List za gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem.
List velja ua leto 4 krone.	Udje dražbe prispevajo na leto 3 krone.	Udje dobd Ust zastonj.
Vsebina: Razglas za 4dnevni knjigovodski tečaj. — Korist intenzivnih pašnikov. — Spomini na Švico. — Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. — Dosedanje skušnje s snlmodolkami v Nemčiji. — O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Vposlano. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila- —» Uradno. — Oznanila.
Razglas
za 4dnevni knjigovodski tečaj v Št. Juriju ob juž. žel.
Čez binkoštne praznike se vrši na deželni kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel. knjigovodski tečaj za kmečke posestnike. Pouk se prične v soboto dne 25. maja ob pol ednajstih predpoldne — udeleženci lahko pridejo z desetimi vlaki v Št. Jur — in traja do torka zvečer (dne 28 maja).
Manj premožni udeleženci dobijo lahko štipendijo po 10 K, za kar je pa treba prositi že v prijavi.
Za stanovanje si mora vsak sam skrbeti, ker so šolska stanovanja sedaj zasedena od celoletnega moškega tečaja.
Prijave k temu tečaju se naj vpošljejo najkasneje do 15. maja t. 1. naslovljene na ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št. Juriju ob juž. žel.
Korist intenzivnih pašnikov.
V številki 23. lanskega letnika „Gospodarskega Glasnika11 smo omenili in priporočali napravo intenzivnih pašnikov; izmed spodnještajerskih posestnikov se je lotil te misli, kolikor se je zvedelo iz prašalnih pol glede subvencij onira-nega travnega semena, samo en posestnik. Na vsak način bi se jih te naprave lotilo še več posestnikov, da so si predočili vse koristi, velike in majhne, ki so v zvezi z napravo takih pašnikov.
Ce že druge koristi ne prinese paša, vsaj to, da se živina giblje na prostem in mnogo zdravijem zraku, nego je zvečinoma po naših hlevih. Če živina zboli, je goto' o krivo več ali manj to, da pride premalo iz hlevu. Živina, ki se zunaj lahko prosto giblje, si sama varuje svoje zdravje prav spretno, mogoče bolj kot marsikateri človek. Tudi kužne bolezni so na paši mnogo redkeje nego v 'hlevih, kajti po-vzročevavce bolezni uniči navadno že solnčna svetloba, med tem ko je zaduhli hlevski zrak le še pospešuje, in sicer tem bolj, čim temnejši je hlev. Zlasti mlada, še le razvijajoča se živina, je sila potrebna svežega zraka in svetlobe.
Krave, ki pridejo na pašo, dajajo mnogo več in mnogo boljšega mleka. Tam, kjer se drže krave samo v hlevih, začnejo kmalu nazadovati in ginevati, naj si smo si nakupili i za drag denar še tako dobre mlečnice, recimo celo iz drugih pasem, ki so znane kot jako mlečne; to je sicer neopravičljiva površnost, ki se pa rada dogaja; ko bi tisti denar, ki ga damo za drago tujo živino, rajši in gotovo z boljšim in trajnejšim uspehom porabili v napravo pašnikov, bi povzdignili mlečnost domače pasme; tako pa se v zaduhlih hlevih še pogubi prvotno dobra krava. Mleko, koje namolzemo na paši (pri nas je to povsem še nekaj tujega), je mnogo čistejše in za to tudi zdravejše in trpežnejše, nego mleko namolzeno v temnem, nesnažnem, zaduhlem hlevu. Razloček takega mleka je očividen, če se mleko zanaša v mlekarno; zadružne mlekarne, ki
po tem iz došlega mleka delajo surovo maslo ali fini sir, znajo prav živo pričati, kaj se pravi uporabljati mleko iz paše in kaj iz označenih hlevov. Večkrat zadostuje mleko samo iz enega takega hleva in ugled, da celo obstanek, dotične mlekarne je uničen; taki dogodljaji niso nič kaj novega; večkrat se dela po tem celo še vodstvu krivica. Pri uporabi mleka iz paše se ta nevarnost vsaj za mnogo zmanjša, če ne izključi.
Kako blagodejno v vsakem oziru deluje paša na bika plemenjaka, o tem se je pisalo in govorilo veliko in bo gotovo treba še spet.
Z napravo urejenih intenzivnih pašnikov se zmanjša potreba delavskih sil, in to upljiva očiviđno zelo ugodno na čisti dobiček. Čim več je delavcev pri hiši, tem več je skrbi; zlasti njive zahtevajo veliko delavskih sil; plačati se jih mora dobro; dobro je, če svojo plačo vsaj zaslužijo, kar pa ni tako gotovo, če so njive daleč oddaljeno in raztresene; če pa se da urediti tak pašnik, da ostane živina celo polovico leta, noč in dan zunaj, odpade rezanje slame, košnja trave, nakošene trave ni treba voziti domov, ni treba polagati, ne nastil-jati, niti toliko čistiti živine, kajti na prostem skrbi vsako živinče koliko toliko samo za svojo snago, ni treba nadalje napajati niti kidati gnoja.
Tam, kjer gre trda za steljo, je tudi zelo važno, da je pol leta in treba rabiti; pri vsem tem se pa vendar le naredi obilo gnoja na paši, ki upljiva z vsemi redilnimi snovmi, če se sproti razširi; po zimi se pa zato lahko z pomnoženim številom živine potrebni gnoj pridela za drugi del posestva. Tam, kjer se da urediti gospodarstvo tako, da se posveti večina posestva takemu pašniku, lahko po tem ostali del s hlevskim gnojem pognojimo tem zdatnije, ter na manjšem kosu pridelamo lahko vsaj toliko zrnja, ali še pa več nego prej morebiti na za polovico večem kosu.
Ker torej pašnike gnoji živina sama, odpade dobra polovica dela z izkidanjem, oskrbovanjem, nakladanjem in razvažanjem gnoja, S pašnikom si prihranimo košnjo, spravljanje, nakladanje, vožnjo, skladanje in polaganje zelene krme.
Posebno velike važnosti je okolščina, da toča travi ne more nikdar tako občutno škoditi, kakor drugim rastlinam; prihrani se torej tudi zavarovalnina napram toči. Ruša, ki se popaše, se zboljša, tečnost krme se zboljšaj e čim dalje bolj; resnica je nadalje, da dajajo ploščine, ki so se popasle, več sena, nego tiste, kjer se je le kosilo. Če se potem pašnik preorje in porabi za druge pridelke, se da opažati na njih velika rodovitnost dolgo vrsto let. Povodnji pašniku z gosto obraščeno rušo ne škodijo; živina seda morebiti v kako drugo, više ležečo ograjo. Da bi pašnik, zlasti pa že starejši slabo obrodil je skoro izključeno; pri starejšem pašniku niti suša ne naredi posebne škode; človek bi mislil, da bi bila suša najnevarnejši sovražnik pašnikov; pa skušnja je pokazala, da ravno intenzivnim pašnikom najmanje škodi. Za ureditev intenzivnih pašnikov pa je suša, kakoršno smo imeli leta 1908 in 1909, seveda velik nepridiprav. Mokrotno
leto sicer res neugodno upljiva na mlečnost in telesno razvijanje, pa temu se ne moremo ubraniti, če tudi polagamo v hlevu. Živinski sledovi v mokrem času staršemu pašniku ne škodijo; tudi rani jesenski in pozni pomladanski mrazi ne, vsaj nikdar toliko, kakor na njivah; živina pa se v njih samo utrdi. Miši in drugi škodljivci se v trajni pašnik ne naselijo, ker je zemlja stlačena. Komarje, brenclje i. dr. golazen pretirajo ptice, ki se kaj rade nasele blizu pašnika ali na pašniku samem.
Plemenska živina vzgojena na pašnikih odgovarja kam boljše svojemu namenu, nego ona, ki ni videla nikdar solčne svetlobe; pri vsem tem je pa taka vzreja še cenejša. Meso živine iz pašnika je mnogo tečnejše in okusnejše. Sicer je pa znano, da tam, kjer so se uvedli te vrste pašniki, da tam ni pomanjkanja nobene vrste živine; dotični kr^ji zalagajo druge dežele s klavno, vprežno in plemensko živino; te kraje pa imenujemo napredne glede živinoreje; tam se naseli blagostanje, podlaga nadaljni izobrazbi. In če sedaj kdo vpraša, kdo bo pa sejal žito in prideloval zrnje, če se bodo vsa posestva preuredila v pašniške? Vsak bo delal tako, kakor mu račun najbolj kaže. Za domačo potrebo pa zadostuje, če se le toliko njiv pusti, da se pridela zrnja za kruh, krompirja, repe, zelenjave za domačo potrebo. Za krmo bomo potrebovali čim dalje manj zrnja, kajti tisti del pašnika (ograja), ki se pokosi, daje s časom tako izborno seno, da je jako malo treba pridjati močnih krmil. Sicer se pa zlasti v alpskih deželah tudi sedaj kupujejo otrobi, neredkokrat celo moka za kruh. Po taki preureditvi gospodavstva bi pa ostali kosi zemlje prinašali mnogo več zrnja, ker se dado lažje in skrbnejše obdelovati ter tudi močnejše gnojiti. Kmet pa, ki redi mnogo živine in to s precej malimi stroški, pa ni ubog, četudi morebiti živina nima posebne cene; kjer je veliko živine in lepe živine, tam je blagostanjo doma. Pridela se veliko mleka in mlečnih izdelkov, ki imajo vedno dobro ceno, če so dobri. Človek začue dajati živini nekako večo pozornost, razmerje med človekom in živino postaja čim dalje prijaznejše in to je podlaga umni živinoreji. Po tem naše mlekarne ne bodo več tarnale za pomanjkanjem mleka.
Če bi pa razmere nanesle, da bi bilo do-bičkanosnejše pridelovati zrnje za trg, pa bi no prišli prav nič v zadrego; kajti naše posestvo, kojega smo rabili za trajni pašnik, ter z njim ravnali, kakor je prav, je spočinjeno, prepojeno s hranilnimi snovmi za rastline tako, d" za dolgo vrsto let lahko računamo na najbogatejšo žetev, ki je sploh mogoča, če gre vse po sreči.
Ni enostavnejše in uspešnejše melijoracye, kakor taka ureditev trajnega pašnika; če tudi vse ni dobro za vse, (kmetijstvo kot tako ne pozna receptov), pa ravno na Spodnjem Štajerskem imamo posestnikov celo vrsto, ki bi take pašnike lahko uvedli z velikim pridom; kajti za kaj takega tudi najboljša tla niso predobra in slaba tla se z intenzivnim pašnikom le poboljšajo.
Koristi s tem še niso vse naštete; navedene pa bi utegnile veljati v vsakem slučaju. Pri-
hodujič pa nameravamo stvar pogledati še iz nasprotne strani.	H o 1 z.
Spomini na Švico.
(Piše agrarni inženir Zidanšek.)
Dragi Svobodin!
