. Tomaž • Pustna povorka Ptuj • Šesta otroška povorka
Presegn logično Malo mešano
število 20
Štiri leta so organizatorji pustne povorke pri Sv. Tomažu sanjali o tem, da bi pri številu sodelujočih skupin uspeli preseči magično število 20 in letos jim je to tudi uspelo. V soboto ob 13. uri se je pri Sv. Tomažu predstavilo 23 skupin.
Čeprav število udeležencev otroške pustne povorke, ki se je na ptujskih ulicah in trgih prvič organizirano pojavila leta 2006, raste iz leta v leto, pa na drugi strani pada samo število skupin, po prvotnem zagonu v letu 2006 se je izgubila tudi rdeča nit same povorke.
Pustno povorko pri Sv. Tomažu je organizirala sekcija Korant, ki deluje pri tamkajšnjem turističnem društvu. Predsednik Janko Verbančič je bil s prireditvijo zelo zadovoljen, nastopajoče skupine pa so prišle iz različnih krajev občine Sv. Tomaž, pa tudi iz Juršincev, Senešcev, Sodin-cev, Male Nedelje, Dornave ... Najštevilčnejša skupina je bila iz Juršincev in je štela 25 članov. Skupine so se za nagrade potegovale v dveh kategorijah. V kategoriji šolskih skupin sta se predstavili dve skupini iz tomaževskega vrtca in šest skupin osnovnošolcev. Vsi so dobili enake denarne nagrade, najboljši pa so bili obe skupini iz vrtca, ki sta se namaskirali v škrate in sončke, med šolskimi skupinami pa je prvo mesto osvojilo zvezdnato nebo, drugo mesto dalmatinci, tretje pa karte.
Med odraslimi skupinami je prvo mesto osvojila skupi-
na iz Pršetincev, ki je prikazala bioplinarno in si s tem prislužila 300 litrov vina, ki ga je prispevalo Gostišče Ozmec. Drugo mesto sta si razdelili dve skupini - skupina iz So-dincev, ki je prikazala prihajajočo pokojninsko reformo, in skupina iz Male Nedelje s svojim prikazom škofije Maribor. Tretje mesto je osvojila ekipa iz Kostanja, ki je predstavila tesarstvo. Druga nagrada je znašala 200, tretja pa 100 evrov.
Med prikazanimi skupinami je bilo veliko obdelav političnih tem, kar kaže, da ljudje niso zadovoljni z vodstvom države, kar smo lahko slišali med publiko. Bile pa so tudi številne prikupne in vedno aktualne maske. Zaplesali so tudi domači koranti. V sekciji deluje skupno 28 članov, ki že štiri leta organizirajo pustova-nje pri Sv. Tomažu.
Viki Ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
V šesti otroški povorki je sodelovalo blizu 1400 učencev ptujskih osnovnih šol, ki so si letošnjo pustno masko omislili v stilu malo mešano.
V letošnji, ki je bila 4. marca, so sodelovale OŠ Breg s skupino 100 breških svečk v znamenju 100-letnice šole, ki jo praznujejo letos in ki je tudi izvedla program pred Mestno hišo, OŠ dr. Ljudevita Pivka s skupino Juri Muri v Afriki, OŠ Olge Meglič z mešano skupino mask, OŠ Ljudski vrt z različnimi pustnimi maskami v spremstvu zvezdic in OŠ Mladika s pisanim trakom. Prvo povorko je leta 2006 na pot pospremila tudi pustna šiviljska delavnica, v kateri je bilo zašitih kar 259 pustnih kostumov, ki so poniknili neznano kam in jih tudi v letošnji povorki ni bilo več
VSAK CETRTÉK OS 20,00 URI
ji t POP 7 TOP
videti. Ambicija organizatorjev, ki so se takrat odločili za posebno otroško povorko, je bila, da bodo na njej sodelovali osnovnošolci in srednješolci iz širšega območja, iz Slovenije in tudi tujine, da bo Ptuj v času tradicionalnega kurentovanja postal tudi mesto srečevanja mladih iz cele Slovenije, ki bodo v tem izjemnem etnološko pustno obarvanem območju ob spoznavanju tradicije okusili tudi ptujsko pustno vzdušje, ki mu ni para v Sloveniji. Po številu skupin mask tako prva otroška povorka še vedno ni presežena. V prejšnjih letih so v povorki sodelovale tudi šole iz okolice Ptuja, Kidričevega, Reke, Vidma, Destrnika-Trnovske vasi, Gorišnice, letos ni bilo nobene.
