I KRANJ, petek, 2. 3. 1984 CENA 17 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnicJ izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Dom pionirjev Akcija slovenskih pionirjev, da dobijo svoj dom pod partizanskim Rogom, se nadaljuje, kot je sklenilo na svoji zadnji seji predsedstvo Zveze prijateljev mladine Slovenije. Zaključen je samoupravni sporazum, ki so ga pionirji podpisali v šolskem letu 1977/78. Dom pionirjev je zgrajen toliko, da se v poletnem času že lahko uporablja za osnovno dejavnost. Lani je bil na prostoru doma pionirjev 14-dnevni tabor Sutjeska. Zgrajeno je vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje, sanitarni objekt z umivalnikom za 120 oseb, pripravljeno in opremljeno ie šotorišče za sto ljudi ter dva lesena skladiščna objekta. Vsa ta 3ela so zahtevala preko 18,6 milijona dinarjev. Dobro polovico denarja so zbrali pionirji z lastnimi Prispevki in akcijami, ostalo so Prispevale delovne in druge organizacije. V tem šolskem letu naj bi pionirski odredi podpisali nov samoupravni sporazum, po katerem bi Vsak pionir v naslednjih dveh letih prispeval za dom sto dinarjev, obiranje denarja bo temeljilo Predvsem na delovnih akcijah: nabiranju zdravilnih zelišč, zbiranju starega papirja, nabiranju Sob, borovnic, zgodnjega sadja, *telu v pionirskih zadrugah in podobno. Zveza prijateljev mladine Slovenije predvideva, da bi gradnjo doma pionirjev vključili v repu-i'/jki Plan za naslednje petletno obdobje, s tem pa bi pionirji svoj "cm lahko dokončno dogradili. V. Bester Veter se je znesel nad gozdovi Posledice bo občutilo več rodov Na področju Gozdnega gospodarstva Bled je veter podrl 121 tisoč kubičnih metrov gozda, kar je 58 odstotkov predvidene letošnje sečnje, in povzročil škodo, ocenjeno na 300 milijonov dinarjev — Več kmetov je takorekoč čez noč ostalo brez gozda Bled — Veter, ki je na Gorenjskem divjal v začetku februarja, je v zasebnih in družbenih gozdovih Gozdnega gospodarstva Bled podrl 121 tisoč kubičnih metrov drevja, iz katerega bo mogoče pridobiti 103 tisoč kubičnih metrov uporabnega lesa. Vihar se je najmočneje znesel nad gozdovi v Široki dolini in Grofiji nedaleč od Dvorske vasi, v okolici Obrance na Mežaklji, na Betinu ter v bližini savskega mostu ob cesti proti Bledu. Podrl in polomil je domala tri petine (58 odstotkov) predvidene letošnje sečnje lesa, dobro polovico v zasebnih in preostalo v družbenih gozdovih. Prizadel je okrog tisoč gozdnih posestnikov. Več deset kmetov je takorekoč čez noč ostalo brez vrednega imetja, nekaterim je »posekal« skoraj tisoč kubičnih metrov drevja. Ocenjujejo, da je vihar povzročil v zasebnih in družbenih gozdovih za 300 milijonov (30 starih milijard) dinarjev škode. 200 milijonov gre na račun slabše kakovosti lesa in večjih stroškov poseka, spravila in prevoza lesa, približno sto milijonov pa bodo potrebovali za obnovo gozdov — za' pogozditev in za negovanje novopo-gozdenih površin. V Gozdnem gospodarstvu Bled so takoj po uničujočem viharju sestavi- li poseben štab, ki je v sodelovanju z združenimi gorenjskimi lesarji in gozdarji ter z republiškimi kmetij-sko-gozdarskimi organizacijami pripravil program za odpravo posledic naravne nesreče in pričel z akcijo takojšnjega spravila. Obilne snežne padavine — v nižinah je zapadlo več kot pol metra in v višinah preko meter snega — so preprečile namere gozdarjev in jih spravile v še težji položaj. Gozdarska inšpekcija je namreč že postavila roke, od katerih je treba končati s spravilom lesa — v nižinah do 1. maja in v višje ležečih predelih, nad tisoč metri nadmorske višine, do 1. junija. Po podatkih, ki so jih zbrali, vsi kmetje z razpoložljivo mehanizacijo in delovno silo ne bodo kos polomiji. V gozdnem gospodarstvu so sicer pripravljeni pomagati; vprašanje pa je, koliko gozdnih posestnikov se bo odločilo za takšno možnost saj bi bili stroški poseka, spravila in prevoza domala enaki prodajni ceni lesa. V združenju gorenjskih lesarjev in gozdarjev že potekajo dogovori, da bi članice sozda prispevale del rezervnih sredstev, s katerimi bi kmetom plačali za kubični meter od 1000 do 1500 dinarjev. Tudi to ni veliko in zato se upravičeno pojavlja bojazen, da bo del lesa ostal v gozdu tudi preko poletja.^,... Akcija bo' Uspešna, pravijo v Gozdnem gospodarstvu Bled, če bodo zasebni posestniki čimveč lesa pospravili sami. Gozdni delavci imajo dovolj dela že v družbenih gozdovih, saj so od 10. januarja pa do danes zaradi neugodnih vremenskih in snežnih razmer posekali le 2500 kubičnih metrov lesa. Druga gozdna gospodarstva so sicer pripravljena blejskemu priskočiti na pomoč, vendar bi dodatni izdatki še poslabšali že tako težak položaj delovne organizacije. C. Zaplotnik V SREDIŠČU POZORNOSTI Do sedaj še predvsem besede Čeprav že nekaj časa velja, da imajo prednost vlaganja v prestruktuiranje gospodarstva, se naložbeni dinar še vedno drobi Razen izvoza je letos, ključna naloga večja proizvodnja. Pri tem ne gre več le za nekaj odstotkov večji obseg proizvodnje kot lani in boljšo preskrbo domačega trga, temveč za povečanje proizvodnje, ki z visoko tehnologijo in visoko produktivnostjo lahko konkurira na ' tujih trgih. Če želimo napredovati na tem področju in spodbuditi prestrukturiranje industrije, bo treba združeno delo razbremeniti najrazličnejših dajatev, se dogovoriti za združevanje denarja za najboljše programe in še pretresti programe skupne družbene porabe. Čeprav že nekaj let omejujemo investicije v družbene objekte, ki so na eni strani drage, po drugi pa kasneje vzdrževanje zidovja načenja programe dela samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij, ta trenutek v Sloveniji gradimo 71 šol, 37 kulturnih domov, 24 otroških vrtcev, 52 študentskih in dijaških domov ter domov za ostarele, 18 gasilskih domov, 28 planinskih koč in počitniških domov in še nekaj deset trgovin, telefonskih napeljav, avtobusnih postajališč, lokalnih cest, vodovodov in drugih infrastrukturnih objektov v skupni vrednosti 15 (novih) milijard dinarjev. Čeprav za večino teh objektov zelo veliko prispevajo prebivalci s samoprispevki, v prostovoljnih delovnih akcijah in s prispevki v materialu, kljub temu vse te investicije posegajo tudi v blagajne temeljnih in drugih organizacij združenega dela in povečujejo že tako prevelike obremenitve. Gospodarstvo enostavno nima več denarja. Vedno več je delovnih organizacij, ki redno vsak mesec najemajo kredite za izplačilo osebnih dohodkov, kar jim dodatno poje deset ali celo nekaj deset odstotkov ustvarjenega dohodka, nima denarja za naložbe v izvozne programe ne za novo opremo in nujno potrebne naložbe. Lani ni slovensko gospodarstvo porabilo za naložbe v osnovna sredstva niti minimalne amortizacije. To pomeni, da mora biti pri vseh načrtih gospodarstvo na prvem mestu. Prestrukturiralo se bo lahko le z novimi naložbami. Z besedami ne bomo nič spremenili, pa če prestrukturiranje še tolikokrat izgovorimo. Ker za naložbe primanjkuje denarja, bo torej treba pametno in premišljeno obrniti vsak dinar in ga vložiti v programe, ki bodo zagotavljali večjo produktivnost in izvoz. Da bi ta proces pospešili, bo v Sloveniji še letos izdelan program dolgoročne strategije izvoza, razvojni energetski program, program tehnološkega razvoja in dolgoročni program razvoja kmetijstva in prometa. Predvsem naj bi zagotavljali tehnološki in razvojni napredek, zahtevali pa bodo seveda združevanje denarja za naložbe v programe. Le z izboljšanjem položaja gospodarstva, z večjim dohodkom industrije in drugih gospodarskih panog pa se bo izboljšal tudi položaj delavcev v zdravstvu, šolstvu, otroškem varstvu in drugih družbenih dejavnosti in se bodo odprle večje možnosti za razvoj infrastrukture v krajevnih skupnostih. L. Bogataj J Elektrika in hladilna voda Že marca bodo začeli proti Ja\ oi ni.škim rovtom in ob potoku Javornik z deli za izgradnjo hidroelektrarne Javornik — Elektrika in hladilna voda Jesenice — V jeseniški Železarni so se že pred leti odločili, da sami proizvedejo kar največ električne energije, ker je tudi veliko porabijo. Skupna potrošnja in dobava električne energije letno znaša 366 milijonov kilovatnih ur, od tega je okoli 10 odstotkov proizvodejo sami. Pomembna pridobitev se obeta tudi z izgradnjo hidroelektrarne Javornik na nadmorski višini 600 metrov. Zbor borcev VOS OF Gorenjske *neg mora s strehe — V Podkorenu je zapadlo kar poldrugi meter sne-Toliko ga ni bilo od leta 1952 dalje. Zaradi teže ga je bilo treba odmetavati tudi s strehe. Koširjev Viki in Janez Kramar sta se takole lo-glđ tega posla, ki med drugim terja tudi precej poguma, (gt) - Foto: F. erdan — sožitje — razorožitev Mirovna manifestacija sindikatov eh dežel ^ Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo prihodnjo nedeljo, marca, velika mirovna manifestacija Sindikatov treh dežel: Slovenje, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Geslo manifestacije bo V*ir-sožitje-razorožitev, na njej pa pričakujejo okrog 2300 udeležencev K^«h treh dežel ter delegacije sindikatov Hrvatske, Veneta, Emilie-Ro-^agne in avstrijske Štajerske. Zbranim bodo spregovorili: v imenu *^Wze sindikatov Slovenije predsednik Marjan Orožen, v imenu fede-Jt^cije italijanskih sindikatov CGIL-CISL-UIL za Furlanijo-Julijsko S^ajino generalni sekretar nacionalne federacije Luciano Lama in v l^**enu avstrijske sindikalne zveze za Koroško predsednik Erwin Frii-fc^uer. Po govorih bodo sprejeli skupno izjavo, sledil pa bo kulturni Ogram. Manifestacijo bo pripravila Zveza sindikatov Slovenije, pobuda ^vnjo pa je nastala oktobra lani v Ljubljani na drugem srečanju pred-^"^vnikov vseh treh sindikalnih organizacij. Na menifestaciji namera-^K^o izraziti globoko zaskrbljenost nad stanjem v mednarodni skupno-Pridružili se bodo prizadevanjem vseh naprednih in miroljubnih » ki se bore za mir in prevlado razuma v svetu. Skupna izjava naj bi i^v*neljila na reklu, da nočemo živeti v negotovosti in v senci raket ter WeSa morilskega orožja, ampak v miroljubni skupnosti svobodnih H^^nakopravnih narodov. Cilj teh pa ni samouničenje, marveč delo, ^ ^Varjalnost, razcvet in blaginja vseh ljudi sveta. y^ Posebno obeležje prireditvi bo dalo tudi dejstvo, da gre zasindika- 1--~U J_i_l I, o *<->,<{ K in ona SPStaVni riti I Hr-J:»wn Iri .,!,.,.,(, NATO Gre to-družbe- A. Ž ^ Posebno obeležje prireditvi bo dalo tudi dejstvo, da gre za si k^^reh dežel, od katerih je ena sestavni del države, ki pripada ^^ttu, druga je del nevtralne, tretja pa del neuvrščene? države. < V za države z različnim mednarodnim položajem, z različno d za države z različni Vireditvijo, katerih sindikati pa imajo skupno misel. Kranj — V torek, 28. februarja, dopoldne je bil v Kranju redni zbor skupnosti borcev VOS OF za Gorenjsko. Na zboru so pregledali dveletno delo in izvolili nekatere nove člane v odbor VOS OF za Gorenjsko ter pet delegatov v republiško skupnost borcev VOS OF Slovenije. Od 323 borcev VOS, ki so od začetka aprila 1944 na Gorenjskem delovali ,v štirih okrožnih komisijah s 25 rajonskimi poverjeništvi, v katerih sestavu je bilo 56 varnostnih grup, je danes živih še 214 borcev. Od februarja 1943 do maja 1944 jih je padlo 19, do osvoboditve pa še 34. V minulem dveletnem obdobju je odbor urejeval in pripravljal gradivo o delovanju VOS po nekdanjih okrožjih, ožje skupine pa so urejevale in zbirale gradivo za kroniko oziroma monografijo o nastanku in delovanju VOS na Gorenjskem. To de- lo bo trajalo še vse do konca leta 1985. Pred nedavnim pa je bila končana tudi akcija za zbiranje slikovnega gradiva, ki bo izšlo v zborniku VOS OF. Na torkovem zboru so Upravi za notranje zadeve Kranj izročili v varstvo tudi domicilno listino VOS OF za Gorenjsko, ki so jo občine Jesenice, Radovljica, Tržič, Kranj, Škofja Loka, Domžale, Kamnik in Ljublja-na-Šiška podelile na lanskem tradicionalnem zboru gorenjskih aktivistov, 26. junija, v Zireh ob 40-letnici organiziranja VOS na Gorenjskem. Zasedanja zbora sta se udeležila tudi namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Edo Kranjče-vič in sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Štefan Nemec. Jubilantom so podelili grafike in knjige. A. Ž. Hidroelektrarno, za katero so izdelani že vsi načrti, bodo postavili ob potoku Javornik na poti v Javorniške rovte, njena postavitev pa bo imela dva namena: pridobivanje elektrike in hladilne vode za valjamo Bela in novo elektrojeklarno. V Javorniških rovtih pri Pristavi je že zajetje vode z zmogljivostjo 12.000 kubičnih metrov, ki se uporablja za potrebe jeseniške Železarne. Le-ta pa potrebuje nizkotlačno vode, zato bodo v Trebežu postavili Pelto-novo turbino z močjo 1260 kilovatnih ur, ki bo letno proizvajala 7 milijonov kilovatnih ur električne energije. Po predračunski vrednosti iz leta 1982 bo naložba veljala 220 milijonov dinarjev, v to naložbo pa so vključeni vsi cevovodi in priključki do Bele, odkup zemljišča in drugi stroški. V jeseniški Železarni so že sklenili pogodbe z dobavitelji opreme kot so Rade Končar, Litostroj in Iskra, za inštalacije pa bosta poskrbela Hidro-montaža in Gradbinec. Projekte so izdelali v IBE Ljubljana in v Tehničnem biroju na Jesenicah. S to naložbo bodo v Železarni rešili predvsem problem hladilne vode z rezervoarjem v Trebežu. Pomemben pa bo seveda tudi električni vir. Predvidoma marca naj bi začeli z zemeljskimi deli, zaradi izredno dolgih dobavnih rokov pa bodo montirali turbino šele leta 1985. D. Sedej VAŠ TURISTIČNI SERVIS KOMPAS KRANJ tel.: 28-472 28-473 Udeležence zbora skupnosti borcev VOS OF Gorenjske je pozdravil tudi na-čelnik U^ave g O LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 2. MARCA 191 PO JUGOSLAVIJI OSEBNIM DOHODKOM PRAVO VELJAVO Delavci so nezadovoljni z uresničevanjem delitve po delu. Osebni dohodek more postati dejavnik za povečanje produktivnosti. Delavci v družbenih dejavnostih nočejo več biti »delavci druge vrste«. Te ugotovitve so povedali na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tako v razpravi o uresničevanju delitve po delu m dokumentih, ki jih s tem v zvezi pripravljajo v Sloveniji in na zvezni ravni, kot v razpravi o socialno varstvenih pomočeh. Poudarili so, da je treba dati osebnim dohodkom pravo veljavo, če želimo spodbuditi in motivirati delavce za smotrno upravljanje in gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije, za povečanje produktivnosti dela in krepitev materialne osnove dela. Dosedanje razlike v osebnih dohodkih za enako ali podobno delo zelo slabo vplivajo na razpoloženje delai-cev. Kljub temu pa se marsikje še premalo ali pa se sploh ne trudijo za uveljavljanje delitve po delu in njegovih rezultatih. PROPADEL ZADNJI POSKUS Delegati skupščine interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino so ugotovili, da je vendarle bolje, če potrdijo vsaj nekaj reprocelot kot nobene. Tako so odločali o 43 pritožbah zaradi zavrnitve posebnih oblik organiziranja. Zal pa so tudi tokrat razpravljali brez kakršnihkoli meril in zgolj z glasovanjem. Razen že odobrenih — Energoinvesta in jugoslovanskega ladjedelništva — so potrdili kot reproceloto le še Iskro, Rade Končar in poslovno skupnost Jugobakar. Seznam pa s tem mogoče le še ni zaključen, ker je bila proti sedmim reprocelotam le še makedonska delegacija. Tej je skupščina naročila, naj ponovno pretehta svojo odločitev in kar najhitreje seznani skupščino siseo-ta s svojim sklepom. Tako je torej usoda Gorenja, IMV, Unisa, Trepće, Plive, Šipada in Slove-nijapapirja še negotova. Vse te reprocelote so podprli V gospodarski zbornici Jugoslavije. Vse to mučno glasovanje je bilo potrebno zato, ker je propadel zadnji poskus, da bi določili kakršnakoli merila za določanje reprodukcijskih celot. Propadlo je tudi najbolj enostavno, v bistvu pa tudi najpomembnejše merilo, ki ga je predlagala slovenska delegacija — to je obseg izvoza na konvertibilno tržišče, kupščina interesne skupnosti i ekonomske odnose Jugosla-i.fe s tujino je zaradi vztrajanja >venske delegacije sklenila, organizacije združenega de-, o katerih se je včeraj odloča- - , ne bodo kaznovane s pol nanjšo pravico do razpolaganja • devizami. Takoj se je treba lo-iti tudi preračunavanja družbe-■opriznanih reprodukcijskih •p b, tako za splošna združenja kot za reprocelote. GORENJSKA IZJEMA Včeraj so se povečala doplačila k zdravstvenim storitvam za 27 odstotkov v vseh tistih slovenskih občinah, ki so lani sprejele zneske doplačil, kakršne je predlagal za vso Slovenijo sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. Doplačila se ne bodo povečala v Grosu-plju, Ribnici, Trbovljah, Hrast niku in na Gorenjskem. 10. seja CK ZKJ in 12. seja CK ZKS Dogovor o enotnosti CK ZKS in CK ZKJ sta razpravljala o uresničevanju dolgoročnega programa stabilizacije — Takoj je treba združiti vse moči in se enotno lotiti dogovorjene politike I Tako centralni komite Slovenije v ponedeljek kot centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije v torek sta osrednjo razpravo posvetila gospodarskim gibanjem. Čeprav je bil program dolgoročne stabilizacije sprejet pred kratkim s pravo plebiscitarno večino, ga na nekaterih področjih že takoj na začetku ne uresničujemo. Očitni so odpori in omahovanja in zato so delovni ljudje in občani začeli dvomiti o pripravljenosti, sposobnosti in nedoslednosti za izpolnjevanje samoupravno dogovorjenih zakonov, odločitev in splošne gospodarske politike. Zaradi nedoslednosti in neodločnosti, ki se kaže marsikje, slabi zaupanje v državne in družbene institucije ter v partijsko in državno vodstvo. Zato mora, so poudarili na seji CK ZKJ, Zveza komunistov začeti naj-odločnejšo akcijo v treh smereh; čimprej je treba sprejeti sistemske rešitve m ukrepe ekonomske politika za uresničitev prve faze dolgoročnega programa ekonomike stabilizacije, zagotoviti je treb > -^oten potek in rast proizvodnje in i..j.;a ter poskrbeti za krepitev materialne osnove dela. Tako na seji CK ZKS kot seji CK ZKJ so poudarili, da mora Zveza komunistov svoje delo prilagoditi sedanjemu trenutku. Komunistov, pa tudi vseh delovnih ljudi in občanov, ni mogoče deliti na mlade in stare, temveč za sposobne in odločne, ki so pripravljeni spoprijeti se s sedanjimi težavami , ter na nesposobne in omahljive. Razmere,v kakršnih smo, ne obetajo izhoda iz krize, če ne bomo spremenili odnosa do njih in če se ne bodo združile vse organizirane družbene sile za dosledno uresničevanje dogovorjene politike. L. B. Uspela javna tribuna Jesenice — V torek, 21. februarja, je bila v jeseniški Železarni javna tribuna o delu samoupravnih interesnih skupnosti v jeseniški občini, ki so jo organizirali Center za proučevanje samoupravljanja in informiranje, Klub samoupravljaleev in Delavska univerza Jesenice. Javne tribune so se udeležili vodje samoupravnih delovnih skupin iz Železarne in predstavniki posameznih SIS, uvodno poročilo pa je prebrala Rina Klinar, vodja skupne strokovne službe SIS. Iz uvodnega poročila smo lahko razbrali, da zaradi stabilizacijskih težav dobivajo SIS vse manj denarja za svoje delo. zato morajo krčiti svoje programe na najnujnejši obseg, ob tem pa kar najbolj racionalizirati svoje delo. Zvedeli smo. da stane, na primer, komplicirani porod sedem in pol starih milijonov, nismo pa seveda zvedeli, da gre ta denar iz delavčevega žepa. Znano je, da imajo delavci v negospodarstvu razmeroma visoke osebne dohodke, zato je ena od tovarišic menila, da ji bržčas še ne gre tako slabo. Pojasnili so ji, da imajo delavci v negospodar stvu v povprečju višjo izobrazbo in torej tudi višje osebne dohodke. Ko je bilo govora o racionalizaciji dela SIS. je kot nekakšno opravičilo zvenel podatek, da imajo skupne strokovne službe na Jesenicah le 13 delavcev. Zdi se. da se zadeve lotevamo z na pačnega konca, saj najbrž tudi teh 13 delavcev ne bi bilo potrebnih, če si ne bi nekdo izmislil, da je za vsako malen kost treba izpolniti toliko in toliko papirjev. Teoretiki samoupravljanja si niso zamislili svobodne menjave dela kot papirno vojsko, množeče se birokracije in administrativno določenih prispevnih stopenj. Precejšno pozornost so udeleženci javne razprave namenili participaciji v zdravstvu. Na vprašanje, ali bi ne bilo mogoče participacije ukiniti na račun zvišane prispevne stopnje, nismo shša-li zadovoljivega odgovora. Vemo, da so participacije oproščeni tisti z nizkimi osebnimi dohodki, šolski otroci, nosečnice, rakavi bolniki in še kdo, zato bi bil nemara že čas, da premislimo o tem, ali ima participacija sploh kakšen smisel. Nikjer ni bilo namreč mogoče TUDI TO SE ZGODI XIV. zimskih olimpijskih v Sarajevu so bili pripra- Na igrah vljeni sodelovati tudi nekateri gorski reševalci iz Slovenije, ki bi nudili svoje strokovno znanje in usposobljenost. Na zadnjem zboru reševalcev v Škofji Loki je bilo rečeno, da je menda le ena oseba odločala o tem, ali bodo gorski reševalci iz Slovenije sodelovali ali ne. Prav bi bilo, da bi centralna komisija morda vsaj zdaj svoja stališča pojasnila javnosti in postajam GRS. a. Z. Bili so tudi učenci s Podblice Kranj — Sobotna osrednja spominska svečanost na Jamniku ob 40-letnici Dožiga vasi je kljub izredno slabemu vremenu zares uspela. V zvezi s to prireditvijo smo dolžni zapisati še tole pojasnilo in opravičilo hkrati. V programu je z zborovskim recitalom sodelovalo tudi šest učencev podružnične šole s Podblice. Avtori- ca recitala je bila učiteljica Milena Dolenc, učenci pa so se na to svečanost skrbno pripravljali deset dni. Ker v torkovem Glasu v poročilu s proslave niso bili omenjeni, se jim opravičujemo, lahko pa tudi dodamo, da je bila njihova točka v programu zares skrb no naštudirana. A Z. O L/A S Ustanovitelji Glasa občinske konference SZOL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji Leopoldlna Bogataj. Danica Dolenc, Dušan Hu mer, Helena Jeiovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sede), Marija Volcjak, Cveto Zaplotnlk. Andrej Žalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokaij —- Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — Ll. uri in na njeni bodo opravljene volitve. Zbori bodo /usedali skupaj. Uro kasneje, ob 10. uri, pa se bodo začele ločene seje skupščinskih zborov. Delegati bodo med drugim obravnavali zaključni račun občinskega proračuna za kini in letošnji predlog radovljiškega občinskega proračuna, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, predvidene velike posege v prostor radovljiške občine, odlok o povprečni gradbe ni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanju stuvbnih zemljišč in predlog višine turisti čne takse. Namesto posebnega odloka o varstvu pred hrupom pa bo sekretariat za notranje zadeve predlagal delegatom ustrezno dopolnitev odloka o javnem redu in miru. M. O Ogled poškodovanih objektov - Pred nedavnim so se v Kranju pomočnik zveznega sekretarja za civilno obrambo peneraZpoii.^, Bruno Vuletič, predsednik sveta civilne zaščite SFRJ generalpolkm niklvan Miškovič, načelnik sektorja za civilno zaščito zveznega *eJc*" tariata za ljudsko obrambo generalpolkovnik Mile Mandić. dtrek* • zvezne poslovne skupnosti za civilno zaščito Bogomir Stanlcovič, * publiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, komandant CZ& ^ Slovenije Bojan l.'šemčnik. predsednik kranjske občinske slcupsč* Ivan Cvarin direktor PPCGorenjski sejem Franci Ekar. Ocentliio* m sedanje desetletno delo pri sejmih oprime m sredstev citfilne zasca * Ogledali pa so si tudi nekatere objekte v kranjski in trziški obrati* ^ jih je poškodoval močan veter. — A. Z. — Foto: F. Ekar ^ Pred dnevom železničarjev Likovno in literarno ustvarjanje mladih Med prireditve letošnjega dneva železničarjev sodi tudi mladinski likovni in literarni natečaj: Bogo Flander-Klusov Joža. Letos ga je že dvanajstič razpisalo Železniško gospodarstvo Ljubljana. Doslej so že prejeli okrog 200 prispevkov. Glede na izkušnje iz prejšnjih let pa prihodnji teden pričakujejo še najmanj deset tisoč različnih likovnih in literarnih del, v katerih bodo učenci izrazili svoja znanja, doživetja in razmišljanja o železnici. Natečaj je namreč odprt do 12. marca, nakar bo žirija pregledala vsa prispela dela in izbrala najbolj ših sto literarnih in likovnih del, ki jih železničarji nagradijo. Razen pri spelih del pa bodo nagradili tudi 10 Lastniki turističnih sob na seminarju Radovljica — V skladu s stališči lanskoletne problemske konference o turizmu, ki jo je sklical občinski komite Zveze komunistov Radovljica na BledU, je radovljiška Delavska univerza v sodelovanju s sekcijo od-dajaleev sob pri Turistični poslovni skupnosti Bled pripravila dvodnevni seminar za dopolnilno usposabljanje lastnikov turističnih sob na Bledu in v okolici. Program obsegu osem predavanj, ki se bodo /.vrstila v dveh popoldne; vih: včerajšnjem in današnjem. Udeleženci se bodo seznanili I vlogo in pomenom turistične dejavnosti v občini, z organizacijo turizma in vlogo turističnih društev in drugih združenj, z zemljepisnimi in zgodovinskimi značilnostmi in spomeniki ter / navadami v naših krajih. Razen tega bodo zvedeli za praktična navodila O obdavčevanju zasebnih sob, prijav-no-odjavni službi,o urejanju sob in hiš. Zvedeli bodo. kako pri|>raviti in postreči / jedjo ter nekaj bistvenih posebnosti iz psihologije gosta oziroma odnosov do posameznih gostov. .JK Borci bodo zborovali Radovljica - Od 1 mana do 10 aprila se bodo po sklepu občinskega odbora ZZB NOV Radovln«.