Oprosti, prijatelj! Vem, da sem ti lansko jesen obljubil poročilo o svojem septemberskem potovanju po Švici. Pa saj veš, koliko dela se nakopiči tako-le skupaj, da človek na stvari, ki se tičejo lastne osebe, skoro popolnoma pozabi. Zato mi je tokrat tvoj opomin, češ obljuba dolg dela, prav všeč: za nekaj trenutkov naj se zopet vzbudi spomin na par prelepih dni v prekrasni : Švici!
Koliko časa že silijo moje misli k Tebi, ki so na daleč sloveča po svoji naravni lepoti, nič manj sloveča pa po svoji prelepi goveji živini in po svojem naprednem gospodarstvu! Letos naj se uresničijo želje; z velikim veseljem sem prijel za potno palico in poln pričakovanja odrinil proti „ obljubljeni “ deželi.
Dne 10. septembra zvečer sem se odpeljal iz Sv. Jurija; od Maribora naprej sem se vozil s Koroško železnico ob Dravi, ki mi je bila zvesta spremljevalka gori do Toblacha. No, nočna vožnja ni bila ravno prijetna; saj veš, kako je ta nočni brzovlak vedno natlačen in kako težko je dobiti primernega kotička za od počitek. — Tem lepše pa je bilo drugo jutro, ko smo se vozili po Pu-striški dolini, ki se razprostira od Lijenca do : Franzensfeste. Ob železniški progi so orali, in ! sušili otavo, ki je bila za sušno poletje lepa videti. Na travnikih so večinoma ženske, ki nosijo v teh krajih brez izjeme vse klobuke z dolgimi i trakovi, kateri jim visijo po hrbtu. Drugače so pa ti klobuki popolnoma priprosti — brez onega pestrega nakitja, ki ga navadno v naših krajih opazujemo pri ženskih klobukih. Ta del Tirolske je lep: dolino zastirajo ob obeh straneh visoke gore; ob pobočju leže čedni kmečki domovi, med katerimi se pase lepa pincgavska živina. Tukaj sem se spomnil one, sedaj na Slovenskem tako pi'iljubljene popevke: „Moj fantič je na Tirolsko vandrav . . .“, in zdelo se mi je naenkrat tako domače. Ko sem jih primerjal — seveda v duhu
—	te Tirollce, z našimi domačimi dekleti, se mi je dozdevalo, da razumevam ponos našega dekleta, če poje v imenovanej popevki: „Tirolka ti je pu-šelc dala, o, — naj ti še zdravila da!“
Od Franzensfeste je krenil vlak proti severu. Vozili smo se mimo Inomosta, glavnega mesta , Tirolske, potem mimo Bludenza proti šviški meji. Vstopali so turisti, katerim se je po govoru poznalo, da so tujci. Posebno pozornost je zbujal mlad zakonski par, ki so jih do postaje v Bludenzu spremili še svatje; bila sta oba doma v bližini
—	tedaj pristna Predarlžana, — in napravila sta ženitovanjsko potovanje na slovečo božjo pot v Einsiedelu v Švici. Radovedno smo gledali, kako se tukaj kmečko ljudstvo oblači pri takih prilikah. On je nosil črn „štofast gvant“, v zagumb-nici na prsih pa zelen rožmarin; nevesta je imela na glavi Židan - robec; nosila jo črno žametasto bluzo, velik bel Židan predpasnik in mnogo zlatih , „oringelcev“ in verižic. Vesela sta bila oba, ona seveda bolj sramežljiva!
Iz vlaka se vidi pri Bludenzu temnosivkasta živina, takozvani montafonci, ki je dobro znana po svoji mlečnosti. Radi tega jo skušajo nekateri, posebno večji posestniki, udomačiti tudi na Štajerskem — žalibog na škodo našim domačim, dobro preskušenim pasmam!
Vozimo se čez kneževino Liechtensteinsko,
—	samo kratko časa, — ker je deželica majhna.
Pri Buksu prestopimo na šviško zemljo. Treba zapustiti avstrijske vagone. Pri kaši sem si kupil vozni list do Wadenswilla in prvič p’ačal — v frankih. Vozim se po šviški zemlji. Prvi utis jako dober: vozovi prijetni, kondukterji prijazni. Oči pa imajo dosti opravka: v ozadju gledaš sinje planine pod teboj in zraven tebe zelene livade, polne sadnega drevja. Živina vsa na paši. Pa kaka paša! Sočna, zelena, skoro bohotna trava, na kateri se žival res napase. Vozimo se dalje, mimo Valenskega jezera; lepa ažurna barva spominja živo na Sočo. Drčimo dalje, mimo Curi-škega jezera. Solnce se nagiba k zatonu. Že se gosti mrak, ko dospemo do Wadenswilla. Poiskal sem si prenočišča v hotelu „Engel“ ob Curiškem , jezeru in se po večerji takoj podal spat, — prvič na šviški zemlji.
Upam, da sem te s temi vrsticami nekoliko potolažil ; da ti ne bo treba radi prevelike teže pisma kazenskega porta plačati, sklepam za danes z najprisrčnejšimi pozdravi	Tvoj Josip.
Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini.
(Dalje )
Mlečnjake imenujemo zobe, ki so ali že začasa rojstva vidni ali se takoj po tem prikažejo, pozneje pa narode mesto trajnim zobom. To se godi tako redovito pri gotovi starosti živin-četa, da imamo v tej prikazni najzanesljivejše merilo za njegovo starost; zlasti pa pride v poštev izmena zob in sicer prednikov. Nekateri pari zob imajo še posebno poznamenovanje: srednja dva sprednika sekalca se imenujeta pri živini tudi klešče, drugi par n otranja sred-nika; tretji par zunanja srednika, četrti par sta zadnja sekalca. Vseh sprednikov imamo prigovedu 8 (samo v spodnji čeljusti); pri konju in svinji jih imamo v zgornji in spodnji čeljusti po 6. Izmena zob se vrši pri govedu na sledeč način: mlečniki se prikažejo tekom prvega meseca; klešče se izmenijo tekom 8. do 20. meseca, 2 notranja srednika v starosti 2 do 2y2 leta; zunanja srednika v starosti 3 do 31/2 leta, 2 zadnja sekalca v starosti sy2 do 4 let.
Konji prineso klešče (mlečnjake) že na svet; notranja srednika se prikažeta po
4	do 5 tednih, zadnja sekalca tekom y2 do 3/4 leta. Klešče se izmenijo v starosti 2% do 3 leta; notranji sredniki v 3Vj do 4 leta; zadnja sekalca v 4y2 do 5 let; ob enem (v 4J/2 do
5	let) se prikažeta 2 trajna samca ali jekla (Hackenzahne) z ostrim robom ih ostro ostjo.
S petimi leti dobi konj vse trajne zobe; mlečnjaki kakor tudi trajni (stalni) zobje imajo na vrhu podolgasto jamico (rupo), ki se imenuje gl e n (Bohne, Marke, Kunde); ta se pa sča-som s prežvekovanjem obdrgne, splitvi in naposled zgine: pri kleščih spodnje čeljusti tekom šestih, pri notranjih srednikih tekom -sedmih, pri zadnjih sekalcih tekom osmih let. V gornji čeljusti traja to tri leta dalje; glen zgine torej v 9., 10., oziroma 11. letu na nasprotnih gornjih zobeh.
Konjski zob ima obliko zaglozde (klina); poprečen prerez (presek) zoba se menjava z ob-drgnjenjem; do 8. leta je presek poprečno podolgast, od 8. do 12. okrogel, od 12. do 18! leta triogelnat, od 18. do 24. leta ima obris hruške, od 24. leta naprej podolgast v smeri od glave do- repa. V osmem letu nastane na gornjih zadnjih sekalcih (krajnikih) izdolbina, v zgrize k (EinbiB), ki pa po 3 letih spet zgine.
Mišice in kite.
Pregibanje kosti povzročijo mišice, ki so zraščene okoli njih in koje navadna govorica na-zivlje z mesom; večina mišic, šilu podobnih, se na obeh koncih zoži v močne kite, v vrvi slične tvore, ki se pripno na tiste kosti, koje naj pre-gibljejo. Vsak pregib kosti je odvisen od skrčenja pripadajoče mišice; stegnenje kosti povzroči spet druga mišica; za to je k upogibanju kosti med seboj in k njih steganju potrebno dvoje mišic: upogibnice (Beuger) in izteznice (Strecker).
Fresn o v a (Stoffwechsel). Za vse pregibljeje, katere Stori živalsko telo in sploh za vse živ-ljenske pojave, se porabi vedno nekaj živalske snovi. Ostanki porabljenih snovi se pa morajo iz živalskega telese odstraniti in te je treba nadomestiti spet z novimi snovmi: ta pojav, ta vedno se vršeča izmena se imenuje presnova (Stoffwechsel); organi za to izmeno so 1. prebavljala (Vordauungsorgane), 2. krvna obtočila in kri (Blutkreislauforgane), 3. dihala (Atmungs-organe) in 4. izločala (Ausscheidungsorgane).
1. Prebavljala se začno že pri gobcu in se končajo z zadnjico; njih važna torišča so razdeljena deloma v prsih, deloma v trebuhu, deloma v kolku in imajo nalogo, da sprejmejo hrano in jo pretvorijo tako, da se tisti njen del, ki je potreben in poraben za ohranitev, rast in koristnost živali, precedi v telo, neporabeu del pa se izloči. V žrelu se hrana najprej površno prežveče in oslini in potem porine čez g o 11 n i p o k 1 o-pec (Kehldeckel) skoz goltanec (Schlund) v želod e|jc, razšiijen in mehu podoben del prebavljalnega kanala, ltojega notranja stran
izločuje želodčni sok. Vse vrste prebavo pospešujočih sokov (sline v ustih, želodčni sok i. t. d.), izločujejo posebne žleze. Konji in svinje imajo, kakor človek, enostaven želodec. Goveji želodec n. pr. pa se deli na štiri različne dele iz sicer v vamp (Pansen), kapico (Haube), deveter o gub (Bl&ttermagen) in siriščnik (Labmagen); živali, ki imajo tako urejene želodce se imenujejo pre-žvekovavci. Njih vamp je razmeroma jako velik, leži na levi strani in sega nazaj do jame pred kolkom; radi tega se tudi na tistem mestu zasadi trokar, če je pri napihnjenem živinčetu že potreba. Kapica je mnogo manjša in leži blizu srca; tam se navadno zbirajo trdi, neprebavljivi predmeti, kakor žreblji, žični kosci i. t. d., ki ponekod pridejo tudi do osrčnika (Herzbeutel) ali do srca samega. Prežvekovavci radi pomanjkanja prednikov v zgornji čeljusti ne morejo dobro grizti; razen tega potrebujejo veliko hrane. Radi tega pride vsa hrana le površno prežvečena in premalo oslinjena v veliki želodec, ki mora zamujeno nadomestiti; in res imajo prvi trije deli govejskega želodca nalogo, da povžito hrano le natančnejše premelejo in oslinijo; še le v siriščniku se začne prebava; siriščnik odgovarja nalogi konjskega želodca, ki izločuje želodčne šoke.