MG
POSKOČNIH
1.	Ans. ŠARMERJI - te pesem ti poklanjam
2.	Ans. NOVI SPOMINI -Venček ptujskih
3.	Ans. BRANETA KLAVŽARJA- Imej me rada
4.	IGOR IN ZLATI ZVOKI & IRENA VRČKOVNIK- Moj šocej
5.	ALPSKI KVINTET - Štiri desetletja
6.	Ans. BUM-Avto bi rada
7.	FOLK IDOLI-Tisto poletje
1.	MARJAN ZGONC in TOMAŽ VRHOVNIK - Bila si kot cvetje spomladi
2.	TANJA ŽAGAR - Majhne nežnosti
3.	ATOMIK HARMONIK - Traktor polka
4.	ŠPELA GROŠELJ - Poljubi moje ustnice
5.	P0P'N DEKL - Muzikant Franček
6.	ANDREJA - Daj ljubezni nove
7.	MARJAN SMODE - Zapoj še eno pesem zame stari muzikant
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 H&jdina
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko meseca marca med ostalim preberete o varstvu jablane s škropilnima programoma za jablane in hruške, o plodovi vinski mušici, nadalje o krepitvi odpornosti vinske trte, v prilogi Vrtnine pa pišemo o pridelavi kumar in pora.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Seve in Ema - 2.
(Pojasnilo navedb navedenih v rubriki Uvodnik z naslovom »Seve in Ema«, avtorice Simone Meznarič, objavljenih v Štajerskem tedniku, 25.02.2011)
Miša Molk je bila odgovorna urednica Razvedrilnih in športnih programov v letih 1996-2004 in nikdar ni bila članica nobene komisije za izbor slovenske predstavnice za Pesem Evrovizije. Koncept za izbor zmagovalne skladbe, kakor smo ga videli letos na prireditvi EMA 2011, je prav Miša Molk uveljavila že leta 1997, ko je kot odgovorna urednica k sodelovanju povabila določene avtorje. Tako smo prav istega leta dobili zmagovalno pesem avtorja Saše Lošija s pevko Tanjo Ribič, ki je na mednarodnem izboru za Pesem Evrovizije naposled zasedla odlično deseto mesto!
Trditev avtorice Simone Me-znarič, ki se nanaša na delo
Miše Molk »Uh, kolikokrat se ji je posrečilo, da smo Slovenci izpadli že izpolfinala,« žal, izkazuje nepoznavanje tematike in grobo natolcevanje. Na Evrosongu so namreč prvič uvedli polfinale komaj leta 2004, dva polfinala pa leta 2008.
V letih urednikovanja Miše Molk je Slovenija na mednarodnem izboru za Pesem Evrovizije zabeležila odlične uspehe naših nacionalnih glasbenih predstavnikov. Tako se je Darja Švajger leta 1995 uvrstila na sedmo mesto in leta 1999 na enajsto mesto, Tanja Ribič je leta 1997 zasedla deseto mesto, Nuša Derenda se je leta 2001 s svojo skladbo uvrstila na sedmo mesto, Sestre pa so se leta 2002 vrnile v Slovenijo z uvrstitvijo na trinajstem mestu.
Tudi letošnji zmagovalki Maji Keuc želimo uspešno uvrstitev!
Mojca Jerman, Služba za odnose z javnostjo RTV Slovenija
Prireditvenik
Torek, 8. marec
9.00
12.00
12.00 do
14.00
14.00
15.00
15.00
15.00
16.00
17.00 20.00 do
24.00 24.00
Mala Nedelja: pustno jahanje po okolici
Grajena: dopoldanska pustna povorka učencev podružnične šole Grajena
Slovenske Konjice, sejna soba občine: predstavitev domače tehnologije
javne razsvetljave podjetja Grah Automotive, d. o. o.