« v vseh dvajsetih krajevnih urgum/ucijah Zvezo borcev /vrstile \olilno pro gramske skupščine Na nph bodo člani pregledali dvelelno delo, oi eni li notranjepolitični in mednarodni položaj in sprejeli programske smernice za prihodnji dve leti. Povsod bo do volili nova vodstva ali OH |>"tije vali kandidaturo sedanjih, 0 čemer so se v večini krajevnih odboiov /e odločili. V radovljiški občini je |>" podatkih občinskega odboru Zvezi« /dru/enj borcev NOV vključenih v to organizacijo okrog 3030 članov Povprečna starost članov doseg" •'«' ,iH lrti ku' pomeni, da njihovo zdravje ni več najbolj trdno, umrljivost pa se leto /a letom povečuie Samo lani je iinir lo 0.r> borcev Kljub lemu so bon i. ko likoi jim zdravje dopušča, še vedno dokaj delavni v krajevni samoupia vi, dni/benopol.t.c.oh orfi ml K in društvih. O tem bo tUdI hkla be-seda na volilno pro.rrnmskih sejali, pruv tako pa na občinski volilno programski skupščini, ki bo maja. — * ^1 tistih razredov, ki bodo poslati več prispevkov, ki bodo tudi B«**] bini najboljši. Vsa najboljša de* do 15. aprila razstavili v razst^t prostoru Železniškega gosno*^ Ljubljana. Za primer povejmo, da so a*^ ski natečaj prejeli 13.8O0 Drisof**^ na vse dosedanje natečaje na' iz domala vseh osnovnih šol niji. To kaže. da se je miadia^S tečaj Železniškega gosDod** ^ Ljubljana med osnovnošolsko«^ no že dodobra uveljavil U iz teh natečajev že bogati* vlake in druge železniške r^b^^""' terarni prispevki pa kulturne^ ditve železničarjev. . ---~ * Kurirčkova pošta * na Gorenjskem * Kranj - Kurirčkov« p>*> i[ [)<> dravi republiški l Socialistične zveze ŽIJ, {» ljudstva bo po Sloveniji m** ^ od marca do junii;* xT ^ ^ ^ krenila iz petih slovenskih* ;ev. med drugim tudi iz p^f ; i izpred spomenika NOR S. der jo bodo ponesli \2 ma^» 5* 10. uri. Deset dni bo kranjski občini. 21. marv prevzeli tržiški pionirji dv> ka neje i adovljiški, do " J? bo V jeseniški obč nadaljevala pot 9. maja pa bo že škofjeloški pc nekaj (m«i preoa skim osnovnošolcem. S*L| bo končala 2. junija v TrbV kjer bo zbor pionirjev Ju> vije Pri prenašanju Kurirčkf** bodo sodelovali pief/ n* Prirod I S m v varnih n- fi* ih pionirjev. ki dneh predali liu*W^ t odredi !/ vse republike. pr*^k v sod, kjer se bo ustavila clfc do pripravili prisrčne sprt S-i gip GRADIŠ io/.i) LESNO -SKOPJA LQKA i-u bijaVi^V; INI). OB#Ch\? Objavlja prosta dela in n*. oke s K^" i izkušnjami » delo traja 2 h J* ORGANIZIRANJE IN W*k^ yODi:NJKSKl.ADlŠCA V.^i HLOVODINE IN ŽAGANEGA LESA Pogoji: dokončana tehnična *>tj?M lesne stroke s 3-leti< r^ delov nimi _ poskusno seca. jjvji < nedevV čas s polnim delovnim 'R^i^ Interesenti naj v 8 dneh >*V „. pismene P0»ud*j«^ na naslov gra^j ^ to/l) LIO Škofja Lok* SAVA COMMERCE Trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki, p. o. Takoj zaposlimo ADMINISTRATORKO (za določen čas — 6 mesecev) Pogoj: — administrativna šola, — primerne zdravstvene in psihološke sposobnosti. Kandidatke vabimo, da se oglasijo osebno v Sava Kranj, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Škofjeloška 6, v 8 dneh po objavi. V blejski zadrugi Odkup kmetijskih pridelkov narašča Bled — Kmetijska zadruga Bled združuje 200 članov in 50 kooperantov iz krajevnih skupnosti Bled, Gorje, Zasip, Ribno in Bohinjska Bela. Čeprav se že nekaj časa srečuje s kadrovskimi težavami — že več kot dve leti ima vršilca dolžnosti direktorja — pa je lani dosegla dokaj ugodne rezultate. Večina kmetov s tega področja je svoje kmetije usmerila v živinorejo, predvsem v prirejo mleka in mesa. Lani so oddali kranjski mlekarni več kot milijon litrov mleka ali 47 tisoč litrov več kot leto predtem. Letos načrtujejo še za štiri odstotke večji odkup, za malenkost manjši porast pa redvidevajo tudi v naslednjih letih. Prireja mleka na Bledu in v ostalih krajih s področja blejske zadruge je ni 'rometne odškodnine išje od premij petih temeljnih fizičnih skupnosti v okviru Zavarovalne ***pnosti Triglav, Gorenjske območne skupnosti je minulo po-**vno leto sklenila z izgubo (705.000 dinarjev) prometna skupit - Zavarovalnih premij je bilo skupaj dobrih 1,1 milijarde carjev, izplačanih odškodnin skoraj 620,5 milijona dinarjev H 6 I «"anj — Na torkovi seji zbora de-^^tov Zavarovalne skupnosti Tri-V Gorenjske območne skupnosti ^nj, ki mu je predsedovala Franak Slapar, so najbolj podrobno raz-pi***^..Mjali o lanskem poslovanju te-IdL r^Jnih rizičnih skupnosti. se- upnosti: mdu-jska, kmetijska, prometna, skup-n*l5*v komunalnih in družbenih de-p«V^V^ost' ter skupnost osebnih zava-,lgj^«^nj. Vseh petje lani zbralo nekaj v^v^V ^ot 1.1 milijarde dinarjev zavara**?^ ^Inih premij, kar je za tri odstot-jd*.**'^ Oziroma 33 milijonov dinarjev o***^' kot so načrtovale. Presežek so flh^^Y^r'le vse> od tega kar polovico v e*f _ trovanju avtomobilskega kaska. BfAt^Oren.jsko območno skupnost *F^>.Vlja pet rizičnih skupnosti: in ejvisje *Iškodnine ^HrANJ — Zavarovalna skup-Triglav, Gorenjska območna ^^Vpn°st Kranj je lani izplačala kot milijon dinarjev odškod-kar 24 zavarovancem. Na mestu je Živinorejsko-ve-"*w*narski zavod Gorenjske, ki je ^troške zdravljenja živali dobil ?^^**aj 20,5 milijona dinarjev od-tv^v^dnine, na drugem temeljna J**K^*nizacija jeseniške Železarne ®^^>ming, kjer je zaradi tokovne-Sunka pregorel elektromotor, zavarovalna skupnost je tozdu ^\*^azala odškodnino v višini bli-*^^8,2 milijona dinarjev. Z nekaj H^kot 8,4 milijona dinarji od-*^^^lnine pa je na tretjem mestu H^bjska Sava, tozd TAP. Vzrok s^e-* strojelom. (H. J.) V družbenem sektorju je lani Gorenjska območna skupnost sklenila 38.856 različnih zavarovanj, za odstotek več kot 1982. leta, v zasebe-nem pa 223.681 zavarovanj ali odstotek manj kot leto prej. Za plačilo škod je Gorenjska območna skupnost lani porabila skoraj 620,5 milijona dinarjev, sedemnajst odstotkov več kot leta 1982. Največ, okroglo 213,8 milijona dinarjev, je bilo odškodnin v temeljni rizični skupnosti za industrijo, v prometni 129 milijonov dinarjev, v drugih treh pa med 50 in 100 milijoni dinarjev. Štiri temeljne rizične skupnosti so uspešno sklenile poslovno leto, razen prometne, ki je ustvarila za 705.000 dinarjev izgube. Izguba je objektivna, saj cene tega zavarovanja zaradi omejitev v politiki cen ne dosegajo cen na trgu. Primanjkljaj je morala Gorenjska območna skupnost pokriti iz varnostnih rezerv drugih rizičnih skupnosti. Ob tem se že dolga leta ponavlja vprašanje, ki tudi letos, kot kaže, ne bo rešeno: ali je prav, da se denar iz ene rizične skupnosti prenaša v drugo oziroma da zavarovanci iz, na primer, osebnih zavarovanj, preložijo del ostanka dohodka za pokritje izgube pri prometnih zavarovanjih, namesto da bi se v vsaki rizični skupnosti višina premije prilagodila višini izplačane odškodnine. Ni namreč pošteno, da zavarovanci iz ene rizične skupnosti plačujejo — čeprav ne gre za velike vsote — odškodnino tistim s prenizkimi premijami. Vprašanje bo vsekakor treba rešiti v okviru celotne Zavarovalne skupnosti Triglav oziroma v jugoslovanski /vezi zavarovalnih skupnosti. H. Jelovčan precej večja kot kažejo številke o odkupu, saj po nekaterih ocenah prodajo kmetje na domu petino vsega namolzenega mleka. Izgovori, da je temu krivo premajhno število zbiralnic, niso sprejemljivi, saj ima zadruga odkupna mesta kar v desetih krajih, vse zbiralnice pa so tudi dokaj dobro opremljene. Zadruga je lani odkupila od svojih članov in kooperantov 80 ton govejega mesa. Letos ga načrtuje še 20 ton več, ker so kmetje, čeprav imajo že dokaj polne hleve, sprejeli v dodatno rejo še 50 glav živine za občinske rezerve. Vse bolj postaja organizirana tudi ovčereja. Na območju zadruge delujeta dve ovčerejski pašni skupnosti, prva na Bledu in druga v Zasipu. Združujeta že okrog 25 največjih ovčerejcev s skupno 600 ovcami. Skupnosti se ubadata s približno enakimi težavami — kje zagotoviti ovcam pozno jeseni in zgodaj spomladi nižinsko pašo. Posledice večjega staleža ovc in boljše organiziranosti se kažejo tudi pri odkupu. Če je bilo še pred nekaj leti težko zagotoviti par sto kilogramov ovčetine, se lanske številke že sučejo okrog treh ton in pol. Področje Gorij in bližnje okolice je po vsej Gorenjski poznano predvsem po pridelovanju ribeza. Zadnja leta zanimanje za to dejavnost med tukajšnjimi kmeti upada. Za to je več razlogov. Pridelovanje ribeza je postalo slabo donosno: zaradi močne okuženosti nasadov predstavljajo škropiva in ostala zaščitna sredstva velik izdatek, obiranje pa je glede na odkupno ceno že predrago. Večina kmetov s tega področja se je zadnja leta preusmerila v živinorejo in ker jim je zmanjkalo njiv za pridelovanje silažne koruze, so izruvali nasade ribeza. Da je to res, kažejo tudi številke o odkupu: medtem ko so v najboljših letih v zadrugi zbrali preko 200 ton ribeza, so ga lani le še 78 ton, letošnji odkup pa bo bržčas še nekoliko manjši. Čeprav je v blejski zadrugi pridelovanje poljščin prilagojeno potrebam živinoreje, so uresničili tudi načrt odkupa krompirja in pšenice. Gre za majhne količine: krompirja so odkupili 98 ton ali tretjino več kot predlani,, pšenice dobrih 12 ton ali trikrat več kot leto poprej. C. Zaplotnik Razstava ročnih del in domače obrti Aktiv žena-zadružnic pri Kmetijski zadrugi v Škofji Loki tudi letos ob dnevu žena pripravlja tradicionalno razstavo ročnih del in izdelkov domače obrti. Razstavo bodo odprli danes ob 17. uri v sejni sobi Kmetijske zadruge Škofja Loka na Spodnjem trgu 27 V Škofji Loki. Zanimiva razstava bo odprta tudi jutri in v nedeljo od 9. do 18. ure. Odmiki že takoj na začetku Komaj je bil dolgoročni program stabilizacije sprejet, ga na nekaterih ključnih področjih že ne uresničujemo: povezovanje v reprodukcijske verige se je zapletlo v zveznem iseo-tu, ne uresničuje se protiinflacijski program, zablokiran je realni tečaj dinarja in obresti, nič ni narejeno za finančno konsolidacijo Po lanskih spodbudnih gospodarskih dosežkih, med katerimi je izrednega pomena oživljena rast proizvodnje, smo si za letos zastavili dokaj pogumno razvojno politiko, ki ne dovoljuje odmikov od dogovorjenih postopkov in ukrepov. Vendar prva dva meseca uresničevanja letošnje dogovorjene politike kažeta, da se za uresničevanje ključnih usmeritev in nalog ne trudimo dovolj in se marsikje ukvarjamo s tem, kako bi usmeritve in naloge obšli, odložili ali jih prevalili na druge, nekateri na sistem, drugi na tujino. Takšna praksa, kolebanje, prelaganje in odlaganje spopadov je nevarno ter idejno in politično nesprejemljivo, je v razpravi na 10. seji CK ZKS poudaril predsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič. Že na začetku nedosledno uresničujemo dolgoročni program stabilizacije, čeprav je bil soglasno sprejet na vseh ravneh odločanja. Tako je bil skladno s programom stabilizacije sprejet oziroma dopolnjen zakon o deviznem poslovanju z merili za določanje družbeno priznanih potreb po devizah. Ko bi bilo treba povezovanje gospodarstva potrditi oziroma začeti zakon uresničevati, je prišlo do zapletov v zvezni skupnosti za ekonomske odnose s tujino. S tem se odlaga začetek delovanja deviznega tržišča, za katerega se mnogi tako neutrudno zavzemajo. Zavlačevanja razprav o oblikovanju reprodukcijskih celot pa si ni mogoče razlagati drugače kot pritisk na odtujevanje deviz tistim, ki so jih zaslužili, in na delitev deviz izven združenega dela. Še bolj pa skrbi dejstvo, da so reprodukcijske verige naletele na nerazumevanje in odpor, čeprav mora biti vsem jasno, da brez boljšega povezovanja na kvalitetnih osnovah, brez boljšega proizvodnega, tehničnega, tehnološkega, poslovnega in dohodkovnega povezovanja ne morejo doseči večje kakovosti v gospodarjenju ne večje produktivnosti in ne večjega izvoza. Drugo področje, kjer se stabilizacijski program ne uresničuje, je področje inflacije in cen» Vzdušje je tako, kot da smo se ustrašili protiinflacijskega programa in smo, namesto da bi spremenili politiko, ki je pospeševala inflacijo, uporabili administrativne ukrepe in cene zamrznili ter tako prekinili tudi nekatere pozitivne premike, ki so se že začeli uveljavljati. Tretje žgoče področje je politika realnega tečaja dinarja, realnih obrestnih mer in realne inflacijske stopnje, ki smo jo hkrati z zamrznitvijo cen zablokirali. Četrto področje, kjer dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ne uresničujemo, je finančna konsolidacija, kjer še vedno ni pravega pregleda nad vsemi deformacijami, ki so se nakopičile. Odložili smo uresničevanje zakona o zagotavljanju plačil in že se slišijo glasovi, da bo enaka usoda doletela tudi zakon o razširjeni reprodukciji. Dejstvo je, da v praksi ni ustvarjalne klime in da še vedno trošimo več družbenega proizvoda, kot ga ustvarjamo. Zato se uresničevanju tistih zakonov, sklepov in usmeritev, ki bi zahtevali omejitev potrošnje le na tisto, kar smo ustvarili, vedno znova odmikamo in tako tudi oviramo uresničevanje gospodarske politike po samoupravni poti ter vedno znova spodbujamo nove in nove administrativne ukrepe. L. Bogataj Sava nima izgube V torkovi številki Glasa je bilo na prvi strani v članku z naslovom »15 zgubašev« objavljeno, da ima tovarna Sava Kranj oziroma njene temeljne organizacije Tovarna avtopnevmatike Sava — Semperit 50 milijonov dinarjev in temeljna organizacija Gumeno-tehnični izdelki 20 milijonov dinarjev izgube. Iz Save so nam posredovali v zvezi z omenjenimi številkami naslednje pojasnilo: Navedene številke izhajajo iz ocene, ki smo jo predvideli v anketi SDK v začetku januarja letos, torej mesec in pol pred oddajo zaključnih računov. Na ta predvidevanja so januarja vplivala zlasti dejstva, da v tem času še nismo prejeli pretežni del plačil za izvozne stimulacije za četrti kvartal, niti še nismo razpolagali s podatki o plačani realizaciji. Ker so v zakonskem roku prispela skoraj vsa plačila za leto 1983 je to odločilno vplivalo na rezultate poslovanja, saj je iz zaključnih računov razvidno, da nobena temeljna organizacija v Savi Kranj ni imela leta 1983 izgube. Zaključni računi temeljnih organizacij so bili posredovani delavcem v razpravo in sprejem — prvi del 14. 2.1984 in drugi del 23. 2. 1984. Zbore delavcev smo imeli v ponedeljek in torek, prav v času, ko je bil objavljen mesec in pol star podatek. f^tos enak odkup govedi kot lani ^*^^^^fja Loka — V škofjeloški občini ugotavlj i je samoupravni sklad za izvajanje hiter K**v^ v kmetijstvu upravičil ustanovitev in dolu k**^H Kmetijska proizvodnja je bila lani za 3.6 K-'V^J-l- a većJa kot letiJ l'}{]2 1,1 /J spodbujanje ^^.J^stva so prispevale tudi občine, katnoi ,j*\.5\ oški kmetje oziroma zadruge prodajajo „j, Vjj^h.hnleko in druge pridelke. Tako se je nekaj ^ ^Ij^ v skladu zbralo tudi s prispevki občin rj^na, Jesenice, Radovljica in Tržič. W^k*V^uP govedi je bil lani za 4 odstotke manjši ^d'ani in za 7 odstotkov manjši od plana, j! odkup je posledica težav v slovenski go- kamor stici JwJi v preteklih letih. Lani, ko so se pogoji / J*i f-enami začeli izboljševati, pa se je za-V^roblem preskrbe s koruzo oziroma krmili. 3 fc> j6' st> povečala suša leta 198:*, ki je /manj .-,£?> it^* ^id^lek krme. Zaradi prehoda na domačo .„ "ti^Vifck^ Je podaljšalo pitanje in /.manjšal se je vJk klavnih živali, ^^i^v^ip mleka seje lani v primerjavi s predlani _ y^r^4 <^*1 ?a H odstotkov in je bil za 4,2 odstotka JkvU^ ^ plana, s tem je prekinjeno večletno upa-C V-; i^ ^>dkupa mleka. Večji od plana je bil tudi L iL*^rornpirja in tfldi pridelovanje /it je bilo v in K? člana. Tako so lani v škofjeloški in žir« bilo v ^ plana. Tako so lani v škotj( i< >,i i i nov «*X*^tijski zadrugi odkupili 1.573 ton govedi, Vj biemenskih telet, 5,4 milijona litrov mle ^6 ton krompirja, ječmena 96 ton, koru e investi V ^meuJ. ki so načrtovale predračunsko 3t naložb 85 milijonov dinarjev, je pro BCS? Hi 213 ton in pšenice 161 ton VHej manjša kot leta 1982 pa je bila in J^j nejavnost združenih kmetov. Odpre. gram uresničilo le 110 kmetij, ki so porabile 58 milijonov dinarjev. Večino denarja so porabili za gradnjo hlevov in kmetijske mehanizacije. V primerjavi z lotom 1982 se je nominalna vrednost investicij /manjšala za 37 odstotkov. Plan inve-je bil uresničen komaj 69-odstotno. Občinski sklad za intervencije v kmetijstvu i; sodeloval tudi pri izvajanju republiških akcij. I u gre predvsem za regresiranje pospeševanja staleža živine, večje proizvodnje mleka, nadomestilo za obresti, financiranje pospeševalne službe in urejanje planskih pašnikov. Za lani so predvideli povečanje kravje črede za 190 glav, vendar pa se je povečala za 11 glav v ravninskem delu, kjer je znašala skupna premija 10.110(1 Hm na rjavo in 90 v hribovitem področju, kjer je znašala premija 12.000 dinarjev za kravo. Manjto povečanje staleža krav je posledica že sorazmerno visokega staleža krav na kmetijah Premiju za privez telet je znašala 5.500 dinarjev na glavo na ravninskih področjih in 7.500 dinarjev na glavo na hribovskih področjih. Uveljavljena je bila /a 514 telet z ravninskega in 1.828 telet s hribovskega področja. Regres /a mleko je znašal 0,50 dinarja za li-mleka / ravninskega predela in 1,30 za i hribovskih področij. Po pogodbi sklad ,v tudi stroške pospeševalne službe in sicer r) odstotka. Lani je skoraj vse leto manjkal avec v tej službi, zato je bil obseg dela tei m U plaču ileki /a on di manjši in SO stroški slu/be znašali 2,7 milijona dmai Sklad je prispeval tudi 1,13 milijona dinarjev za pokrivanje dela obresti od investicijskih kreditov in 1,5 milijona za pokrivanje dela obresti za stanovanjske kredite. Za leios planirajo enako kmetijsko proizvodnjo kot lani. Odkup mleka naj bi se povečal za 2 odstotka, medtem ko bi odkup pitane govedi ostal na lanski ravni. Predvideva se tudi manjši odkup krompirja, znatno pa bo povečan odkup koruze, kar je glede na razmere na trgu pravilno stališče. Ponovno bo organiziran odkup prašičev, kar bo rezultat pospeševanja prašičereje. Na seji izvršnega sveta občinske skupščine, ki je v torek obravnaval poročilo o delu sklada za lani in program za letos, so menili, da nikakor ne morejo pristati na plan enakega obsega tržne kmetijske proizvodnje. Letos se bo namreč v skladu združilo približno 5,7 milijona dinarjev in to je po mnenju izvršnega sveta vsota, ki kmete Obvezuje k večji proizvodnji za prodajo. Vendar pa je težko pričakovati, da bi se na tem področju kljub tej visoki vsoti denarja lahko prida spremenilo. Plan kmetijske proizvod-je narejen na podlagi sklenjenih kooperacij kaj n skih pogodb, ki Upoštevajo povprečne vremenske razmere za govedorejo in poljedelstvo. Zaradi pomanjkanja koruze kmetje vse več njiv pose-jejo s krmnimi rastlinami, kar ne dovoljuje povečanja črede, prav tako se povečujejo površine posejane s pšenico, ki pa v hribovskih krajih ne rodi najbolje. Glavni vzrok za stagniranje v živinoreji pa je zmanjšanje osnovne črede pred dvema letoma. Hkrati večja prodaja mleka avtomatsko zmanjša pitanje. Manjše bodo tudi investicije v kmetijstvo. Hranilno-kreditne službe GG Kranj. KZ Škofja Loka in KGZ Ziri predvidevajo investicije na 86 kmetijah in sicer v vrednosti 64 milijonov dinarjev. Denar bodo porabili predvsem za izgradnjo živinorejskih objektov in kmetijske mehanizacije. Kmetijska zadruga bo investirala 7 milijonov dinarjev v zbiralnice mleka in v mlekarno. KŽK Kranj pa predvideva gradnjo pitališča za 640 glav s predračunsko vrednostjo 130.000 dinarjev, agromelioracijo 27 ha zemljišč na Dobravah in nakup kmetijske mehanizacije in opreme v vrednosti 2 milijona dinarjev. CLA8 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 2. MARCA POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zor* Malčki se učijo samostojnosti Pri osnovni šoli Polde Stražišar, v vrtcu na Koroški Beli, dela razvojni oddelek za predšolske otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju — Stik s starši in uk samostojnosti za lažje vključevanje v delovno in življenjsko okolje Jesenice — Pri osnovni šoli s prilagojenim programom Polde Stražišar na Jesenicah so se že Dred šestimi leti odločili, da organizirajo predšolsko varstvo za otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju. Razvojni oddelek za te otroke so odprli v vrtcu na Koroški Beli, z otroki pa se ukvarjata specialna pedagoginja Mirjana Pretnar in varuhinja Tomislava Vozelj. »V razvojni oddelek se vključujejo zmerno telesno in duševno manj razviti otroci od tretjega do sedmega leta starosti. Normativ na oddelek je osem otrok, pri nas jih imamo devet iz vse jeseniške občine. V vrtec se vozijo s šolskim kombijem ali jih pripeljejo starši,« pravi Mirjana Pretnar. »Zdi se mi zelo pohvalno, da smo v naši družbi začeli skrbeti tudi za te otroke že v najbolj zgodnji otroški dobi in da smo jih vključili v predšolsko varstvo. Tako niso več prepuščeni sami sebi Li domači vzgoji, niso več pri starših po ves dan, če- prav se seveda morajo starši z njimi še vedno kar precej ukvarjati. Nekateri so že zapustili naše predšolsko varstvo, veliko jih je. ki so napredovali in si pridobili precej samostojnosti, kar je za nadaljnje šolanje in pozneje za vključevanje v življenjsko in delovno okolje nadvse pomembno. Če jim privzgojimo — že v najnežnejši otroški dobi — osnovne higienske navade, če si pridobijo nekaj socialnih izkušenj kot so stiki z ljudmi in navade, potem smo za te otroke napravili veliko. Ta oddelek ni bil ustanovljen zato. da bi otroka s tretjim letom starosti pripeljali vanj in bi pri nas ostal vse do sedmega leta. Oddelek lahko otrok zapusti prej. Če se motnja v telesnem ali duševnem razvoju ublaži, se otrok lahko vključi v redno skupino predšolskih otrok in /. njo naveže kar najbolj pristne stike. Tudi takih primerov imamo precej. Otroci, ki končajo razvojni oddelek pri vrtcu, se vključijo med vrstnike v vrtcu ali v šoli, drugi začno Dvajset let ansambla Lojzeta Slaka Jubilejni koncert bo 8. marca v hali Tivoli Ljubljana — Založba Obzorja Maribor, tozd Matica - delovna enota Helidon in Lojze Slak z nekaterimi člani ansambla so v torek v Ljubljani pripravili tiskovno konferenco ob 20-letnici delovanja ansambla Lojzeta Slaka. Pojasnili so, da bo jubilejni koncert ansambla v četrtek, 8. marca, ob 20. uri v hali Tivoli. Za prireditev so vstopnice že v glavnem razprodane, vendar pa se dogovarjajo za še en nastop v popoldanskem času. Čeprav je instrumentalni trio Lojzeta Slaka posnel prve skladbe na ljubljanskem radiu že prej in v začetku 1964 tudi prvo single ploščo za produkcijo RTB, pomeni pravi začetek ansambla, kakršnega poznamo danes, vendarle srečanje Slakovega instrumentalnega tria z vokal nim kvintetom Fantje s Praprotna. Kmalu po srečanju pred mikrofoni ljubljanskega radia so se Lojze in pevci s Praprotna dogovorili za sodelovanje in tako je bila rojena skupina, ki je, tako kot pred njo ansambel bratov Avsenik, zapisala novo poglavje v izročilo slovenske na-rodno-zabavne glasbe. Slakova skupina je hitro postala priljubljena po vsej Sloveniji in potem še med rojaki v Evropi, Ameriki in Avstraliji. V dvajsetih letih je nekaj milijonov prijateljev poslušalo ansambel Lojzeta Slaka v živo na koncertih in družabnih prireditvah. Njihove viže so izšle na 33 ploščah in prav toliko kasetah. Dvajset let nastopanja pa pomeni tudi okrog dva tisoč koncertov, več sto radijskih in televizijskih snemanj ter prav toliko ali pa še več radijskih in televizijskih nastopov. Lojze Slak je doslej »pridelal« 320 viž na ploščah in kasetah. Amaterski ansambel je v teh lotih prevozil okrog milijon kilometrov in dobil ničkoliko priznanj. Za uspešno prodajo svojih programov so Slakovi fantje prejeli pet srebrnih in dvanajst zlatih plošč, sedem zlatih kaset in dve zlati čaplji zagrebškega Jugotona, pri katerem so snemali pred ustavitvijo Helidona. Za humanitarne nastope je Slakova skupina prejela tudi zlato plaketo Zveze paraplegikov Slovenije, prejeli pa bodo tudi priznanje Gasilske zveze Slovenije za 1000 nastopov v dobro gasilskih društev. V teh dneh ansambel dobiva številne čestitke iz Evrope, ZDA, Kanade in Avstralije, kamor jih vabijo na ponovna srečanja. Ob 20-letnici pa je pri Helidonu Založba Obzorja izšel tudi album Pod lipo s 24 vižami. A. Žalar obiskovati šolo s prilagojenim programom Polde Stražišar na Jesenicah ali pa se vključijo v Zavrni za invalidno mladino v Kamniku. V jeseniški občini pa bi nujno potrebovali varstveni oddelek za težje in težko duševno prizadete otroke, kakršnega imajo v Kranju. S tem bi tudi težje umsko in telesno prizadetim otrokom omogočili, da se vključijo v organizirano usposabljanje, s tem pa bi razbremenili starše. Teh otrok je približno enak odstotek vsako leto, vzroki za motnje ali okvare pa so različni. Mednje sodi nepravilna prehrana, zdaj jih je več zaradi prometnih nesreč, motnje nastajajo zaradi okvar med nosečnostjo, med porodom, v prvem letu življenja, tu sq razne genetske okvare, cerebralna paraliza kot posledica možganske okvare . . .