Veči in trši kosi govejske hrane pridejo najprej v vamp; sito govedo najraje počiva v kakem zavetju; med tem se pomika hrana v vampov privesek, kapico; tukaj se hrana dobro predela in sprijema v okrogle prežvečke, ki se poženejo na to nazaj v usta, kjer se do dobrega prežvečejo; na to pridejo grižljeji v deveterogub in se tam še enkrat pošteno premelejo; v siriščniku še le se začne potem hrana prebavljati.
črevo, nastavljeno na želodec, se začne z vijugastim, takozvanim dvanajstnikom (Zwolf-fingerdarm), ki obdaja trebušno slinovko (Bauchspeicheldrttse); v dvanajstnik se izceja vsebina trebušne slinovke in iz jeter prisedši žolč, ki se nabira v posebnem mehurju, žolčniku; za dvanajstnikom se črevo razširi v takozvano debelo črevo (Dickdarra) in, zlasti pri konju močno razvito, slepo črevo (Blinddarm); popivanje hranilnega soka se vrši večinoma v tenkem črevesu (Dunndarm); v ta namen se nahajo na znotranji strani črevesa fine črevesne stanice s finimi, primerno razvrščenimi, sočnimi in krvnimi cevkami.
Kri in krvna obtočila.
Kri je prenašalka hranilnih snovi, v vse dele telesne. V ta namen služijo krvna obtočila: srce, odvodnice (Arterien), odvodnične oziroma pri-vodnične laskovice (Haargef&Se) in privodnice (Venen). Srce je močna mišica obstoječa iz dveh (desne in leve) strani; vsaka stran ima p riti vor (Vorkammcr) in prekato (Herzkammer); iz leve prekate vodi kri čim dalje, tem v tenše žilice in končno v laskovice cepljajoča se odvodnica v vse telesne organe; skoz odvodničue laskovice, ki opletajo stanice, pronica hrana k stani-cam; iz stanic pa prehajajo neporabljive snovi v privodnice, ki so ravno tako kakor odvodnice s svojimi laskovicami razširjene po vsem telesu. Zdrava kri je svetlordeče barve, če se pa kri nasiči oddavši svežo hrano stanicam z njih ne-porabljivimi snovmi, dobi temnejšo, modrordečo barvo; ta kri hiti po čim dalje večjih žilah nazaj k desni srčni prekati in od tam k pljučam, kjer se spet osveži z zračnim kisikom, kojega za-menjaz ogljenčevo kislino in postanespet svetlo-rdeča; kot taka se kri toči nazaj k levem pri-dvoru, da začne na novo že popisani pot, na katerem se torej telesu prinaša hrana (veliki obtok); na potu iz srca v pljuča (mali obtok) pa se kri izčišča in osveža.
To pretakanje krvi se vrši brez presledka, noč in dan, dokler je v živali življenje. Na tistih mestih, kjer odvodnice beže plitvo pod kožo čez kaki trši rob, se da tok krvi opazovati v tistih presledkih, kakor srce udarja na minuto; pri zdravem konju v miru 36 do 40krat, pri delu ali vznemirjenju pa 60 do SOkrat, pri žrebetu do 2.leta 40 do 72krat; pri teletu (ziznem) 100 do HOkrat, do 1 leta starem 80 do 100krat; pri ovci 62 do 88, pri svinji 62 do 96krat, pri biku 40 do 56, pri kravi 70 do SOkrat, pri volu 36 do 48krat.
Dihanje.
Dihala imajo nalogo, da čistd kri, da vze-majo kisik iz zraka in zraku oddajajo na ta način ogljenčevo kislino. Najvažnejši organi za dihanje so: nos in goltanec, sapnik s grgavcem (Kehl-
kopf) in pljuSmi. Sapnik se v prsih razcepi v 2 veji (dušnika, bronhiji), ki vodita k pljučnim krilom; zadnji izrastki pljučnih kril so dljučni mehurčki, ki so napoljnjeni z zrakom in opleteni z laskovicami pljučne odvodnice in privodnice; na teh mestih torej se vrši izmena kisika in ogljenčeve kisline. Prsna votlina se pri vzdihu zveča na ta način, da se splošči proti prsom napeta nežna prepona, podprsnica (Brustfell), v nastalo praznino pa pritiska zunanji zrak; na drugi strani pa se pljuča prilegajo ne-produšno k notranjim stenam prsne votline in tako se zgodi pri vzdihu, da zunanji zrak sili skoz nos, grgavec in njegove veje (bronhije) v pljuča in jih razširi.
Kri, prišedša iz desne srčne strani, zameni ogljenčevo kislino z zračnim kisikom. Pri izdihu se skrčijo prožne pljučne stene, podprsnica se vzboka spet nazaj proti prsni votlini in jo na ta način znatno zmanjša; na ta način pljuča stisnejo zrak spet po tistem potu nazaj, od koder je prišel. V toliko je torej utripanje srca v zvezi z dihanjem. Da bi kri, kojo požene srce z enim udarcem skoz žile, posrkala ves zrak, ki ga vdahnemo z enim vzdihom v pljuča, je nemogoče, če pomislimo, da pri človeku vsa površina pljučnih mehurčkov znaša kakih trideset kvadratnih metrov; pri različnih živalih seveda mnogo več; za to pride tudi na 1 zdihlaj več srčnih udarcev* Počivajoč, zdrav konj dahne v 1 minuti 12(7 do 16) krat, tele 50 do 60 krat, krava 20 do 22 krat, ovca in svinja 15 do 20 krat, vol 12 do 20 krat. Če je živina bolana, diha hitreje, tudi čez 50 krat na minuto. Sicer pa število vzdihov ni vedno enako niti pri normalnih razmerah; hitreje diha živina v mladosti in starosti, pri vročini, v toplem hlevu in med prebavljanjem, če se močno giblje in če je drugače razčiljena; v nasprotnih slučajih je pa število vzdihov manjše.
Živčevje
imenujemo tiste stvoritve živalskega telesa, ki so sprejemljive za različne zunanje utise in uplive, ter mišice pripravijo do tega, da se začno pregibati.
Sredotočje živčevja so možgani in hrbtenjača; možgani so v koščeni lobanji, hrbtenjača (Rttcken-mark) pa polni kot belo vlakno osrednjo krbtenično cevko (duplino). Iz spodnjega dela možganov, kakor od obeh strani hrbtenjače, se odcepljajo mestoma debelejša, mestoma tanjša živčevnavlakenca, vodeča vvsedele živalskega telesa; živce razločujemo v občutne in gibalne. V možganih se pojavlja volja in zavestni občutek; možgani sprejemajo po sredotežnih ali občutnih živcih (Ge-fllhlsnerven) dojme in je spet po svoje predelane prevajajo po sredobežnih gibalnih živcih k različnim čutilom, kakor v oči, ušesa i. t. d., ter povzročajo, da žival vidi, sliši, tipa, okusi, duha, voha i. t. d.
Izločala.
K izločalom (Ausscheidungsorgane) prištevamo pljuča in kožo, ki odstranjujejo plinaste, telesu škodljive snovi; še večje važnosti so obisti (ledvice, Nieren) in znojnice; po teh dveh organih se izloča iz krvi nepotrebna in kakor strup učinkujoča voda v podobi znoja in scal-nice; scalnica se nabira v mehurju in od tod izloča iz telesa.
Čutila.
Kako ravnati s kožo in dlako. Najvažnejše čutilo je koža in ker smo že omenili, da igra koža tudi kot izločalo jako važno ulogo, je razvidno da ja treba, da se na njo zelo pazi in jo ohrani čisto; ravno taka skrb je na mestu pri parkljih in kopitih, zlasti pri vprežni živini.
Že star pregovor pravi, da čistoča nadomesti polovico hrane in hoče reči, da skrbimo s čistočo kože za zdravje in krepek razvoj živinčeta; na koži in na dlaki se zrcali zdravje pri živini. Vendar se pogostoma nahaja, da je skrb za kožo vse premajhna in nezadostna, da se živina le preredko počeše iz okrtači.	Pride še.
Dosedanje skušnje s sulmodol-kami v Nemčiji.
Po A. Arbeiterju.
Pri nas v Avstriji, zlasti pa na Štajerskem, je že tako, da začnemo svoje stvari ceniti še le tedaj, ko nas je tujina opozorila na njih vrednost in zasluženo ime; neredkokrat se tudi pripeti, da se nam marsikaj že prej izvije iz rok in si tu-
* Primerjaj številke na koncu poglavja „kri in krvna obtočila".
jina prilasti, kar je zrastlo pri nas. To se opaža pri živinoreji v obče, posebe pa pri perutninarstvu.	<»
Navedeni pisatelj (autor) tega članka si je postavil nalogo iz popolnoma zmešanega kurjega plemena sulmodolskega izrediti enotno pleme, ter mu pridobiti v mednarodni strokovni literaturi ime, kakor tudi odjemavcev v raznih gospodarskih krogih inozemskih. V kolikor se mu je to s pomočjo I. štajerskega perutninarskega društva in deloma tudi c. k. kmetijske družbe štajerske posrečilo, je razvidno iz mnogih in merodajnih poročil o štajerskih pridelkih perutninarskih ; mi pa imamo spet en dokaz več, da za i z-boljšanje svojih naravnih domačih pridelkov ne potrebujemo tujih umetnin vzgojitve; če hočemo kaj v resnici boljšega, spoznavajmo najprej dobro to, kar nam stvarnica nudi, to gojimo, to požlahtnujmo!
V 26. in 27. številki nemškega perutninarskega društva v Berolinu (zaloga Pfenningstorff), poroča gospod C. Kraus e kot imetnik vzrejališča za sulmodolke nemških perutninarjev v Steglitzu pri Berolinu med drugim naslednje: Gospod C. Krause podaja po A. Arbeiterju kratek oris sulmodolskega plemena:	„Sulmodolke so pravo kurje
pleme za našega kmeta z vsemi prednostmi; njih odgoja je lahka, ker so z vsem zadovoljne in si iščejo same hrano pri svoji utrjenosti; dajo se lahko odebeliti in so obenem izvrstne nosilke. Živali so velike in mečaste pri vsem tem, da imajo fine kosti; njih telo je valjasto, noge imajo ono priljubljeno belo barvo; ravnotako je koža bela in gladka, kar je znak finega mesa; petelini imajo rdečkasto perje po telesu in črno v repu, mestoma tudi po prsih; kure imajo kakor pšenica rmeno ali pa rjavo, na vratu potemnelo perje; nekatere imajo čop, druge spet ne.
Glede kakovosti mesa naj se samo omeni, da se na dunajskem trgu plača za štajerske kopune vedno dvakrat veča cena od navadne, in da so sulmodolske edina perutnina, ki pride razen originalnih francoskih kopunov (la bresse) pri dvornih (cesarskih) pojedinah v poštev in porabo pod imenom „Poulardes de Styrie" in kot „Chapon de Styrie“.