17.00 Ptuj, Mestni trg: zabava z glasbeno skupino Petovia kvintet
Ormož, Kerenčičev trg: ormoški Fašenk s povorko
Bukovci: 14. fašenk v Bukovcih
Cirkovce: 19. cirkovški fašenk
Ormož, šotor za hotelom Ormož: zabava s skupino Langa Podlehnik, krajevna dvorana: Pokop pusta
Ptuj, na gradu: javno vodstvo po razstavi o Dragu Haslu, pobudniku
organiziranega Kurentovanja
Ptuj, Mestni trg: pokop pusta in predaja oblasti
2.30 Ptuj, karnevalska dvorana: Bye, bye pust s Sašo Lendero in Nedo
Ukraden
Cirkovce: zadnji zven korantovih zvoncev
Poljčane: zaključek koledovanja folklornega društva Košuta iz Poljčan
Sreda, 9. marec
17.00 Tinje, knjižnica: pravljična urica - Kaj slišiš, mali mišek?
18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: predavanje
Zavedaj se, da si ljubljena Julije Fekonja 18.00 Ptuj, telovadnica OŠ Ljudski vrt: OŠ Ljudski vrt ima talent 2011, nastop učencev šole
Četrtek, 10. marec
9.00
Ormož, Dom kulture: Igrajmo se gledališče - območno srečanje otroških gledaliških skupin
Ritoznoj, vinogradništvo Frešer: dan sira in vina v sodelovanju s Kmetij-sko-gozdarskim zavodom Ptuj 10.00 do 12.30 Ptuj, OŠ Ljudski vrt: Dan košarke 15.00 do 17.30 Ptuj, Super mesto: Turistična tržnica OŠ Ljudski vrt 16.30 Vurberk, na gradu: pokop pusta v organizaciji vaške skupnosti in društev Makole, knjižnica: pravljična urica - Si ti naša mami? Slovenska Bistrica, knjižnica: pravljična urica - Tiho, tukaj beremo Ptuj, knjižnica OŠ Ljudski vrt: potopisno predavanje Edite Čelofiga -treking po indijski Himalaji
Ormož, zelena dvorana Glasbene šole: koncert udeležencev republiškega tekmovanja
Slovenska Bistrica, MC Miš - odprtje slikarske razstave Maje Pliberšek Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: predavanje Mile Saftič - Zavedaj se, da ti bog privošči počitek
10.00
15.00 16.30 17.00
18.00
18.00 18.00
Petek, 11. marec
17.00
17.30
18.00
19.00
19.00 19.30
21.00
Ptuj, Muzikafe: predavanje Oris časa, v katerem živimo, predava Daniela, organizira KUD Čar Griča
Ptuj, šolska jedilnica OŠ Ljudski vrt: premiera predstave gledališkega kluba - Gledališče živalskega vrta
Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: predavanje Mile Saftič - Zavedaj se, da v težavah nisi sama Mala Nedelja, Dom kulture: Lutke - območno srečanje OI JSKD Ljutomer
Leskovec, Dom kulture: predstava Toneta Partljiča Krivica Boli, v izvedbi
KUD Sloga Leskovec, Stari Log
Slovenska Bistrica, grad: koncert okteta Planika
Videm: predstava Romane Ercegovič - Ženske stvari v izvedbi gledališke
skupine KD Franceta Prešerna Videm
Slovenska Bistrica, MC Miš: metal koncert - Trash the dancefloor
KINO Ptuj
V petek, 11. 3., ob 16.30 v slovenščino sinhronizirana, animirana pustolovščina -Zlatolaska; ob 18.30 pustolovščina Čas lova na čarovnice; ob 20.30 Art program: romantična drama - Besa.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Program TV Ptuj
Izredna oddaja TV Ptuj - videoprodukcija Tinček Ivanuša
V torek, 8. marca, ob 21. uri: posnetek 51. mednarodne pustne in karnevalske povorke v celoti.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM dve telici simentalki, stari 10 mesecev in štiri mesece, možna menjava. Telefon 031 840 282.