« ~ V razvojnem oddelku, ki ga vodi Mirjana Pretnar, se dnevno menjavajo različne aktivnosti, od ritmične gibalne vzgoje do stimulacije čutil in govora, velik poudarek pa dajejo samostojnosti otrok. Pomembna pa je, da so s starši v nenehnih stikih, naučili so jih pravilnega, osnovnega ravnanja z malčki, povedali so jim, kaj relano od vzgoje lahko pričakujejo, in česa ne. Priporočili so jim. kako naj spodbujajo otroško igro, kajti te otroke je treba igre tudi naučiti, jim pokazati, kako se spodbuja govor in navaja na samostojnost. Razvojni oddelek pri jeseniški osnovni šoli s prilagojenim programom je torej pomemben korak naprej pri usposabljanju telesno in duševno prizadetih otrok, pomemben korak k humanemu obravnavanju takih otrok in njihovemu vključevanju v delovno in življenjsko okolje naše družbe. D. Sedej Umrl je Janez Golba Podbrezje — V Podbrezjah je v 88. letu starosti umrl najstarejši krajan Janez Golba. aktivist in sodelavec NOB ter predvojni udeleženec številnih delavskih akcij. Janez Golba se je rodil v Podbrezjah novembra leta 1896. Imel je majhno kmetijo, ki ni mogla preživeti njega, žene in štirih otrok. Zaposlil se je v jeseniški Železarni in bil udeleženec številnih delavskih akcij. Veliko je pomagal partizanom. Otroke je vzgojil v pridne in poštene državljane. Njegova najstarejša hčerka je znana pi sateljica Mirni Malenšek. Pokojnik je bil član Zveze borcev, SZDL, upokojenskega in gasilskega društva Njegovega pogreba se je udeležilo veliko ljudi. S. Pretnar Lomski ploh Tržič — Turistično društvo Tržič prireja jutri, v soboto, popoldne tradicionalno pustno prireditev lomski ploh. Po starem ljudskem običaju ga bodo tudi tokrat priredili Lomljani, pokroviteljstvo pa so prevzeli delavci Zlita. Povorka bo prišla iz Loma na osrednji prireditveni prostor v Tržiču pred Mercatorjem približno ob 15.30. (60. zapis) Spričo skoraj pomladanskega snega, ki mu pravijo tudi gnoj za kajžarske nfKice, in povsem zametenih gazi se pač moram za kramljanje v tem zapisu poglobiti v spomine, ko sem pred tremi desetletji po lovskih opravkih prišel iz Nemilj na Bezovnico pod Mohorjem in se potem spustil skozi Za-brekve v .Selško dolino. DUNAJČANKA Prvo noč sem prespal v kmečki hiši v Nemiljah. Ob večernem pogovoru pa zvem, da je hišna gospodinja Dunajčanka. Suprabolt, si mislim, to so pa imenitni ljudje, da se je k njim primožila Dunajčanka. Le-te so bile v naši zavesti ohole, visoke (dosti slovenskih visokošolcev se je na Dunaju ujelo in so domov pripeljali Dunaj-čanke, Nemke; srečni niso bili nikoli .. .) No, potem pa mi je kar odleglo, ko sem zvedel, da se je »ta mlada« poročila v Nemilje z Dunaja nad Dolenjo va sjo, v zračni črti komaj 4 km daleč v jugozahodni smeri. ZABREKVE No, iz Nemilj me je onkrat pot vodila še na Bezovnico (pod vrhom Sv. Mohorja, 998 m). Tamkaj sa-motarita le dve gorski kmetiji, Dušov-čeva in Čemažarjeva. Sestopil pa sem v Zabrekve, tesno pozidano vasico na širši zemeljski terasi na zahodnem pobočju Mohorjeve gore. Brekovcev (tako si sami pravijo, tudi vas imenujejo po svoje: za Brekvijo, ne »Zabrekve«) je le malo, blizu 70. Kot Mohor s svojo Bezovnico tudi Zabrekve teže k Sel-cam. Tja hodijo otroci v šolo. tja hodijo verni k maši. Je pa le pet km daleč in močno strmo navzdol. Podružnična eerkev sv. Mohorja je bila zidana v 17. stoletju. Posvetili so jo »apostolu Slovencev«, po rodu Oglejča-nu; zato tudi prva slovenska književna založba »Društvo sv. Mohorja« v Celovcu. Leta 1944 je bila cerkev minirana, ostal je le stolp; danes je vse obnovljeno in velja za eno najlepših izletniških točk v širši kranjski in loški okolici. Zabrekve — odkod to nenavadno krajevno ime, edino na Slovenskem? Pravijo, da od breke, gozdne jerebike z latinskim imenom sorbus torminalis. Kasto pomešana med listavci, a praviloma le v gorskih področjih (veliko sem jo videl v martuljških gozdovih). Od navadne jerebike se breka loči po barvi plodov. Pri jerebiki so rdeči, pri breki pa bolj oranžasti. Tudi listi so drugačni, neenakomerno napiljeni. Menda je plod — brekulja — užiten? NEMIIJSKI SKRILO LOM Selško dolino krase prelepe skrila ste strehe, ki se v soncu, posebno po dežju, kar modrikasto blešče. Zal. vedno manj je hiš s skrilno kriti- mi Sloviti sknlolom pod ftr-(i:j48 Nm) nad Zalim logom ne* je več. Delo v njem so opusti -19.V7. Skoda! Tembolj, ker so si v kateri graditelji počitniških bfl vikendov, to je tuje in pomeni«?* tedna!) z dobrim okusom zaxete»J ne iz skrila, lepih in trajnih si\tfS stih »skalic«. Le-te so pred «* uporabljali kot šolske tablice. 3« re so otroci (sedanji dedki!) se svoje prve pismenke in števSt sebnimi »-kamenčki« — poten p mokro gobico zbrisali. Vendar pa je bil spodnji Sdfci ni. tja do Selc, skoraj bližji »e* skrilolom. No, in tako so pred* tj i tovorih iz grape Muhovčeve* ka. kjer je še danes vidna jaz** starega skriloloma (s še karati1 zalogami), žlahtno kritino 6«! hrbet v selške vasi. Seveda tel pljeno in pravilno obrezano. Velja pa še povedati, da je* ko različnih barv. Poleg črncs:-dobe svetlosivi, zelenkastosiv-' kastosivi, vijoličasti, rjavk popolnoma črni skrili, pač p* okoliške kamenine v nahaj ZELENI KAMEN w Se eno kamenino so Selško dolino. To je (groh ali tuf) iz doline Brezjah- Kdor s količkaj potuje po gornji gorenjski opazi podboje hišnih vrat okvire, izklesane iz razrnewal kamenine, iz poraeiškega ad* ga tufa Uporaba tega kamotj prejšnjih stoletjih nekako moda«» in veljavna km« je morala biti okrašena z men ni prav trajen in na dežju rad prhni. Je gradbeni material. H 1 Tako lep. da so peračiški je pravzaprav nastal i2 kanskega pepela, celo »i3 druge gorenjske kraje dolini vidimo nekaj podi hišnih vrat iz zelenega t»*i lepo izgleda ta kamenina v L vitkih nosilnih stebričev ce" sredi Dolenje vasi. VULKANSKO ZRELO! J C. Oblak je pre se vzkliknil, da je vsa ta xa\* na (imenoval jo je kar pava«), obdana na vse^h strt^l - pravzaprav žrelo Ueasta*** ka. Tako lepo zaokrožena •' se mu je videla ta dolina *K! No sedaj pa vemo, da je ntfiK strjen pepel nekdanjega vSE sem pisal o Peračici in i^SK lomu zelenega kamna v z*5H? jih radovljiške občini- ^ 1977-78). 1D* ^ It Zapuii*n\ kamnolom jilmui" '"/" /Vročici Razsvetljava, poti, bazen DEŽURNI V£TERt\±^ Radovljica — Svet krajevne skup nosti Radovljica je na sadnji febru arski seji obravnaval zaključni račun za leto 1983 in sprejel predlog delovenga načrta za letos. Program mora potrditi tudi skupščina krajev ne skupnosti. V Radovljici nameravajo letos postaviti drogove in svetilke za javno razsvetljavo na Langusovi cesti, za kar so predvideli 224 000 dinarjev. V dogovoru s ITT in Alpdomom bodo s približno 13.000 dinarji sol mam u ah postavitev javne telefonske govorilnice na Cankarjevi cesti Obnovili bodo javno razsvetljavo na GrOgorči čevi in Žagar jevi cesti ter pri O&nov. ni soli A T. Linharta. Dela bodo sla la 140.000 dinarjev Za vzdrževanje javnih pn\rsiii bo do porabili 190.000 dinarjev, za mi ditev pešpoti od Zdravstvenega d<. ma do Zagarjcve (•••ste oh kopališču pa 197.000 dinarjev. Na Kranjski cisti pri Zavarovalnici Triglav bodoi za 140.00 dinarjev uredili pločnik, v M'1 vi vasi pu bodo dokončali ureditev avtobusnega postajališča, za kar bodo namenili 24.000 dinarjev Dogovorih so se, da bodo skupaj s telesnokulturno skupnostjo Madov-ljica in kopuliškim odborom sofinancirali povečan otroški baaen na radovljiškem kopališču. Kopališče, ki je bilo JBgrajem. I93a leta ' ' tiso« l|iuli. kolikor |e bilo tedaj prebival- e\ JNJ dovljice. je /dai. ko jih je /e P'1* 6500*. premajhno Naložb,. b«» veljala okrog 767.000 dinarjev. Krajevna skupnost bo prispevalu tudi h «raa nji dveh teniških igrišč. ' Po Mvdnirnu nem mu Mu prem deno tlako. ,,„|e del.. 1.1 nhai toveiji Liga \ itiireni mestnem |edru so u predlog projektant., preložili na P°-nejši i as JR -—% 2. 3. do 9. 3. 1984 občini Kranj in Tr*C\} od 2 občini Kranj in Tr§^\* od 6. do 22. ure Žh^vN^ sko-veterinarski zav**^^ renjske. tel.: 25-7*VV 22-781. od 22. do 6. un^C tel,: 26-3« za občino Škofja PIPP Skofk tel.: 60 zu obč niče PAVLIC Zasip. Stag Živinorejce ini Radovljica in * FRANC di)>lv^ itfne 24. tel.: ^ obvešča**] sprejemamo 1'— S uno nanv^VAH obolele živali od 6. d»tulj, zvoncev in kuhinjskih *Oncev, ki jo je režirala Stanka ^eršak, sceno je pripravil Jože *3edič. Predstavo si lahko ogledate tudi v matineji, ki bo na ^poredu v nedeljo, 4. marca ob *0. uri. ŠKOFJA LOKA - V galeriji loškem gradu bodo drevi 18. in 19. uro razstavo del ?Ukarja Franceta Pavlovca **897-1959). POUANE - V kulturnem do-bo danes ob 17. uri mladinska skupina pri kulturnem dru-^Vu Ivan Tavčar Poljane pod *>dstvom Andreja Šubica pre-^ierno uprizorila igro F. Milčin--ega — P. Kozaka: Ptički brez »ezda. KRANJ — V galeriji in likovni šoli Nova v Kranju bo v pe-J^k, 2. marca, ob 18.30 otvoritev Ustave del Igorja Pokorna. K V petek, 2. marca, ob 19. uri ^> v dvorani Delavskega doma Kranju Koncertni večer pevcih skupin. V Škofja loka - v galeriji Gradu bo otvoritev slik 5\*"anceta Pavlovca ob 25-letnici *ikarjeve smrti. ^ V knjižnici Ivana Tavčarja v ^kofji Loki bo v torek, 6. marca, 17. uri Ura pravljic. V sredo, marca, pa bo Večer z diapozi-n. V četrtek, 8. marca, ob 18. bo otvoritev Knjižne razsta- v RETECE - Za letošnji slo-^nski kulturni praznik je ju^amska sekcija KUD Janko ^remelj namesto običajne pro-w*^ve priredila dramo Maščevali« usode. Igra je zelo dobro J^pela, zato jo bodo v nedeljo, 4. ^arca ob 16. uri ponovili v kul ^rnem domu v Retečah. Pred 3*° pa se bodo s kratkim pro->**amom spomnili tudi praznika 'neva žena. trajevna skupnost Primskovo lastita ženam za njihov praznik * Jih vabi na praznovanje v pe-Hjt, 9. 3. ob 18. uri v dvorano za-"Vžnega doma na Primsko-Za zabavo in ples bo igral ^,2Sambel Savski kvintet, prvič se bosta predstavili pionir-folklorna skupina in tam-*^Uraški orkester. Da bo praz-^^Vanje bolj veselo, so vabljeni Is* ^ii možje. I**t;rati si v petek popoldne lah-ogledate tudi razstavo ročnih t žena, ki bo odprta še v sobo-k 10. 3. od 8. do 12. ure. Okvir sliko dopolni ali pokvari »Groba pravila, kakšni okviri pristoji jo slikam z določenimi likovnimi izrazi, sicer obstajajo, vendar je pomembnejši estetski posluh za pravilno izbiro,« meni Vladimir Križnar iz Radovljice, ki uokvirja slike in gobeline Radovljica — Dandanes umetniška dela, najšibo akademskega slikarja ali samoukega amaterja, res niso več poceni oziroma je zanje spričo drugih potreb vse manj denarja. Če se že odločimo za nakup oljne slike, akvarela, grafike ali fotografije (če nimamo take sreče, da bi jo dobili v dar ali jo kar sami napravili), seveda želimo t njo čim bolj polepšati bivalni prostor. Pri tem pa je izredno pomembno, v kakšen okvir bomo deli sliko. Še tako velika umetnina namreč v napačno izbranem okviru izgleda neprivlačna, »amaterska«, nasprotno pa lahko platno brez kakšnih umetniških odlik v prilegajočem se okviru učinkuje povsem sprejemljivo, lepo. Ljudi, ki se ukvarjajo z uokvirja-njem slik, na Gorenjskem ni veliko. Še manj je mojstrov v svojem poklicu, umetnikov, kot bi jim celo lahko rekli. Vladimir Križnar, ki ima že četrto leto obrtno delavnico na Linhartovem trgu v Radovljici, se spozna na svoje delo. »Vsekakor je potrebnega nekaj posluha, čuta za lepo in za umetnost. Upam, da ga imam, vsaj zaupanje naročnikov mi to potrjuje. Izbiro okvirov namreč v glavnem prepuščajo meni.« »Groba pravila, kakšen naj bo okvir za dela različnih likovnih izrazov, obstajajo,« je nadaljeval Vladimir Križnar. »Tako se grafikam, na primer, najbolje prilegajo ozki, ravni okviri, akvarelom prav tako ozki, ki pa so lahko nekoliko profilirani, medtem ko pridejo za oljne slike in gobeline najbolj v poštev širši in globji okviri. Seveda je treba .zadeti' tudi njihovo barvo, ki naj se prilega prevladujoči barvi slike.« V Jugoslaviji ne manjka proizvajalcev okvirov, med katerimi se nekateri dokaj uspešno kosajo tudi s tujimi. »Sodelujem z veščimi, najpogosteje pa z Zagrebčani, ki imajo izredno bogato izbiro okvirov, okrog sto vrst, kvalitetni so in ni treba dolgo čakati nanje.« Vladimir Križnar je še povedal, da prihajajo k njemu naročniki iz Kranjske gore, Bohinja, Kranja . . . Z materiali, bodisi z okvirji ali s stekli, trenutno ni težav, je pa vse skupaj postalo dokaj drago, že skoraj luksus. »Če ženske ne bi bile tako pridne pri izdelovanju gobelinov, ne bi imel preveč dela,« je v šali dejal. Tako pa mu posla nikoli, čeprav so določena obdobja zatišja, ne zmanjka. Uokvirjanje slik in gobelinov ga privlači. Dejo je ustvarjalno, nadaljevanje umetnikovega dela, zaradi stikov z ljudmi, ki pričakujejo in dobijo njegove dobre nasvete, pa tudi živahno, razgibano. H. Jelovčan n^Hnr /11 BHHB liv Prizor iz besniške uprizoritve Partljieevega besedila Tolmun in kamen. — Foto: J. Eržen Tolmun in kamen v Besnici Besnica — Mlad slikar pride v podeželski kraj. Med tamkajšnjimi »izobraženci« s svojo mladostjo, s talentom in z namerami, ki jih kujeta skupaj z mlado učiteljico — ženo kmetijskega tehnika, materjo dveh otrok — povzroči nepričakovano valovanje tega, do sedaj mirnega, naveličanega kraja. Vsa »inteligenca« tolmuna, kot avtor imenuje provinco Z naših amaterskih gledaliških odrov Dekle iz Trente v Adergasu Adergas — Dramska skupina KUD Borec iz Velesovega je 18. februarja premierno uprizorila ljudsko igro Vlada Pipana Dekle iz Trente. Prizadevni kulturniki so se spopadli z obsežnim in postavitveno sorazmerno zahtevnim tekstom, ki pripoveduje o trpljenju in radostih revnejših trentarskih prebivalcev kmalu po drugi svetovni vojni. Vodilna misel igre pravi, da skopi gorski svet poplača tistega, ki ga ljubi in vztraja na njem, pogubi pa tiste, ki ne cenijo njegove lepote in bežijo za lepšim življenjem v dolino. Lahko bi opozoril na nekaj po-manjljivosti, ki jih ponavadi opažam pri amaterskih predstavah. Ker pa vem, kako težko je z ljudmi, ki žrtvujejo svoj prosti čas za igranje, ustvariti zares enotno skupino zavzetih sodelavcev, bom o tem rajši molčal V obvladovanju odrskega izraza so nekateri vendale nekoliko izstopali. Tragikomičen je bil Janez Selan v vlogi zapiteža, ki si srastno želi v dolino, a ga prav to bolno hrepenenje pogubi. Naslovno vlogo v svoji razpetosti med zavrženo mladostjo in obetajočim lepšim življenjem v Trenti je z ustrezno zavzetostjo upodobila Jana Kešnar. Opaznejši nastop sta imela Bojan Pungartnik kot lahkoživi slepar in Nada Kos v izvirni podobi stare šaljivke. Uspešno, čeprav na trenutke z manjšo gotovostjo, so igrali še: Branko Pestar, Branka Pungartnik, Franci Kern, Beti Selan, Janez Petrič, Slavko Kotnik, Franci Rozman, Marjan Kos, Marija Jenko, Tone Puškarič, Franc Zupan ( z nepogrešljivo harmoniko), Dane Selan in Dominik Snedic. Tehnično sta predstavo vodila Tomo Selan in Gorazd Tršan. Glavno delo je opravil neutrudni režiser Silvo Sire, ki v ne ravno veliki krajevni skupnosti že vrsto let skrbi za živahno gledališko življenje in igralski podmladek. Gledalci, ki so dvakrat napolnili adergaško dvorano, so bili navdušeni, igro pa so lepo sprejeli tudi na gostovanju vTrbojah in Cerkljah. V letošnji sezoni pripravljajo še eno dramsko delo sodobnega slovenskega avtorja. Čeprav to ni ljudska igra, nastopajoči upajo, da bodo ljudje tudi ta odrski poskus množično pozdravili. J. Jerič — kraj dogajanja, hoče imeti umetnika zase. Na koncu pa jim ostane povsem drugačen izkupiček kot so (smo) pričakovali. Po slikarjevem odhodu se življenje spet upelje v svoje stare tirnice in teče naprej ... Če vržeš kamen v miren tolmun, voda vzvalovi, vendar le za kratek čas. K,amen potone, valovanje izgine in tolmun je tak, kot je bil prej, vsaj na videz, miren v svojem prostoru in času ... Približno takšna je bila poanta gledališke premiere, ki so jo v soboto, 25. februarja, uprizorili mladi amaterski igralci na domačem odru v Besnici. Zanimiv tekst avtorja Toneta Partljiča Tolmun in kamen je, čeprav že nekaj časa napisan, še vedno aktualen. Obravnava probleme, ki so bili, so in bodo nedvomno še prisotni v našem vsakdanu. Predstava temelji, poleg prijetne zgodbe, na besedni igri v medsebojnih dialogih šestih nastopajočih, zato je vse pohvale vredno, da je mladi ansambel izbral prav to besedilo za svojo predstavitev sezonskega dela. Lahko rečemo, da so mladi igralci nalogo opravili kar dobro. Nekaj vmesnih gledaliških črt re-žiserja-domačina Mirka Bernika je delu dodalo še svoj čar in skupaj s sceno Mira Sušnika, tudi domačina, sta pokazala, kako se tudi »moderna« igra zanimivo postavi. Prepričani smo lahko, da so mladi Besničani na pravi poti, zlasti še, če so s to predstavo, ki je gotovo ena boljših na naših amaterskih odrih v letošnji sezoni, hoteli doseči kaj več kot vreči samo kamen v miren tolmun oguljenih navad uprizarjanja »ljudskih iger«. Pogoji, ki jih imajo, so vsaj na videz dobri. Imajo igralce, režiserja, scenografa in druge sodelavce ter seveda tudi občinstvo, ki je na ponovitvi v nedeljo spet napolnilo dvorano do zadnjega kotička. R. Zevnik učko« mu je odprl sliko vrat ?n sem, da lahko delo, ki ga imam *v pravi Jože Trobec s^Mij - Kljub svoji mladosti, star je komaj je Jože Trobec že zašel nu eno od strani *«* enciklopedije. O njem sicer piše zelo na »Študiral slikarstvo na ljubljanski aka-1966-71. V okviru nove figuracije se opi-' rs^otografijo in je družbeno kritičen in zajed-J>^tJličen je v risbi kot ilustrator in karikaturi- Okarja v tradicionalnem pomenu v Jožetu w^ pravzaprav pozna malo ljudi. Večino je tr^esenetila razstava peščice njegovih del — aktov v olju — v kranjski galeriji Kaviar so trenutno na ogled. Priznanemu grafija oblikovalcu, karikaturistu, ilustratorju, slavnega olimpijskega volkca, bi poskusi' upodabljanju kar težko pripisali. v^u*> Vendar je Jože Trobec že štirinajst let pri-i^v\ V slovenskih galerijah. Torej ne gre za po j Sodeloval je na številnih skupinskih raz- jn imel 1974. leta prvo, žal doslej tudi edi-ostojno predstavitev v Kranju. tej razstavi je likovni kritik /------ J«k"V'1 zapisal, da Trobčevo slikarstvo izhaja iz '"5JV*k teJ razstavi je likovni kritik Aleksander 2*>^V> zapisal, da Trobčevo slikarstvo izhaja iz ^Ve> risarske orientacije, ki si išče pobud \ ^osti, v dogajanjih, ki ga v določenem tre w dejal, da od Jožeta Trobca pričakuj iT^t V pronicljivo vztrajnostjo prodrl globlje, za Pisano površino vsakdana in odkril se bo -■K^V vsebino. V\ %**nam, da sem slikarstvo vseskozi jemal kot konjiček, ki ga ima človek sicer zelo mu nima časa popolnoma posvetiti, gy >V!v ^vati. V mojem primeru je pretehtala po 'V^^N Preživetju, ki mi jo je, čeprav nisem BLN V^o zahteven, omogočila pra\ k.trik .tma " >jj£ija, grafično oblikovanje,« pravi Jože Pro 5CJ*zen toga pa sem glede svoji- slikarske morda preveč s rad, svobodno opravljam in od njega ži- strani kritičen. Slik imam za dve', tri razstave, vendar mi je vedno manjkalo poguma, da bi jih pokazal. Mogoče, ne, gotovo je dobro, da nisem prehitro zadovoljen.« V galeriji razstavljene slike so vse že prodane. »Kaže, da so ljudem všeč. Tudi drage niso. Menim namreč, da je bolje, če slika visi na steni pri nekom drugem, ne pri meni. Kar sem doslej slikal, sem predvsem zase, za svoje zadovoljstvo.« Zdaj se namerava Jože Trobec resneje posvetiti slikarstvu. Ostaja pri ženskem aktu, ki se mu zdi tematsko zelo zanimiv in mu ponuja neštete izpovedne možnosti. Sploh ga zanima figurahka. Veliko skic hrani celo iz študentskih let. Čakajo, da jih dodela na platnu »Sklenil sem, da bom posvetil približno polovico ustvarjalnega časa slikarstvu, drugo polovico pa karikaturi in ilustraciji, ki ju ne bi rad opustil. Če mi bo šlo tako naprej, bom lahko do jeseni, najkasneje pa naslednje pomladi, pripravil slike za novo samostojno razstavo.« Kaj pa olimpijski volkec? »Za olimpijski komite že eno leto nisem ničesar delal Vendar pa sva bila z /eno nekaj dni na olimpiadi V Sarajevu. Moram reči, da so me zares lepo sprejeli, mi čestitali možje s samega vrha komiteju. Prepričal sem se, daje »Vučko« res zelo uspel. In da je komiteju prinesel tudi precej materialnih koristi. Moje avtorske pravice se vedno niso docela dorečene. Kljub trudu avtorske agencije si ne obetam ničesar, vendar pa se mi ravnanje olimpijskega komiteja v tem primeru ne zdi pošteno. Koliko sem dobil /.a »Vucka». Kad povem, posebno ker vsi mislijo, da zelo veliko. Skupaj z natečajno nagrado in delom po tem ml le prinesel 24 starih milijonov. Verjetno sem preslab trgovec. Sicer pa je lahko biti pameten po bitki . . .« . Vendarle pa sem zelo vesel uspeha maskote ijvečjo tombolo v Sloveniji imenovano SUPER TOMBOLA Nedelja 17. maja 1981 ob 14: uri ..——---—~~ ... S.t,.nn nje zanjo menda ogromno. Torej sem dosegel, kar sem želel, ko sem jo naredil. Ob tem pa sem razočaran, kaj vse mogoče so pri nas iz »Vučka« naredili. Na olimpiadi nisem videl niti enega spominka, ki bi ga rad prinesel domov. Škoda, da niso znali izkoristiti dobre priložnosti.« Kljub »poslovnemu neuspehu« pa je volkec Jožetu Trobcu vendarle veliko prinesel. To tudi sam priznava. Odprl mu je nove poti; kar naenkrat so ga spoznali v širšem prostoru, mu odprli marsikatera vrata, česar se z denarjem ne da primerjati. »Redno sodelujem z Nedeljskim dnevnikom. Trenutno delam igralne karte, za Kolinsko snujem reklamo za žvežilni gumi Čunga lunga, pripravljam že koledarje za naslednje leto, za Bombažno predilnico in tkalnico Tržič po lanski prvi uspeli seriji oblikujem nov program otroške posteljne konfekcije. .. Dela mi v glavnem ne manjka.« Torej mu ni žal, da je prestopil v vrste svobodnih kulturnih delavcev? »Ne. Če nekaj znaš in imaš ideje, ni in ne bo problema za delo. Časi so sicer vse slabši, vendar, kdaj so pa pravzaprav bili dobri? Za življenje bom že zaslužil. Stanovanje imam, avto tudi. drugih /x Moram pa priznati, da se do »Vučka« nisem upal odločiti za svobodni poklic. Takrat mi je v službi .prekipelo' in rekel sem si: kar bo. pa bo. Lani sem imel težave zaradi bolezni, tako da začetek pravzaprav ni bil spodbuden. Žena mi je veliko pomagala. Zdaj upam, da bo šlo. Zdravje krepim s športom, s katerim se precej ukvarjam. Naj povem, da sem postal član Zlate selekcije. Tudi poklicno veliko delam. Imam srečo, da lahko hitro delam. V službi je bilo, žal, bolj po-membnokoliko sem bil prisoten za mizo, kot to, kakšen je bil učinek. V delovnih kolektivih pač težko razumejo in vrednotijo kreativno delo. V svobodnem poklicu se prav zato zelo dobro počutim. Delam takrat, ko lahko dosežem največji učinek. Včasih dva dni .lenarjenja' pomaga, da potem v desetih minutah zrišem zamisel. Tudi Vučko je na papirju nastal v pičlih dvajsetih minutah. Kako dolgo se je rojeval v meni, pa težko rečem« Naj zaključimo s Trobčevimi besedami, s k'a-terimi je jedrnato strnil bistvo svojega življenja, hotenj: »Srečen sem, da lahko delo. ki ga imam rad svobodno opravljam in od njega/živim.