Jajca so, kakor smetana, žolta (rmena) ali, kakor, svetla kava, rjava. Kar se tiče njih nošenja, se nahajajo med sulmodolkami, kakor tudi med takozvanimi „najboljšimi" nosilkami, dobre in slabše; sploh se pa o nobenem kurjem plemenu ne more z gotovostjo reči, da je v nesenju tipično (značilno) in zanesljivo."
K temu popisu sulmodolk se ne da prav nič pripomniti. Glavna stran pri tej vrsti kur je njih dobra in vsestranska porabnost v gospodarstvu; gledati se mora v prvi vrsti na njih izenačenost; pa ne morebiti samo na njih zunanjo obliko, ampak tudi na zanesljivo podedo-vavaljno moč za gospodarstvo važnih lastnosti. Pisatelj opisuje svoje vzrejališče za sulmodolke s praktičnimi, priprostimi in cenimi kurjaki in pravi, da so živali bile tudi ob naj-hujših zimskih viharjih — do 15° C mrzlote — le v hlevih, zbitih iz navadnih desk in s papirnato streho pokritih; četudi kolibe stoje popolnoma na prostem in je tudi z listjem posuto, proti jugozapadu se raztegajoče tekališče popolnoma odprto, so se živali vendar le počutile prav dobro, kar so pokazale s tem, da so ravno v najmrzlej-ših dneh pridno nosile; to je za poročavca prepričevalen znak utrjenega, žilavega plemena.
Tudi v tamošnji okolici so ljudje bavijo s kurje-rejo. Vsi so bili prepričani, da uboga živina v takih prostorih mora mrazu pokrepati in so v mrzlih dneh večkrat popraševali po usodi mojih sulmodolk; ko sem jim pa pravil, da celo nosijo in še jako pridno, so me imeli za šale zbijajočega pustolovca. Dne 14. januarja 1.1., ko je bilo ravno prav mrzlo, sem moral pokazati dvema nevernima Tomažema, ki sta prišla gledat mojih hlevov, lepa štiri svetlorjava jajčka; malodušno sta mi priznala soseda, da njune kure nič ne neso.
Če naj sedaj poročam o svojih štirimesečnih skušnjah, koje sem doživel s sulmodolkami, moram priznati, da so se v tem času vsestransko prav lepo razvile; sulmodolke niso samo pitomne kure, tudi Arbeiter jih ni orisal kot take, ampak pleme za vsestransko porabo. V utrjenosti napram vremenskim upljivom nadkriljujejo pač vsa druga kurja plemena; zbolela ni še niti ena žival; niti tiste navadne poparjenosti ni bilo opažati, ki se rada loti živali, došlih v popolnoma
drugo podnebje, kar hi se pač skoro dalo pričakovati pri živalih iz južne Avstrije. Pri krmi' sulmodolke niso nikakor zbirčne; njih neumorno' praskanje kaže že sedaj, da si bodo po letu večidel hrane iskale same. Zlasti po zimi so dobre nosilke; v januarju je znesla poprečno vsaka-i kura 13, v februarju 15 jajec; sedaj, ko je vreme milejše, nesejo večinoma 2 dni zaporedoma, potem preskočijo 1 dan i.t.d. Poprečna teža v februarju! znešenih jajc je 58 gramov, v januarju 62 gramov. Jajca od kur, ki še le začno nesti, so resi samo 50 do 54 gramov težka, so pa čim dalje' težja in dosežejo kmalu 57 do 58 gramov. Po-' prečna teža jajc v februarju bi bila seveda mnogod večja, da nisem nalašč pustil iz računa svoje naj-< večje in najtežje kure; ta živa! nosi izredne' pridno in sicer 67 do 72 gramov težka jajca. Tol pa je razvidno, da te izredno velike in težkei kure radi tega nisem mogel vzeti v račun, ker bi dala sliko, ki ne odgovarja poprečnosti sulmo-. dolk. Če bi se pa z odbiranjem doseglo, da bi vse sulmodolke nesle tako pridno in tako težka; jajca, bi se po vsej pravici lahko imenovale' idealne kure. Na vsak način bom gledal, da dobim od navedene kure, ki jev januarju 16 in februarju 17 jajec znesla, pleme; če jih bo le nekaj materi sličnih, sem povsem zadovoljen. (Pojdi in stori tudi ti tako! Opazka uredništva.)
Moje mnenje je sedaj to: sulmodolke so kakor za našega kmeta nalašč vstvar-jene kure; če šport tega v resnici dobrega plemena spet ne bo pokvaril, je sulmodolkam pri nas zagotovljena važna uloga, ko pride neizogibni' polom s tujezemskimi umetninami.
Prav živo obžalujem, da polagajo ljudje tako* malo važnosti na seznameek nanešenih jajec: od vsakega plemena bi se moralo znati, da lii odgovarja zahtevanim lastnostim ali ne;, da bi pa samo zaradi lepšega perutnino gojilir pri današnjih gospodarskih razmerah ni nikakor umestno, niti priporočljivo. Če se kdo že ne potrudi toliko ali nezmore, da bi si spravil za-klopna gnezda (Fallnest), bi vsaj poprečno na leto moral znati, mu li kure prineso toliko jajec, da ž njimi in z vrednostjo svojega mesa plačajo hrano, stroške in trud.
Nek, oskrbnik v Pomorju, ki si je tudi spravil sulmodolke iz Štajerskega, je ravno tako dobil utis in prepričanje, da so sulmodolke, ki zedinjajo vse prednosti v sebi in kojih gojitev se najprej in najzanesljivejše splača.
Tudi v kraljevini saksonski je perutninar (župan Vogt v Waldheimu), ki je s sulmodolkami, koje je dobil leta 1910, zelo zadovoljen; pohvalno se izraža o njih utrjenosti, o njih vsem vremenskim uplivom zoperstavljajoči se žilavosti, kojo so pokazale v osamelo stoječem lesenem kurjaku na vrtu v najhujši zimi; tudi on govori
0	njih kot z vsem jako zadovoljnem plemenu. Novembra meseca so mu začele nesti, pojenjale malo meseca julija in avgusta ter spet po navadi začele septembra meseca. Piščeta vzgajati, pravi, da je igrača v primeri z drugimi plemeni; s 6. mesecem začno nesti; meso je fino in nežno."
V imenovanem strokovno stvarnem časopisu najdemo še več slavospevov našim štajerskim sulmodolkam; omenimo naj'še samo 1 primer, ki kaže podrobnejše, kako skrb obračajo ino-zemci našim sulmodolkam. Nek gospodar (Henrik K 5 h i e r-Ileppenheim, Rheinhessen) jai dobil jeseni 1910 od dveh štajerskih perutninarjev
1	petelina iu 5 kokoši sulmodolske pasme; perutnina sc je tako dobro obnesla, da si je jeseni 1911 naročil še 3 peteline in 11 kokoši. S prva imenovana družina (1 : 5) je dobila odkazano mesto v kurjaku po načrtu Tolman-Wood pod streho z odprto fronto, to je, samo s sohami podprto streho; 600 m2 metrov obsegajoče tekališče so si delile sulmodolke ž njimi tekmujočimi pasmami: faverol, belimi orpingtoni, belimi italjau-kami in ramelsloherji. Sulmodolke so med vsemi najboljše prenašale vse mogoče vremenske uphve (mraz, veter) in so se tudi najprej in najlažje udomačile v tujem podnebju; bolezen se ni pojavila pri njih nobena. Kure, ki so se izvalile v> marcu in aprilu so dobilo številke 14 do 18; štev. 14 je znesla 170, 15:150, 16:114, 17:125 in 18:111 jajec, skupaj torej 670 jjyec poprečno 57 do 60«; težkih; nesti so začele 18. decembra 1910 in so znesle do 31. decembra 1911 18 jajec, v januarju 1911 48, v februarju 72, v marcu 65, v aprilu 97, v maju 107, v juniju 103, v juliju 73, v avgustu 69 in y septembru 9 (sedaj
so se začele misiti) in 1. do 17. decembra 9 komadov; skupaj torej 570 in pride poprečno v 1 letu 134 jajec na kuro.
Piščeta so se razvijala hitro in živahno in so se že v zgodnji svoji mladosti pokazala kot vredni potomci svojih starišev glede na praskanje in iskanje hrane; četudi imajo omenjeni fave-roli za nekoliko finejše meso, vendar prizna strog opazovavec, da pride za mnogo dražje, nego pri gibčnih in živahnih sulmodolcih, ki si skrbe sami za velik del hrane. Ta poskus je dal gospodu Kohlerju povod, da je opustil renomirana plemena kakor so italijanke, ramelsloherji in or p ing toni ter se letos peča v prvi vrsti s sulmodolkami (3 : 19) in faveroli (4 : 24) in še z neko tretjo vrsto.
Gospod IlOhler smatra sulmodolke kot najboljšo perutnisko pasmo za kmetska gospodarstva.
K tem poročilom, ki izhajajo iz Pomoija, Brandenburške, Saksonskega, Badenskega i. t. d., torej iz krajev, ki imajo mestoma kam neugodnejše podnebne razmere, nego Štajersko, prihajajo vsaj tako dobra in še ugodnejša poročila iz Bosne, Ogrske in iz otokov jadranskega morja. Gospod Ludvik Schlabitz v Tesliču (Bosna) izraža svojo zadovoljnost s sledečimi besedami: Celo zimo so nesle, tudi pri mrazu 28u C v enostavnem, iz desk zbitem kurjaku; vsi sosedi so tožili 'o pomanjkanju jajec; jaz pa sem imel celo zimo dovolj svežih jajec; 16 kur je zneslo od novembra do februarja 639 komadov jajec, poprečno 62 do 65 gramov težkih; izmed nasajenih jajec ni bilo niti enega, ki ni Mio oplodeno; iz vsakega jajca se je izvalilo pišče. Približno tako piše tudi vpokojeni stotnik dr. K er s ten v, Cigala h na otoku L uši n. Kure iz majnikovega gnezda so začele nesti v oktobru i. t. d.
Iz vseh teh poročil se pač jasno vidi vrednost štajerskih sulmodolk.