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 1 7. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, tel. 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
NJIVE vzamem v najem - Gorišnica in okolica. Tel. 041 670 766.
PRODAM kravo v sedmem mesecu brejosti ali menjam za jalovo kravo ali telico. Tel. 041 263 537.
PRODAM mlade nesnice, rjave, opravljena vsa cepljenja, že v nes-nosti, Bauman, Župečja vas 48 a, tel. 041 409 465 ali 02 790 03 51.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Telefon 031 233 264.
V DRUGEM nadstropju rdečega bloka na Ptuju prodajo enosobno stanovanje, velikosti 46 m2. Informacije na telefon 041 81 77 37.
PRODAM, PTUJ, Rimska ploščad 20, enosobno stanovanje, nahaja se v pritličju, v izmeri 40 m2. Dodatni opis: domofon, kabelska tv, telefonski priključek - neaktiaven, zaprt balkon, shramba v kleti, talna obloga je parket. Tel. 041 271 806.
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici, na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
PRODAM tri zazidljive parcele v bližini Selske ceste, Ptuj: parcele so zajete v OPPN - Ptuj, namenjene za gradnjo hiš. Cena po dogovoru. Tel. 041 679 287.
DOM-STANOVANJE
www.radio-tednik.si
APARTMENTS ROOMS
m mm
APARTMAJI IN SOBE VOGRI-NEC, v Spodnji Hajdini 19 a, vas ob obisku ptujskega karnevala in ptujskih Term vabijo, da koristite njihove nočitvene kapacitete. Dobrodošli! Info: 031 392 514.
V HAJDOŠAH ob glavni cesti oddamo opremljeno stanovanje za daljše obdobje, paru. Tel. 040 644 601.
OPREMLJENO garsonjero na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
ODDAM trisobno stanovanje na Ptuju, 79 kvadratnih metrov, obnovljeno, sončno, delno opremljeno, tel.: 031-838 069.
VOZNIKA C-, E-KATEGORI-JE z izkušnjami v mednarodnem prometu, špedicija - smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
IŠČEM izvajalca za izdelavo ostrešja (rušt, kritina, žlebovi), plačilo kompenzacija za avtoplašče. Tel. 040 971 899.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tut, ¿/ztetu www.radio-ptuj.si
PIIIJSKA TELEVIZIJA
ipean
Torek 8.3.
09:25 OtroSka povorka — pon.
10:10 Povorka osnovnih Sol - pon.
10:25 Hrana in vino
10:50 Ptuj v pustu - 8. oddaja pon.
11:05 To bo moj poklic - Mesar pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Ptuj v pustu-9. oddaja
14:00 Ptujska kronika — pon.
14:20 Pihalno godbo in maftretke - pon.
15:45 Ptuj[v pustu -9. oddaja pon.
16:00 Ptujska kronika—pon.
16:20 Mednarodna pustna povorka na Ptuju - pon.
19:20 Ptujska kronika-pon.
19:40 Ptuj v pustu - 9. oddaja pon.
19:55 Ptujska kronika — pon.
20:15 Koncert kluba Soroptimist Ptuj
21:45 Ptujska kronika-pon.
22:05 Info kanal
Sreda 9.3.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika-poo.
10:50 Ptuj v pustu - 9. oddaja pon.
11:05 Modro-pon.
11:40 Ptuj v pustu-10. oddaja
11:55 Dobrodelni koncert Goriiolca
15:50 Ptuj v pustu -10. oddaja pon.
16:05 Koncert kluba Soroptimist Ptuj -pon.
17:35 Hrana in vinu
18:00 Povabilo na kavo
18:35 Ptuj v pustu -10. oddaja pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:50 To bo moj poklic - SiaSčiCar 19:45 RegilV
21:40 Ptuj v pustu -10. oddaja pon. 21:55 Povabilo na kavo-pon. 22:30 Info kanal
Četrtek 10.3.