« O L« A S 6. STRAN IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 2. MARCA pust, pust, krivih ust... Pust je tu in z njim norčavi dnevi. Pa ...di pustni krofi in kmečke dobrote. Kako speči dobre in lepe krofe s »kran-celjnom« in zraven postaviti še kaj dobrega na mizo, smo se posvetovali z našo znanko, kuharico in slaščičarko, Darko Audič — Bučarjevo iz Kranja. Dala nam je recept za krofe, za »kmečko pojedino«, pa še recept za pepelni-čno sredo, ko naj bodo na mizi ribe . .. Krofi Za krofe je najvažnejša dobra moka, najboljša je Sentina. Takoj kupite moko in jo postavite na toplo, pravi Darka, da se bo res dobro presušila. Pred uporabo pa jo še nekaj ur grejte v pečici na 50 stopinjah C (pečico prižigamo in ugašamo). Prostor, v katerem bomo mesili, naj ima najmanj 20 stopinj; nobenega prepiha! Najbolje je, da se takrat kar zaklenete v kuhinjo. In ne pozabite, da mora biti prav vse toplo; tudi valjar in posoda, v kateri bomo pripravljali testo. Krofe zamesimo iz 1 kg moke. 9 dkg kvasa pripravimo z malo sladkorja, mlačne vode in malo moke, da dobimo zmes kot testo za vlivance in damo vzhajat. Medtem pogrejemo 2,5 del mleka, 8 dkg maščobe, 8 dkg sladkorja, 1/2 del ruma, 7 rumenjakov — vse skupaj neprestano mešamo z metlico. Najbolje, da mešamo nad soparo, da se masa ne bi prijela posode. Ko je kvas vzhajan, stresemo vanj moko. 2 dkg soli, 1 vanilin sladkor, malo limonine lupinice in mlačno maso, ki smo jo greli nad soparo (ne pretopio, ne prehladno, vsekakor pa malo bolj toplo kot za potico!). Maso za krofe zdaj stepamo z mešalcem, nazadnje pa še malo s kuhalnico. Preden začnemo testo obdelovati s kuhalnico, dodamo še žlico olja, da bodo krofi ostali vsaj še nekaj dni sveži. Dobro pripravljeno testo za krofe damo v/.hajat v skledi. Ko vzhaja toliko, da je v skledi dvakrat več testa kot v začetku, damo testo na desko na pomo kan prt (tudi ta naj bo topel!). Če pa damo testo na mizo z ultrapasom. dajmo spodaj še debelo (ogreto!) odejo. Ko smo testo stresli na pomokun prt, ga po sredini le malo razvaljamo, potem pa narahlo potlačimo z dlanjo, robove pri kraju pa zavihnemo nazaj. »Tlačimo« ga od sredine navzven, tako da dobimo 2 cm debel kvadrat. To pokrijemo s .krpo (toplo!) in pustimo vzhajati. Ko testo naraste še za enkrat, s kozarcem premera 8 do 10 cm oblikujemo krofe (kozarec, ki smo ga prej pomoka-li, zasadimo navpično v testo in ga malce zavrtimo, da odrežemo krof). Izrezan krof obrnemo! in položimo na drug prt (tudi topel!). Ko izrežemo vse krofe, iz preostalega testa ponovno naredimo kvadrat, pustimo vsaj pol ure vzhajati in spet naredimo krofe. Iz preostalega testa spet naredimo kvadrat, ki naj še malo vzhaja, potem pa naredimo flan-cate. kako krepimo zdravje? Skromen obseg onemogoča, da bi natančneje razčlenili in opisali vse dejavnike in dejavnosti, ki krepijo naše zdravje. Danes bomo to uspeli samo našteti, širša obravnava pa bo sledila kasneje. Star pregovor pravi, da je spanje pol zdravja. Vsakdo, ki se zna opazovati, bo soglašal. Človek, ki je noč mirno prespal — pri tem trajanje spanja niti ni pomembno — se bo naslednji dan počutil dobro, bo lahko delal. Neprespana noč vpliva na razpoloženje in delovno sposobnost, na možnost poškodb, na zmanj sanje odpornosti proti številnim boleznim. Prehrana sicer ne odtehta druge polovice zdravja, je pa zelo pomembna predvsem v treh skrajnostih: preveč, premalo, napak. Živimo na področju in v razmerah, ko razen v izjemnih prilikah (duševna motnja, bolezen, samota) lakote ne poznamo. Danes strada, kdor je bolan ali pa len, pravijo. Za nas pride v po-štev preobilje v prehrani; v zdravstvu zadnjih dvajset let že govorimo o boleznih preobilja, pri katerih prehrana igra pomembno vlogo. Prav toliko kot pr3obilje pa velja napačna prehrana. Jemo preveč naenkrat, zato pa le dvakrat dnevno, naši jedilniki so preveč enolični, šolarji se hranijo s sendviči, postajamo izbirčni, številne družine in posamezniki smatrajo, da niso jedli, če ni bilo v obroku svežega mesa ali mesnih izdelkov. Šele zadnja leta dobiva na veljavi domača mešana hrana. Razvade, predvsem alkohol in kajenje zaslužijo še poseben poudarek in jim bomo v prihodnje namenili dovolj prostora. Gibanje in delo sta osnovna dejavnika, ki zagotavljata zdravo življenje. Človeka lahko duševno in telesno ubijemo, če bi mu nasilno preprečili kakršnokoli gibanje. Gibanje, predvsem v naravnem okolju^in telesno ali duševno delo krepita telo in dušo in sta nepogrešljivi del našega življenja od rojstva do smrti. Napak ravnamo, če bolnikom in ostarelim v zgrešenem strahu pred poslabšanjem zdravja preprečujemo gibanje in lahka opravila, ki so jih sicer navajeni. Pri tem so izjeme (težke poškodbe, prvi dnevi po infarktu), ki pa le potrjujejo pravilo. Čustvena plat našega življenja, predvsem zadovoljstvo, ima velik vpliv na zdravje. Zal pa živimo v času, ko je vedno manj zadovoljnih ljudi. Tarejo jih skrbi doma, pri delu, živijo prehitro pa jih vseeno stalno preganja pomanjkanja časa. nimajo več časa ne zase ne za družino in prijatelje, posedajo na dolgoveznih sestankih, zrejo se, ker bi želeli vplivati na dogajanja, vse pa gre svojo pot. Zato se ni treba čuditi, da prej ali slej zbolijo. V prihodnjih tednih bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, ki' smo ga zastavili v naslovu današnjega prispevka. Krofov ne smemo preveč mokati, da ne nanosimo preveč moke v maščobo. Medtem ko prvi krofi vzhajajo, damo v posodo najmanj za dva prsta maščobe — samo mast ali samo olje. Ne mešaj rno. ker se sicer maščoba peni! Da zvemo, če je maščoba .dovolj vroča, preskusimo tako, da damo vanjo kuhalnico: če se okrog nje naredi ven-ček mehurčkov, je dovolj vroča za cvre- nje- , u Paziti moramo, da je maščoba ves čas enako vroča, zato regulirajmo temperaturo (če imamo maščobo na 2. stopnji na električnem štedilniku, obrnimo stikalo za nekaj časa na 1 1/2, potem pa spet nazaj na 2). Ko je maščoba dovolj vroča, spustimo vanjo najprej samo en krof. Ko ga vzamemo s prta, ga obrnemo! Posodo s krofom pokrijemo. Malo potresemo in pogledamo, če se lepo peče, če se m krof preveč potopil. Ko vidimo, da je lepo vzhajal, damo v maščobo še toliko krofov, da lepo plavajo v maščobi. Če potonejo, je kriva premrzla maščoba ali pretežak, premalo vzhajan krof. Stare kuharice pravijo: če hočeš imeti lepe krofe, daj vanje malo dobrega — a rumenjakov se ne boj! S kuhalnico krofe toliko privzdignemo, da pogledamo, če so spodaj že lepo rumeni. Če so, jih s kuhalnico obrnemo in naprej pečemo odkrite. Na pekač damo papirnate brisače in nanje položimo ocvrte krofe. Papir najbolje vpije maščobo. Krofe pustimo na pekaču, da se ohlade, potem pa jih posujemo s sladkorno moko in zložimo na krožnik. Če jih polnimo z marmelado, naredimo vrečko iz havana papirja, ki jo na koncu malo obrežemo, da dobimo ostro konico. Vrečko do polovice napolnemo z marmelado, najboljša je seveda ma-relična, papir zapičimo v krofov ven-ček. na koncu stisnemo in marmelada bo zlezla v krof. Če je marmelada pretrda, jo ne redčimo z vodo ali čajem. Le dobro jo stopimo z metlico, pa bo mehka. Veliko potrpljenja je treba za dobre krofe, a se izplača. Za nagrado bo seveda hvaležnost domačih. Saj vendar brez krofov ni pravega pusta! Kmečka pojedina Za kmečko pojedino potrebujemo 1/2 kg kislega zelja. Skuhamo ga, začinimo s česnom, lovorjem, celim poprom, 1 brinovo jagodo. Ko je zelje kuhano, razbelimo zaseko ali ocvirke in damo v to žličko moke, da se razpusti in stresemo na zelje. Pustimo, da zelje še malo provre. Potem spečemo 1 ki v a vico, 1 pečenico in 1 kilogram svinjskih /arebrnic, skuhamo kračo aiis* brca. Skuhamo še kilogram kn** kosih, ki ga damo v lončeno sk*» vrhu pa zabelimo z ocvirki. Da bo kmečka pojedina resi* naj ne manjkajo tudi ajdou i Skuhamo jih iz pol litra ajdo«' V liter in pol slane vrele vode s moko, naredimo v sredini lak*! pustimo, da počasi vre. Po 4*š ure vrenja (35 minut) odlijena^ Medtem razbelimo zasekal ke. /Kante z dvorogeljno VSi! premešamo, če so presuhi malo vode, zlijemo nanje vi in dobro zmešamo. Vedite ocvirkov ali zaseke težko dc mo! Tudi te serviramo v lonče do. kot žgance in tudi zelje Na velik ovalen krožnik psi** vso mesnino: narežemo rebrca' ■arebrnice, klobaso in krvatf* režemo na 4 dele. Lahko patu*' mu posebej naložimo na krožn* tu se potrudimo, da bodo jedi** razvrščene po krožniku Za.pepelnico pa ribe Hibe v pivnem testu Za ribe v pivnem testu v vadno postrv ali osliča Postrv fHiramo — glavo, jo po dolgem prerez««* nimo kost in ostaneta nam^ ti le j a Ta pomočimo v Dr ocvremo. Oshčeve fileje (zrezkel zmrznjene. Kuhana postrv V slano vodo darho ma]o eesna, lovorjev list, 3 \ ico čebulice. Ko zavre d postrvi - po eno na osebo nut naj vrejo (odvisno v zamemo jih iz vode in ±Ti polijemo s stopljenim rnacE ponudimo maslen krornrTrr vo solato ali podobno Pa lepe in vesele norčave! Pivno testo Zanj potrebujemo i st 2 jajci, sol, poper, i dl ~~ je zmes gosta (biti m za palačinke!). Jajci laJ7 lahko pa naredimo tud beljakov, ki ga testu doH Tako bo o< vito testo b»ol Zraven rib v pivnem t tatarsko omako ali ^ *J slan krompir, ki gu poT, hi>. v kateri smo pekli * i oe. Srečanje s književnikom Danetom Zajcem (Kamenčki iz mozaika pogovora) Darja: S književnikom Danetom Zajcem smo se srečali na proslavi, ki smo jo v šoli pripravili ob letošnjem kulturnem prazniku. Urška: Učenci literarnega krožka in najboljši bralci (tekmovalci za Finžgarjevo bralno značko) iz posameznih razredov smo po proslavi pesnika povabili na daljši pogovor. Zastavljali smo mu različna vprašanja. Z njim smo se pogovarjali sproščeno. Rad je odgovarjal na naša vprašanja. Darja: O sebi je povedal, da rad hodi v planine in da včasih tudi v naravi, med žvrgole-njem ptičev, kaj napiše. Zvedeli smo, da je bil najprej zaposlen na pošti, zdaj pa dela v pionirski knjižnici. Urška: Nekdo ga je vprašal, če je v njegovi družini še kakšen umetnik. »Moja žena je bila nekaj časa gledališka igralka, zdaj pa je režiserka,« je odgovoril. Darja: Ko smo ga vprašali, katera je njegova prva pesem in katero svojo pesniško zbirko najbolj ceni, je odgovoril: »Prva pesem je moja skrivnost. Pesniška zbirka Požgane trave je prinesla v našo literaturo — v tistih časih — največ vznemirljivega, novega .. .« Začudili smo se. Pomislila Dane Zaje — Foto: šolski foto krožek sem, če pri tem ne misli na kaj hudega, kar je v otroštvu doživel. Trenutek za tem ga je Nadja že vprašala, zakaj gleda ta svet skozi črna očala in odgovoril ji je: »Ne pretiravam, mislim, da je svetu tudi resnično tak.« Elza: Eva bi rada slišala razlago njegovih verzov: »Moje pesmi so v vojni zgorele, vojna nam pusti zmeraj veliko, veliko pepela.« Pa nam je odgovoril: »Moji prvi pesniški zapisi so zgoreli v domači.hiši. Okupator jo je požgal ...» To je bil njegov zadnji odgovor, pri njem sem začutila, kako se mu je stisnilo srce. Vesna: Zanimalo me je, kako nastane pesem. Pripovedoval je, ampak ga nisem dosti razumela. Spomnim se, da je zelo resno rekel: »To je težko vprašanje . . .« Nataša: Vprašala sem ga, če so mu všeč pesmi, ki jih napiše. Rekel je, da mu je včasih kakšna všeč, drugič pa spet ne. Betka: Moje vprašanje je bilo v zvezi s pesmijo Bela mačića, ki sem jo skupaj s Na*tašo recitirala na proslavi: »Ali se Zakaj imam rad mamo? . . . ker mi pomaga pri domačih nalogah, mi večkrat kaj kupi in me pusti igrati se s prijatelji. - Gašper . . . ker lepo skrbi zame, ker kuha. pere, lika, ker me skoraj vsak dan pripelje v šolo. Četudi me krega, jo imam rad. — Branko . . . ker je skrbna, mi pomaga pri nalogi, me veliko nauči in če moje mame ne bi bilo, tudi mene ne bi bilo. — Blaž . . . ker je dobra in skrbna, ker me ima rada in ker mi pomaga pri učenju. — Mojca . . . ker mi kupuje obleko in obutev in knjige. — Borut .. . ker skrbi zame,mi pomaga pospravljati sobo, me včasih pohvali, mi kupi nova oblačila. — Maja . ker je pridna, skrbna, vesela, delavna, čista in prijazna, jezna, kadar prinesem slabo oceno. — Kristina ker skrbi zame, mi vse kupi, ker me ima rada, ker je zelo pridna. - David Učenci 2 b r. OS Simona Jenka Kranj, 1)K (enter vam je kdaj sanjalo o beli mačići, da ste o njej napisali pesem?« Odgovoril je »Ne, ni se mi sanjalo o njej, imaš pa prav: Bela mačica je iz sanj, o tem pripoveduje ta pesem.« Nataša: Zanimalo me je, zakaj je v pesmi Bela mačica popravil verz: »Če hočeš videti belo mačico« v »Če bi rad videl belo mačico«. Povedal je, da zato, ker je v prvem verzu preveč čejev. Adrijana: Presenetljivo je bilo vprašanje, s kakšnimi barvami bi on naslikal svojo pesem Veliki črni bik. Malo je pomislil in rekel: »Z rjavo, zeleno in jekleno sivo.« Martina: Za odrasle piše težke pesmi, saj je imel med vojno žalostno otroštvo. Na proslavi smo recitirali njegove pesmi. Eva: Kot pesnik je bil večkrat v težavah z oblastjo. Mnogi so ga zaničevali, ker ga niso razumeli. Polonca: Pesnik (ki ne sliši rad, če mu kdo reče pesnik) se nam je na proslavi predstavil s pesmijo, ki jo je izbral prav za Kranjsko goro. Zdel se mi je zelo pozoren in lep človek. Pogovor z njim mi je bil všeč. Imela ga bom še dolgo v spominu. Elza: Dane Zaje je resničen pesnik, saj gleda na ta svet resno in ga prikazuje v pesmih takega, kot je. Nekateri pa ga opisujejo tako, kot da je vse lepo in dobro. Špela: Proti koncu so se vprašanja že ponavljala. Bili smo utrujeni. Od gosta smo se lepo poslovili z željo, da bi se še kdaj srečali. Ta dan je bil zares zanimiv. Kristina: Dane Zaje nam je / očmi pripovedoval, da je doživel med nami lep dan. Učenke iz literarnega krožka OŠ Jesenifiko-bohinjskega odreda Kranjska gora Pustovanje Tovarišica nam je dala nalogo pisati o starih običajih. Šel sem k atu in ga vprašal, če mi o tem lahko pove nekaj spominov. Z zanimanjem sem ga celo uro poslušal. Ker je pred vrati ravno pustovanje, bom napisal nekaj o tem običaju, ki ga imamo otroci najraje. I*ustovanje traja skoraj ves teden, in to v času, ko pričakujemo pomlad. Pustovanje je običaj, ki nam pomaga pozabi ti na težave, nam pomaga, da bolj veseli gremo v prihodnost. V različnih krajih različno pu-stujejo. Vrstijo se razni pustni plesi in sprevodi. Atu mi je razlagal, kako so včasih pustovali. Pri hiši je bilo več otrok. Denarja za maske niso imeli, zato so se kar malo našemili. Tudi šminkali so se rudi. Taki so hodili po vasi od hiše do hiše. Spregovoriti niso smeli, da bi jih ne spoznali. Ze lo radi bi se vsaj zasmejali, pa tudi tega niso smeli. V roki BO nosili iz žaklovine sešite vreči ce za krofe. Doma so šteli, kdo je več dobil. Ata je povedal, da je tudi mojo mamico moral večkrat našminkati, saj je zelo rada šla malo naokrog. Tudi v mus-nico so jo oblekli Bila je zelo lepa. Oblekico je imela i/ pa pirja. Proti večeru je začelo de zevati in lahko si mislite, kak šna je prišla domov Brc/ oble kice, seveda, saj se jo strgal.i in tudi barve na obrazu so se malo prelivale Zdaj sem ze jaz na v rsti, da me oblačijo. Lani sem bil oble čen v natakarja, za letos pa se razmišljamo. Prav težko že čakam pustu. Boštjan Potočnik, .\. e r. OŠ Petni Kavčiča Škofja Loka NAGRADNA UGANKA Kitica pesmi, ki smo jo objavili v zadnji n ki. je i/ Zdravljue našega velikega pesnika FV, s.■in,i Pravilnih rešitev smo dobili kar velilM pa snu. izžrebali dopisnico, ki jO je poslal Je Titov a .', leseni« e Verove barvice mu bomo Po, Stl zgradit: - Tudi današnja nagradna uganka ne bo pretrd oreh, posebno ne za tiste učence, ki jih zanima šport. Na fotografiji je naš alpski smučar, ki je uspešno nastopil na nedavnih olimpijskih igrah v Sarajevu. Odgovorili morate na več vprašanj: kdo je (priimek m ime), kateri je bil na olimpiadi v slalomu in v veleslalomu ter koliko kolajn je do-slei dobila Jugoslavija na zimskih olimpijskih igrah. Odgovore pošljite do 17. marca na nask>v C (i 1000 Kram. Mose Pijudcja 1 - nagradna U^tu ha m a čakajo \crove ukvarelne harv.ee. V PETEK, 2. MARCA 1984 RADIO, KRIŽANKA, KINO, NOVO V KINU 7. STRAN O LA RADIJSKI SPORED PETEK, 2. marec Prvi program 4.30 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Vedri zvoki - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Uvertura in scherzo — Emil Rezniček: »Donna Diana« - uvertura, Josef Suk: Fantastični scherzo za veliki orkester, op. 25 -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Hadio danes, radio jutri -1510 Obvestila in zabavna glasba - 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. Program) - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Gre-*tio v kino - 19.25 Obvestila *n zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Zakaj imamo radi...? - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini Mi angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 23.30 Iz glasbene skrinje - 00.05 Nočni Program - glasba ^rugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Petek na valu ^02 - 13.00 Od enih do sedlih - Popotniška malha, Minute za EP - 19.25 Stop £?PS 20 in novosti - 21.30 Petkov disko klub koncert - 10.05 Po republi kah in pokrajinah - 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi 12.10 Naši poslušalci česti tajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 15.00 Radio danes, radio jutri 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Zabavna glas ba in obvestila - 16.00 Vrti ljak - 17.00 Studio ob 17.00 Zunanjepolitični magazin -18.00 Škatlica z godbo 18.30 Mladi mladim - 19.25 Zabavna glasba in obvesti la - 19.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 20.00 Oddaja za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni pro gram — glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Sobota na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Sobotne pobude, Minute za EP - 19.25 Šport in glasba - 21.30 Pol ure za šanson - 22.15 Od plošče do plošče » i ROBOTA, 3. marca **rvi program ^-30 Jutranji program — gjasba - 8.00 Poročila - 8.05 pionirski tednik - 9.00 Pojte * nami - 9.20 Matinejski NEDELJA, 4. marca Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke Žarko Petan. Vsi telefoni tega sveta. Skladbe za mladino - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Homoreska tega tedna Mark Twain: Zgodba o drobnem malem dečku - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra, Ger-hard Rentzch: Trnek - 18.30 Na zgornji polici - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer -22.20 Skupni program JRT, Glasbena tribuna mladih -23.05 Literarni nokturno - Adam Puslojič: Pesmi -23.15 Zaplešite z nami -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Nedelja na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport. Zimzelene melodije - 19.25 Novi ročk - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek -Vladimir Vojnovič: Pretendent na prestol - 21.30 Lahke note - 22.15 Nove plošče PONEDELJEK, 5. marca Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Ve-iki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — z naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov Križemkraž -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Slovenija - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Pop delavnica - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in agleščini • 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno - Cita Poto-kar: Pesmi - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem pro gramu - 8.00 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih — Z rokami in gla vo, Minute za EP - 19.25 Po pularnih dvajset TOREK, 6. marca Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol — Glasbena šola Rakek - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije -13.50 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Mladinski pevski festival -Celje 83, Mednarodni koncert - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja* -18.45 Glasbena medigra -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, Pustne navade z Dobrepolja - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.03 Radijska igra. Ervin Fritz: Stoli, Glasbeni intermezzo -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Mikrofon za sloven ske pevce zabavne glasbe -23.05 Literarni nokturno, Pier Paolo Pasolini: Nasilno življenje - 23.15 Vodomet melodij - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Omejitev hitrosti. Minute za EP - 19.25 Stereora-ma - 19.50 Likovni odmevi -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Jazz na II. programu NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 24. februarja; kartel, Amarna, kamion, Karpov Ardea, Ir, inčun, Ati, gram, Anton, reta, Orsk, ono, Judita, Baleari, Iredenta, Bc jan, ralo, At, pam, Calais, oko, Ivan Cankar, laso, stari. Prejeli smo 155 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Valerija Kb-nar. Kranj, Nazorjeva 6. 2. nagrado (150 din) prejme Marica Intihar, Cankarjeva 29, Radovljica 3. nagrado (100 din) prejme Vinko Crnič mL, Betonova 27, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. ..-»«.. j Rešitev pošljite do 7. marca do 9. ure na naslov: CP Glas Kranj, Mose Pijade-ja 1 - z oznako Nagradna križanka. - 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. NOVO V KINU Znani ameriški režiset Mark Lester je dobil idejo za film Generacija 1984 ob obisku svoje nekdanje fakultete, ki se je od njegovega študija precej spremenila. V klopeh so zdaj sedeli fantje brez srajc, z verižicami, okovanimi pasovi, zapestnicami, perjem na glain . . Lester je *ačel raziskovati in odkril, da je bilo 1981. leta na ameriških univerzah 287.000 primerov krvavega nasilja. \ Bostonu, na primer, morajo študenti skpzi detektor za odkrivanje kovinskih predmetov in orožja. Njegov deveti film Generacija 1984 govori prav o nasilju študentov, ki univerzi strahujejo profesorje in mirnejše vrstnike. Film je bil lani torikazan tudi na beograjskem Testu in si ga vsekakor splača ogledati JAZ SEM POROTA je ameriška kriminalka, posneta /to znanem *\>manu Detektiv Homer. Zgodim je prenesena v sedanjost, zelo je razgibana, polna preobratov in vratolomnih akcij. V naslovni vlogi igra *\rmand Assante. KINO kranj center »v Pustolovski film Nevarnost — ženske v akciji prihaja iz Mehike. ^cjni agent Aleka Dinamo mora uničiti močno mednarodno organiza-^V/o, ki skuša zavladati v Južni Ameriki. To mu uspe s pomočjo privlačnih sodelavk. 2. murva anal barv. knm. film STRI P ČRNE MAM UK ob IG.. 18. in 20. uri 3. marca angl. barv. krim. film STIHI' CRNE MAMBEob 16. un. amer, barv. zgod spektakl DESET ZAPOVEDI l. drl ob 18. in 20. uri 4. marca amer. burv. risani film NORA DIRKA TOM IN JERRV.IA ob 10. vri, a mer. ban: zgod. spektakl DESET ZAPOVEDI I. del ob l.r>.. 17. in 19. uri. premiera amer. barv. pust. filma GENERACIJA 1984 ob 21. uri 5.. 6. in 7. marcu amer. barv. film JAZ SEM POMOTA ob in., is. m JO. un 8. marca amer. ban', film GENERACIJA 1994 ob 10., 18. in 20. uri kranj STORŽJC 2. marca amer. ban: film NEDOSEGLJIVI MOST ob 16. in 19. uri :i. marca >tal. ban: film BANANA JOE ob Ki. in 18. un. amer. barv cr/o(/. spektakl RDEČI ob 20. uri 4. marca hnnak. ban: akcij, film GRO-MOVm TIGER ob II. uri. kune, crot. ko-med. HAJ /.A KAMIONARJE ob IG. m 18. uri. predpremiera nem. barv filma NE-\ Ai;\osT- ŽENSKE VAKCUtob JO. uri !>. m t. marca nem. ban: film NEVARNOST - ŽENSKE V AKCIJI ob 10.. 18. in 20. uri 7. marca itul. ban: erot. film PLAČANI Lil IUMIA oh li:. 18, in Jo. uri 8. marca amer. ban: film POŠTAR VEDNO Z.VOXl DVAKRAT ob IG. 18 in 20. uri tržič 3. marcu amer. ban: zgod. spektakel DESET ZAPOVEDI II. del ob IG. uri, premiera dansk. bart.filma ROJEVANJE - AXATO-\!UA LJUBEZNI IN SEKSA ob 18. in 20. Ufi premiera nem. ban: filma NEVAR' VO.S7 ŽENSKE 1 AKCl.il oh 22. un 4. marca amer. ban: zgod. spektakel DE-SET ZAPOVEDI II. del ob to. in 17 un. dantki barv film BOJEVANJE - ANATOMIJA LJUBEZNI IN SEKSA ob 19. uri. premiera amer. ban: komedije BOKSAR ZA DOIARJE ob JI. uri 5. marca umer. barv knm. komed. SLED /A PREKLETIMI ob 17. in 19. un 0 marcu amer. bart: pust. film VOHUN, KI Ml. JI LITRU, ob 17. un. amer. ban: akcij, film KAZNILNICA ob l'J. un 7 marcu nem. barv. pust. film NEVARNOST - ŽENSKE V AKCIJI Ob 17. in 19. uri 8. mana angl ban: knm film STRI 1' ČRNE UAMIlr ob 17. in 19. uri kamnik dom 3. marcu amer. ban: akcij, film k/1z-\II.\ICA nb IG. uri. nem. burv crot film SAI ON ZA MASAŽO ob 18. in 20. uri. premiera amer. han: pust. filma GENERACIJA 1984 ob 22. uri 1. marca nem. han: film OSCEOLA ob 15. uri, nem. ban: erot. film SALON ZA MASAŽO ob 17. in 19. un, premiera amer. bani. krim. filma JAZ SEM POROTA ob 21. uri ■r>. marca amer. ban: zgod. spektakel DESET ZAPOVEDI l. del ob 18. in 20. un G. marcu franc barv. film ŠOK ob 18. m 20. uri , 7. murca amer. ban: film RDEČI ob IS. uri 8. murca fin. barv. erot. film MOŠKEGA VI MOGOČE POSILITI ob is. in 20. uri DUPLICA 3. marcu hona. buri: akcij, film GRO-MOVITl TIGER ob 20 un 4. marca amer. barv risani film NORA DIRKA TOMA IN JERRVJA ob 15. uri. amer. bam. krim. film JAZ SEM POROTA ob 17. in 19. uri 7. marca umer. barv. zgod. film DESET /M>()\ EDI 11- del ob 20. uri JESENICE RADIO 2. marca amer. burv. knm. komedija SLED ZA PREKLETIMI ob 17 in 19. uri, premieru amer. barv krim. filmu JAZ SEM POROTA ob J!, uri 3. marca unql. buri: film DIGBV — NAJVEČJI PES NA SVETI ob l.r>. uri. umer. buri: krim. komedija SLED ZA PREKLETIMI ob 17. in 19. uri 4. marca finski buri: erot film MOŠKEGA m MOGOČE POSILITI ob 17. in 19. uri 5. marca nem. ban: erot. film SALON ZA MASAŽO ob 17. in 19. uri 6. in 7. marca amer. ban: komedija BOKSAR ZA DOlARJE ob 17. in 19. un 8. marca angl. ban: film ROJEVANJE — A\ \TOMtJA LJUBEZNI IN SEKSA oh 17. in 19. uri jesenice piavž 2. murca ual. ban: pust. film APOKALIPSA JUTRI oh 18. in JO. m, 3. marcu amer. barv. pust. film VOHUN, KI ME JE Umu. ob IG. uri, finski han: erot. film MOŠKEGA NI MOGOČE POSILITI ob 18. in JO uri 4. marca angl. ban: film DIGBV — NAJVEČJI PES NA SVETU ob 10. uri. amer. ban: film VOH l '.V KI M E JE LJUBIL ob 18. un. umer. buri: krim komedija SLED ZA PREKLETIMI ob 18. in 20. un & marcu umer. ban: zgod. spektakel RDEČI ob 18. uri G marca nem buri: erot. film SALON ZA MASAŽO ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 2. murca angl. ban: film DIGBV — NAJVEČJI i'Es NA SVETU ob 17. uri 3. marcu franc ban: film ŠOK ob 19. uri G. marca amer. ban: zgod. spektakel DESET ZAPOVED1! I. del ob 19. uri dovje ipi A 4. marca franc. ban: komedija SI SEM SAMSKI ob 19. uri 8. marca amer. ban: film JAZ SEM PO ROTA ob 19. uri Škofja loka sora 2. marca amer. bun: film PET MOČNIH ob 18. in 20. uri ■ 3. in 4. murca amer. ukcij. film JUŽNA UTEHA ob 18. in 20. uri železniki obzorje 2. marcu amer. akcij, film JUŽNA UTE U A ob 20. un 3. marca nem. akcij, film HLADEN KOT LED ob 20. uri 4. marca amer. karate film PET MOČ XIII ob 18. in 20. uri poljane J. marca nem. akcij, film HLADEN KOT LED ob 19. uri 4. marca amer akcij, film UMOR PRO STITVTKE ob 17. uri radovljica 2. marca angl. ban: pust. film FLASH GORDO\ ob 18. uri. franc. ban: film VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 20. uri 3. murca amer. barv. film ABSURD V NOČI STRAHOV ob 18. uri, franc. ban: film CAS PRVE LJUBEZNI ob 20. uri 4. marca anql. ban: pust. film FLASH GORDONob IG. uri, franc. ban: film VELIKA. PUSTOLOVŠČINA ob 18. uri, amer. ban: film ABSURD V NOČI STRAHOV ob 20. uri 5. in 7. maca franc. ban: film ČAS PRVE Ltl BEŽNI ob 20. uri 6. murca franc. ban: film VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 20. uri 8. marca amer. ban: akcij, film JUŽNJA-ŠKA UTEHA ob 20. uri bled 2. marcu nem. ban: film ZGODNJA ZRELOST ob 20. uri 3. marca amer. barv. film LJUBEZENSKI PARI ob 18. uri. i tal. barv. film K/\-RIERA POLICAJKE ob 2(1. uri 4. mana amer. ban: film ZADNJA PO-ZEJDONOVA AVANTURA ob 16. in 18. un, amer. ban: film LJUBEZENSKI PARI ob 20. uri !