Tu Vam kažemo izvrstni V e 11 e r j e v rastlinski izvlečni fluid z znamko „Blaa-fluid", ki je, kakor smo se sami propri-bol utešajoc, zdravilen, osrvoževalen, mišičje in kito krepilen, ki ozdravi slabosti udov tor učinkuje proti vnetju! On uteži protinske, živčne, revmatične bolečine, bodljaje, bolečine zob, glave, hrbta in križa, utrujenost, oslabelost oči in glavobol, učinkuje poživljajoče in stori človeku, da kljubuje laže raznim boleznim ter pror preči marsikako bolezen, katero pav v roči prepih, prehlajenost, n. pr. kašelj, hripavost, nahod, bolečine ▼ vratu. Pristen je le, ako ima vsaka steklenica „Foller“. 12 malih ali 6 velikih ali 2 specijaliu steklenici 5 K, 24 malU* ali 12 velikih ali 4 apeci^ jalne steklenice 8 K 60 u, 48 malih ali 24 velikih ali 8 specialnih steklenic 16 K s poštnino vred. —■ Ob tej priliki tudi povdar-jamo, da uporablja na tisoče ljudi proti bolečinam v želodcu, krču, netočnosti, gorčici, tiščanju v želodcn, bljuvanju, slabostim, pehanju, napo-njanju, zabasanju in raznovrstnim prebavnim tež-kočam s prek*
snetljivim uspehom Follorjevo odvajalne rhabarbarhr kroglice z znamko „Elsa‘‘-kroglice. — 6 Škatljic 4 1$ franko in 12 škatljic 7 K 60 u franco. — Pozor pred ponarejanjem! Pristen fluid in pristne kroglice se dobe le pod naslovom:	161—6
E. V. FELLER
dvorni iekar v Stubicf, Elsaplatz 292
(Hrvaško).

0	pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko.
Napisal Dr. Julij Olscbowy, plačani docent na c. k.
1	visoki Soli za poljedelstvo na Dunaju in konzulent za
rastlinarstvo v c. k. poljedelskem ministrstvu. (Dalje.)
B. Posamezni del.
a) Setev v svrho pridelovanja korenin.
Vrste. Endivija (lentiva, rezva) kakor tudi : cikorija imate celo vrsto zastopnic, ki se v morfo-; loškem oziru (po obliki) značilno razlikujejo med seboj. Endivijine vrste, s kojimi se peča trgovstvo, ; se porabljajo .deloma po letu, deloma po zimi. ! Kot značilna zastopnica poletno endivije naj se ' tukaj omeni le ona, ki ima kakor postrv pisane
liste in ki se povsod jako priporoča. Zimska endivija pa*ima v dve vrsti (tipi), od katerih ima prva narezljano, druga ploščnato listje (mahovka in eskarijol); obe se dobite na trgu, navadno porumeneli (požolteni).Jako priljubljene endivije so: širokolistnata dunajska, zelena magdeburška in bruseljska CWitloof).
K cikorijam, ki se sade samo radi pridelovanja korenja, spada magdeburška cikorija z ost n ato glavo (Magdeburger Spitzkopf), ostnata magdeburška bratov Dieppe, brunšviška, valjasta orjaška cikorija ali badenska valjasta cikorija „Im-perial“ in šlezka cikorija. Magdeburška z ostnato glavo ima gladko in z ostro ostjo končajočo korenino, celorobno in navpično stoječe petje (liste) in modre cvete; k znamenitim prednostim imenovane vrste spada njena rodovitnost in zdatna množina posušenih cikori-jiuih korenin. Brunšviška cikorija ima kračje, pa debelejše korenine, narezljane in zvite liste, ki pa bujno rastejo in se močno razvijajo, izkopavanje njenih korenin je kam lažje nego pri ostnati. Valjasta orjaška ali valjasta cikorija „Imperial" ima spodaj topo končujočo korenino in se da torej še lažje izkapati nego brunšviška. Šlezijska cikorija ima srednje dolgo in debelo korenine, rodi sicer dobro, pa radi tega in tako priljubljena, ker je njeno redko staničevje pri sušenju razmeroma zelo malo izdatno. Na Avstrijskem se goji izključno samo cikorija z zgoraj ostnato korenino; tudi v Nemčiji se ta vrsta jako upošteva, vendar se pa razen nje uveljavljajo več ali manj i druge vrste. Amerikanci dajajo šlezijski cikoriji prednost.
O korektivnih*) razmerah cikorijinih lastnosti ničesar ne znamo. F r u h vv i r t h sklepa sicer iz sadnih poskusov, kijih je leta 1894 O. Pitsch delal v Holandiji z različnimi cikorijinimi vrstami, da stoji razvijanje korenin v nasprotnem razmerju z razvijanjem listov in procentualnem pridelku suhe tvarine; prej bi se dalo torej sklepati, da velik pridelek surovih korenin da prej večo množino suhe tvarine, zlasti pa brezdušičnatih snovi; vendar se mora opozoriti, da je te zaključke še treba preskusiti radi tega, ker je bil razloček v pridelkik jako majhen in se pri zaključku niso upoštevale vse vrste cikorijine.
Odbirala se je cikorija v svrho nje požlaht-nitve (zboljšanja) samo toliko, da se je pri puščanju za seme gledalo le na lepo obliko in srednjo velikost korenine, torej samo na zunanje lastnosti. Na vsebino suhe tvarine in nje kemične sestavine (množine inulina **) se ni oziralo, četudi je brezdvomno, da bi se cikorija dala i v tem oziru zelo zboljšati; odbiranje semenske cikorije z ozirom na obliko in velikost korenin se vrši v jeseni; odbiranje z ozirom na notranje lastnosti bi se pa moralo vršiti še le spomladi. V obče se pa mora pribiti, da se cikorija dosedaj ali sploh ni ali pa le v skromnih mejah zboljševala; po-žlahtniti bi se pa dala lahko s majhnimi sredstvi in majhnim trudom; zadostovalo bi samo enostavno odbiranje v velikem, četudi bi se s tem ne dosegla bogsigave kaka izenačenost; boljših uspehov bi dosegli z odbiranjem v velikem ter sem in tje ob enem po maticah. Tako postopanje je priporočljivo zlasti pri tistih rastlinah, pri katerih se dosedaj še sploh ni nič izbiralo in pri katerih bi natančno odbiranje tačas še ne bilo umestno.
Še manj pozornosti, nego zboljšanju že nahajajočih se vrst cikorijinih, seje obračalo pozornosti novim vzgojitvam. Naknadnih varijacij (kakor pa,vrste z belimi ali rdečimi in pisanimi cveti i. t. d.), vzgojitelji dosedaj niso zasledovali naprej. Fruhwirth se je sicer pečal s križanjem, vendar je delo ostalo samo pri tehnični izvršitvi križanja.
Frubwiith navaja dva načina križanja pri cikoriji. V prvem slučaju se odstranijo na predvečer, predenj se cikorijini koški razcveto (ko so primoleli modri konci cvetnih ježičkov iz mladega popka), do malega vsi cveti dotičnega koška; na to se pri ostalih cvetih razparajo cvetove cevke,
*) Korelacija = medsebojno razmerje posameznih delov na kaki Šivali ali rastlini, ki dobivajo brano iz skupnega vira (želodec, korenine); korelacija igra v rastlinstvu in živalstvu jako važuo nlogo za kmeta; pri rastlinstvu je naveden primer v nadaljevanju; pri živalstvu omenimo kot primer: mlečnost in mesnost; pri biku debelost, is-krost, rodovitnost.
**) Inulin je snov, ki se spremeni, če se cikorijine korenine razgrejejo z zredčeno solno kislino (H Cl), v sladkor; sicer je pa inulin soroden s škrobom (šterko) ki se da posredne tudi spremeniti v sladkor,
ter se odrežejo prašnice (Staubbeutel) od praš-ničnih niti (Filamente). Po tem se dotični • košek zagrne, da ne pridejo v njega žuželke (čebele), s cvetnim prahom od drugih rastlin; dobro je, če se tudi popki drugih koškov na dotični veji odstranijo. Drugo jutro, med 6. in 7. uro, se s čopičem nabere cvetni prašek drugih cikorijinih rastlin, ter se od 7. ure naprej potrosi na pestiče tistih cvetov, iz katerih smo na predvečer porezali prašnice. Tisti cveti, od katerih smo hteli imeti prašek, se morajo tudi zagrniti tistega večera, ko smo si pripravljali omenjen cvet za križanje.
(Pride še).
Zborovanja podružnic.
= Videm. Kmetijska podružnica na Vidmu naznanja svojim udom, da bo imel v nedeljo, 5. maja gospod potovalni učitelj Goričan poučno predavanje in sicer zjutraj po prvem opravilu v šoli na Vidmu, popoldne ob troh pa v šoli v Artičah. V nedeljo, 19. maja pa se vrši popoldne ob treh v šoli na Vidmu drugi občni zbor podružnice, pri katerem bo predaval gospod družbin tajnik Holz. Podružničini udje se vabijo, da se teli zborovanj udeleže v prav obilnem številu. Dobrodošli so tudi neudje.	Odbor.
— Mala nedelja. V nedeljo, t. j. dne 12. t. m. priredi tukajšnja kmetijska podružnica gospodarsko zborovanje; govori gospod Belle, ravnatelj deželno kmetijske šole v Št. Jurju ob južni žel. o‘boleznih in škodljivcih sadnega drevja in sredstvih zoper iste. Predavanje se vrši po rani službi božji v šoli in se vabijo kmetovavci k mnogobrojni udeležbi.
==J Ponikva Ob juž. Žel. V nedeljo dne 5. maja 1912 ob 8. uri dopoldne v prostorih tukajšnje šole priredi kmetijske podružnica zborovanje, pri katerem bo gospod Mariin Jelovšek, deželni živinorejski nadzornik, o živinoreji predaval. Za obilno udeležbo so priporoča
Jožef Zdolšek, načelnik.
Iz podružnic.
= Ptuj. Načelstvo podružnice za ptujsko okolico naznanja tužno vest o prerani smrti svojega prvega iu visoko spoštovanega predsednika gospoda Dragotina Zupančiča, učitelja v pokoju in veleposestnika v Ptuju, ki je po dolgi, mučni bolezni dne 13. marca 1.1. v 47. letu svoje dobe iz-dihnih svojo blago dušo. Kako je ljudstvo čislalo blagega, za vse dobro vnetega moža, je pokazalo obilo spremstvo k večnemu počitku dne 15. marca. Čast in hvala njegovemu velikemu in nesebičnemu trudu za kmetijsko podružnico; ostal bo njenim članom vedno v častnem spominu.
Zupanc, tajnik.
= Slov. Gradec. Dne 17. aprila 1912 je priredila c. k. kmetijska podružnica šoštanjska poučno zborovanje, katerega se je udeležilo razmeroma ogromno število, približno 80 poslušavk in 40 po-slušavcev. Predaval je c. k. okrajni živinozdravnik Franc Pirnat iz Slov. Gradca o umni svinjereji. S posebnim zanimanjem in s strmečo pazljivostjo so sledile zlasti poslušavke, gospodinje in dekleta, predavanju od početka do konca.
Št. lij V Slov. goricah. Kakor dognano, se morajo pri zatiranju peronospore poškropiti tudi spodnje listovc strani; to delo se izvrši najlažje z nalašč za to tako napravljonim razpršilnikom „ Komet", kojega izdeluje tvrdka F. N e cb will e na Dunaju. Šentiljska podružnica namerava skupno naročiti to pripravo za tiste p. n. vinorejce, ki naročilo prijavijo vsaj do 10. maja 1.1. pri podružničinem vodstvu ustmeno ali pismeno. 1 komad stane K 5.— in se ta znesek že lahko tudi naprej plača pri podružničinem blagajnika gosp. Ivanu B a u m a n n u.