10:25 Hrana in vino
10:50 Ptuj v pustu -10. oddaja pon.
11:05 To bo moj poklic - Slaiiiiar pon.
12:00 Ptujska kronika
13:05 RegilV-Ormož
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:20 Povabilo na kavo-pon.
14:55 RegilV-GoriSnica
16:00 Ptujska kronika—pon.
16:20 Polka in majolka
17:25 Hrana in vino
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:20 Povabilo na kavo-poo.
20:00 Ptujska kronika-pon.
21:25 Modro-pon.
22:00 Ptujska kronika-poo.
22:20 Info kanal
www.petv.tv
Odslaj nas lafeka spramljatn tudi na 12
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 11.3.
SOBOTA 12.3.
TV
www.siptv.si
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Fašenk v Lenartu 2010 10.15 Utrip iz Ormoža 10.40 SKL
11.30 Ptujska kronika 11.45 Kuhajmo skupaj 12.30 Video strani 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Pustovanje v Lenartu 2011 20.00 GoriSnica - Iz naših krajev 21.00 Glasbena oddaja 22.00 Polka in majolka 23.00 Vldeo strani
8.00 Kronika Občine Markovci 9.15 SIPKO - Otroška oddaja 10.00 Pustovanje v Lenartu 2011 10.45 Kuhajmo skupaj 11.30 Polka In majolka 12.30 ŠKL
13.30 Od kleti do kleti s prijatelji 14.15 Vldeo strani 18.00 Kuhajmo skupaj 18.30 Ptujska kronika 20.00 Fašenk iz Občine Markovci 2011 22.20 Faienk Bukovci Stojnd 23.00 Od kleti do kleti s prijatelji 23.55 Vldeo strani
NEDELJA 13. 3.
8.00 SIPKO - Otroške oddaja 9.00 Hajdina - Bonton v vsak dan 10.10 ŠKL
11.00 Faienk Videm 2011 12.15 Od kleti do kleti s prijatelji 13.00 Fašenk po Domavsko 2011 15.00 Gorlinlca - Iz nailh krajev 17.00 Večer zmagovalcev
Ptujskih festivalov 2.del 18.30 Pustovanje v Lenartu 2011 19.15 SIPKO - Otročka oddaja 19.45 Kuhajmo skupaj 20.15 Vldeo strani
(MM KKS... Ptul-SOZ
PONEDELJEK 14. 3.
8.00 Faienk Videm 2010 9.20 Od kleti do kleti s prijatelji 10.00 Utrip iz Ormoža 10.45 ŠKL
10.35 Ptujska kronika 11.45 Kuhajmo skupaj 12.30 Vldeo strani 17.00 ŠKL
18.00 Fašenk Videm 2011 19.30 SIPKO - Otroška oddaja 20.00 Faienk Iz Občine Markovci 2011 22.20 Faienk Bukovci Stojnci 23.00 Mozaik kulturo 23.30 Video strani
Urednlštvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 □omava 116 D. 2252 Domava
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le v naše srce se preseli in tam naprej živi.
SPOMIN
Dne 9. marca mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek
Karl Horvat
IZ MESTNEGA VRHA 54
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vedno boš ostal v naših srcih.
Vsi tvoji najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN
8. marca mineva pet let, odkar nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, stric in boter
Friderik Milošič
NA POSTAJO 9, PTUJ
Hvala vsem, ki mu prinašate sveče in cvetje in ga imate v lepem spominu.
Njegovi domači
Skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihi noči utrujen za vedno si zaspal.
ZAHVALA
Utrujen od bolezni je v 67. letu zaspal naš dragi mož, oče, tast in dedek
Jožef Robič
IZ APAČ 126
8. 2. 1945 t 25. 2. 2011
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, sveče, svete maše ter izrečena sožalja. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi in gospe Hedviki za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
Vsi smo kakor list drevesa, ki jeseni dozori, nato potiho, brez slovesa na zemlji mrtev obleži.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
Vinka Polanca
roj. 20. 1. 1945-26. 2. 2011 IZ DRSTELJE 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, bili v tolažbo in pomoč ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi društvu kurentov Destrnik in kolektivu MCTG Ptuj, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornici in pogrebnemu podjetju Jančič.