>. murca a ual. ban: film FIASH GORDO X oh 20. uri G. marca amer. ban: film ABSURD V X(H I STRAHOV ob 20. uri 7. marca franc. barv. film VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 20. uri 8. marca franc ban: film ČAS PRVE Lil BEŽNI ob 20. uri bohinj 3. murca umer. burv. film ZADNJA PO-ZEJDONOVA AVANTURA ob 18. in 20. un 4. mana ital. barv. film KARIERA POLICAJKE ob 18. uri nem. bun: film ZGODNJA ZRELOST ob 20. un 8. marca angl. ban: pust. film FLASH GORDON ob jo uri J GLAS 8. STRAN petek, 2.marca 1984 REPORTAŽA PRED PRAZNIKOM INŽENIRSKIH ENOT NAŠE ARMADE Obisk v enoti Ratomira Popovića, ki jo razen inženirskih dosežkov odlikujejo tudi drugi uspehi — Njeni pripadniki so lani opravili dela v vrednosti 18 milijonov dinarjev — Plodno sodelovanje s prebivalstvom Izgradnja mostov je le ena od veščin inženircev JLA Foto: arhiv Inženirstvo se je razvijalo vzporedno z drugimi rodovi naših oboroženih sil že med narodnoosvobodilno borbo. Tako poteka 7. marca letos 41 let od ustanovitve inženirstva, ki je bilo nenadomestljiv del partizanske vojske in je predvsem v povojnem obdobju doseglo velik napredek. Danes so inženirske enote opremljene in usposobljene za najbolj zapletena dela pri izgradnji objektov in pri zagotavljanju inženirske zaščite v oboroženem boju. Pred dnevom inženirskega rodu so nas povabili v enoto Ratomira Popovića. Obisk med njenimi pripadniki ni bil niti najmanj naključen, saj že več let dosegajo med vrstniki po enotah ljubljanskega ar-madnega območja vrhunske rezultate. Lani so uspeh celo podvojili; enota ni zmagala le med enotami inženirskega rodu ampak je bila tudi prva v sestavi najboljše enote ljubljanskega armadnega območja nasploh. »Za inženirce je značilno,« je za uvod pojasnil starešina Vlado Radulovič iz enote, ki ima v svoji sestavi najuspešnejše inženirce, »da jih dolgotrajno delo na terenu zbliža v trdno celoto. V njej so odnosi tako pristni kot v družini. Če ob tem vlada med starešinami takšna idejna enotnost, med vojaki pripravljenost za delo in v celotni enoti skrb za sprotno reševanje problemov, kot je to med našimi inženirci, Vračajo pozidane hektare Pri kmetijsko — zemljiški skupnosti Škofja Loka so lani omogočili izboljšavo 106 ha zemljišč — Izkrčili so tudi 32 ha slabega gozda in grmovja — Letos naj bi izboljšali 163 ha zemljišč in tako omogočili povečanje staleža za 200 glav velike goveje živine Škofja Loka — Edini vir dohodka kme-tijsko-zemljiške skupnosti so odškodnine zaradi namembnosti zemljišč. To pomeni, da so imele in še imajo več dohodka, če se več zemlje pozida. Ustanovljene pa so bile zato, da združijo vse, ki lahko pripomorejo k bolj premišljeni rabi zemlje in k njenemu izboljševanju. Kljub nasprotju med viri financiranja in osnovnim delovanjem je vendarle treba priznati, da so v osmih letih, kar kmetijske zemljiške skupnosti delujejo, veliko naredile za izboljšanje odnosa do zemlje in za izboljšavo močvirnih, zaraščenih in slabo rodovitnih površin. Tako so vsaj deloma nadomestile izgubljene hektarje, ki smo jih zapravili s potrebno pa tudi nepremišljeno pozidavo v preteklih letih. V škofjeloški občini jc bilo od leta 1976 izboljšanih 639 ha. zemljišč, ki so bila prej večinoma enokosni travniki. Kmetje so izkrčili tudi 149 ha gozdov in grmovja in zemljo toliko izboljšali, da so dosegli povprečno intenzivnost obdelave 1,14 goveje živine (GVŽ) na ha. Od leta 1976 do 1980 so izboljšali 345 ha zemljišč, leta 1981 115, naslednje leto 73 in lani 194 ha zemljišč. Vendar pa je treba ob tem povedati, da lahko izboljšave opravljajo največ v hribovitem področju, medtem ko se zemlja zaradi pozidave v pretežni meri izgublja v ravninskih predelih, kjer je višje kakovosti. Izvedli so tudi nekaj uspešnih zaokroževanj in združevanj zemljišč, pravkar pa pripravljajo komasacijo v Gorenji vasi. Gre za zaokrožitev parcel na gorenjevaškem polju, s čimer bodo kmetje namesto sedanjih povprečnih 7 do 14 parcel imeli zemljišče v dveh do treh parcelah. Lani so izboljšali 40 ha zemljišč na področju žirovske zadruge in 72 na področju škofjeloške zadruge. Izdelan in tudi uresničen je bil načrt urejanja 40 ha velikega pašnika na Soriški planini. Vsi trije programi so bili vključeni v republiški program agromelioracij in tako sta KZ Škofja Ix)ka in KZ Sora Mercator Žiri dobili za agromelioracije 2,28 milijona dinarjev m in za urejanje pašnika na Soriški planini 860.000 dinarjev. Skupno je bilo lani izboljšanih 194 ha, od tega so izkrčili 32 h;; slabega gozda in grmovja. Kmetije so zelo zainteresirani za izboljševanje kmetijskih zemljišč, ker tri četrtine denarja prispeva kmetijsko.zemljiška skupnost. Zato je srednjeročni plan za prve tri leta presežen. Načrtovali so izboljšavo 70 ha zemljišč letno, izboljšali pa so jih povprečno 98 ha na leto. Ko bodo lanske melioracije dajale poln pridelek, se bodo pridelki krme na kmetijah povečali za 38 odstotkov. To pomeni, da se bo stalež govedi lahko povečal za 196 GVŽ. Razen povečane proizvodnje pa je z izboljšavami zelo olajšano delo, saj so poravnani bregovi in obronki, narejene poti in je tudi na najbolj nagnjenih terenih mogoča vsaj strojna košnja. V republiški program agromelioracij se bosta tudi letos vključili obe zadrugi, ki načrtujeta izboljšavo zemljišč na področju Go-ropek, Zirovskega vrha in Breznice v skupni površini 47 ha, v Makovcah in Ix>skovici na površini 45 ha, v Brebovnici, Žirovskem vrhu in Gorenjem brdu na površini 21 ha, v Bukovem in Kovskem vrhu na površini 5 ha, v Dražgošah in Golici na površini 17 ha ter Sorici, Podporeznu, Ravnah in Torki na površini 28 ha. Skupno naj bi izboljšali 163 ha zemljišč. Gozd pa bodo izkrčili pod daljnovodi v Ketečah na Hudem polju. Vsa vložena sredstva bodo vezana na povečanje odkupu mleka in mesa, saj mora nu teh površinah pridelana krma povečati stalež za 200 GVŽ. L Bogataj potem se uspehom ne gre čuditi. Planinci smo res lahko ponosni na svojo inženirsko enoto.« Kdo ne bi bil ponosen na kolektiv, ki se ponaša z visoko iz-grajenostjo, humanimi medsebojnimi odnosi in skoraj izjemno discipliniranostjo? Samo lani so odlikovali in pohvalili po enega starešino, štirim pa so podelili denarne nagrade; z dodatnim dopustom so nagradili 88 vojakov, 23 jih je prejelo značke primernega vojaka, 36 pa so jih pohvalili. Kar vsak tretji vojak je bil pred odhodom iz armade član Zveze komunistov, večina jih je bila povezana v mladinski organizaciji, vsi pa so se pridružili tudi članstvu v Titovem skladu. Učenje ob delu Okoliščine, v katerih delajo in živijo inženirci, so glede na druge dokaj posebne. Sedem ali celo osem mesecev na leto prebijejo na terenu. Lani so iz vojašnic odšli sredi maja, vanje pa so se vrnili začetek decembra. doslej, vložili v izgradnjo sodobnega pehotnega strelišča v škofjeloški občini. Izračunali smo, da smo imeli 107.600 delovnih ur in 2315 ur z raznimi stroji; naša vozila so brez nezgod prevozila 60.200 kilometrov. Vsa opravljena dela so bila vredna okrog 18 milijonov dinarjev, ob uresničitvi vseh načrtovanih nalog pa smo z gospodarnim delom privarčevali najmanj 45 tisoč dinarjev.« Poveljnik najboljše inženirske enote Ratomir Popovic »Opravili smo,« nas je seznanil poveljnik enote Ratomir Popović, kateremu so lani najbolj pripomogli do uspeha starešine Slobodan Rakita, Stanislav Pauletič in Djordje Ristič, »veliko raznih del. Zgradili oziroma preuredili smo okrog 2,4 kilometra poti v Davči, 1,8 kilometra ceste v 2ireh in 4,2 kilometra ceste v Semiču. Poleg tega smo sodelovali pri izkopu jarkov za telefonsko napeljavo v Ribnici in adaptaciji različnih objektov v Tolminu ter Bovcu. Največ moči smo, kot že več let HHH111 I # Slobodan Rakita je zadovoljen kot inženirski oficir Ko je beseda o raznoterih dejavnostih inženircev na terenu, je treba naglasiti, da je vse delo podrejeno enemu samemu cilju: gre za doseganje čim boljše bojne usposobljenosti vojakov in starešin. Kot potrjuje strogo preverjanje stroko vno-vojaškega znanja v sami enoti, so tudi pri tem zelo uspešni. Še bolj kot s krepko prav dobro lastno poprečno oceno pa so v enoti lahko zadovoljni z odlično oceno ar-madne inšpekcije s pregleda v enoti konec lanskega leta. Za vrhunske dosežke ji bo ob letošnjem prazniku inženirstva poveljnik ljubljanskega armadnega območja podelil prehodni pokal in pohvalil več starešin ter vojakov v najboljši enoti. Prizadevnost inženircev iz te enote je znana tudi izven ograd vojašnic. Pri vsakdanjem delu se namreč povezujejo na raznih področjih z več delovnimi organizacijami, zlasti kranjskim Cestnim podjetjem in Gozdnim gospodarstvom ter Alpetourom z Jesenic pa številnimi gorenjskimi krajevnimi skupnostmi. Vojaki sodelujejo z mladino iz tovarn Planika in Tekstilindus Branko KindJ spoznal s ških gradenj ter iz dijaškega Djaković na športnem tudi skupne iz krajevnih ohranjanje tradicij; si ških večerih^ menikov NOlT stovoljnena so inženirci moč pri urej pašnikov za ljanju posledic harja, izgradi^ nih objektov zat< pravi velikih ditev. Zanimiv »Delo si enoti,« je Rakita o svojeal zelo zanimivo, prakso sem si j znanje z vojaške1 Privlači me, dttj*U spoznati mnoge i«* v ost i oziroma pos^t Kot primer itf fc., svoje sodelovanje'"^ smučarske žičnicrV* ki, ki je prva takša*N-naši armadi. Doi*»H* t rov, višinska rail***\ četno in končno metrov, veni^^ polje prek 1(0} Kot predvi«jev|tfr^ služila le za pouS^ smučanju. po2nA^ menjena tudi x*^* smučarjev izven**** Pri izgradnji opravili vsa defer***! že naprav^. Najk" je bil posek prek gozda, ki Smo p pomočjo gozdni* Bleda. Potem s** dolino prek 20© trov lesa za kureči, zminirali in vo ter začeli z li. Končali smo? lani.« »Kadrovci« v odličn V jeseniški Železarni opravljajo metalurški tehniki vsa dela, lahko pridejo na delovno mesto delovodje — Brez izkušenj) — V težkih delovnih razmerah se povzpnejo na mesto delov Jesenice - Zal je naša dOM danja praksa taka, da smo preveč uveljavili načelo, da je za delovno mesto, odgovorno in zahtevno kajpak, potrebna le šolska izobrazba, praksa pa se uresničuje v enoletnem ali nekajmesečnem pripravništvu. Vsekakor brez ustrezne šolske izobrazbe ni dobrega in sposobnega delavca, brez ustrezne prakse in dokazil, ki izhajajo iz prakse, pa še manj. Ko smo v jeseniški Zele/ar ni, v temeljni organizaciji združenegu dela Jeklarna, na leteli na mlade fante, vse po vrsti metalurške tehnike, ki so že po nekaj let pri težkih in najtežjih delih ob pečeh in plavžih, sprva kar nismo mogli verjeti. Mar so sprejeli izobrazbi »nižje« delovno mesto zato, ker je bolje plačano, ali se je resnično že uveljavilo na čelo, da brez prakse ne moreš sedeti za delovno mizo dek>vo dje ali obratovodje? Železarna imu svoj Zelezur-sko izobraževalni center, i/ katerega prihajajo mladi me lalurški in drugi tehniki. Tudi Bogdan Razinger. Marko Ru-zinger in Miha Peternel so se šolah v Železarsko izobra/e valnom centru, pridobili izobrazbo metalurškega tehnika in odšli v Železarno A niso sedli za deiovodsko mizo v pi sarni ali v obratu, temveč so začeli pri pečeh v obratu. Kako in zakaj? tudi sposoben ne pokažeš, pač mislijo, da opravljaš svoje Počitniška zna šolska pr slučajno ne kakšno je delo o odgovornosti Veš šele tedaj, delaš v nekem različnih delovat] ko spoznaš vse procese. Sam s**»^S^ čnik izmenske«* iuk l>AN RAZINGERJ -Že sl'^ak.juei.solom v..,„ kot -kadrovec« ^ ,0 , vseh delov-opravljal delo n" se nK ***** v jek i.. » - mi,,a Š '"r; ni.-> ■>-- m'/na.......,0,/ ' saj - le (rodnim procesom. » 1 Poje"; -t iVa kaj »»-vodnja V Soli - isvodnja, P" ^„mLm obratu. učiš, kaj pa 'veš šele tu. v. Za VM «•«•'" '.aviti tudi strokovni "i"< ,Ilisijt.n ta- naziv »ka.ln.vrc; m»£ ^ ko. da se uvaja- v navadne*« dje. « v "i st" v,«...... pred pečmi, bil »'V ^ mi. opravljal naoHV^ mi, sodeloval pn vedno pa sem menah, podnevi Zdaj se prišel d»J delovodje pri novih pečeh, že&j da hi bil izmensfcf MARKO metalurški tel v I jal že vsa dela.1 k a pri peči, bil mi, dispečer in jek lami so ia mi i pogoji in bil, da začnejo 11 vi- elektrojeai vi ludi se zato tudi imajo šot*, opravljal delo •aj nih mestih v j*w£ vt>rn. kaj taksaa£ Polen ni REPORTAŽA PETEK, 2. MARCA 1984 9. STRAN GLAS S Planico praznuje tudi Janez Kerštajn Planica letos praznuje 50-letnico smučarskih skokov, oče planiških skakalnic.Janez Kerštajn iz Rateč,pa 80-letnico življenja — Bolj pri srcu so mu skoki, dolgi poleti so vendarle malce prehudi... *^ v enoti usposobili 14 vojakov za delo na inženirskih Foto: arhiv JlA levizijskega filma o skupni dejavnosti vojakov in mladine na terenu. Seveda, tudi deset dni nagradnega dopusta mi je dragoceno priznanje za dobro delo.« ' Generacijo Brankovih vrstnikov so že zamenjali mladi vojaki. Med njimi je največ srednješolsko izobraženih mladincev, zato najbrž ne bo posebnih problemov pri uresničevanju učnega programa v enoti. Razen pouku sedaj namenjajo v njej posebno skrb popravilu strojev in druge tehniške opreme. Prav tako zavzeto se že pripravljajo na nova dela, med katerimi bo najobsežnejša izgradnja poti XXXI. divizije, veliko prizadevnosti pa bodo terjala tudi opravila na drugih objektih za potrebe splošne ljudske obrambe. Besedilo in slike-Stojan Saje ^ouku in delu priskočijo ^^ioč svojim starešinam ^% ki so pred prihodom v ^ končali študij gradbe-\n podobnih strok. Eden Je tudi Branko Kindl, ^ inženir iz Djakova, « ^elu in življenju v enoti v^ugim dejal: »Tukaj sem ho naučil o načinih vo-^radenj. Največji vtis je ♦laredi/a prizadevnost ^ pri izgradnji strelišča, ^^pornemu in dolgemu |r*wu dnevu ni nikoli l|^lo dobre volje. Življe-^ šotori je bilo tovariško Vnetno. ■i*ie izkušnje iz armade gotovo koristile pri ^ oprav'ianju inženir-^Jt>©klica. Domov bom fejj^tjatejši tudi za mnoga Jfcska doživetja; sodelu-^ kulturnih in športnih ^ah, nepozabno pa je lansko snemanje te- Planica slavi letos svoj pomembni rojstni dan — 50-letnico smučarskih skokov. Oče Planice pa je Ratečan Janez Kerštajn, ki skupaj s svojo Planico, ki ji je posvetil ves svoj prosti čas, ves svoj neutrudni zanos in ponos, praznuje pomembni in visoki življenjski jubilej — 80-Ie-tnico življenja. Janez Kerštajn se še dobro spominja leta 1933, ko so prizadevni Ratečani, združeni v smuškem odseku, domala brez sredstev, ob pobudi neutrudnega in idej polnega Bloudka, začeli graditi našo Planico. Tedanji rateški skakalci so bili člani ljubljanske Ilirije, skakalnega odseka, tam so dobili tudi nekaj denarja — doma v Ratečah ga ni bilo veliko. Bili pa so dobri skakalci, korajžni kot malokdo. »Ja,« pravi danes Janez Kerštajn, ko smo mu na njegovem domu, kjer še vedno zavzeto spremlja skakalne dosežke naših olimpijcev, čestitali ob visokem jubileju, »zame je bil vedno najboljši skakalec Janez Polda. Zakaj? Nikoli ni obupoval, nikoli se ni hal, ko-rajžen je bil — in to je za skakalca največ vredno. Ko sva stala pod skakalnico, ki smo jo gradili nekaj let, stalno izboljševali, popravljala in dopolnjevali, sem Janeza hecal, naj skoči sto metrov. Pa sem ga res »nahecal« — in skočil je, pogumen kot je bil.« Janez Kerštajn se je z vsemi generacijami skakalcev zelo dobro razumel in sam pravi, da o zmožnostih skakalnice, o njenih morebitnih hibah in napakah nikoli ni lagal. Nikoli ni pravil skakalcem, da je nekaj v redu, če ni bilo — in verjetno so zaslutili Janezovo poštenost, cenili njegovo sposobnost in upoštevali njegove nasvete. Skakali so odlično in vedno dlje, tako da je bil presenečen sam Kerštajn in razumljivo — nadvse ponosen. »Le na to smo morali paziti,« pravi danes, »da je bil na skakalnici vedno enak sneg. Če je na nekem delu preveč zmrzovalo, je bilo silno neprijetno in nevarno. Treba pa je seveda tudi znati, imeti posluh za razne primesi, če se hoče ustvariti snežna trdota. V Kranjski gori se jim je že zgodilo, da so ravno »kontra« delali: topilo se jim je, namesto da bi jim zmrzovalo.« Kerštajn je bil kar precej razočaran nad našim nastopom na olimpiadi. Ve, da je tekaški šport povsem nekaj drugega. Sam je bil tekač, v športu, za katerega pravi, da je šport garačev. Skakalci pa morajo pač ujeti pravi trenutek skoka, ki pa se lahko tudi ponesreči, vendar pa ne tako, kot se je našim skakalcem na olimpiadi. Kar naravnost pravi, da bi bilo njega sram, ko bi skočil tistih 40 metrov ... Čeprav se obeta jubilej Planice, planiških skokov, Kerštajn nad poleti ni tako navdušen kot nad skoki. Pravi, da sta si z Bloudkom sicer želela dolgih in najdaljših daljav, da pa so poleti vendarle malce prehudi. Nasploh pa oče planiških skakalnic pri svojih 80 letih ne živi osamljeno in pozabljeno, čeprav se le še težko odpravi pod Ponce. Nenehno se ga spominjajo prijatelji in skakalci, ga obiskujejo, vabijo. Tudi v letošnjo Planico so ga povabili in res lepo bi bilo, ko bi mu bolezen dopuščala in bi ga spet videli pod Poncami... D. Sedej Zakaj obrtniki nočejo učencev? \Iu ir\ lini'., c-.^I..__II___• , ■ .__. w Na to vprašanje odkrito odgovarja Marjan Šivic, ki ima obrtno avto-mehamcno delavnico na Loki pri Tržiču Tržič — Z uvedbo srednjega slu te besede] t)a je koristno, da si kajti šele nato znaš \^*iiti, temveč tudi pariti delovni proces.« PETERNEL: »Leta končal šolo in postal metalurški tehnik, najprej pa sem delal v žičarni kot pripravnik, kot »kadrovec«. Delal sem resnično na vseh delovnih mestih, na koncu pa sem nove člane kolektiva usposabljal za tečaje o varnosti pri delu. Leta 1980 sem prišel v je-klarno in spoznal Hvno jamo, bil prvi pomočnik topilca, vodja izmene in tako dalje. Mislim, da je dobro, če imaš dovolj prakse, če pa je nimaš, sploh ni vredno, da delaš v je-klarni...« Ti »kadrovci«, kakor jih imenujejo v jeseniški Železarni pravijo obratovodje in vsi drugi, bodo lahko postali odlični asistenti, ker ne poznajo le samega proizvodnega procesa, temveč znajo odlično ravnati z ljudmi. Zanimivo je, da so številni »kadrovci« resnično obsedeli na delovnih mestih, ki so jim dorasli in se niso povzpeli do delovodij ali pomočnikov, ker enostavno niso pokazali dovolj znanja in sposobnosti, še manj prizadevnosti in truda. Veljalo bi se česa naučiti, pri njih iz njihovega načina dela. ki so ga vpeljali v jeseniški Železarni. Naj »kadrovec« pomeni karkoliže — za prvi vtis je pač naziv kaj čuden — v jeseniškem jeklarskem pomenu, smislu in izkušnjah je več kot odličen. D. Sedej usmerjenega izobraževanja smo ukinili poklicne šole, ker želimo dati vsem učencem enake možnosti za napredovanje med rednim šolanjem ali kasneje ob delu. Prav tako ne poznamo več vajencev, ki so od skupaj treh let usposabljanja približno polovico časa preždeli v šolskih klopeh, drugo polovico pa na praksi v delovni organizaciji ali pri obrtniku, kjer so pač bili vajenci, in prejemali vajensko nagrado. V usmerjenem izobraževanju so vsi učenci. Poenotenje naziva je seveda postranskega pomena. Če pa bi vprašali učence sedanjih triletnih šol, bi najbrž izbrali star naziv: vajenec. Ne zaradi njega samega, ampak zaradi načina usposabljanja, ki so ga bili deležni vajenci, razbremenjeni zahtevnih snovi tujega jezika, slovenščine, zemljepisa in drugih »odvečnih« predmetov, ki jih pri opravljanju poklica nikoli ne bi pogrešali. Namesto njih bi imeli več časa za strokovno usposabljanje, za praktično delo, ki je v poklicu najpomembnejše. Na star način poklicnega izobraževanja mladih bi se najraje vrnili tudi v večini organizacij združenega dela, še posebej pa zasebni obrtniki, saj po šolanju pričakujejo usposobljenega delavca, ne pa praktikanta, ki ga bo treba za delo šele usposobiti. V delovnih organizacijah pač morajo spoštovati sistem, ki smo ga pravzaprav vsi skupaj potrdili, čeprav je dražji, bolj zapleten; zaradi proizvodnega dela učencev v prvem letniku, delovne prakse v drugem in naslednjih letnikih, za kar je treba usposobiti in plačati mentorje, jih odtegniti od proizvodnega procesa ali zaposliti na novo, sprazniti delovne stroje za učence, jih v skladu z njihovim delovnim prispevkom nagraditi, po končanem šolanju pa za vse štipendiste pripraviti program praktičnega usposabljanja, spet ob sodelovanju in nadzorstvu mentorja. Vse te dodatne obremenitve so padle na delovne kolektive. Zasebni obrtniki se jim namreč prav lahko izognejo, saj znajo hitro izračunati, kaj se jim splača in kaj ne. Sprejemati učence za štirinajst dni v letu na prakso se jim ne splača. Prav zato učencev tudi ne štipendirajo, navkljub malenkostni davčni olajšavi. Če bodo delavca potrebovali, ga bodo za par sto starih tisočakov mamljivejši osebni dohodek pač lahko iz delovne organizacije. Že usposobljenega! V Srednji gradbeni šoli v Kranju, na primer, so imeli pred uvedbo usmerjenega izobraževanja polovico vajencev, ki so imeli sklenjene pogodbe z obrtniki. Zdaj so le trije in še to sinovi obrtnikov. Do podobnih podatkov bi prišli tudi v drugih triletnih (poklicnih) šolah, če bi zanje spreševali. V Tržiču štipendira učence pet obrtnikov; tudi oni samo svoje otroke kot potencialne naslednike obrtne dejavnosti. Zakaj obrtniki nočejo učencev, smo vprašali avtomehani-ka Marjana Šivica z Loke. »Obrtnikom se učencev ne splača štipendirati, ker od njih ni nobene koristi,« je odkrito povedal. »Učenci so na praksi samo štirinajst dni na leto. To je odločno premalo. Ne samo zato, ker štipenditorju tako ničesar ne vrnejo, ampak ker ne bodo znali delati. Ce sistema ne bomo spremenili, čez par let ne bomo imeli nobenega dobrega mehanika več. To je poklic, ki se ga ne da naučiti v par mesecih. V šolah učijo preveč teorije, ki je mehanik v življenju ne bo nikoli rabil. Na ta način bodo razvrednotili vse poklice, preprosto bodo izgibnili. Odpira pa se še eno vprašanja: ali bo učenec po treh letih res končal izobraževanje kot je nameraval, ali pa ga bo nadaljeval na tehniški stopnji. Marsikateri štipenditor bo najbrž ostal brez želenega profila delavca. Po vsem tem ni težko sklepati, zakaj obrtniki ne štipendirajo učencev.« V štirinajstih letih, kar ima avtomehanično delavnico, se je pri Marjanu Šivicu izučilo poklica osem vajencev. »Marsikdo je očital, da je imel obrtnik vajenca namesto delavca. Mislim, da brez dela, brez prakse (tudi delavnico je treba znati pospraviti) nihče ne more postati dober delavec. Sicer pa je vsak vajenec zahteval veliko truda, za katerega obrtnik kot mentor ni plačan; učitelj v šoli pa je. Zadoščenje pride, ko je izučen, ko veš, da je uspešen v svojem poklicu.« Marjan Šivic je tudi povedal, da so obrtniki na zboru mehanikov v škofjeloški šoli opozorili na problem praktičnega usposabljanja učencev v triletnih srednjih šolah. Žal v šoli niso mogli storiti drugega kot jim pritrditi. »Štipendiram sina, ker gre tako denar v isti žep. Opažam pa razliko med njim, ki mi popoldne v delavnici mora pomagati, in njegovim sošolcem. Ta ob koncu prvega letnika ne zna zamenjati niti avtomobilske gume.« Namesto sklepa torej tudi nam ne preostane drugega,kot da obikovalcem srednjega vzgojnoizobraževalnega programa zastavimo podobno vprašanje: kako dolgo bodo »usmerjenčki« še poskusni zajčki oziroma kakšne koristi preobrazba v poplavi splošnih znanj dejansko prinaša njim in združenemu delu? H. Jelovčan GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA — TELEVIZIJA PETEK, 2. MARCA Kje ste, gorjanski tekači? Lovrovih učencev je vse manj Gorje — 27. decembra lani sta pretekli dve leti, odkar se je pri utiranju smučine za spominsko tekmovanje Marjana Jakopiča zgrudil Lovro Zemva iz Gorij, odličen predvojni in povojni tekač na smučeh in kombi-natorec, olimpijec, državni repre-zentant in skromen športnik, ki svojih odličnih dosežkov ni nikdar obešal na veliki zvon. Se tri leta po končani drugi svetovni vojni je tekmoval, nazadnje v zimi leta 1948, ko je za slovo še zmagal na držaimem prvenstvu, zatem pa se je povsem posvetil vzgoji mladega tekmovalnega rodu. Vztrajno delo je kmalu rodilo sadove. Gorje so dobile tekače, ki so osvajali prva mesta na državnih in republiških prvenstvih. Ni bilo tekmovanja, da bi se vrnili domov praznih rok, brez odličij. Nekateri so se Slovensko prvenstvo članov in mladincev v plavanju Najuspešnejša Mateja Kosirnik CELJE — V celjskem bazenu Golovec je bilo letošnje zimsko člansko in mladinsko republiško prvenstvo. Za slovenske naslove se je borilo sto plavalcev in plavalk iz trinajst slovenskih plavalnih kolektivov. Čeprav nista nastopila brata Darjan in Borut Petrič, so naši plavalci v zimskem bazenu v Celju ponovno dokazali, kako je treba tudi pozimi delati s tekmovalci. V Celju so namreč dokazali, da se dobro pripravljajo za letne nastope. To so dokazali tudi rezultati, saj je bilo postavljenih tudi nekaj državnih in republiških rekordov. • Med posamezniki se je ponovno — po pričakovanju — izkazala Kranjčan-ka Mateja Kosirnik, ki je v disciplinah, ki jih je plavala, brez težav osvojila prva mesta. Z republiškimi naslovi sta se iz Celja v Kranj vrnila tudi Jocič in Marenčič. Rezultati — ml. mladinci — 100 m kravi — 1. N. Majcen (Ljubljana) 4:07,74, 3. Marenčič (Triglav) 421,40; 4x 200 m kravi — Ljubljana l 8:30.41, 3. Radovljica 9:29,30; 1500 m kravi - 1. N. Majcen (Ljubljana) 16:17,36, 3. Marenčič (Triglav) 17.06,47; člani — 400 m kravi — Bučar (Lju bljana) 4:04,11, 3. Giacomeli (Triglav) 4:08.96; 200 m mešano — Novak (Ljubljana 2:11,39, 3. Šolar (Triglav) 2:15,95; 100 m prsno — 1. Jocič (Triglav) 1 10.06: 100 m k»avl - 1. B. Novak (Ljubljana) 53.28. 