Načelstvo.
Vposlano.
IV aj večje slavje je v življenju brezdvomno le trdno zdravje zdrav organizem; brezhibna uporabljivost moči in veselje nad življenjem so najdragocenejši zakladi, ki se morajo na vsak način varovati. To stremljenje se izpolni edino le z nutrigenom, živilom idealno sestavljenim, ki poživi kri, kosti in živce in povzdigne utrjenost. Nutrigen je tudi za zdravega potreben; bolan človek pa se celo pregreši zoper svoje zdravje, če vidi, da njegove sile pojem »jo, če ga mineva življensko veselje in si ne pomaga z nutrigenom. Podjetje za nutrigen v Budimpešti, VII. Elizabetring 16, oddelek 193 pošlje vsakomur na po-skušnjo nutrigen in poučno knjižico o nutrigenu zastonj.
75 i ----i
Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzensplatz št.
i.
Poročila glede blagovnega prometa Zveze.
i.
Bakrene galico,
dobava Zveza, dokler je kaj zaloge, najboljše kakovosti v vrečah po 100 kg po od 1. aprila t. 1. veljavni ceni K 62.—; kraj odpošiljatve Gradec, Maribor ali Celje določi Zveza; 100 kg z vreiio vred brutto za netto. Vreče po 50 kg se podražijo za 60 vinarjev pri 100 kg.
t»'	2.
Rafija.
Najboljša Majunga, od kolodvora v Gradcu, 100 leg za 80 K, cena nastavljena od kolodvora v Gradcu, brutto za netto z vrečo vred, brez škonta, plačljivo v Gradcu.
3.
Žveplo.
Ventillato Trezza, najfinejša kakovost, v bombaževih vrečah, po 25 leg, od našega skladišča v Mariboru ob Dravi, 100 kg za 21 K 50 v.
4.
Kmetijski stroji in orodja.
Opozarjamo svoje člane prav uljudno, da nam je radi dogovora z vsemi večjimi tovarnami omogočeno spraviti po znižani ceni vse mogoče vrste kmetijskih strojev: kakor pluge, brane, mlatilnice, trijerje, mline (žrmlje), obračilnike za seno, se-nenske grablje, kosilne stroje kakor druge stroje in druga orodja za polje, travnik in vinarstvo, tudi trsne in drevesne brizgalnice, žvepljače i.t.d. Poizvedbe in naročila se naj pošljejo pravočasno Zvezi štajerskih gospodarskih zadrug.
5.
Čilski soliter
dobava Zveza, dokler je kaj zaloge, po svoji volji ali iz graškega, mariborskega, celjskega ali ptujskega skladišča v vrečah po 100kg za K 3P50, brutto za netto brez škonta.
6.
Zrnje za na mlin ali za krmo.
Zveza ima na Skladišču naslednje vrste silja: Kakih 3700 kg najfinejše pšenice s hektolitrsko težo 82 kg, kakih 3600 kg fine pšenice s hektolitrsko težo 77‘5 kg, kakih 2300 kg najfinejše rži za na mlin s hektolitrsko težo 74-5 kg, kakih 1000 kg fine rži za na mlin s hektolitrsko težo 71-5 kg, kakih 5000 kg najfinejšega ječmena za na mlin s hektolitrsko težo 73’5 kg, kakih ‘6300 kg najfinejšega ovsa s hektolitrsko težo 54 kg\ dobi se, dokler je kaj zaloge; cene in vzorci se pošljejo na zahtevo.
II.
Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Pregled ponudeb in naročil.
Pozor!
Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo.
Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko.
Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili.
Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu.
Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1. Živinski sejmi v Gradcu meseca maja 1912.
Sejmi z rogatino: 2., 9., 15., 22. in 30. maja.
Sejmi z malo klavno živino: 3., 10.,! 17., 24. in 31. maja.
Konjski sejem: 2. maja.
Ponudbe:
Uprava kopališča Steinerhofa priKapfen-bergu na Štajerskem, odda prasce, prašički in prašičice križane pasme Yorkshire X žlahtna svinja; 1 kg žive teže stane 1 K 50 v.
Matijas Natter v Weblingu št. 83, pošta StraBgang, proda enoletnega plemenskega bika, pinegavske pasme, čez 250 kg težkega za K 300.
Amalija Steinrisser v Kammern, Gornje Štajersko, proda 14 mesecev starega, 320 kg težkega bika, murodolske pasme, za K 350 radi; preveč divine.
Prosimo, da se pri ponudbah živine navede po možnosti živa teža in cena.
Prijave za prodajo in nakup se priobčijo samo trikrat, če se nismo pismeno drudače pogodili.
m.
Izkaz o kontokorentnem poslovanju Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca februarja 1912. (Promet z denarjem in blagom).
A. Posojilnice.
Posojilnice	Konto		vlog		Konto kreditov			ILL|
	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K	V	K	V	K	V	K	v
Stanje dne 31. januarja 1912	_		8,319.027	17	4,229.696	80		
Promet februarja 1912 . .	260.763	81	351.134	39	185.760	44 ’	188.600	72
Skupaj . . .	260.763	81	8,670.161	56	4,415.457	24	188.600	72 j
Proč vračila		—		260.763	81	188.600	72	—	
Stanje dne 29. februarja 1912		-	j 8,409.397	75	4,226.856	52		-J
<	B. Druge kmetijske zadruge in društva. 'r'
Kmetske zadruge	Konto		vlog		Konto kreditov			
	Povračila vlog		Vloge		Krediti		. Povračila kreditov	
	K		K	V	K	» 1 I		v
Stanje dne 31. januarja 1911	__	—	2.775	74	1,298.315	19		
Promet februarja 1912 . .	179	—	3.322	70	1.836	69	13.86S	04 1
Skupaj . . .	179	_	« 6.098	44	1,300.151	88	_	
Proč vračila		—	—	179	—	13.868	04	—	—
Stanje dne 31. februaija 1912	—,	—	5.919	44	1,286.283	S4	—	—
Ves promet posojilnih društev Zveze meseca februarja 1912	. .	.	..... .	K	986.259-36
Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca	februarja	1912 ...	„	19.205-43
Stanje vseh vlog koncem februarja 1912.............................................	n	8,415.317-19
Stanje vsega kredita „	„	1912...........................................” 5’,513.140-36
Uvoz blaga v februarju 1912........................................................... 308.460-13
Izvoz „	„	„	1912......................................................."	190 673-24
Skupni promet meseca februarja 1912	......................................... 499.133-37
Število pridruženih posojilnih društev koncem februarja 1912: 282.
Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem februarja 1912: 87.

j~ I	j I )
Tržna poročila.

Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 15.aprila do 21. aprila 1912. Pripeljalo se je 53 vozov s 696 metrskimi stoti sena in 21 vozov s 253 metrskimi stoti slame; sejem je bil boljše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Sono, kislo od K 5'50 do K 6.80, sladko od K 5.60
do K 7-—; ržena slama od K 4.80 do K 5-40; pšenična slama od K 4-60 do K 5’20, ječmena slama od K —•— do K —•—; ovsena slama od K —•— do K —; ježna slama od K — do K .
Sejem z rogato živino dne 24. aprila 1912. Prignalo se je 222 volov, 136 bikov, 273 krav, 5 živih telet in — konj, pripeljalo se je
—	mrtvih telet, — svinj, — drobnice.
Izvoz na Nižje Avstrijsko:	9 volov, 23
bikov, — krav, — telet; na Gornje Štajersko: 40 volov, 12 bikov, 14 krav; Spodnještajersko:
—	volov, — bikov, — krav, — telet: Trst: 4 volov, 1 bik, 153 krav, — telet; Predarlber-ško: 9 volov, 3 biki, 21 krav, — telet; Pri-
morsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; Celovec: — volov, — bikov, — krav, — telet. Solnograško: — volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od 98-— do K 104-— (izjemoma K110-—), poltolsti od K 86-— do K 94-—, suhi od K 76-— do K 88-—; voli za pitanje od K — •— do AT —; klavne krave tolste od K 72-— do K 84-—, poltolste od K 54-— do K 70 —, suhe od K 48-— do K 52 —; biki od K 76-— do K 98’—; dojne krave do 4. teleta; od K —•— do K —•—; črez 4. tele od; K —•— do K —•—; breje od K —•— doi K —•—; mlada živina do 80 — (to K.92*—^
Sejem klavne živine dne 26. aprila 1912. Zaklana živina: 789 telet, 2111 svinj, 110 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1*16 do K 1*32; teleta la (izjemna cena) od K 1*34 do K 1*44; mlade svinje od K 140 do K 144; nemške pitanske svinje od K 1*34 do K 140; ogrske pitanske svinje la od K 144 do K 1-52; ogrske pitanske svinje Ha od K T34 do K 140; mesne svinje od K 1-30 doiTr38; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K 128 do K 1*36; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od —•— do K —■—; ovce od KI-— do K 1*20; kozlički in jagnjeta od K 5*— do K 8’—. Kupčija živahna. Cena je stalna.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, v	Avstrije in Ogrske.
		ci g				P © a		GQ O		ci I S		g	
Mesto		KQ Ph		>N Ph		<v		> O		M		&	
	G3												
	14	K	V	K	V	K	V	K	V	K	v 1	K	V
Celje ..	50	12	25	9	25	9	50	n	50	11	&0	12	—
Ormož..	50	U	—	10	—	9				10		10	—j	11	—
Gradec .	50										—'		—
Ljubno .	(60	12	70	11	15	11	20	12	—	11	20,		—-
Maribor	50	11	_	10	—	10	50	11	—	11	H	10	—
Ptuj ...	50	12	—	10	60	11	80	11	50	10	50	10	901
Inomost	50										-1		
Celovec	50	11	90	10	80	—	—	10	—	11	50		—
Solnograd	50	12	65	12	—	—	—	11	95	11	25	—	—
Dunaj .	50	12	80	11	07	10	52	11	12	10 50		—	—
Ljubljana.	50										H		
Line ...	50										-		
Pešt ...	50										-!		
							O 3		O	ca p	sl	c«	
Mesto		■3 3*		Bob		P -S 0> 03 m		ga «2		S H		© 1-3	73
													
	i4	K	V	K	V	K	V	K	V	K	V 1	K	V
Celje...	50	10	50	17	50	3	50	2	50	3	H	S	50
Ormož .	50	11	—	16	—	5	—	4	—	3	—	2	50
Gradec .	50	—		—	—	3	—	3	07	2	55,	—	—
Ljubno .	50	—	- ■	22	—	4	—	3	50	3	50	3	•r—
Maribor	50	10	50	1C	—	3		—	—	1	751	1	50
Ptuj ...	50	11	50	—	—	3	70	3	20	3	-	2	70
Celovec	50										-		
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 7. maj a v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni*.
Dne 8. maja na Polju**, okr. Kozje; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Radgoni*; v Ime-nem (svinjski sejem), okr. Kozje.
Dne 9. maja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem).
Dne 10. maja v Rogatcu (sejem s ščetinarji.)