Posebna zahvala dr. Janezu Ravniku za njegov trud. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: žena Nada, sin Roman ter hčerki Valerija
in Ida z družinami
So bolečine, ki jih ne moremo preboleti, so izgube, ki jih ne moremo nadomestiti, ostajajo pa spomini na vaju.
V SPOMIN
6. marca je minilo 8 let, odkar nas je zapustil
Franc Jerenko
31. januarja je minilo 17 let, odkar nas je zapustila
Štefka Jerenko
IZ LANCOVE VASI 41
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in ju ohranjate v lepem spominu.
Vsi njuni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN
7. marca 2011 mineva leto dni žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in pra-prababica
Marija Petek
IZ PRERADA 35
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu.
Njeni najdražji
Skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihi noči utrujen za vedno si zaspal.
ZAHVALA
Franc Junger
1923-2011
IZ VIČAVE 129, PTUJ
Zahvaljujemo se vsem, ki so mu pomagali v teh zadnjih težkih trenutkih, posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Sin Franc, vnukinja Petra, Marica z družinama Turin
in Kodela
ATU V SLOVO! (VINKU POLANCU)
i.
Komaj si odšel,
zato še ne vem kaj in kako,
vendar vem, da to ni slovo.
II.
Bojim se spoznanja, praznine tvojega domovanja, nemih stvari,
ki govorijo, da bil si vzornik mojih dni.
III.
Bom čakala zaman stisk tvoje dlani in besed: „Mala, kako si?l" Kje bo zaskrbljen pogled, ko bo tvoja hčerka na tleh?
iv.
Upam, da si v mojih očeh zasledil, da te rada imam in sem hvaležna, za to, kar zdaj sem.
V.
Čeprav v grobu spiš, boš v mojem srcu živ, z menoj boš hodil in se ne poslovil.
Tvoja hčerka Ida
Seznam tehniinih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu
Tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu bomo opravili po naslednjem razporedu:
Datum	Kraj	Ura	Kraj	Ura	Kraj	Ura
9.3.2011	Moškanjci - gasilski dom	8.00-11.00	Podlehnik - lovski dom	12.00-15.00		
10.3.2011	Lovrenc na Dr. polju - dr.upok.	8.00-12.00	Apače - gasilski dom	13.00-14.00		
11.3.2011	Žetale - kmetija Kolar	8.00-11.00	Mala vas - bar Žgajar	12.00-13.00	Stojnci - gasilski dom	14.00-15.00
12.3.2011	Sela - gostilna Svenšek	8.00-11.00				
						
14.3.2011	Pleterje - trgovina Peršuh	8.00-11.00	Mostečno - kmetija Strnad	12.00-13.00	Zg. Hajdina - prev.Vogrinec	14.00-15.00
15.3.2011	Trnovska vas - kmetijska zadruga	8.00-12.00	Jiršovci - kmetija Dajčman	13.00-14.00	Gomila - pri Stolpu	15.00-16.00
16.3.2011	Destrnik - gasilski dom	8.00-10.00	Vitomarci - kmetijska zadruga	11.00-13.00	Placar - Kmetija Markež	14.00-15.00
17.3.2011	Jurovci - Avtoelektrika Bračič	8.00-12.00	Grajena - gasilski dom	13.00-14.00		
18.3.2011	Sp. Velovlek - gasilski dom	8.00-12.00	Dornava - Hmelj Dornava	13.00-15.00		
19.3.2011	Majšperk - Občina Majšperk	8.00-11.00				
						
21.3.2011	Juršinci - lovski dom	8.00-12.00	Polenšak - kmetijska zadruga	13.00-15.00		
22.3.2011	Sestrže - dom krajanov	8.00-12.00	Gerečja vas - gasilski dom	13.00-14.00		