2. Marenčič (Triglav) 53,53; 4 x 200 m kravi — 1. Ljubljana I 8.03.50, 3. Triglav 8.18,04; 200 m kravi — 1. Marenčič (Triglav) 1:54.54; 400 m mešano — 1. Novak (Ljubljana) 4:39,05, 3. Šolar (Triglav) 4:46,58; 4 x 100 m mešano - 1. Ljubljana I 4:12,59, 2. Triglav 4:13,95, 100 m delfin — 1. Hanžekovič (Ljubljana) 57,92, 3. Marenčič (Triglav) 1.00,75; 1500 m kravi — 1. Ljubljana I 3:42,66, 3. Triglav 4:44,61: članice — 400 m kravi - 1. Kosirnik (Triglav) 4:28,07; 200 m mešano — 1 Kosirnik (Triglav) 2:29,24; 100 m kravi - 1. Kosirnik (Triglav) 1:00,26; 200 m kravi — 1. Kosirnik (Triglav) 2:08,96; 400 m mešano — 1. Kosirnik (Triglav) 5:11,25; 50 m kravi — 1. Kosirnik (Triglav) 28,40; 800 m kravi - 1. Kosirnik (Triglav) 9:12,44. -dh uvrstili celo v državno reprezentanco in zastopali Jugoslavijo na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Pavel Kobilica in Pavle Domik sta nastopila na svetovnem prvenstvu leta 1970, Pavle Dornik in Filip Kalan štiri leta kasneje na svetovnem prvenstvu v Falunu. Predlansko zimo, ko Lovra že ni bilo več, so gorjanski tekači še zadnjič osvojili naslov državnega prvaka; to je uspelo v teku štafet Vinku Poklukarju in bratoma Podlogar. Dve leti po smrti Lovra Žemve časopisna poročila s tekaških tekmovanj imen gorjanskih tekačev skorajda ne omenjajo. Ko je bilo v Gorjah tekmovanje v spomin na krajana in tekaškega zanesenjaka, se nihče od domačih tekačev ni okinčal z odličjem, tudi prehodni kipec je odšel drugam. To se tedaj, ko so se tekači merili še na memorialu Marjana Jakopiča in je bil Lovro še živ, ni nikdar zgodilo. Sadovi športnega dela Žemve, ki je 32 let brezplačno vodil treninge v Gorjah, naglo kopnijo. Nad tem se vsekakor velja zamisliti. Člani nimajo skupnih treningov. Vsak, vadi po svoje, kar pa ne vodi k vrhunskim dosežkom. Nad mladimi bedi znani tekač Pavel Kobilica, kipa nima vedno na pretek časa, predvsem v poletnih mesecih ne. V Gorjah je dovolj obetavnih tekačev, zadosti je tudi strokovnjakov, le upravni odbor Telesnovzgojnega društva Partizan mora poiskati pot, kako nadaljevati začeto Lovrovo delo. Eno je res: »zastonjkarji« so pomrli, društvo pa nima dovolj denarja, da bi zmoglo poklicnega trenerja. Morda ne bi bilo napak, če bi postavili enega za celo radovljiško občino, v posameznih krajih pa bi imel le svoje pcrmočnike. J. Ambrožič Aktivni športniki Vodovodnega stolpa Kranj — Športno društvo Vodovodni stolp je aktivno, saj prireja mnoga tekmovanja v različnih panogah, prav tako pa skrbi tudi za rekreacijsko vadbo krajariov. Le-ta je organizirana vsako soboto v telovadnici Jenkove osnovne šole. v petkih od 17. ure dalje pa se v prostorih krajevne skupnosti zbirajo šahisti. Društvo vabi krajane, da se teh aktivnosti množično udeležujejo! Marca načrtuje ŠD Vodovodni stolp nekatera tekmovanja med soseskami. 4. marca ob 8. uri se bo začel v domu krajevne skupnosti šahovski turnir, 10. marca pa bo na kegljišču Triglava tekmovanje v kegljanju. Začelo se bo ob 15. uri. Tretjega marca ob 15. uri bo na kegljišču Triglava kegljaški četve roboj. Živahno bo tudi 24. marca, ko se bodo že začela tekmovanja v počastitev krajevnega praznika Vodovodnega stolpa. Sodelovali bodo športniki Vodovodnega stolpa, Nove Gorice, krajevnih skupnosti kranjske občine in Ilirije iz Ljubljane. Kegljanje bo na Triglavo-vem kegljišču, šah v prostorih krajevne skupnosti, streljanje na strelišču na Hujah, košarka pa v telovadnici osnovne šole Simona Jenka. Bo tudi vaterpolski turnir. Pojasnila dajejo v pisarni krajevne skupnosti. V torek in sredo na Zelenico TRŽlC — Na Zelenici bosta v torek in sredo, 6. in 7. marca, veleslalom in slalom za evropski pokal, na katerem bodo nastopili vsi najboljši smučarji s starega kontinenta, ki ne nastopajo v tekmovanju za svetovni pokal. Organizacijskemu odboru se je doslej že prijavijo več kot 80 tekmovalcev iz devetih držav, v naslednjih dneh pa pričakujejo še prijave iz treh držav. »Na Zelenici so ugodne snežne razmere, saj je tu po zadnjih obilnih padavinah od 110 do 250 centimetrov snega,« poroča JANEZ KIKEL. ČLAN ORGANIZACIJSKEGA ODBORA IN VODJA SLUŽBE ZA OBVEŠČANJE. »Ekipe, sestavljene iz delavcev trži.ških delovnih organizacij, pripadniki enot JIA in delavci Kompasa so že v ponedeljek pričeli s pripravo prog Vrtača in Triangel, zato ni bojazni, da tekmova-lišča ne bi bila pravočasno nared. Če bo prihodnji teden slabo vreme, bomo skušali izvesti vsaj slalom; veleslaloma pa v nobenem primeru ne bomo prirejali na drugem slovenskem smučišču, ker bi to zelo podražilo prireditev. To pa bi bilo tudi nepošteno do pokroviteljev — združenega dela in družbenopolitičnih organizacij tržiške občine — in vseh zaposlenih, ki so za izvedbo tekem za evropski pokal prispevali iz svojega osebnega dohodka 216 dinarjev. Občani si bodo lahko prireditev ogledali brezplačno. V času tekmovanja bo Dom na Zelenici odprt, za zbiralce spominkov pa smo pripravili tudi lepo značko.« V torek bo na sporedu veleslalom in naslednji dan še slalom, obakrat se bo prva vožnja pričela ob 9.30 in druga ob 12.30. Z Zelenice bodo smučarji odpotovali na Kopaonik, kjer bosta 10. in 11. marca še dve tekmi za evropski pokal, prav tako v veleslalomu in slalomu. ŠPORTNE PRIREDITVE Kranj: veleslalom za pokal Stražišča — Trim klub Sava Kranj prireja v nedeljo. 4. marca, ob 9.30 na smučišču Torklja pod Šmarjetno goro veleslalom za pokal Stražišča. Udeleženci bodo razdeljeni v šest skupin po starosti in spolu. Prijave sprejema prireditelj na dan tekmovanja še pol ure pred pričet-kom na prireditvenem prostoru. Štar-tnina znaša 100 dinarjev. Tekmovalec, ki bo dosegel najboljši čas, bo prejel pokal v trajno last, prvi trije v posamezni kategoriji pa kolajne in diplome. Kranj: hokej Triglav : Mladost — V nadaljevanju tekmovanja v medrepubliški slovensko hrvaški ligi se bodo hokejisti kranjskega Triglava v soboto, 3. marca, ob 17.30 pomerili na drsališču gorenjskega sejma v Kranju z ekipo Mladosti iz Zagreba. Športniki vabijo na pustno zabavo Primskovo — Člani Športnega društva Primskovo že vrsto let pridobivajo denar za svojo dejavnost in za izgradnjo športnih objektov v krajevni skupnosti tudi s prirejanjem različnih kulturnih in zabavnih prireditev Na pustno soboto, 3. marca, bodo pripravili v prostorih zadružnega doma na Primskovem zabavo, na kateri bo skrbel za dobro razpoloženje kvintet Hen-ček iz Novega mesta. Vstopnina bo 250 dinarjev, za pustne šeme pa 150 dinarjev manj. Izkupiček s prireditve bodo namenili za izgradnjo prvega pokrite ga balinišča v kranjski občini, katerega predračunska vrednost znaša 1,6 milijona dinarjev. Rudi Šapek, kegljač na ledu: V tujini cenjeni, doma. zapostavljeni Jesenice — Čeprav so vse športne panoge lepe in zanimive, so si gledalci o njih ustvarili lastne sodbe in jih po okusu razdelili na razburljive in manj priljubljene. Kdor ni nikdar slišal o bratih Vujovic iz splitskega Hajduka ali o Katancu iz ljubljanske Oltmpije, pravimo, da nima pojma o nogometu. Kdor ne pozna udarne Vogrinčeve »čete«, se lahko v vsakdanjem življenju osramoti prav na vsakem koraku . Ob tem pa le malokateri Gorenjec ve. kdo so Rudi Šapek, Ante Bazo, Lado Sodja, Ivan in Srečo Železnikar, Milenko Peric, Franci Kralj in Jože Klinar. To so možje iz mesta žele-zarjev in športnikov, člani Kluba za kegljanje na ledu Jesenice, ki so v enem letu na evropskem in svetovnem prvenstvu osvojili štiri kolajne — zlato in tri bronaste. »Le malokateri jugoslovanski klub ali društvo se lahko pohvali s tako bogato enoletno bero odličij,« pravi Rudi Šapek, 45-letni izmenski vodja v jeseniški Železarni, udeleženec sedmih evropskih prvenstev in dobitnik dveh bronastih medalj na prvem svetovnem prvenstvu v zahodnonemškem Frankfurtu. »V tujini smo jugoslovanski kegljači na ledu zelo cenjeni in kamorkoli pridemo, smo deležni velike pozornosti. Tujci se čudijo naši volji in uspehom, saj vedo, da je v Jugoslaviji le 20 ekip in peščica ljudi, ki se ukvarja s tem športom. Avstrijci, ki imajo 45 tisoč tekmovalcev in razvejan sistem tekmovanj, so na svetovnem prvenstvu težko dojeli, da so izgubili s kegljači iz dežele, kjer niti državnega prvenstva nimajo, . temveč le slovensko, bolje rečeno gorenjsko prvenstvo . . . Pri nas je kegljunje še vedno med zapostavljenimi športi in šele zadnji uspehi nam dajejo upunje, da se bodo razmere le nekoliko spremenile. Većina jeseniških tekmovalcev še vedno dodatno dela v Železarni, da si zasluži denar za drago opremo in za nastope na mednarodnih tekmovanjih. Ko so ob koncu leta izbirali najboljše športnike in ekipe, na nobeni lestvici ni bilo zaslediti jeseniškega kegljaškega kluba ali katcre-gakoli od tekmovalcev. Spomnimo se le, da je I^ado Sodja uradni evropski prvak v zbijanju in bližanju, ekipa Vatrostalne tretja na svetu...« Rudi Šapek dobro pozna keglja-nje na ledu, saj se je temu športu zapisal že pred 22 leti. Pred tem se je ukvarjal s strelstvom in tekom na srednjedolge proge. Puško je postavil v kot, Čeprav se je uvrstil v slovensko reprezentanco, ker je prišlo do nesoglasij v strelski družini. Kraljici športov se je odpovedal. ker so mu tako svetovali Rrez športa pa ni dolgo z skusil se je s kegljanjem naa* «*J koder ga je športna pot na ledeno ploskev. Za, vannfe* i/bral domačina, e\TonA ka v kegljanju na le«iu blarja. Znal mu je svetila** povedati, da je /a ta šport veliko moči. še bolj pa na tehnika. Rudi Šapek je svoie uspehe dosegel v letošnji svetovnem prvenstvu v je v posamičnem tekmovi zanju in zbijanju zasedel* sto, drugo bronasto medal osvojil / ekipo VatrostaJr ro nastopa že deset let kim je prvič postal tuj. prvak. Izkazal se je prexiv. vih dveh nastopih, ko i m 148 kegljev, kar sta re^.i tovne vrednosti. Ob k natančneje od 23 do 15 !L pal Jugoslavijo na evro"^ venstvu v Garmisch-l*^., i poleg njega pa bo nastop?]™; nca |es. msKih keglja^*"5" pe Vatrostalna m mup. a n ter Piber z Bleda. Ka 1 »Jugoslovani se tudi tok-smeli vrniti domov možnosti imamo tako ^ kot posamičnem tekro udarja Rudi Šapek ijj ° svojih športnih ciljih »C*^!-« nje na ledu postala oiim^^f plina, bom poskusil vse j uv rstil v jugoslovansko efc-stop na največjejn sr«jCa . 1 mladine sveta. Na evron i^V stvih sem se doslej dvak- med prvo deseterico__ stimi leti na peto mesto osmo. Upam, da na teh njih še nisem rekel zadrti? m da mi bo uspelo osvr*«X;«. tem od medalj« v Osvojiti C V nedeljo veleslalom na Hotunjskem vrhu Radovljica — Sindikalno prvenstvo radovljiške občine v veleslalomu, ki bi moralo biti že prejšnjo nedeljo, a je bilo zaradi obilice novega snega odpovedano, bo v nedeljo, 4. marca, na Ho-mnjskem vrhu, sporočajo prireditelji: Zve/a telesnokulturnih organizacij Radovljica, obCinski sindikalni svet in Smučarski klub Bled. Udeleženci tek movanja bodo dobili štartne številke v restavraciji Viator. HOKEJ Jesenice : OHmpija Jesenice - V nadalje ga prvenstva, v tretji tekrni se bodo hokejisti Jeseni marca, ob 16. uri v dvora * k I jo pomerili z ljubi j*^™*« prvih dveh tekmah so slavili * Ljubljane, ki bi z morebitno Jesenicah že osvojili nas| prvaka. "S TELEVIZIJSKI SPORED PETEK. 2. 3. 8.50 TV v šoli: TV koledar. Delo, Angleščina, Odmor, Glagolu, a, Poročila 10 35 TV v šoli: Zgodoffna, Risanka, Iz naših krajev, Elektronski računarji, Risanka, Velikani svetovne književnosti: Lessing, Slike iz Grčije - 17.00 Poročila 17 05 Jazz na ekranu: Bettv Carter in njen trio - 17.55 * Modro poletje, španska mladinska nanizanka 18.25 Obzornik ljubljanske ga območja - 18 40 Turizem - Možnost in priložnost: Turizem - veliku sumopostre žna trgovina - 20.00 Nase! binska kultura nu Sloven skem. dokumentarna serija - 20.35 Ne prezrite 20.50 Ura z Agatho Christie, angleška nanizanka - 21.40 TV dnevnik II 21.58 Dh/Je zasledovanje, ameriški lihn Oddajniki II. TV mreže: 17 10 Test 17.25 IV dnev ni k - 17.45 Pisani svet. oddaja TV Ljubljana - 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Radenci 83: Plesni orkester RTV Ljubljana in Skopje - 19.30 TV dnevnik 20.00 Zvoki BITE F-a. glasben I oddaja 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Mimogrede povedano, doku- mentarna oddaja 21.50 Nočni kino: Revolver, ameriški 1'ilm SOBOTA, 3. 3. 8.00 Poročila - 8.05 Slovenske ljudske pravljice: Goslač 8.20 Ciciban, dober dan: Modna revija - 8.35 Meseček, otrosk.i Mi rja TV Beograd 9.05 Glasba za kitaro 9.30 Pred izbiro poklica: Poklici v vrtnarstvu -9.55 Človek in zemlja: Medved v gojitvenem lovišču, ponovitev španske poljud noznanstvene serije - 10.20 Naselbinska kultura na Slovenskem, ponovitev dok. serije 10.50 Poročila 16.05 Poročila - 16.10 V puš čavi in goščuvi. poljska mladinska nadaljevanka -17 00 PJ v.košarki Budu' čnost : Olimpija. prenos v odmoru Propagandna oddaja - 18.30 Skrivnostni svet Artluirju Clarka: Opičji človek, angleška dokumentarna serija 19.00 Risanka -19 20 Cik cuk 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do /1 na 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme — 19 57 Propagandna oddaja 20 00 Naše 30 srečanje - 21 JO Znalo tedna - 21 50 Vroči milijoni, angleški film - 23.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.50 Test - 15.05 Sinji galeb, jugoslovanski film -16.30 Otroška predstava -17.30 M. Sabolovic: Strel, TV drama - 19.00 Narodna glasba - 19.30 IV dnevnik -20.00 Kva kva top, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Feljton - 21 15 Poročila -21.20 Športna sobota - 21.45 Verdijevo življenje, TV nadaljevanka - 22.55 Gledali-Iki -.alon NEDELJA, 4. 3. 9.30 Poročila - 9.35 Živ žav, otroška matineja - 10.25 Modro poletje, španska mladinska nanizanka 10.55 O. Davičo: Pesem, na daljevanka TV Beograd -11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Ljudje in zemlja, - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.20 Poročila 15.25 Mostovi - 15.55 J. Strauss: Kosalinda, baletna predstava Opere SNGIJ - 17.30 Športna poročila - 17.45 Ptiči to počno, ameriški film -20.00 S. Stojanovic: Igman ci, nadaljevanje in konci 20.90 Športni pregled - 21.20 Živeti z naravo, dok. serija TV Sarajevo - 22.05 Poročila Oddajniki II. TV mr« ž« 8 45 Test - 9.00 Oddaje za .11A (do 12.00) 15.40 Test 15 55 Hokej Jesenice Olimpija, prenos v odmorih ... - 18.45 Zabavna troj ka. kitajski dok. film - 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu 11.90 TV dnevnik - 20.00 Doku mentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Premor - 21.10 Nickolas Nickleby, angleška nadalje vanka - 22.05 Videoutopija (do 22 35) PONI DIIJKK. 5. 3. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Povej mi, povej, Mud/.aršči na Krog v barvi. Ustmeno izročilo, Poročila - 10 35 TV v šoli: Srbski književni je zik. Risanka, Angleščina Govori Branko Miličevic. Risanka, v slikani ipi irta In olimpijske igre (do 12.35) 17.20 Poročila - 17 1' - \!< n ček, otrošku serija TV Bati grad 17.55 Spoznavanje naše naravne dediščine () 5 minut /a rekreacija - 18.45 Mladi z,» mlade 20.00 lt. Marinkov. it Angel, drama TV Zagreb 21 10 studio 2 - 22 10 TV dnevnik II Oddajniki II. IV mreže: 17 10 Test 17 25 TV dnev nik 17 45 Prehodna posla ja, otroška serija 18.00 Ilu- strirana zgodbe - 18.15 Zagreb, mesto podnajemnikov - 18.45 Glasbeni album 19.00 Telesport 1!» 30 TV dnevnik - 20.00 Znanost 20.50 Zagrebška panoramu - 21.05 Premor 21 10 Bor gijci, angleška nadaljevan ka 22.05 Kock koncert (do 22 45) TOREK, «• 3. 8.50 TV v šoli: TV koledar. Kmetijstvo. Za učitelje. Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent. Trebižat, Potoci lu - 10.35 TV v soli: Rastlinski laboratorij. Hisanka. Botanik, Mladi tehniki. Ki sanka, Violina, Vsevedne ži-nevedneži (do 12 35) -16.30 Šolska TV Vesolje: Hrbtenica noči, dok. sen in 17.30 Poročila 17.35 Slovenske ljudske pravljice O burji 17.50 Karneval v Me netkah 18.25 Dolenjski 00 zornik 18 40 Pisani svet: Fadil 20.00 C. Dickens D. Kdgur: Življenje in dogodivščine Nickola.su Nicklebv ju. angleška nadaljevanka 20.50 Skupno, oddaja jugo* slovanskih TV studiov 21 40 IV dnevnik II • 21.55 F. von Suppe: Prepad. < S šku baletna pantomima Oddajniki II T\ n,,, , i7.iH T«.st n .."> iv ctne> nik - 17.45 Kdor. hoče. ta zmore 16 15 Življenje kn|i ge 16.45 Vrnitev šansona -10 30 T V dnevnik - 20.00 Folk parada 20 45 Zrcba-n|o lota 20.50 Dokumentarnu oddaja - 21-20 Zagrebška panorama 21.35 Zagrebški sejem jazza 83 (do 22.20) SRI 1 • v 7 :\. H 50 TV v šoli: TV koledar. Mami. Pot pšeničnega zrna. Odmor Miško Dragišic. Bolečina. Poročila - 10.35 TV v soli: Biologija, Risanka, Kocku, kockicu. Strip. Risanka. V zdravem telesu, zdruv duh. Zadnje minute (do 12 35) 11.00 Poročila -18.10 Cu ihan, doln-r dan: Cvetlični trs 15.23 Oba-no-kraski ob/ormk 18.40 Sava. rek... k. življenje daje i/odra/, serija IV za-greb - 20.00« Film tedna: PrekinJsnjs, amertftkl fliJJ 21 3.r» TV dnevnik II *».*■ Omizje oddajniki ii TV mre* 15 50 les. 10 05 T V dnevnik - 16.25 Bell kamen, •.vedska otroška serija 10.V. Nogomet SP'1;^. Hajduk prenos u,telil glasbe ■ <■'•"' dnevnik" 20.00 športna sreQ da 22.00 TV dnevnik (do 22 20) Opomba: LJubljsna f^Rlrj J j RT H ob 21 50 iz kot^ certnih dvoran 1 Simfonija št. 88 \ k" VV. A. Mozart Kc* klavir in orkeste ČETRTEK. 8. 3, 8.50 TV v šoj t TV* Dober tek Okno. Otroci Ustvarjale gozd ne o,'e]ont' Poročila - 10 V T Oksidaciju. in Risanka, V\Maso*«5l riilo, Risanka Vseved ne ž i nevec^ 12.351 1 Soisk. solje Hrbtenice as1 serija - 17 50 F*" 17.55 S l*r^Ki; odp* ienega ( " -1 05 J. Prebble K ' llorgijci. anglešj vnnku - 21.55 TY ci"* -22.10 Naši baleb. ki: Lane Stranic Oddajniki II. r\ i 17.10 Test - 17J nik - 17 45 Smogovi ška" serija 18.15 f*J* cu. izobraževala« *V lH.t.'i t loli z evrop^' motnih igrišč v dnevnik - 20.00 l" večer. I Brkano^ noki'ij, opera - 2« na oddaja - 2i.551 ' [lanarama (do 22. Kad inja KADINJAČA Obiščite prodajalno trikotaže Bajina Bašta v Kranju, Vodopivčeva 6 (na Mohorjevem klancu) UGODNO BOSTE KUPILI: — pletenine-ročno delo SIROGOJNO — jakne, jopice, puloverji — puloverje, ženske bluze — otroške bunde od 6 do 16 let po zelo ugodni ceni in otroške trenerke — ženska krila in spalne srajce Se priporočamo! Čestitamo za praznik žena — 8. marec! Na Kompasovem izletu 40 % ceneje Na Kompasovem tridnevnem izletu v Topolščico ob dnevu žena bodo udeleženci lahko za 40 odstotkov ceneje kupili izdelke Modnega salona (M CLUB) iz Titovega Velenja. Poleg zabave in rekreacije v prijetnem okolju smrekovega gozda ob vznožju smučarskega centra Golte le nekaj kilometrov od Titovega Velenja v hotelu Vesna v Topolščici je Kompas pripravil vrsto posebnosti: Vsaka udeleženka bo prejela parfum — darilo kozmetike Dirja Vedrog Ljubljana — strokovnjak iz te organi- zacije združenega dela bo pripravil predavanje o negi obraza, dermatolog pa strokovne nasvete. V dobro založeni trgovini Polzele bo za udeleženke izleta poseben popust. V hotelu sta velik bazen in savna; oboje bo na voljo brezplačno. V termalnem bazenu boste plavali pod vodstvom strokovnjaka; manjkale pa ne bodo tudi vaje v bazenu, primerne kot dodatna aktivnost pri shujševal-nih kurah. V savni bodo udeleženci deležni dobrih nasvetov (kako dolgo smo lahko v savni in o ugodnih vplivih le-te na organizem). Aerobika je še vedno popularna in zato je tudi na tem izletu ne bomo pogrešali. Po najnovejših metodah bo moč preveri- ti telesne zmogljivosti pri teku v naravi. Kompas je pripravil nagradno žrebanje z bogatimi nagradami sodelujočih izdelovalcev, zdravilišča Vesna in Kompasa. Za otroke bo poseben spored; zanje bo tudi organiziran otroški vrtec. Novi udeleženci bodo prejeli izkaznico, ostali udeleženci Kompasovih srečanj pa naj jo prinesejo s seboj. Odhodi iz Ljubljane, Celja in Maribora so 9. marca, prijave pa do zasedbe mest sprejemajo vse poslovalnice Kompasa in pooblaščenih agencij. Cena je glede na bogat in pester program ugodna: iz Ljubljane 3800 din. Frizerski salon CILKA SATLER in Ekspresna kemična čistilnica in pralnica DRAGO SATLER Kranj, Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpu) Čestitamo ženam za praznik 8. marec \ KUN \ PUR t onr. KUNSTELJ PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 1 Cenjenim strankam in drugim ženam iskreno čestitamo za praznik 8. marec in se priporočamo. BERČIČ-CETINSKI KRZMARSTVO Kranj, Maistrov trg 2 čestita ženam za praznik - 8. marec Iz prinesenega materiala izdelujemo plašče, jakne, piiae^iiesa V izde ke po ugodnih cenah, ovratnike in kape ter druge l^ueirvc p 6 Se priporočamo! —__i J ISKRENE ČESTITKE Praktična darila za dan žena 8. marec izberite v blagovnici TINA Kranj in v ostalih naših prodajalnah v Kranju, Tržiču, Bledu, Jesenicah, Škofji Loki, Gorenji vasi in Žireh. ZA DANZENA 8. MAREC OBKTNO PODJETJE TRŽIČ razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Zaa to delovno mesto je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: , „• - da ima višjo ali srednjo solo ekonomske smeri, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, k, ustrezajo delovnemu mestu, . , * - da ie sposoben voditi in organizirati delo. - da izpolnjuje splošne pogoje, določene / zakononi in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike občine Ime. Kandidat bo izbran za dobo 4 let. ■ ^.imo Priiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Obrtno podjetje Tržič, Trg svobode TI. Rok za prijavo je 8 dni od objave razpisu. ..... . ., J.;n L Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v l.> dneh po sklepu o i/ hiri. _ ALPETOUR PRIREDITVE V HOTELU TRANSTURIST PUSTNI TOREK DAN ŽENA Rezervacija za pustni torek s konzumacijo je 500 din. Najlepše maske bodo nagrajene. Praznovanje dneva žena bomo organizirali 8. in 9. marca z živo glasbo. Rezervacije sprejema hotel Transturist na tel. 61-261. Vabijo delavci hotela TRANSTURIST KOM PAS JUGOSLAVIJA • Bosna in samostani Srbije, 8 dni, 27/4 9 Križarjenje po Jadranu. 6 dni, 27/4 PO PREDSEZONSKIH CENAH: • CIPER tedenski paketi vsak četrtek • EGIPT - 9 dni, 18/3 - KAIRO-LUXOR-ASSUAN • IZRAEL - 8 dni. 29/3 STROKOVNA POTOVANJA: • Celovec - GAST. 1 dan 17 in 21/3 • Munchen — sejem obrti, 3 dni, 11 in 15/3 • Verona — kmetijski sejem, 2 dni, 16/3 • Basel — DIDACTA. 3 dni. 20/3 in 4 dni 22/3 POTOVANJA ZA 1. MAJ 84 Prekmurje. Vipavska dolina. Rim, Grčija, Kapadokija, Maroko, Sovjetska zveza, Ciper, London, Pariz. Holandija. Andaluzija, Madrid. Malta. Češka, Madžarska. Dunaj, Ravenna—San Marino. GOSTILNA , »Lovec« /sv GOR/ČE [ i \ tel. 57-033 V \J čestita za dan žena in se priporoča za obisk! Tudi pozimi je Lipica odprta izletnikom za ogled kobilarne in programa dresure. V hotelu Maestozo nudijo poseben paket za konec tedna. V njegovo ceno — 1.800 din na osebo — je vračunano: dva polna penziona, kopanje v hotelskem bazenu, ogled kobilarne in turistična taksa. Posebnost ponudbe v Lipici so tako imenovane »Počitnice v sedlu« in »Lipiška poroka«. Podrobnejše informacije dobite na tel. 067 73-541 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ Ob dnevu žena vam nudimo bogato izbiro najrazličnejših daril in darilnih aranžmajev. Obiščite nas in izberite darilo v eni od naših cvetličarn: Zlato polje Rožmarin Planina Stražišče Vsem ženam želimo prijetno praznovanji. ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ Na podlagi sklepa sveta in zbora delavcev zavoda razpisujemo prosta dela in naloge 1 GLAVNEGA KUHARJA v Gorenjskem letovišču Novigrad — Pineta, delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidat mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje: — da je kvalificiran kuhar in da ima 5 let delovnih izkušenj v stroki. 2. 2 UPRAVNIKOV LETOVIŠČA 3. 2 POMOČNIC GLAVNEGA KUHARJA 4. BLAGAJNIKA — RECEPTORJA 5. VODJE GOSTIŠČA 6. DELAVCA ZA PRIPRAVO OBROKOV 7. SKLADIŠČNIKA - EKONOMA 8. 2 DELAVCEV V BIFEJU 9 2 DELAVCEV - VZDRŽEVALCEV LETOVIŠČ 10. 7 SERVISERJEV LI. 9 ČISTILK 12 13 KUHINJSKIH POMOČNIC 13 3 PERIC za dela in naloge v Gorenjskem letovišču Novigrad — Pineta in letovišču na otoku Stenjaku — Jerolim pri Puli. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas in sicer od-1. 