Dne 11. maja v Brežicah (svinjski sejem).
l)ne 13. maja v Studenicah**, okr. Slov. Bistrica; na Bregu pri Ptuju**; v Rogatcu**; v Cmureku**; v Konjicah**; v Središču**, okr. Ormož; na Planini*, okr. Kozje; v Slov. Gradcu**; v Lembergu**, okr. Šmarje pri Jelšah.
Dne 14. maja pri Sv. Juriju v Slov. gor.**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Ormožu (sejem s. ščetinarji); v Rogatcu (sejem z veliko živino).
Dno 15. maja pri Sv. Lovreucu v Slov.gor,*, okr. Ptuj; na Ptuju (sejem s konji, govedonj in ščetinarji); v Braslovčah**, okr. Kozje; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem).
Due 16. maja na Bizeljskem, okr. Brežice.; v Jarenini, okr. Maribor.	....
Dne 17. maja v Rogatcu (sejem s ščetinarji); pri Št* liju v Slov. gor., okr. Maribor; v Piljštanju**, okr. Kozje; v Vojniku**, okr. Colje.
Dne 18. maja na Ptujski (Črni) gori*, okr. Ptuj; v Brežicah (svinjski sejem)-~ Dne 20. maja pri Sv. Lovrencu ob koroški žel**, okr. Maribor; Rajhenburgu**, okr. Sevnica; v Velenju, okr. Šoštanj; ,pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
S»r-Dne 21. maja v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni**.
Dne 22. maja v Loki, okr. Laško; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v mestu Maribor*; vlmenem (svinjski sejem), okr. Kozje.
Dne 23. maja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Artičah**, okr. Brežice.
Dne 24. maja v Bogatcu (sejem s ščetinarji).
Dne 25. maja v Jarenini* okr. Maribor; v Slivnici*, okr. Maribor; v Ormožu**; v Rogatcu**; pri Sv. Vrbanu*, okr. Ptuj; pri Sv. Filipu**, okr. Kozje; v Svetini**, okr. Celje; v Vitanju**, okr. Konjice; v Lučah**, okr. Gornji Grad; v Brečicah (svinjski sejem).
15.468 II. 1853
TJ p a d n o. Razglas.
Na štajerski deželni vino- in sadje-rejski šoli v Mariboru se razpisuje za šolsko leto 1912/13, t.j. s 15. septembrom 1911 več deželnih prostih mest, ki se bodo oddala.
Prošnjiki, ki prosijo za eno ali drugo, prosto mesto, morajo biti v Štajerskem pristojni in najmanj 16 let stari. Nekolkovanim prošnjam, ki se naslovijo na štajerski deželni odbor, se morajo priložiti krstni in domovinski list, spričevalo o stavljenih kozah in zdravniško spričevalo odpustnica iz ljudske šole in ubožno spričevalo. Prosivci morajo prošnje osebno oddati ravnateljstvu deželne vino- in sadjerejske šole v Mariboru najpozneje do 15. julija tega leta.
Oni učenci vinorejske šole, ki imajo deželna prosta mesta, se morajo zavezati s pravno veljavno obveznico, da bodo po končanih šolskih letih in po končani vojaški službi služili v gospodarstvu na Štajerskem vsaj 3 leta ali pa plačali za vsako leto, ki ga tekom tega časa preživijo izven štajerske dežele, po 200 K ravnateljstvu deželne vino- in sadjerejske šole v Mariboru v prid • deželnega zaklada.
Plačniki, to so učenci, ki plačajo za hrano in pouk iz svojega letno 448 K, potem oni, ki prosijo za okrajne štipendije ali za podporo pri drugih korporacijah in praktikanti, se morajo z zgoraj omenjenimi listinami osebno zglasiti pri ravnateljstvu deželne vinarske in sadjerejske šole v Mariboru. Plačnikom seveda ni treba prinesti uhožnega spričevala.
V Gradcu, dno 14. aprila 1912.
Od štajerskega deželnega odbora.
Razglas.
Na deželni kmetijski šoli v Grottenhofu se vrši od dno 29. maja do vstevži 1. junija t. 1. čebelarski tečaj *a začetnike. Pouk traja vsak imenovani dan od 8. do 12. ure predpoldnem in od 2. do 6. ure popoldne in sioer brezplačno. Vsak, kdor sc prej prijavi, se lahko udeleži tečaja. Hrana in prenočišče se dobi za zmerno ceno v bličnji gostilni. Prijave se sprejemajo do 20. maja t. 1. pri ravnateljstvu deželne kmetijske šole v Grottenhofu, pošta Wetzelsdorf pri Gradcu. (Pouk je seveda nemški!).
TITANI A™
šiške pills
•sistem Hollings-i worth so cele iz I železa in jekla, z ' lesenimi ali železnimi kolesi trojnim vodstvom za roglje (zobe). Ravnotežje zobnq skupine jo tako natanko določeno, da izpusti nagrabljeno krmo z enostavnim vzvodom na roko ali nogo.
TITANIA"
s 5. ali 6. vilami, z najboljšim podstavkom iz jeklenih cevi je pri vsej svo-jej lahkoti zanesljive trdnosti (ata-bilitete); sadi tudi za strme travnike prav dobro ker je opremljen z ročno zavoro.
Kot špecijalileta izdelana roba prva vrste.
Prospekti gratis in Iranko. — Zastopniki so iščejo povsod.
Titania-Werke, Weis 184
Gornjo Avstrijsko.
Nadaljnji specijalni izdelki: Sejalni stroji, brzo-perilniki za živinsko krmo, posnemalniki, vozači zn snope i, t. d.	09-3
-	Glavni zastopnik za Štajersko: -
Frano Asen, Gradac, Mariengasse 22.
Vposlano.
Izjavo, ki odgovarja Istlni, posnamemo iz pisma Nj. ekscelence baronice Helene Freytagh-Loring-hoven, roj. baronice Burhoeveden, Gorica, Corso Verdi 36, kojc pošilja lekarnarju E. V. Fellerju, in sicer: Z velikim zadovoljstvom Vam pošiljam karto, kojo sem dobila danes od znane pisateljice Paul Marija Lacroma, drž. ple-menitašice Marije pl. Eggor-Schmitzhausen ; iz njene karte lahko izprevidite, da si je domače zdravilo Fellerjev fluid z znamko „Elsafluidu pridobilo spet novo priznavavko. Dama je bila pred kratkim pri meni in je tožila o neizrekljivih nevralgičnih bolečinah; jaz sem ji dala eno steklenico od svojih. In danes dobim po kratkem poskusu od nje to toplo zahvalo o naravnost sijajnem uspehu. Željno pričakujem tudi poročila o učinku „Fluida" pri kneginji Carolath, koje Vam bom tudi takoj vposlala. Fellerjev fluid, kojega poznajo itak vsi cenjeni čitatelji, izdeluje edino le lekarnar Felled v Stubici, Elzin trg. št. 292 (Hrvaško) in sc tudi tam naroča. Dobi se ali 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 2 specijalni steklenici poštnine prosto za K 5.—. Mala zaloga tega izbornega domačega zdravila more vsakomur prav dobro služiti.
Razglas.
V petek, 17. maja 1912 se vrši v Ormožu
licenciranje in pre-mtranie Mitov.
Dopustnice za spuščanje se bodo delile za bike, ki so stari najmanj 1 V2 leta in so zdravi ter pravilne postave. Lastniki posebno lepo vzgojenih bikov bodo obdarovani. Prva premija je državna in znaša 70 K, za na-daljne je prispevala dežela 120 K, in okraj 400 K.
Natančnejše določbe je najti y krajevnih razglasih.	208_1
Ormož, 23. aprila 1912.
Okrajni odbor v Ormožu.
Komu primanjkuje delavskih moči, naj si kupi
OKOPAVALNIK
iz železa in jekla za borih 40 K. ki služi tudi kot osipavalnik in-nadomesti dve tretini delavskih sil, pri kuruzi, krompirju, repi. v vinu-gradu i.t.d. Dobi se pri
Auj.$eiimldtu
g Judendorfu pri Gradcu.
Š . 76.
Razpis
Okrajni odbor v Sevnici je v dogovuru z okrožnim načelnikom letošnje splošno zborovanja živinoogledne komisije za licenciranje in premiranje plemenskih bikov za vse občine sodnijskega okraja sevniškega določil na dan
22. maja 1912
dopoldne ob 10. uri na živinskem sejmišču v Sevnici.
Licencirani bodo le plemenski biki ninriškodolskega
plemena. Za premije določeno je 7 daril in sicer; 1	državno	darilo	v	znesku	70 K
1	deželno	„	„	„	40	„
1	n	»	n	»	30	B
1 n	n n n	»
1	okrajno	„	„	„	16	„
1	»	,	„	„	U	„
1	»	»	»	n	10	n
Vsem lastnikom plemenskih ali za pleme določenih bikov se naroči, naj ob določenem času za gotovo priženejo svoje bika k pregledovanju.
Okrajni odbor v Sevnici lan 27. aprila 1912.
Načelnik:
219—1
M. Starki.
Tuornlca za bmetnsbe stroje in pluge
Jos. Kulterer
St. Veit an der Glan, Koroško
| izdeluje kot špecijaliteto daleč znane pluge iz stisnjenega jekla ' kakor brabantske dvojnate in obratne pluge s
; samodelnim držajem in vse vrste preprostih in dvojnih
plugov.
Cenike zastonj.	90—W	Cenike zastonj.
.................................................ooiueeti
Vsak kmetovavec
se pouči o za njega neizogibnem
1 jamstvenem zavarovanju
- - obrata in o zavarovanju - -
S = proti nezgodam s
za sebe in svoje osobje pri
Prvi avstrijski splošni zavarovalnici proti nezgodam na Dunaju.
GLAVNO ZASTOPSTVO V GRADCU, HERRENGASSE 28 (GENERALIHOF).
Varnostni zaklad nad 30,000.000 K.
Izplačanih premij nad 57,000.000 K. 155—12
AJollift, small Mi z moloiji, Hiklrcdorf oii Muri.
Za obrt in kmetijstvo priporočam svoje originalne „Sendlinger“ motorje, trdno stoječe z 2—20 konjskimi silami ali kot pregibljive lokomobile s 2 do 12 konjskimi silami, na bencin, petrolin ali bencol. Izredno dobro izvršena konstrukcija. Nenavadno trdna sestava. Novodobna regulacija mešanice, da motor dela lahko pri vsakem mrazu in vremenu brez napake. To ni navadno tržno blago, niti so takozvani dirjači, ampak vvsakem oziru solidno in precizno delo.
Spravljam nadalje tudi popoln« mlatllnlSno gamitnro a čistilniki ali brez čistilnikov, okrogle ža^e. Kosilno stroje priznanih in najboljših kakovosti z reelno garancijo pri ugodnih plačilnih pogojih. IH—1
' I 1 I	X
nziegel
i' '
23

^UERSCHNITT EINES STALLBODENS
mzo>
Grand Prlx na svetovni razstavi v Parizu 1900.