23.3.2011	Šikole - gostilna Kureš	8.00-12.00	Stoperce - Litož	13.00-15.00		
25.3.2011	Formin - gasilski dom	8.00-10.00	Videm - kmetijska zadruga	11.00-13.00	Njiverce - kmetija Valentan	13.00-14.00
26.3.2011	Zavrč - Občina Zavrč	8.00-11.00				
						
28.3.2011	Leskovec - gasilski dom	8.00-12.00	Cirkulane - Bar Marinka	13.00-15.00		
29.3.2011	Cirkovce - gostilna Korže	8.00-10.00	Mezgovci ob Pesnici - gasilski dom	11.00-13.00	Drstelja - kmetija Sever	14.00-15.00
30.3.2011	Žetale - gasilski dom	8.00-11.00	Spodnje Jablane - žaga Cesar	12.00-13.00		
31.3.2011	Nova vas pri Markovcih - Kekec	8.00-11.00	Desenci - gasilski dom	12.00-13.00		
TEVE PTUJ
TEVE PTUJ d.o.o.,
-	tehnični pregledi za osebna in tovorna vozila
-	registracija vozil
-	zavarovanja	Dornavska cesta 7a, 2250 PTUJ,
-	delavnica za tahografe	Telefon: 02 787 10 30
INFORMACIJE:
ROMAN KRANVOGL 041 291 369 PETER BENKO	051 349 368
ANTON POTRČ	031 456 205
ALOJZ BENKO	031 728 010
Središče ob Dravi • Bogata pustna povorka
Vsako leto lepše
Prekrasen sončni dan je v soboto v Središče ob Dravi privabil rekordno število obiskovalcev, pa tudi nastopajočih je bilo največ doslej. Na povor-ki je nastopilo 29 skupin, od tega pet v kategoriji z vozili, seveda pa niso manjkali niti konji.
V kategoriji brez vozil je prvo mesto osvojila skupina metel istoimene folklorne skupine iz Miklavža pri Ormožu. Druge so bile budilke in zaspančki Osnovne šole Stanka Vraza iz Ormoža, ki so bili tudi najštevilčnejša skupi-
na z okrog 50 sodelujočimi. Tretje pa so bile račke iz 2. razreda Osnovne šole Središče ob Dravi. Najbolje ocenjene skupine brez vozil so prejele po 80, 60 in 40 evrov, skupine od 4. do 24. mesta pa so bile vse nagrajene z 20 evrov in
praktično nagrado. V kategoriji skupin z vozili je zmagala skupina Robin Hood Konjeniškega društva Središče ob Dravi. Druga je bila nadškofija Sveti Godeninčar in partnerji, tretji pa metulji iz Šalovcev. Skupine z vozili so za prva tri
mesta prejele po 150, 120 in 100 evrov, vse nadaljnje skupine pa 40 evrov. Vse skupine so dobile tudi praktično nagrado. Skupine je ocenjevala komisija v sestavi Maja Rajh, Tatjana Strelec, Nevenka Kor-pič, Stanko Ivanuša in Stane Kozar, predsednik mariborske turistične zveze.
Na pustni povorki v Središču ob Dravi je bilo prikazanih veliko aktualnih tem in veliko lepih in dodelanih mask. Še posebej so se potrudili osnovnošolci, ki so bili številčni in so pripravili prave zgodbice, nekateri celo s koreografijo. Videli smo ure Vrtca Kog, pikapolonice, medvedke, Lumpije in narobe družino skupinic iz vrtca Navihanček. Središki osnovnošolci so se maskirali v zaspančke, slovensko reprezentanco z navijači-cami, marsovčke, hot doge, otroke sveta, klone, zapornike in policistke, Sneguljčico in 7 palčkov. Pred publiko pa so
se zvrstile še odrasle skupine - demoni, rimljanke, odpuščeni župniki in nune, afriški domorodci, buče, pokojninska reforma, nadškofija, vražje punce in drugi. Za veselo glasbeno podlago dogajanja pa je skrbela domača godba, ki se je maskirala v Mozarte.