6. do 25. 9. 1984. Za dela in naloge pod št. 2. do vključno 9. se poleg splošnih pogojev zahteva srednja oziroma poklicna, strokovna izobrazba odgovarjajoče smeri, za ostala dela pa osemletka. Rok za prijavo je 15 dni,od dneva objave oziroma do zasedbe del in nalog. Pismene prijave pošljite na Zavod za letovanja Kranj,Stritarjeva 8. Vse informacije lahko dobite na omenjenem naslovu ali po tel. 220-52. GLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK. 2. MARCA 1# Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. Svet delavcev in kmetov Gozdnega gospodarstva Kranj, n. sol. o. razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE Poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu mora kandidat za dela in naloge individualnega poslovodnega organa izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko strokovno izobrazbo gozdarske, ekonomske ali pravne smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih položajih v gospodarstvu, — da ima strokovne in organizacijske sposobnosti ter moralno-politične kvalitete. Kandidat bo izbran za mandatno obdobje 4 let. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov Gozdno gospodarstvo, Kranj, n. sol. o., Staneta Žagarja 27, Kranj, z oznako »za razpisno komisijo za individualni poslovodni organ delovne organizacije«. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. TOK Gozdarstvo Preddvor, n. sol. o. Svet TOK Temeljne organizacije Kooperantov gozdarstva Preddvor razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TEMELJNE ORGANIZACIJE KOOPERANTOV GOZDARSTVA PREDDVOR Poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu mora kandidat za dela in naloge individualnega poslovodnega organa izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri, — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj, — da je moralno-politično neoporečen. Kandidat bo izbran za mandatno obdobje 4 let. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov Gozdno gospodarstvo, Kranj, n. sol. o., TOK gozdarstvo Preddvor, n. sol. o., Hrib 2, Preddvor, z oznako »za razpisno komisijo za individualni poslovodni organ temeljne organizacije«. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. ALPETOUR alpetour Škofja loka Objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge v: TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj - 5 VOZNIKOV AVTOBUSA ZA DE Kranj - 3 VOZNIKOV AVTOBUSA ZA DE Škofja Loka Pogoji: — šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije, — 1 do 2 leti delovnih izkuše'nj, od tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika, poskusno delo 3 mesece. - I SPREVODNIKOV ZA DE Kranj - 4 SPREVODNIKOV ZA DE Škofja Loka Pogoji: — osemletka in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. - ClSTILKE prostorov v Kranju Pogoji: — NK delavka, poskusno delo 1 mesec. « - PROMETNIKA L v Škofji Loki Pogoji: — srednja prometna šola in 3 leta delovnih izkušenj,od tega 1 leto v dejavnosti cestnega prometa, poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj imajo stalno bivališče v bližini enote, za katero se prijavljajo. TOZD GOSTINSTVO Kranj - POMIVALKE - PERICE (za določen čas) - SOBARICE (eno za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, eno za nedoločen čas) Pogoji: — NK delavka in 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. 2 TOČAJEV II. za bife v Kranju Pogoji: — pomožni gostinski delavec in 1 leto delovnih izkušenj, —* poskusno delo 3 mesece. Pismene vloge z dokazili sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidate bomo obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vest-nik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj po sklepu seje komisije za odlikovanja in priznanja i dne 21/2-1984 RAZPISUJE nagrade občine Kranj za leto 1984 ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA: — občane, skupine občanov, družbene organizacijo in društvu, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen /a družbeni in gos] darski razvoj občine, — občane, skupine občanov družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovn« in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma d« janja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko družbenopolitične organizacije, družbene o ganizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Obrazložene pismene pobude za podelitev nagrad morajo biti predložene komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasneje do 30. aprila 1984. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku 1. avgustu. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja ISKRA Industrija za električna orodja Kranj, p. o., Savska loka 4 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavlja prosta dela ClSTILKE za čiščenje proizvodnih prostorov Kandidatke morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — zaželena končana osnovna šola, — zaželene delovne izkušnje, — starost nad 18 let. Delo bo potekalo v dveh izmenah. Kandidatke naj pisne prijave 7. dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov Iskra, Industrija za električna orodja, Splošno-kadrovsko področje, Savska loka 4, Kranj. Lesna industrija BLED TO Lesna predelava Rečica Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge 1 VODJE KOTLOVNICE 2. SNAŽILKE Pogoji: pod 1. — K poklic širokega profila kovinske smeri in 2 leti delov nih izkušenj, .— izpit za upravljanje visokotlačnih kotlov. pod 2. — zaključeno osnovno izobraževanje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Ponudbe kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o i/ poln jevan ju pobojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po nbja\ i na gornji naslov. Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve Kranj, Koroška 13 objavlja prosta dela in naloge DELAVCA V RAČUNOVODSTVU za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: — srednja izobrazba eko nomske smeri Nastop dela 1. aprila 1984. Poskusno delo traja 3 mesece. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti s kuni služb objavlja prosta dela in naloge v programsko-rr službi VODJE SKUPINE ZA RAZVOJ DOKUMENTACIJSKI, IN STANDARDIZACIJSKEGA SISTEMA TE LE MATI Pogoji: — visokošolska izobrazba (strojne, elektrotehnišKe cjfr nomske ali organizacijske smeri), — zaželen kombinirani profil — I. stopnja tehmigfaAj stopnja ekonomske ali organizacijske smeri, — ustrezne delovne izkušnje, — znanje svetovnega jezika. ške;£ Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju po»0ievp kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v X5 po objavi na naslov Iskra Telematika, Kadrovska služba. Savski loka 4, Kranj. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA umno. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA KRANJ Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in VODENJE PRODAJE RE PRO MATERIALA, GNOJIL in ZAŠČITNIH SREDSTEV Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — srednja kmetijska šola, — smisel za delo z ljudmi, natančnost in smisel za red. Posebne zahteve: — tečaj za delo z zaščitnimi sredstvi. Poskusno delo traja 2 meseca. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim defem časom. Nastop dela v mesecu marcu. OD je določen po pravilniku o osnovah in merilih za delitev Kandidati naj pošljejo prijave o izpolnjevanju pogojev v 8 di objave na naslov Gorenjska kmetijska zadruga. TZO Sloga, ska 5, Kranj. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opt vljeni izbiri. ISKRA Industrija /a električna orodja Kranj. p. n.. Savska loka 4 Komisija za delovn.: , in osobne dohodkjdeloi«^ ganizacije objavlja v področju razvoja prosta dela VODJE ODSEKA ELEKTROMOTORJEV Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje po^ ne pogoje: . , • . , - zaključena visoka ali višja šola elektro smer. - jak. tok. — tri ali pet let delovnih izkušenj. I***« "l>oln.ievanja ^»raj »^t^ PX SSJSS* kandidatov m.,,,-1 /a strokovno delo na poarocj motorje* In za delo i ljudmi. ........w k......i*................,,uav-, ^t:^^:^^.........,,,..savSk.Iota, Kranj, IZBRALI SOZMflS Ste se že od/oči/i, kje boste kupiti darilo za ženo, dekle... ? V blagovnici Fužinar na Jesenicah so pripravili veliko izbiro porcelana, keramike in kristala. Cene daril so od 442.— do 9033.— din. mm? m» s Mm j kovirtotehna SSLŠtMliME&Kuh KRANJI <*f*f Pred nami je veseli pustni čas, čas za ples in razvodnio vse to pa si je brez dobre glasbe težko zamisliti! Ko smo stikali za ploščami In kasetami, smo na MERKURJEVEM oddelku akustike v GLOBUSU naleteli na kar lepo izbiro glasbenih posnetkov za staro In mlado. Tu so nam še povedali, da so s ploščami in kasetami dobro založeni tudi v prodajalni AKUSTIKA v Radovljici, v UNIONU na Jesenicah in v BLAGOVNICI Škofja Loka. Cene so zmerne — ponuđenomu blagu primerne. V prodajalni Dekor v Kranju (Delovna organizacija Kokra, Tozd Globus) Imajo po zelo ugodni coni trajnožareče štedilnike na trdo gorivo. Štedilnik/ TGDP 120 (leviin desni), ki Jih dela Gorenje, široki so 35 centimetrov, globina pa Je 60 centimetrov, so po 6.469 dinarjev. Če morda razmišljate o tovrstnem nakupu, pohitite v prodajalno Dekor, saj zaloga teh štedilnikov ni prav velika. Prodajalna je odprta vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 13 ure. Prijazni prodajalci pa vam bodo svetovali tudi pri izbiri in nakupu kuhinjskega pohištva, trajnožarečih peči, gospodinjskih aparatov in izdelkov bele tehnike. PRAKTIČNA DARILA ZA 8. MAREC DAN ŽENA vam v veleblagovnici GLOBUS Kranj, v Supermarketu UNION Jesenice, v BLAGOVNICI Škofja Loka nudi Ob nakupu vam bodo prodajalci radi svetovali in vam po želji darilo tudi aranžirali. Izkoristite možnost obdaritve z darilnimi boni, ki jih lahko kupite v vseh prodajalnah MERKUR v LJUBLJANI, KRANJU, NAKLEM, ŠKOFJI LOKI, GORENJI VASI, RADOVLJICI, LESCAH, na BLEDU in JESENICAH MERKUR do 6- 0N o* ie<*s fces 3G /-\ KRZNARSTVD LjavrancMć Kranj, Jenkova 4 Čestitam ženam za praznik — 8. marec ZLATARSKA DELAVNICA LEVIČNIK ŽIVKO Kranj Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) čestita ženam za praznik 8. marec Nudi primerna darila DARILA ZA DAN ŽENA veleblagovnica globus Kranj — kozmetika, ure — usnjena galanterija — izdelki iz zlata in srebra — perilo ii Lično aranžiranje za plačilo in prodaja daril na darilne bone Iskrene čestitke za dan žena — 8. marec Kokra Globus Kranj Nq i \j k/ u o I W »Wi M W VELEBLAGOVNICA a LAS 14. STRAN MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Marjeta Grohar, Smlodniska 72, Čtrče - Kranj 1985 Prodam manjši GOZDARSKO VITEL. Sebenje 36. Križe 2022 Prodam sedem mesecev brejo TELIČKO frizijko. Zg. Brnik 5 2066 Prodam PUJSKE, stare po 7 tednov. Luže 12, Šenčur 2067 Prodam 5 dni starega TELETA — bikca simentalca, za rejo. Struževo 9, Kranj 2068 Prodam TELEVIZOR telefunken, barvni in STEREO RADIOKASETO-FON telefunken, novo, Gosposvetska 13. stanovanje 3, Kranj 2069 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, ekran 66. Naslov v oglasnem oddelku. 2070 Prodam KULTIVATOR z ježi in valjarjem in ŠPIROVCE. Voglje 53 2071 Prodam komplet KUHINJO. Bekte-ševič, Sp. Duplje 24/A 2072 Prodam pašno KRAVO simentalko, 14 dni pred telitvijo, četrto tele. Ro-blek, Bašelj 20, tel. 45-336 2073 Prodam HLEVSKI GNOJ. semenski KROMPIR igor in OVES. Lahovče 42 2074 Prodam KRAVO s 4. teletom ali samo teleta — bikca za rejo. Mici Hu-mar, Zalog 46, Cerklje na Gorenjskem 2075 Prodam BIKCA. Nasovče 10, Komenda 2076 Prodam prenosni TELEVIZOR. Visoko 66, Šenčur 2077 Ugodno prodam TELEVIZOR color, čajavec 825. Ogled popoldan. Arif Hoz-dič, C- na Loko 1, Tržič 2078 Prodam 4 traktorske prednje GUME 650x 16 in semenski KROMPIR. Alpska 41, Lesce 2079 Prodam MOTORNO ŽAGO jonsere-des. Pipanova 38, Šenčur 2080 Prodam 30 kg težke PRAŠIČKE, semenski KROMPIR igor, rezi in jelra. Srednja vas 36, Šenčur 2081 Prodam 3 tedne starega BIKCA simentalca. Telefon 70-012 2082 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Telefon 70-189 2083 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR. Informacije po tel. 21-310 2084 Prodam TELIČKO ali BIKCA simentalca, za rejo. Velesovo 44 2085 Prodam več GOBELINOV, raznih velikosti. Primerno darilo za 8. marec. Lahko jih sešijem po vašem okusu. Cena ugodna. C. Staneta Žagarja 55, Kranj (pri plinarni) 2086 Prodam TRAKTOR IMT 558 ali menjam za manjšega. Naslov v oglasnem oddelku. 2087 Prodam BIKCA simentalca, leto dni starega za nadaljnjo rejo in večjo količino ŽGANJA — sadjevca in hruševca. Franc Kozjek, Zg. Besnica 51 2088 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO ŽAGO stihi 0,50, štiri tedne starega BIKCA simentalca, šest tednov staro TELIČKO frizijko in eno leto staro TE-LICO frizijko. Lahovče 32, Cerklje 2089 Prodam »FLIPER - MARJANCO«, star dve leti, dobro ohranjen. Informacije po tel. 041-210-780 2090 Prodam PUJSKE, težke približno 25 kg. Sp. Brnik 60 2091 Prodam nekaj bakrenih PLOŠČ, cena 8.500 din kos. Rehberger, Bobovek 7 pri Kranju 2092 Prodam OJAČEVALEC hitachi 2 x 50 W, za 1 SM. Telefon 25-530 2093 Prodam več PLEMENSKIH ZAJCEV. Zasavska c. 54/a, Kranj 2094 Prodam otroško POSTEIJICO z jo-gijem. Sonja Mijatovič, Šorlijeva 27, Kranj, tel. 26-319 2095 Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO in MIZICO ter kroparski LESTENEC in stensko LUČKO unikat. Informacije po tel. 75-123 — Radovljica 2096 Prodam dobro ohranjeno universal-no STRUŽNICO VDF, delovno vreteno, premera 60 mm, dolžina med konicami 1300 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 2097 MOTORNO ŽAGO »alpina 0,70«, malo rabljeno, poceni prodam. Informacije po tel. 065-88-054 2098 Prodam ročno izdelano po načrtu, leseno VIKEND HIŠICO. V račun vzamem tudi PRIKOLICO ZA 6 oseb. Naslov v oglasnem oddelku. 2099 HLADILNIK, gugalni STOL, KAVČ z jogijem, ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika), ugodno prodam. Završnik, Poljanska 62, Škofja Loka 2100 Prodam BAZEN za mleko, 150-litr-ski. Leveč, Ropretova 3, Mengeš 2101 Prodam TELETI, enomesečnega fri-zijca in desetdnevno simentalko. Va-ljavec, Zvirče 19, Tržič 2102 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR. Telefon 23-395 2103 MOTORNO ŽAGO stihi, meč 45, staro 4 leta, malo rabljeno ter 10 kv. m klasičnega PARKETA, PRODAM. Naslov v oglasnem oddelku. 2104 TORNI rezalni stroj, prodam. Telefon 75-010 — int. 381 dopoldan 2105 PRODAM 400 kosov sive STREŠNE OPEKE trajanka Dravograd, 500 kosov betonskega bloka 20 x 20 x 40. Telefon 23-006 - Hrastje 142 2106 Prodam KRAVO ZA ZAKOL, večjo količino smrekovega OPAŽA in skodle. Vinko Korošec, Koprivnik 61, Bohinjska Bistrica 2107 Prodam tri LISIČJE OVRATNIKE Informacije po tel. 27-143 2108 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 2. MARCA 1* Prodam TV Gorenje electronic eoldr, Oblak Staretova 18, Kranj (Čirče) 2122 Prodam 0 tednov starega TELETA. Ljubljanska 24. Radovljica 2109 Prodam ŽARNICO PL 519. Vincenc Švab. Veterno 8, Tržič 2110 Prodam novo 380-litrsko SKRINJO I.TH. Vincarje 42. Škofja Loka 2171 JARKICE, stare 9 tednov, rjave, prodam. Zore, Zg. Pirniče 116, Medvode 2172 Prodam otroški športni VOZIČEK /.a dvojčka. Telefon 064-62-340 od 16. do 18. ure 2173 Prodam dva meseca starega BIKCA simentalca. Telefon 064-65-176 2174 Prodam kvalitetno novo češko TROBENTO in eno rabljeno ter dele za ŠKODO. Telefon 064-60-747 popoldan 2175 Prodam SENO in DRVA ZA KURJAVO. Podobnik, Hobovše 14, Gorenja vas nad Škofjo Loko 2176 Prodam polovico mlade GOVEDI. Naslov v oglasnem oddelku. 2177 Prodam SURF — levant. Telefon 064-61-477 2178 Prodam dva meseca stare rjave JARKICE in manjše ter večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 2179 JARČKK, rjave hisex, stare 2 meseca dobite od 10. marca dalje; prodam tudi 8 tednov stare PUJSKE. Fujan, Hraše 5, Smlednik 2180 Poceni prodam PEČ stadler, 50.000 kcal. Perko, Škofjeloška 42, Kranj 2181 Prodam semenski KROMPIR jearla in rezi ter SENO. Orehovlje 13, Kranj 2182 Prodam ZIBELKO, STAJICO, HOJI CO, NAHRBTNIK, chicco STOLČEK, skoraj novo. Telefon 24-403 2183 Prodam 10 g ZLATA za zobe. Telefon 24-403 2184- Prodam 4000 kosov cementne OPEKE folc. Infomacije dopoldan po tel. 44-008 2185 Prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO za v spalnico. Telefon 23-505 2186 Prodam majhne PRAŠIČKE. Mlaka 13, Kranj 2187 Prodam polovico JUNICE. Srednja vas 45, Šenčur 2188 Nenošeno, zelo lepo ustrojeno LISICO prodam. Telefon 25-701 zvečer 2189 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Janez Aljančič, Hudo 2, Tržič 2190 Ugodno prodam 6 kW termoakumu-lacijsko PEČ. Jankovič, Jenkova 10, Kranj 2191 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ AEG. Palir, Jenkova 8U Kranj 2192 Prodam težkega PRAŠIČA (domača krma). Šutna 21, Zabnica 2193 Prodam dva KUNCA — samca za pleme in mlade KANARKE. Zoltan Kovač, Bodešče 23, Bled (pri cerkvi) 2194 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 140 kg, krmljena z domačo hrano. Zalog 49. Cerklje 2195 Prodam 600 kg težko, visoko brejo TELICO. Marija Križman, Mlaka 31, Komenda 2196 Prodam nov PRALNI STROJ gorenje. Telefon 79-584 2197 Prodam DOMAČ »ŠPEH«. Sr. Bitnje 18,Žabnica 2198 Prodam ŠARPLANINCA z rodovnikom. Bobovek 2, Kranj 2199 Prodam več brejih TELIC. Virmaše 42, Škofja Loka ■ 2200 Prodam BIKCA za zakol ali nadaljnjo rejo, težkega 450 kg. Tenetiše 49, Golnik 2201 Prodam TELETA in tri PRAŠIČE, težke po 140 kg. Telefon 25-437 2202 Prodam suhe BUTARE. Sp. Bela 11, Preddvor • 2203 Ugodno prodam novo komplet moško NARODNO NOŠO za močnejšo postavo 90 — 170, škornji št 43. klobuk 57 z original krivci. Jernej Kalan, Breg ob Savi 74, Mavčiče 2204 Prodamlepo izdelane GAJBICE. Kalan Franc, Breg ob Savi 41. Mavčiče 2205 Prodam avto RADIO'KASETOFON. Telefon 78-062 • 2206 Prodam semenski KROMPIR desi-re. Velesovska c. 29, Šenčur 2207 grodam nova balkonska VRATA 100x 220 m OKNA 80 x 00. Telefon 47-679 2208 Nov barvni TELEVIZOR gorenja tip 713, prodam. Telefon 27-611 2200 Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom. Telefon 77-966 2210 Prodam POHIŠTVO za v dnevno sodo", kavč in mizico. Telefon 28-544 2211 Ugodno prodam otroški AVTOSE-DEZ. Telefon 60-407 2212 Prodam ZLATO za /obe. Telefon 82-154 2213 V rejo vzamem KRAVO z mlekom. Palovšnik. Lesce, Alpska 70, tel. 74-085 2214 Prodan kombiniran ŠTEDILNIK gorenje. Tavčar, Ul. Jake Platiše 3, Kranj, VI. nadstropje, stanovanje 41 2215 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Visoko 20/A, Šenčur 2216 Prodam skoraj nov 80-litrski električni BOJLER. Jane/. Kok, Breg 12, Preddvor 2217 Prodam mlado jalovo KRAVO. Milan Frelih, Brezje 55 2218 Nujno prodam dva črnobela TELEVIZORJA; čajavec, popolnoma nov, za 3.000 din ceneje in Ei Niš ambasador za 11.000 din ter SMUČI RC SL, dolžine 185 cm za 8.00(1 din, nove. Milan Brus, St Žagarja 27, Radovljica 2219 Prodam kvalitetno akustično KITARO, znamke mollodv guitars. Beno Ju rejevcič, Begunje 85 2220 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Čestita ženam za praznik 8. marec TELEVIZOR gorenje, črnobel, ugodno prodam. Špehar, Britof 325 2246 Prodam HI-FI STOLP SONY 2 x 35 W. Telefon 064/28-896 2248 KUPIM Kupim STREŠNIKE trajanka s posipom, 400 kosov in 5 betonskih stebrov za kozolec. Nova vas 9, Preddvor, tel. 45-166 2111 Kupim KANGLO za mleko, 25-litr-sko. Telefon 47-612 2112 Kupim REPO, PESO in drobni KROMPIR. Šturm, Zali log 39, Železniki 2113 Kupim STRUŽNICO. Telefon 45-232 2221 Kupim 50 kosov male SALONITKE. Telefon 064-62-750 2222 Kupim OTROŠKO STAJICO Telefon 47-133 2223 Kupim pleteno VRTNO OGRAJO. Informacije po tel. 26-604 2224 VOZII^l Ugodno prodam karumbolirano ŠKODO 100 S, tudi po delih. Godnov Jože. Lom 26 2065 Prodam ZASTAVO 101, neregistrirano, letnik 1972, prevoženih 70.000 km, cena 25.000 din. Telefon 064-62-828 2247 Prodam DIANO, letnik 1978. Pokopališka pot 10, Naklo — Vlado Klemene 2114 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974. Cof, Ul. Rudija Papeža 32. Kranj 2115 Prodam TAM 5500, po delih, gume 9 x 20, motor, kason itd . .. Murić, Planina 26, stanovanje 11, Kranj 2116 Poceni prodam vse dele za ZASTAVO 750, navadno KITARO IN 120-ba sno, 11-registrsko HARMONIKO Ogled v soboto in nedeljo. Praše 30, 64211 Mavčiče 2117 Prodam 126-P, letnik 1977, registriran do januarja 1985. Križaj, Lojzeta Hrovata 7, Kranj — Planina II. 2118 Kupim prednjo MASKO za ZASTAVO 101. Telefon 064-28-418 2119 Prodam PRIKOLICO i.a osebni avto in MOTOR za NSU. Struževo 33, Kranj 2120 Prodam R 4, letnik 1978. Visoko 11 Kranj 2121 ZASTAVO 850, novo, neregistrirano, prodam. Telefon 23-893 2121 Prodam tovorni avto MERCEDES 811 — 813. Janko Frakelj, Binkelj 32, Škofja Loka, tel. 61-414 2122 Prodam 3 GUME, 2 komplet s platišči 155 x 15 in verige za VW. Mihovec, Sp. Senica 2, Medvode 2123 Prodam ZASTAVO 750 in PRINZA v voznem stanju. Ogled v soboto in nedeljo. Sovine, Brode 8. Škofja Loka 2124 Prodam dobro ohranjen CITROEN GSX 1.2, letnik december 1977. Telefon 21-310 2125 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 C, letnik 1981. Podreča 48, Mavčiče 2126 Prodam »FIČOTA«, letnik 1976. Otfled vsak dan popoldan. Marko Jako-vljevu", Finžgarjeva 8/A, Lesce 2127 Prodam osebni avto NSU pretiš 1200 C, letnik 1969. Telefon 83-829 popoldan ali 83-192 dopoldan 2128 Prodani 4 potniške AVTOPLAŠČE sava 185/70-SR-13 best. Telefon 28-244 2129 Prodam VVV 1300, starejši letnik ali menjam za »FIČOTA«. Draško Aleksič. Jano/ičova 7, Tržič 2130 Prodam dobro ohran|eno ŠKODO 1000 MB. Telefon 40-061 2131 Prodam PLINSKO NAPRAVO bedi ni unior. Vopovlje 21, Cerklje .2132 GOLF JL, letnik 1979, rdeč, ugodno prodam. Špenko, Hraše 54/A. Smled nik, tel. 061-627-100 2133 Ugodno prodam dvu BLATNIKA m dva PRAGA za Z-101. Rošič, Finžgarje-vu8/A, Lesce 2134 Prodam 126 P, letnik 1979 ali /nine njam za večji avto. Telefon 27 121 2135 Prodam ZASTAVO 101 eonfort, letnik 1982 Telefon 27-215 . 2137 Ugodno prodam uvožen, dodatno opremljen VW JETTA GLS, letnik 1981. Zgoša 50, Begunje ali tel. 75 236 2225 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 Ogled popoldan. Milan Stje panović, Nasičova 1. Tr/ic 2226 Prodam 120 p,' letnik 1976 Zdanko Bajželj, Podreber 19. Naklo 2227 Prodam dobro ohranjen AUSTIN 1300. letnik 1072, z manjšo okvaro, te na 3 SM. Pavel Perko. Ili usu a 90 Je sanice 2228 HROŠČA, prodam ali.zamenjam /a »FIČKA«. Pavlovič, Oldhamska L Kranj 2229 Prodam dobro ohranjen GOLF dio set,letnik 107« Majko Kerin.Tržič, Koroška 44 2230 Prodam ŠKODO 110 L po delih Ra let Radončic. Zlato polje 2 B. Kranj 2231 Prodam GOLFA JGL prevoženih 13.000 km. Jo/o Čarman, Žerjavka 4, Trboje, Kranj 2232 Prodam osebni avto FORD FIESTA, star dve leti. Franc Ovsenik, Janeza Puharja 3. Kranj, tel. 064-24-834 2233 Prodam OPEL KADETTA, tip C. celega ali po delih. Grad 28. Cerklje (Reza r) 2234 Poceni prodam dobro ohranjeno LADO karavan, letnik 1976. Rajgelj, Sp. Bitnje 17 2235 ZASTAVO 101, letnik 1975/76. prodam. Kikelj, Gradnikova 11, Kranj 2236 Prodam novi ZIMSKI GUMI 135 SR 13. Telefon 23-885 2237 Prodam dva notranja BLATNIKA za ZASTAVO 101. Telefon 25-437 2238 Prodam VW GOLF. letnik 1977. Informacije po tel. 75-337 2239 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750 za 4 SM, letnik 1975. Jože Kune, Partizanska 75, Žiri 2240 ZIMSKE GUME 155 x 15 prodam za 4.000 din; in ZIBELKO ter kalkulator sharp. Telefon 22-007 2241 STANOVANJA Kupim ali najamem GARSONJERO v Kranju. Plačam v gotovini. Telefon 21-310 2138 Iščem GARSONJERO v okolici Kra nja. Šifra: Ksenija 2139 V Kranju sprejmem na STANOVANJE zdravega, poštenega, urejenega upokojenca, nealkoholika, starost čez 60 let. Ostalo po dogovoru. Ponudbe v oglasni oddelek pod: Pošten 2140 Mlad par brez otrok iz okolice Murske Sobote išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Marija Petek, Filovci 135. 69222 Bogojina 2141 Dekle išče STANOVANJE v Kranju. Informacije po tel. 28-762 (Miladin Ma-rinkovič) 2142 Nujno rabim STANOVANJE v okoli ci Kranja ali Preddvora. Slobodan Mi-tic, Bašelj 31, Preddvor, tel. 45-040 2143 Mlad par brez otrok išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Telefon 28-861 — int. 22-80 ali Grgič, Planina 3. Kranj 2144 ZAPOSLITVE Zaposlim KLLKTROINSTA JA ali moškega / odsluženo voj /a priučitev. Telefon 064-60-12'' ORODJARJA /. odsluženo**vW t ako i zaposlim. Ponudbe pod OD jjj Sprejmem GOZDARSKA DEL1"' področju Tržiča — Radovljice. J** Meglic, Lesi- 7. Tržič Sprejmem DELAVCA. MI ZA RS*" Dobnikar, Visoko 93, Šenčur Slu/bo dobi KV KUHARICA —" H AR Nastop službe konec ma Nedelje proste. Gostilna pri V JU. Partizanska 17, Kranj. tel. Upokojenski zakonski par išče* kršnokoli DELO na dom. Rodeš, S* ska Loka 5, Kranj GOSTILNA Zg. Gorje - pCr GRAŠIČ — zaposlimo NATAKABJS-OD po dogovoru GOSTILNA MANGERT — Bleč"-77-132. Zaposlimo NATAKARIC po dogovoru FvA- INDUSTRIJA TRIKOTAŽE NJAČA Bajina Bašta, prodi Kranj, Vodopivčeva 6 na Mol klancu — Iščemo PRODAJAL, stilnih izdelkov za določen, čas. ML dokončana trgovska šola Dvema študentoma nuditne ano dopoldansko delo-knjig na območju Gorenjske iL eije Perko, Hrušica 96, Jesenice OBVESTILA _ IZVRŠUJEMO POSEK in ! 