Kwizdov zdravje vračevalni fluid
za kon}e. 1 steklenica stane 2 K 80 v.
Čez 00 let v drornlh konjlantcah in dirkallšonlh hlevih t porabi za oj Hren j e Id okrepčanje odrevenelih kit
po naporihJ^t. d., omog-oča da konji napno vao sile pri
Kwizdov zdravje vraoevalnl flnid (besede „Kwizdas Restitutionsfluid1*, vinjete in * ambalaže so postavno zavarovano) je le takrat pristen, če stoji zraven ta rar-_nostna znamka. Dobi so v vseh lekarnah in drogerijah. — Ilustrovani katalogi zastonj in postne prosti. — Glavan zaloga:
Fnnnr la Kuit7l(a «• in k- »vstroogrski, kralj, rumnnski lluRk IV. nviltlld, jB kralj, bolgarski dvorni dobavatelj
okrožni lekarnar, Kornenbnrg prt Dnaajn. 305-24
m
Obračilniki za seno, senske in poljske grablje
iz jekla in železa! Izredna posebnost! Prihrani delo! Trpežna! Lahko opraeilo!
Originalni amerikanski kosilni stroji
za traro, deteljo in žito.
ga onostamo konstrnkcvjo, neprekosljivo lahko delo in za izborno -------------- sposobnost jamči -------------
Ph.Nayfarth&Co., Dunaj II.JaborstraBe 71
tovarna za kmetijske In obrtne stroje. 171—5
Ilustrovani cenilnik št. 206a ^stonj in poštnine prosto. — Iščejo se agenti. — Žele se zastopniki. -..............

Radgonske parne opekarne
oddajajo trpežno strešno opeko in grapasto
votlo opeko za goveje hleve in svinjake.
l'o dolgem premišljevanju in mnogih poskusih se nam je posrečilo napraviti iz žgane ilovice tlake za hleve, s katerimi lahko napravimo vzorne hlevske tlake. Ker površina teh plošč ni gladka, ampak razdeljena v male kocke, ni mogoče, da bi živini izpodrsavalo in po jarkih med temi kockami se lahko scalnica vedno odteka, vsled česar ostane stelja dalje suha in ohranjena.
če primerjamo stroške za napravo lesenega tlaka in našega iz lončenih plošč, lončeni ni dražji, ako se oziramo na njegove velike prednosti in na trpežnost.
Kakor se vidi iz slike, se položijo te plošče na lahko podlago iz betona, ki je nagnjena 2% do 3% za govejo živino, 5 do 8% za svinjake.

't fr
Oster r.
JN- 41.0'
Tlak iz takih lončenih plošč je mnogo toplejši od vsakega iz drugega materijalo napravljenega, ker so plošče votle in prihaja vsled tega temper ir ani hlevski zrak v tlak, kar na eni strani blaži iz podlage prihajajočo mrzloto in na ta način zabranjuje preveliko tvorjenje hlevske pare, na drugi strani pa te plošče, ker sta zrak in glina slaba prevodnika toplote, ne jemljejo živini telesne gorkote, kar je velikega zdravstvenega pomena.
Hlevski tlak iz gline je pripraven za vsak hlev, se lahko osnaži z malo vodo, le parkrat je treba potegniti z metlo, prihranita se torej čas in materijah i i Na železniški vagon z 10 tonami se lahko naloži 150 m2 teh plošč. 1 komad : 5 kg. Na m2 gre 15 plošč.	■
Vzorci in ponuaD© so na razpolago.
886-24
Ravnateljstvo radgonskih opekarn v Radgoni.
Tovarna za gu- Blhu** miieve izdelke „blllu
Dunaj, IX., Frankgasse 1.
---------—.če potrebujete ="...... .. =
frake za cepljenie trt, cevi za pretakanje vina, priprave za zatiranje peronospore
ali kake drage predmete iz gume, ne prezrite najcenejšega vira pri najtrpežnejših kakovostih.
tlavedena tovarna zalaga tudi Zvezo kmetijskih zadrug.
Naročila sprejema Zveza kmeti jskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2, in tudi c. k. kmetijska družba v Gradcu,
Stempfergasse 3.	105-24
motorji za surovo olje In loftomoblle.
Motorji z visokim tlakom.
Najcenejši za kme> tijstvo, industrijo in obrt.
stotine zadovoljivih na- stroški za kurjavo na HP in uro od I v naprej, prav že v obratih.--------------	---------------------I--L
prav
Ceniki in proračuni brezplačno.

Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole finančne oblasti. Potrebuje malo vode.

i79a-i2 HeiligenstadterstraCe 83 La.
I
S
Sloviti miHikttnskl Iznuldllel]
Edison hoče 150 let M
in ko so ga vprašali, na kak način namerava doseči to neverjetno starost je odgovoril: „Edino s pravilno hrano!"
In res si nekateri ljudje po vsej sili skrajšajo življenje po slabi in nepravilni hrani. Metnzalemova starost se nahaja dandanes sicer šo samo v pravljicah; vendar sc pa lahko mnogo doseže s pravilno hranitvijo, kakor so svetovnoznani nčenjaki Lahmann, Pristley in Lavoisier sijajno dokazali.
Po temeljnih načelih imenovanih učenjakov je sestavljen tudi nutrigen ter odgovaija vsem zahtevam primerne hrane.
Nutrigen ni zdravilo niti razdražilo, ki hi učinkovalo samo za trenutke, ampak idealno sestavljeno branilo, čegar izbornost je potrjena od priznanega kemičnega poskuševališča.
O izbornosti tega hranila pa se mora Beveda prepričati vsak sam.
Četudi nam povzroča velike denarne žrtve, vendar smo se odločjli vsakomur poslati
uutrigeua na poskušnjo popolnoma zastonj in še zraven tudi popolnoma zastonj poučno knjigo
da se more s tem hranilom, ki se po vsej pravici imenuje kralja vseh hranil, seznaniti tudi najubožnejši zastonj, ne da hi mu radi tega nastale kake obveznosti.
Ta izvenredna ponudba pa velja le kratek čae; vsak, kojemu je kaj do tega, naj se z dopisnico takoj oglasi, da se mu vpošlje brezplačna poskušnja.	214—2
PODJETJE	ZA NUTRIGEN
Budapest, VII., Elisabethrlng 16, oddelek 193.
Oznanila v „Gospodarskem Glasniku44 dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
Le Kometovi mlini
so sedaj najboljši stroji za pripravljanje ===== mečke in moke za pecivo. =====
Kilb (N.-A.), dne 1. februarja 1911.
Z Vašim mlinom (žrmljami) št. 4, katerega ste nam svoj čas poslali, smo, če bo vedno tako dobro slnžil, zelo zadovoljni. Ž njim se da namleti v 1 uri 200 % mečke (Šrota) brez posebnega truda.
Z odličnim spoštovanjem beleži
4 i. 7/11—24	Kmetijska zadruga v Kilbu.
Prvi zavod za izdelovanje mlinskih kamnov E. J. HELLER, r.z. zo.z., Sandau pri Lipi, Češko.
Vplačana akcijska glavnica K 65,000.000 Rezervni zaklad K 17,000.000.

TOMASOVA
ŽLINDRA
K. k.

priv.
zvezdne1
Bter^^larka
znamke
BBhmisclte Union-Hank
(podružnica v Gradcu), centrala v Pragi.
Podružnice: Reichenberg, Jablonec, Brno, Olomnc, Bielitz, Jiigerndorf, Tropava, Hamburg, Žatee, Linec, Hohenelbe, Boinbirn, Salzburg, M.-Sclionberg, Novi Jlčln, Gradec, Ljubno (Gor. Staj.), Celje, Kraljičin dvor, Celovec, Beljak; ekspozituri: Frledock-Mistek iu Brauna«. Izvaja vse bančne transakcije in daje tozadevna pojasnila. Kupuje in prodaja efekte in valute, novce in kupone. Najceneje eskomptira trgovske menice. Prevzema denarne vloge proti vložnim knjižicam, blagajnim listkom in na tekoči račun. 229—12
puške
z vsemi zaželjenimi posebnostmi, po vsaki ceni, priznano najboljše izdelane in za to tudi odgovarjajoče vsem zahtevam pri Btreljanju, nadalje pištole, samokrese, brov-ninge in sploh vse v to stroko spadajoče izdelke priporoča po najnižjib cenah že slavno znana tvrdka
PETER WERNIG
orožar v Borovljah (Koroško). 209-12 ssszs Gonilniki o orožju zastonj in poštnine prosto, = Popravila se prevzamejo za najnižjo ceno.
je po mnogoletnih preizkušnjah priznano zanesljivo učinkujoče in najcenejše fosforovo-kislo umetno gnojilo. Ta je letos posebno vsled znižane voznine izdatno cenejša, kakor lansko leto. Kdor hoče po lanski hudi suši svoja polja in travnike okrepčati in osvežiti, naj rabi le
Tomasovo žlindro zvezdne
Tozadevna pojasnila in spise daje brezplačno ter sprejema naročila na cele vagone in na drobno
- veletrgovina z železnino W .Merkur* Peter Majdič, Celje,
kjer je glavno zastopstvo in zaloga tvrdke Thomasphosphatfabriken s==== Berlin. =======
118-6 '
——.——■—■———■——i———'————■—1» !■  .. «—■—•
Gospode naročevavce
uljudno prosimo, naj se pri kupovanju blagovolijo sklicevati na naš list.
Kdor škropi, beri
= opis in cenovnik 1912.	 a
Brezplačno se pošlje nova patentirana in postavno --- zavarovana	7 n------
dreuesno in mnn škropilnico.
J. Jessernigg, Stockerau III
Nižje-Avstrijsko.	=
To so najboljše in v sedanjem času najbolj priljubljeno škropilnice. Triletna reelna garancija! Priporočene od štajerskega deželnega ravnatelja za vinarstvo in sadiarstvo, gda. A. Stieglerja. Odlikovane z zlatimi in srebrnimi državnimi kolajnami.
Pozor pri nloifiDi ip!
Thomnsovn moka I.
jo najboljše in najcenejše fosfornato gnojilo, ki se lahko rabi vsak čas in pri vseh rastlinah.
Za čistost in za nakazano vsebino fosforjeve kisline, raztopne do zadnjega v citronski a,—kislini, kakor za fino zmleto moko, zaznamo-
=V—Trs,*,.-1—   — vano 8	„i-.s.—=a
štiriperesno deteljico
garantira (jamči) znana in že z nad 90 letnimi, vedno sijajno uspelimi skušnjami glede Thoma-sove moke	6B—24
rapčijska pisarna za fosfatovo moko % čeških Thomasovih tovaren
Dunaj I., Bauernmsrkt 13,
%?€€€«<«»»»»»»»*
Urejuje in prevaja na slovensko Franc Holz, tajnik c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Zalaga c. k. kmetijska družba štajerska. — Tiska 3Lejrhjun“ v Gradcu.