Predsednica Turističnega društva Središče ob Dravi Dragica Florjanič je bila s prireditvijo izjemno zadovoljna, saj se število skupin iz leta v leto povečuje. Žal pa jim je, da svoje povorke ne morejo popestriti z mednarodno udeležbo, saj društva iz Nedelišča in Čakovca, s katerimi odlično sodelujejo, istočasno organizirajo svojo povorko. Po povor-ki so se skupine ustavile pri Sokolani, kjer se je nadaljevala zabava, in v slaščičarni Rupert, ki je tudi v veliko pomoč organizatorjem, je povedala Dragica Florjanič.
Viki Ivanuša
Osebna kronika
Rodile so: Petra Kozel, Velika Varnica 57, Zg. Leskovec
-	deklica Kaja; Aleksandra Zele-nik, Sp. Voličina 74, Voličina
-	deček David; Lidija Bezjak, Majšperk 24 a, Majšperk -deček Lovro; Mojca Volkner, Kicar 140 a, Ptuj - deček Anej; Melita Majcen, Koračice 1, Sv. Tomaž - deklica Sara; Svetlana Jarkovska, Tržec 48 a, Videm pri Ptuju - deklica Lara; Sabina Golob, Tibolci 19, Gorišnica -deklica Nuša; Nataša Prejac, Strmec pri Ormožu 29, Velika Nedelja - deklica Liana; Sabina Sakelšek, Bukovci 132 - deklica Nika; Elena Kopač, Dolenja vas 168, Prebold - deček Aleksander; Jasna Bolkovič, Rotman 27, Juršinci - deček Nejc; Katja Sku-bic, Gladomes 70, Zg. Ložnica
-	deklica Ana Marija; Petra Lah, Orešje 151, Ptuj - deklica Neža; Karolina Rotvein, Tržec 10 c, Videm pri Ptuju - deček Rene; Maja Šegula, Brezje pri Grosupljem 88, Grosuplje - deček Mark; Tamara Klaneček, Vin-tarovci 7 a, Destrnik - deček Žan; Klavdija Rakuša, Lahonci 76, Ivanjkovci - deklica Julija; Karina Vidovič, Dravinjski Vrh 1, Videm pri Ptuju - deček Anže. Umrli so: Ivan Težak, Turški Vrh 51, roj. 1939 - umrl 23. februarja 2011; Nada Zemljarič, roj. Mrdalj, Ptuj, Belšakova ulica 29, roj. 1938 - umrla 24. februarja 2011; Janez Krajnc, Podlehnik 71, roj. 1938 - umrl 25. februarja 2011; Marija Mohorič, roj. Tašner, Trnovska vas 33, roj. 1926 - umrla 24. februarja 2011; Terezija Primožič, roj. Kristovič, Bukovci 34, roj. 1922
-	umrla 25. februarja 2011; Franc Meznarič, Sakušak 17, roj. 1919 - umrl 28. februarja 2011; Jakob Vogrin, Vitomarci 69, roj. 1929 - umrl 26. februarja 2011; Jožef Šilak, Hajdoše 37, roj. 1953 - umrl 24. februarja 2011; Kristina Gabrovec, roj. Frank, Zakl 39, roj. 1934 -umrla 26. februarja 2011. Poroka - Ptuj: Stojan Potočnik, Majšperk 7 d, in Katarina Jager, Majšperk 7 d
budilka
89,8 98,2 104,3Mk
RADIOPTUJ
69,8 -38.1 • 104,3
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: Viki Ivanuša
Na zabavi pred Sokolano, ki je sledila pustni povorki skozi Središče, so člani zmagovalne skupine konjeniškega društva konje že odpeljali v staje in so tako pozirali za skupno fotografijo.
Danes bo precej jasno, veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -8, v alpskih dolinah do -10, najvišje dnevne od 3 do 8 stopinj C.
Nad osrednjim delom srednje Evrope je nastal obsežen anticiklon. Od severovzhoda doteka nad naše kraje hladen in suh zrak.
Obeti
V sredo in četrtek bo precej jasno in čez dan topleje.