1 S A Naslov v oglasnem ode VODIM POSLOVNE KNJ trnkom, tudi dvostavno. Ponuc Ažurno Na zalogi imamo vse izvrstnega suhega mej Mesarija Kalan, Straži ga i POSESTI OBRTNIKI! Za gradnjo obrtne delavnice v okolici Kranja prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku. 2145 Prodam PARCELO v Britofu. v območju zazidalnega načrta ka. o. Britof. Pičman, Britof 39 2146 Novo GARAŽO na Planini zamenjam za GARAŽO v bližini Vodovodnega stolpa. Informacije po tel. 26-992 2147 Kupim manjšo starejšo HIŠO v okolici Kranja. Ponudbe pod: Navedite ceno 2148 Kupim zazidljivo PARCELO. Šifra: Do 20 km i/. Kranja 2149 Kupim dograjeno ali nedograjeno stanovanjsko HIŠO ali zazidljivo PARCELO na območju Domžal. Kamnika, Most ali Komende. Naslov v oglasnem oddelku. 2150 Kupim manjše starejše STANOVANJE ali HIŠO do vrednosti 106 SM. Šifra: Plačam takoj v gotovini 2Lr>l Kupim manjšo samostojno HIŠO v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe pod: Plačam v gotovini 2242 NAJDENO _ sem DENARNICO ček na Planini II. Dobi se v K" Tuga Vidmarja 4. stanovani« Našel se je PES. Lastnik Hotemažah 7. Preddvor Zatekel seje mlad svetu ataj. Trata 30, Škofja lJS"13' OSTALO V najem vzamem dobro Naslov v oglasnem oddelku Nujno iščem dobrega "t* TORJA matematike 2a Sr , , Naslov v oglasnem oddelku ^ "W Iščem VARSTVO 2a 7. ^ otroka, dopoldan. Domi^iSiaP 80/C, tel.79-971 v službi C' Dobremu skrbniku oddam gleški seter« (3 leta). Tel.; (064): PRIREDITVE Preddvoru v^ ki bo HOTEL BOR v veselo pustovanje, , boto. 3. marca 1984. Od 20 H*"^ /a ples igral ansambel TEj\° maskah — najboljše bodo n V ceno 906 din je vračunana tstč*\* in bogata večerja. " Veselo pustovanje bo tud* \ mana. od 20. do 2. ure. Igral bo bel TEN Maske so zaželene M bodo tudi nagrajene. Vstopnina je 200 din. Za oba večera SprejeBaaA, le po telefonu 064-45-080 1 Umrla nam je ljubljena mama TEREZIJA PELKO Kranj. Ir/tiska C. 53 Zadnje slovo bo v soboto. \\. marca 11184. ob 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI NJUNI: Ani, Janko. Jožica, Boris, Barbar.: in sorodniki \ •------- : • •' ' " ' U,ltvm umrl nai dragi mož, ata, brat in stric JANEZ ČEBAŠEK i, Voklctfu JI Od 15 „ , s, bo.....1 - i« ■ p«"('k r rnarcl U)84or pred ™še žalosti na pokopališče v Šenfcuj* pred tir«1 /aiosu f----p- ^ *AIIIin/, .iv.ni i sinovi .Janko, Marko, Jurte /Al l JOCl: /,•... K."" k z družino in drus? brat Tono /. /eno, nečakinja ivu i*« sorodstvo Voklo, Kranj. 29. februarja 1984 HOTEL KAZINA Zgornje Jezersko ^'"•reja v soboto, 3. marca 1984, veliko ^'Ustovanje. Zabaval vas bo ansambel ?^STI ČUT in to od 20. do 2. ure. Naj-jše maske bodo nagrajene! Cena pu-**Ovanja, v katero je vračunana vstop-*^ iria in bogata večerja, je 000 din. f. Kezervacije sprejemajo po telefonu -44-007. Nogometni klub .Šenčur vas vabi na y^koletno MAŠKARA do, ki bo v so-^^to, 3. marca 1984, ob 20. uri v domu ^Okrške čete v Šenčurju. Za ples bo ?**t-bel ansambel Krvavški kvintet; j Odprodaja kart bo od 1. do 3. man a j^*%4 v domu Kokrške čete od Hi do ure. Najboljše maske bodo nagraje ^' Vabijo nogometaši pri- 1984. PUSTO včičuh. Maske nagrajene! .JtJ,, , 2047 Hokejski klub kokrica prire O-ASII.SK0 DRUŠTVO Mavčič« f"V^T*i v soboto, 3. marca J^i • Jv-^NJEv Ma * AfilJENT tj** HOKEJS.« *E_VELIKO PUSTOVANJE. ki bo v SO-S^TO, 3.. NEDELJO 4 in TOREK, *^>arca v KULTURNEM DOMU na .^J^^krici. Za zabavo bo igral ansambel - fc^-MA .z Ljubljane. SE PRIPOROČA - 2048 |,wAnSAMBEL OGLARJI vas bo zaba- na PUSTNO SOBOTO v ŽELEZNl-^ H. VABLJENI! 2162 ^^t\risambel SI BILA vas vabi na PU-' TOREK na PLES v MASKAH, ki V Zadružnem domu PRIMSKOVO 17. uri; v ČETRTEK, ob DNEVU ŽE-"^»fV pa vas ansambel SIBILA vabi na Vcv^S v hotel TRANSTURIST s pričet-^\ ob 19. uri 2163 ^V^ARTIZAN Gorenja vas prireja v ^Vi^EK, 6. marca 1984, ob 20. uri VE-" "t^^O PUSTOVANJE v dvorani PAR-^X>ANA. Igral bo ansambel IVANA »J^^ARJA. Maske zaželene, najboljše j^ajene! VABLJENI! 2164 JVV^isambel JEVŠEK IGRA V SOBO-/K.v hotelu SVOBODA na Bledu, v n£K. 6. marca, pa na LANCOVEM *rw*r 2244 "*fcC^.P0LJANE vabi na tradicionalno ^Vi^TN0 RAJANJE v kulturnem do-b 5|J Poljane, v SOBOTO, 3. marca, ob ^1 Viri. Maske nagrajene. Igra ansam-> V^t'RČEK, VABLJENI! 2245 Va> *~-*PD Svoboda Stražišče vabi v sobo-3. marca ob 20. uri na VELIKO PU-ZVANJE v domu KS. Najboljše ma-:>>^^ bodo bogato nagrajene. Za ceno re-^^r^'acije vam nudimo aperitiv, nare-večerjo in seveda pustni krof. Za a^^*J«etno razpoloženje bo poskrbel an-»•s^T^bel OBZORJE. Rezervacije proda-v f^^^o v trafiki v Stražišču, v tovarni Sa-Jt«er uro pred pričetkom v domu KS. ^^^Ijeni. AŽURNE TRGOVINE *\^*rca b« dežurne naslednje ^«ajalne: Živila Kranj - TOZD Malo NJ IN okolica; rg5?^ja: SP Pri Peterćku, IC Vodo-e stolp, PC Zlato polje. SP Str; t -^ VjCokrica), PC Britof. PC Klanec. , lanina center, SP Laboie od 7. S. ure, SP Preddvor od 7. do , SP Šenčur od 7. do 17. ure. ;Vir od 7, inja do 13. ure. Klemenček .^i^LN*"- Hnb Preddvor, Krvavec xvv^ \y^je in Kočna Jezersko od 7. do ^Sp*"*a,P« bodo dežurne naslednje ^"^^ialne: i- Delikatesa Kranj. Delikate- K^j^enj, Krvavec Cerklje, Naklo v ^|^rn od 7. do 11. ure, TOZD malo-*^k*ja Kranj Gorenska-Ccrklje od ^»Ta 11. ure. *^^>*JA LOKA ^ Groharjevo naselje, mesnica ^.rjevo naselje LOTERIJA št din srečka ) 200.060 93948 204078 ! 80 21 200 41 200 66331 6.000 444011 6.000 451501 10.000 30.000 5383 30.000 8553 160 5 120 33775 120 317705 80 47 200 97 760 867 30.000 2717 100 4837 i 00 6237 10.000 45877 4.000 48337 30.000 76277 1,000.000 85447 30.000 423307 100.000 9.9 140 7249 2.140 8809 din 4.000 30.000 100 80 ti 000 30.000 2,000.000 1.000 600 60 4.060 30.060 120 80 400 ' 1.000 000 800 8.000 8.000 6.000 4.120 30.000 140 600 800 'i/i n/in Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju MARICA ZOREČ roj. 1913 Od nje smo se poslovili v četrtek, 1. marca 1984, ob 16. uri na pokopališču Kokrica. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju IVANKA KUCLAR roj. 1900 Od nje se bomo poslovili v soboto, 3. marca 1984 ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Sindikalna organizacija Sava Kranj V žalosti sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat in stric TONE ZLATE Pogreb pokojnika bo v soboto, 3. marca 1984, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: žena Danica, hčerka Mojca, sin Boštjan, mama, ata, brata in drugo sorodstvo V SPOMIN .Ve jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpel sem, in večni mir mi zaželite! 4. marca bo minilo leto dni.odkar si odšel od nas dragi sin in brat JOŠKO KOCJANČIČ Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in mu prižigate sveče, iskrena hvala. ŽALUJOČI: mama in sestri Kranj, Britof, 27. februarja 1984 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, sestre, tašče, tete, babice in prababice KATARINE HOVNIK se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Hvala govornikoma Mileni Zalokar in Sto-janu Troštu, pevcem in godbi. Veliko pomoč pri pogrebu nam je nudila krajevna organizacija ZB Vodovodni stolp. Dodatnu zahvala še praporščakom. Hvala dr. Jelki Kadunc-Repič, katero večletno pomoč je pokojnica brezmejno cenila. DRUŽINA ZBIL Kranj, 29. februarja 1984 V 43. letu starosti je umrl dragi brat, ati, stric, bratranec in nečak LOJZE GAŠPIRC Najlepše 86 zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem m znancem /a nesebično pomoč, podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala Obrtnemu podjetju Cerklje njegovim sodelavcem, kolektivu Strmol, sindikalni rgani-zaciji in bratovim sodelavcem KŽK - tozd Oljarice Britof za izrečeno SOŽalje in podarjene vence. Nadalje se zahvaljujemo dr Bolehurju za zdravljenje v času njegove bolezni, g. župniku za opravljen pogrebni.obred, zvonarjem in-vsem, ki so pomagali v teh težkih dneh. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSi NJEGOVI Češn jevek, Gorenje, Letenee, 25. februarja 1984___ ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata, starega ata, brata in strica JANEZA BOBNARJA Petričovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi podjetjem in sodelavcem Živila — Maloprodaja, Elita Kranj, Žito - Pekarna, KOGP Stražišče, KŽK - Oljarica, SGP Avto-park. Lepa zahvala tudi zvonarjem, Martinu Štirnu za poslovilne besede ob odprtem grobu in g. župniku za opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: hčerki Vida, Marinka ter sinovi Ivko, Jože, France, Tone z družinami Vasca, 19. februarja 1984 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete MARIJANE MARKELJ p. d. Kockove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti; za vodenje pogreba tov. Mohorju, za lepo opravljen pogrebni obred gospodu župniku, tolažilne besede tov. Križnar ju in šenčurskim pevcem. Hvala tudi za vsa ustna, pisna in telefonska sožalja. ŽALUJOČA DRUŽINA Naklo, 25. februarja 1984 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice MARIJE BENEDIČIČ z Brezovice 4 pri Kropi se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in ostalim vaščanom ter delovnima organizacijama Iskra Lip* niča in Veriga Lesce za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in nesebično pomoč v težkih trenutkih ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala gospodoma župnikoma Mihorju in Razingerju za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede. ŽALUJOČI: sinova Franc in Stanko ter hčerka Darinka z družinami Brezovica, 27. februarja 1984 ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila žena, mama, babica in prababica MANA ROBAS iz Cerkelj št. 94 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sovaščanom in sodelavcem, ki so nam izrazili so/a lje in pokojnici darovali cvetje ter vsem, ki.so jo spremljali do groba. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVAIiA V 83. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica in prababica MARIJA PINTAR p. d. Rozmanova mama Zahvaljujemo se dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se sindikatu Termike Škofja Loka, Semenarne Ljubljana, ZVVI Poljane za vence. Posebna zahvala Vsem, ki ste darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo še Pavli Benedik za lep poslovilni govor in praporščaku ter g. /upniku iz Javor za lep pogrebni obred in obisk na domu pokojnice. VSI NJENI Dolenčice, Škofja Loka, Ljubljana, 21. februarja 1984 Pokljuka je bila skoraj C I tri dni odrezana i Od nedelje do torka pozno popoldne okrog 200 obiskovalcev Pokljuke ni moglo v dolino Sneg, ki je ob koncu minulega tedna padal na Gorenjskem kot za stavo, ni povzročil številnih težav le na cestah v dolini, marveč jo je kar precej zagodel tudi okrog 200 obiskovalcem, ki so bili konec tedna na Pokljuki. V noči s sobote na nedeljo, je namreč zapadlo toliko snega, da je bil povratek s Pokljuke nemogoč. V Šport hotelu je tako obtičalo 54 članov folklorne skupine iz Ptuja, 41 otrok in osem učiteljev zveze teles nokulturnih organizacij iz Kamnika, skupina 43 izletnikov iz Pule in nekaj otrok iz drugih delovnih organizacij. Razen tega je bilo v hotelu še 30 pensionskih gostov. Zvezo s hotelom pa je imelo približno 20 vikenda-šev. Ker tudi telefonske zveze niso delovale, so bili vsi nenadoma odrezani od sveta. V ponedeljek se je na Pokljuko s težavo prebilo terensko vozilo Uprave za notranje zadeve Kranj. Ugotovili so, da gostom, ki so na silo morali podaljšati bivanje na Pokljuki, ni primanjkovalo hrane in na srečo so imeli elektriko, tako da jih vsaj zebli ni. Ker pa hotel nima rezervnega agregata in tudi ne terenskega vozila, bi se ob morebitnem izpadu elek- Tudi v Kranju Kinološko društvo Kranj — Maja 'ani so tudi v Kranju ustanovili Kinološko društvo Prizadevnemu odboru je uspelo dobiti društveno pisarno na Koroški cesti 25/a (nasproti restavracije Park). Društvo želi, da se vanj včlani čim več ljubiteljev te dejavnosti. V članstvo bodo vpisovali v torek in četrtek med 12. in 16. uro. Vpisali bodo tudi v tečaje šolanja psov. Tečaj se bo začel 17. marca. Vsa podrobnejša navodila dajejo v društveni pisarni. tričnega toka lahko prisilno bivanje na Pokljuki precej slabše končalo. Tako pa je le eden od gostov zbolel in so ga že v ponedeljek odpeljali v dolino. Delavci Cestnega podjetja so začeli z rolbo »odpirati« Pokljuko v torek dopoldne, v smeri iz Zatrnika so se pozno popoldne prebili do Šport hotela. Pred tem je rolba delala na odseku od Hrušice do Rateč in na Ljubelju. Možnosti, da bi posredovali prej, pravijo na Cestnem podjetju, ni bilo, ker s plugi na številnih odsekih niso mogli nič narediti, rezkarjev pa imajo premalo. Razen tega so imeli veliko okvar na celotni mehanizaciji, delavci pa so se trudili praktično noč in dan. Pokljuko sta odprla Jože Zoran in Tone Stirn, ki sta začela z delom v torek zjutraj in končala v sredo ob 14. uri. V sredo je rolba še vedno delala na Pokljuki in naj bi včeraj odprla cesto Bohinjska Bistrica—Nemški rovt—Sorica. Nedvomno delavci Cestnega podjetja Kranj ob zadnji snežni akciji, ko so delali noč in dan in imeli poleg tega še številne okvare ob premajhni in zastareli mehanizaciji, zaslužijo priznanje. Ob vsem tem pa se vse: eno zastavlja vprašanje, kako ravnati, v primerih kot je Pokljuka, v prihodnje. Ta cesta namreč ni v prvi prioriteti. Vendar pa najbrž so v takšni prioriteti ljudje, ki nenadoma ostanejo odrezani od sveta. A. Žalar Pustni povorki Kranj — Turistični društvi v Kranju in Tržiču prirejata za letošnji praznik šegavega Pusta pisani pustni povorki. Kranjska bo odšla po mestu v soboto. 3. februarja, ob 10. uri s Trga revolucije, tržiška pa v torek, 6. februarja, ob 16. uri. Hu, hu, pust je tu! KREDITI ZA ODPRAVO POSLEDIC FEBRUARSKEGA VIHARJA Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske bo občanom, ki si utrpeli škodo v februarskem viharju,odobravala posojilo za hitrejšo odpravo škode. Občan mora imeti potrdilo o škodi , ki ga izda pristojen občinski organ. Na Jesenicah v Kranju sveti krajevnih skupnosti, v Radovljici Komite za urejanje prostora in varstvo okolja in v Tržiču Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. Za nastalo škodo na stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih lahko dobi občan kredit pod naslednjimi pogoji: — Najnižji znesek kredita je 8.000,00 din, najvišji pa 300,000,00 din. Banka lahko izplača 30 % odobrenega kredita v gotovini. Letna obrestna mera je 12 %, občan vrača kredit z mesečnimi anuitetami, doba vračanja je 5 let, občan ne plača udeležbe._______ Poleg teh posojil bo banka za odpravo posledic na stanovanjskih objektih odobravala tudi posojila: — Na podlagi vezave dinarskih sredstev občanov v višini 220 % na vezan depozit, po 5 % obrestni meri. Odplačilna doba je odvisna od dobe vezave sredstev. Posojilo se dobi takoj. — Na podlagi prodaje konvertibilnih deviz v višini 100 % dinarske protivrednosti prodanih deviz, po 5% obrestni meri. Odplačilna doba je 10 let Posojilo in dinarska protivrednost se lahko porabljata takoj. Za vse zgoraj naštete vrste posojil velja, da je višina odobrenega posojila lahko le razlika med višino ocenjene škode ter višino sredstev, ki jih je ob-čan za ta namen dobil iz drugih virov.__ Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske se vključuje tudi v prizadevanja za čimprejšnje spravilo lesa iz gozdov, katere je poškodoval veter, in sicer tako, da bo odobravala kredite za nakup motornih žag. Kredite lahko dobijo kmetje, ki predložijo potrdilo gozdarske organizacije o obstoju škode v gozdu in o potrebi po nakupu motorne žage, in to na osnovi: — vezave dinarjev v višini 250 % in — vezave dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz v višini 330 % Te kredite bo banka odobravala kreditno sposobnim kmetom z odplačilno dobo do 6 let in obrestno mero 12 %. pri čemer pa ne obrestuje vezanih sredstev , . . Dodatne informacije boste dobili v vseh enotah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske r———-~—~— : Sodelovanje pripadnikov armade na ; sarajevski olimpiadi Planinci prvi dolžni pomagati KRANJ — Na prizoriščih XIV. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu so prispevali velik delež k čim boljši organizaciji tekmovanj tudi pripadniki Jugoslovanske 'i ljudske armade. Veliko dolžnosti k so v začasni združeni enoti JLA i za pomoč igram opravili stareši-I ne in vojaki iz enote, ki nadal juli! je tradicije slavne Prešernove I brigade. Na Bjelašnici jih je vodil £ starešina Živko Juroš, na Jahori-j ni pa starešina SLOBODAN i LONČAR, ki je po vrnitvi pred \ dnevi predstavil nekatere zani-\ mivosti iz tamkajšnjega dela. Kdo je sestavljal vaše moštvo I in kako ste ga izbrali? »Najprej moram pojasniti, da | je bilo v združeni enoti okrog 2800 strokovnjakov za razna področja. Poleg enot za inženirstvo, zveze, zdravstvo, transport in helikoptersko reševanje je v njej delovala tudi smučarska enota. Kolega Juroš in jaz sva bila zadolžena za vodstvo in operativno delo vseh sodelujočih iz naše gar-nizije. Na vsakem tekmovališču sta namreč kot strokovna svetovalca sodelovala po dva naša oficirja; na Jahorini Tomislav An-drejević in Tomislav Radovič, na Bjelašnici Andrej Lovšin in Milan Pajič, na Igmanu pa Marko Petrič in Damjan Stojakovič. Smučarsko enoto, v kateri je bilo okrog sto ljudi iz raznih enot po Jugoslaviji, največ pa iz vrst naših planincev, so vodili starešine Božo Mastilović, Mario Vukušič, Stanko Velimirovič, Mileta Ja-kovljevič in Zoran Tomič. Osnovna zahteva pri izbiri moštva je bilo znanje smučanja. S seboj smo vzeli predvsem dobre smučarje, vaditelje in učitelje smučanja; nekaj udeležencev pa se je šele dobro spoznalo z osnovami smučanja.« Katere naloge so vam zaupali na doslej največji zimsko-športni prireditvi pri nas? »Glavna naloga je bila priprava snega na progah za smuk, veleslalom in slalom. Razen tega smo morali poskrbeti za ograjevanje tekmovališč, prenos tekmovalnih pripomočkov in druge tehnične opreme, popravila prog med tekmovanji ter pomoč v reševalni službi. Seveda smo ob tem uresničevali redni učni program smučanja.« Kaj vam je povzročalo največ težav pri delu? »Od 9. januarja do 22. februarja, ko smo bili na olimpijskih tek-movališčih, je bilo vreme zelo spremenljivo. Na začetku je bilo snega malo in smo ga morali nanašati na proge, ki smo jih potem dan za dnem utrjevali in gladili. Ko so se začele snežne padavine, je bilo treba sproti utrditi vsako novo plast snega; zaradi vetra, ki je odnašal sneg, smo morali zgodaj vstajati in delo hitro opraviti. Še težje je bilo pozneje, ko se je snežna odeja stalno debelila; namesto za utrjevanje smo se morali odločiti za še zahtevnejše odstranjevanje snega, kar je bilo moč opraviti samo s smučmi in lopatami. Tudi postavljanje množice kolov in okrog 22 kilometrov dolge ograde ni bilo lahko delo. Najpomembnejše je bilo ustvarjanje dobrega razpoloženja med vojaki. Kljub mrazu, vetru o.« Starešina Slobodan Lortear kot inštruktor smučanja, ali in gorskega reševanja odgov** naloge med sarajevsko olirnpiaoi in sneženju, velikim fizičnim*! porom in utrujenosti zaradi aR njega vstajanja jim je ško deSl bro od rok. Ključ do uspeha j la po eni strani velika želja" za uspeh prireditve, po drugi ni pa dobro organizirano d tesno sodelovanje med orgu, cijskim komitejem ter enote Koliko vam pomeni sodeta* nje na olimpiadi in s kakša* vtisi ste se vrnili v enoto? »Planinci smo gotovo bili dolžni pomagati v priredit*" tere uspeh je pomemben našo domovino kot druge ščene dežele. Zadovoljni smo pripomogli k temu brez pomoči drugih stareš so prevzeli naše službene nosti, pa razumevanja dr našo že tako pogosto odsot doma ne bi mogli v Saraj« Biti na olimpiadi in od blizu tekmovanja i športnikov, je kljub odgovc kakršno smo imeli mi prijeten dogodek. Za vojak* posebno priznanje, 3+. pa obenem tudi bogata* za izpolnjevanje težavnih^ bodočem delu.« S. Pohod na Bleščečo planino Kranj — Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo v Celovcu in Slovensko prosvetno društvo »Rož« v »Šentjakobu v Rožu prirejajo od 1979. leta zimski pohod »Arihova peč« na Polano nad Šentjakobom. Pobudo za to prireditev, posvečeno spominu osmih padlih partizanov pod Bleščečo planino januarja 1945. leta, so dali koruški planinci, ki se udeležujejo spominskega pohoda na Stol in želijo s podobno prireditvijo ohranjati izročilo narodnoosvobodilnega boja na Koroškem ter spletati vezi s prebivalstvom iz matične domovine. Letošnji, 6. pohod ,bo v nedeljo, 4. marca. Tako kot vedno doslej se bodo tudi tokratne prireditve udeležili slovenski planinci iz raznih krajev. Člani Planinskega društva Kranj se bodo proti cilju odpeljali iz Kranja v nedeljo ob 6. uri. (S) Tečaj za delavce Kozoroga Krvavec - Zavod za e di Kozorog Kamnik je zasKF oziroma zaposlene tudi let ^ vil tridnevni tečaj i2 varstvi: ^ Ker njinovo aeio poteka izven markiranih potov terenu, so jih člani Gorske t* l službe Kranj seznanili z r- uPorabo tf-V alr^ih pjij^ belik"' nesreč ^ V nedeljo teki v Dupljah Duplje — Prireditelji devetega množičnega smučarskega teka »Po poteh Kokrškega odreda« so doslej že dvakrat odpovedali prireditev, prvič 22. januarja in drugič 19. februarja. Obakrat jim jo je zagodla narava, ki ni in ni hotela nasuti zadosti snega. Zadnje obilne padavine, ko je v nižinah zapadlo pol metra snega, dajejo tudi Telesnovzgojnemu društvu Partizan Duplje upanje, da končno izvede eno najbolj množičnih rekreativnih prireditev v Sloveniji. Start teka na 7, 15 in 30 kilometrov bo v nedeljo, 4. marca, ob 9. uri. Vse proge bodo tokrat potekale po bližnjih zasneženih travnikih, ker je vihar v gozdovih čez. predvidene smučine podrl drevje. Proga na 30 kilometrov bo zaradi omenjenih težav in na željo nekaterih tekačev nekoliko krajša in speljana v enem krogu. Pri pri pravi prog je sodelovalo 350 krajanov iz Dupelj, Nakla, Strahinja, Podbrezij, Zej, s Kokra c in še iz nekaterih drugih bližnjih krajev. Prireditelj pričakuje v nedeljo okrog dva tisoč tekačev / (Jon-ni ske in iz ostalih slovenskih krajev. Vsi udeleženci bodo prejeli značko in nalepko z znakom teka, bilten in topli obrok, poskrbljeno pa bo tudi za zdravstveno in servisno službo. Najboljši v vseh devetih kategorijah bodo dobili kolajne in diplome, ki jih prispeva ZTKO Kranj J Gigantskega snežaka so v nedeljo, ko je naletelo i^eliko novega snega, postavili Bajželjnovi in njihovi sosedje v Stražišču na Je-šetovi 16. Niso ga delali samo otroci, tudi starejši so prišli zraven, postavili oder in gradili. Sneženi mož je bil namreč visok celih osem metrov, namesto klobuka pa so mu dali 200-litrski sod. Žal odjuga velikanu ne prizanaša. Ponižala ga je že za približno dva met ni, rc ho slo tako naprej, pa bo na njegovem mestu kmalu samo še ogromna luža. — Foto: F. Perdan mi, reševanjem, in drugih rešev (npr. reševanje akia čolnom . . .) <_b , ska reševalna služba K abij vlja odločitev Zavoda Koaa krat že četrtič zaporedoma ra takšen tečaj na Krvav med drugim Zavod za di nabavil minimalno opremo. Tridnevni tečaj je bil končan včeraj. V Šenčurju za dan žena Šenčur - V sredo, 7. marca, ob 19. uri bodo v šenčurskem domu odprli tradicionalno razstavo ročnih del krajank Šenčurja, Srednje vasi m tudi okoliških krajev. To je že pral tovrstna prireditev in vsaka od njih je bila kvalitetnejša m /a obiskoval ce zanimivejša. Osmega in devetega marca bo razstava odprta med 15. m 20. uro, desetega m I 1 m,.rc a pa med '.». m 20. uro. ifoiikoA tJcein bodo postregli / mam ■••■"< urtko l*>W m krompirjem v obli« ah po TRČENJU Sk. poZar ŠcnUirška goru Muh" '»godic (100.1) i/ Lenarta na Rebri M" v t""'k-28. februarja, oh 22 30 peljal iz ( ,,r* kelj proti Senturški gori. BU«U MJJ številka 12 na Šenturški gori je pri; peljal prehitro preveč po levi M'""1 ceste in zadel v traktorsko prikolic«', ki je bila parkirana na levi strani ce ste. Pri trčenju se je avto vžgal. Ja godic pa se je laže ranil. Materialna Škoda znaša okrog 100 tisoč dinar jev. ■ Deveti »Pokal S Na startu 1 j pionirjev iz [devetih drža ■ Škofja Loka - KoiMel m na Starem vrhu nad i že deveto mednarodne J nje pionirjev v alpskeJC' ■ nju. V soboto bo na sporni * slalom, prva vožnja sek*^ £ ob 10. in druga ob 12. ufi^ ■ dan ob 17. uri bo v špan*', g ni Roden svečana razg***j ■ zultatov, ki se bo nadJ_7 ■ zabavno prireditvijo, u* ■ bodo nastopili ansarobe ; » AndrejŠifrer, Milanka Ba"i ° Rado Casl. V nedeljo boN a rem vrhu še slalotnska 7 ■ prva vožnja bo ob 10. uri m ■ ob 12. uri. Na letošnjem tekmovtfn 5 boljših mladih evropskih? 9 valcev bo nastopilo 15(1 p*] 1 in pionirk iz devetih drža1 ■ strije, Belgije, Finske, Grd g lije, Madžarske, Poljske ' nije in Jugoslavije. Ns* smučarji, letos jih be I 60, so na zadnjih tekme***! segli odlične rezultate. S že četrto ekipno zmago |Jj S po uspešnosti izenač ■ ci, ki so bili najboljši ' ■ tekmovanjih- Pokrov ■ ga »Pokala Loka« je _ Kniona, poleg nje pa ser ■ podprle tudi druge d* Inizacije z Gorenjske in ii nv tekmovanje bodi' . smučarski delavci škOv*j| B Alpetoura, ki so si od let±'\ i je bil »Pokal Loka« p: redu, pridobili že tudi ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske