ovice. Izliajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo 1 gld., za jiol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise i)a uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., tr krat 15 kr. Gospodarske stvari. Zavarujte mlado sadno drevje pred poškodbo po zajcih. Sploli je preiioltro znano, da zajci v zimskem času kaj raili mlado sadno drevje poškodujejo, s tem, da og'ioiîajo lubad debel, [»ri visokem snegu še celo vej. Res, d.i [Kistavo imamo, katera veli, da mora najemnik lova po zajcih provzrořeno škodo plačati. Dostikrat je pa ravno najemnik lova tisti, kateremu zajci na drevju ikodo delajo. Pa reeimo, da poškodvani j>-oKpoiiar ni sam najemnik lova, in cia dabi posko.ltjo drevja po zajcili isti-nilo plaĚano, mu to, ako se drevje posu-i, pa5 malo aii nič ne zaleže. Na vsak naSiii kaže torej vsakemu posestniku Madiicga drevja, to pred po-škodvanjem po zajcih zavarov^iti. I/vrsi se pa to laiiko [la več nařinov, katere liořemo tukaj naěteti ter priporočati. 1. Dnbelca in najnižje veje nizkej^a drevja, obvežejo se s koruřno ali dru^o slamo. To delo je sicer nekoliko počasno, toda prav dobro je. Poslednje se po.'iebno zaradi toj^a, ker otivaruje debla pred tako zvanimi z m i z 1 i n s k i qi i ploščami. Zmrzlinske plo.^ře razodevajo se v tem, i)a se za-èiie lubad debel na južno zapadni strani su.^iiti, ter v podobi plo.ěč odpadali. Zmrzlinske ploíře pa ne nastanejo v najbujèi zimi, marveč sele prav pozno proti spomladi že, ko po lepi^m vremenu še hud mraz pritisne. Zato se ne sme z odje-manjem slamnatega ovitka prezgodaj priřeti, mar-vei kaže, pustiti ga okolo debel noter do ozelenja dreves. 2. Debelca se obdajo z nekaterimi mUdikami reiminja. Lovcem je dobro znano, da si zajec v če.vminjevem grmovju nikdar svojega ležišča ali loža lie išče, marveč da se ga bolj ko le mogoče ogiblje. In ogiblje ae tudi debel sadnega drevja, ako se okolo njih le nekoliko češminjevih mladik ali vejic v zemljo zatakne, ter s kako vezjo — beko — nekoliko k deblu priveze, da ga veter odpihati ne more. Tudi to delo ne gre niČ kaj luiro izpod rok, kajti češminj je bodeč. Pred t Žiga Bohinec. Torej iiidi to cvetko je nkniknil vihar! Torej tudi Tebe, /iga, ni več! Tako zdihiijem, tako zdihujejo z menoj stoteri, katerim si bil znan. Ti predragi iiaS /igal Pisati hočem o Tebi, ali raje bi jokal. Izgubiti prijatelja, prijatelja tacega, kakor si bil Ti — izgubiti tako rekoč pol svojega bitja, to je britko, prebritko! Pa bodisi. Prijateljska dolžnost mi veleva, da ljubim Dolenjcem, rojakom Tvojim, zapišem o Tebi ysaj nekaj besedij, dasi mi je pero preokorno, pisava neokretna, da bi mogel prav opisati Tvoje vrline. Žiga Bohinec je bil sin moža, sedaj nad osemdesetletnega starceka, ki pohaja iz vrle gorenjske preddvorske korenine. Mati, tudi èe živa, blizo oaemdesetletna gospa, je novomenČanka. Rojen 1. 1850 v Škocijanu, je zjedinjai v sebi gorenjske in dolenjske vrline brez slabosti, ki se navadno pri- pisujejo prvim ali drugim. Bil je dolenjsko mil, prijazen in vljuden ali ob enem kakor gorenjske skale trden, krepak in neupogibljiv značaj. Kedor ga je ))oznal, mi rad pritrdi, da ne pravim preveč. Ko se je porodil, mu je bil oČe organist v Bkocijanu pri vrlem župniku in slovenskem pisatelju, pokojnemu g. Zalokarju. Razmere tedanje niso kazale, da bi ostal oČe v službi, odšel je v Novo mesto, od iodi v Kostanjevico za uradnega pisarja. Kmalu pa je dobil poziv v Mokronog, kjer je ostal kancelist do svoje predobro zaslužene upokojnine. Pri slabih svojih denarnih razmerah je vendar vrli gospod izredil izvrstno devetero svojih otrok Priéal je to prav posebno pokojni Žiga. Nadejam se, da mi blagi starček ne bode hud, ako tu zapièem nekaj, kar je lahko pač t poduk mnogim. S pokojnim Žigo sta hodila o počitnicah po uradnih opravilih; — pa kaj jima je bil Često pogovor? Rožni venec, kojega sta po samotnih potih skupaj molila. In ko sem bil ua počitnicah pri Bohinčevej družini v Mokronoga, smo se pač mi mladi dosti smejali i Šalili, a sled- zmrzliiiskimi peg-ami pa éešminj debla tudi nič ne obvaruje, iii Žešminj se ne nahaja povsod. Odločno najboljši je nastopni tretji naiin zavarovanja mladega sadnega drevja pred poèkodbo po zajcih, in ta je: 3. Debelca se namaïe z mazilom, obstoječim iz apna, ilovice, volovske krvi ter straniSnega Idata. Iz teh tvarin napravi se tako gosto mazilo, da ga je mogoie se z řopom na debla namazati. Mazati se mora pa v vremenu, ko ne zmrzuje in ko tudi ne deïuje. Drevja, namazanega s tem mazilom, se zajec nikdar ne loti. To sredstvo je pa tudi hitro izvriljivo, varuje debla tudi pred zmrz-linikimi |>loŠiami in pomlađuje lubad drevja. Ono odpade na spomlad tudi samo, med tem pa se morajo slamnati ali pa čeĚminjevi ovoji proč jemati. Za to priporočamo to sredstvo prav toplo, tem bolj. ker tudi kaj malo stane. Ker že o mladem sadnem drevji govorimo, priporočiti hočemo Se nekaj. To je nastopno : Vsak gospodar naj pred zimo še okolo sadnih dreves zemljo prekoplje, tako da bode na jeden meter na široko okrog in okrog prekopana. To delo imenujemo napravo drevesnih sip, in je paè prekoristiio za raseo drevja. Ako je pa drevje slabe rašře, se mu tudi lahko li kratu pognoji s tem, da se vrhu drevesnih šip gnoja natrosi, ali da se z gnojnico polije. Posebno dobro uěinkuje gosta stranišna gnojnica. Sadno drevje hoře hiti tudi postrezeno, in v predstoječih vrsticah navedli smo dvoje del, kateri se smeta imenovati najpoglavitejiia v pridobitvi èvrsto rastočega, ter dobro rodećega sadnega drevja. Zato izvršujte jih vrli Dolenjci! Obdelovanje cepljenih trt po Rich-terjevem načinu v trtnici. Zadnjič smo opisali v „Dol, Novicah", kako da se ameriške kljnče jio Richter jevem načinu cepijo ali požlahtiiijo, ter kako po zlajsaneni Kich-terjevem načinu v trtnico ulagajo. Danes povemo naj se, kako se v trtnico vloženi cepljeni ključi oskrbujejo. Popolnoma jednako visoko v grebenih sè svižom zasuti ključi — zasujejo se le tri prste visoko — ohraniti se morajo pred vsem vedno jednako zasuti ali ogriijeni. Zato se mora po vsakem dežju, kateri sviš bolj ali manj od trt odpere, sviš z rokami zopet lepo pritegiiiti, loraj grebene popraviti. Dalje se mora tudi po vsakem dežju SVIŠ, katerega dež od trt sicer ne odpere, pač pa bolj ali maiij strdi — zbije — z rokami na vrliu ali slemenu grebenov lepo zrahljati, da pognaiiki cepičev lahko ven pribodejo. Za to skrbeti gre tudi še potem, ko so cepiči že ven pribodli, po-gnanke napravili. Isto tako gre vedno za to skrbeti, da .so grebeni popolnoma plevela prosti, in ravno tako jarki mezi grebeni. Kakor hitro po.stanejo poguaiiki cepičev le 10 centimetrov dolgi — visoki — morajo se že v prvič z tekočino modre galice poškropiti. Za to pa zadostuje tekočina, katera ima v sebi te jeden odstotek modre galice. Poškropiti se mora poznejli trte se tri do štirikrat, kajli isiina je, da peronospora trte v trtnici se veliko rajši in močnejSi poSkodje, kakor pa sicer kje drugod, lîrez Škropljenja uniči jih kar popolnoma. Kadar pognanki cepiČev že dobro veliko pM njič je dejal vsaki večer g. kancelist: „bom pa se jaz eno povedal." Pokleknil je ua to, molil rožni venec, mi mladi pa smo odgovarjsji. Ni torej Čudo, da je imel predragi Žiga tako globoko ukoreninjeno pobožnost. Pobožnost njegova je bila istinito prava, nehlinjena, vesela. Skazalo se je /lasti pri njem kot dijaku, bogosloven in duhovnu, kako istinita je beseda sv. Pavla : Pobožnost je za vse dobra. Žigo je res ljubilo vse; kedor ga je poznal, mu je bil prijazen; prijatelji pa so se čutili v njegovem obližju naravnost srečne. A ta pobožnost, ki je za vse dobra, je bila pri njem res studenec vsega dobrega, bil je mož okrašen z vsemi krščanskimi čednostmi. Ne maram jih naštevati, _ ker potem bi mi opis preveč narasel. Rečem samo tole: Poznal sem ga osem in dvajset let, pa nisem videl ali sliSal pri njem nikdar, kar bi. mogel grajati. Dijaki smo bili razposajeni, Žiga nikdar; dijaki^ so dostikrat v govorjenju nepremišljeni, polzki ; Žiga ni bil nikdar. Dijaki se zapozabijo zlasti ob počitnicah zvečer — Žiga nikdar. Ako je bilo kedaj kaj napačnega med njimi, znal je naš Žiga reč tako zasukati na dobro stran, da ni nikogar žalil, ali vendar smo mu dali vsi prav, ter se sramovali svoje nespameti. Pri vsem tem vendar ni bil nikdar pust, marveč vedno vesel; kot dijak se je celo rad zasukal v družinskem domaČem krogu. Ko pa je postal bogosiovec in pozneje duhoven, tu se je njegova pobožnost podesetila, po-stotila. Prva služba mu je bila na Dobrovi pri mojih rojakih. Videti ga pri altarju, na leci, so govorili ljudje le : to je angelj. Kedor ne verjame, naj poprasa na Dobrovi pri Ljubljani — dobil bode odgovor, ki bode več povedal o vrlinah pokojnega Žige, nego morejo te borne moje besede. Poznavajoč bogoslovce in mlade duhovne si je pokojni, nepozabni Krizostom izbral Žigo Bohinca za svojega kapelana ter mu kmalu — zlasti ko so oslabele njegove oči — izročil tajništvo. Ni se motil pokojni vladika; kajti če kedo, se je skazal on vreden njegovega zaupanja, Molčim o tem, kako je opravljal svoje uradne posle, ne visoko dorastejo, mora sft slemena grebenov lepo z rokami razbrskati, tako da, pridejo mesta poŽlahtni-tev Eia dan, da se zamore z ojstrim nožiřkom, vse iz cepiôev razteíe korem'nice gladko odrejati. Ko 80 koreninice porezane, oprniti se morajo trte zopet z odbrskaiiim sviňeiii. Da pogiianke cepííev veter ne polomi, morajo se povezati. To se stori najboljši na ta naiiti, da se na konceh grebenov in v gotoyih oddaljenostih tudi med tenai v sleme grebena kolifke zatakne, nate motoz napne, na katerega se potem pognanke z ralija likom ali kakim drugim vezilom priveze. Koncem mesca avgusta ali priiïetkom septembra porezati se mora cepiSem na uovo nastale koreninice isto tako, kakor se je to v prviè zvršilo. Ko mesca novembra trtam listje odpade, se izkopljejo. Pri tem gre kaj dobro na to paziti, da se jim tako zvane kronine korenine, katere se na najspodnejsem delu vloženih cepljenih kijuèev nahajajo, ne potrga, izkopane trte sku.sa se ko-iieino na to, so li cepièi k jiodiagi popolnoma priraščeni ali ne. Vse koliřkaj nepopolnoma zaraščene požlahtnitve je treba kar zavreli, ker sieer v vinogradu prav gotovo prej ali poznej obole ter poginejo. Mesta po/.lalitnitev biti morajo, kakor se rei'e, popolnoma zalita, ne pa deloma se uezaraířena, nezalita. Odbrane, popolnoma dobre trte povežejo se v butarice 100 komadov skupaj, in aH se koj v vinograd .sade, kar je odloíno najboljše, ali se pa za spomiadanjo saditev řez zimo sliranijo. Shranijo se pa čfz zimo najboljši na ta iiažin, da se v tako globoke jame položi, da jih mraz ne doseže, ter z zemljo zasujejo. bodem govoril, s kako ljuheznjivostjo je sprejet vsacega, ki j« imel kaj v èkoliji opraviti — vsaj sem bil dolgo njegov kolega — rečem samo, da je bil tajnik res mož, ki je znal moliati. Na prièo poklièmi lahko kranjsko duhovžĚino, povejte mi, kaj ste zvedeli od pokojnega Žige? Ni li znal skrivnost varovati? Da, z njim je pokopano mnogo, mnogo, česar bi ne bila zaklenila za svoje zobe marsikatera usta. Šibek sicer po natori, se je vendar v škofiji okrepil tako, da je bil primeroma krepak, zdrav mož; tudi obila pota s pokojnim knezoškofom mu niso škodovala. Knezoškoi" Pogaíar, èuteè bližnjo svojo smrt, je hotel zagotoviti blažemu Žigi lepo službo v Ljubljani, radi tega, in da bi poplaial njegove zasluge, ga je imenoval kon-sistorijalnim svetovalcem. Toda po njegovi emrti je prišlo drugače — paft je Bog tako hotel. Med vakaturo so poslali g. Žigo na najslabšo kape-lanijo v Ljubljani v Trnovo. Gospod ni nikdar tožil radi tega, bil je udan v voljo božjo, ali resnica pa je, da ga je peklo neizmerno — řlovek Kaj je noTega po avstrijskem cesarstvu 1 Na Dunaju je bil te dni katoliški shod za Nižje-Avstrijsko, katerega se je udeležilo jako mnogo katoličanov ; tudi nekateri Slovenci so bili zraven. Ta shod spriČuje, koliko so se razmere na Dunaju spremenile Pred malo leti bilo bi nemogoče tak zbor prirediti. Dunaj bo kmalo dobil vse drugo lice. V Istri je zadnje dni zelo vrŽelo zaradi dvojezičnih napisov, a sedaj se je že poleglo. Italijani so table z dvojezičnim napisom sicer odstranili, a vlada jih je dala zopet razobesiti. Seveda to Lahonom ni vseč, a ne upajo si narediti novega škandala. V državnem zboru so se baje že dogovorili o volilni reformi. Delavske zbornice, ki se bodo osnovale, bodo volile 23 poslancev za državni zbor. Da bi se pa volilni okraji bolj pravično razdelili, tega liberalci nikakor ne pusté, ker vedÔ, da bi potem zgubili mnogo mandatov. Na Mažarskem še vedno čakajo, da bi cesar potrdil proticerkvene predloge. A kakor se čuje, cesarju niso vseč. — Sin rajnega revolu-cijonarja Košuta roma po deželi okoli, da bi si pridobil zaupanje ljudstva. Obnaša se in govori, kakor bi bil že kak samostojen vladar. Da bi ga le ljudstvo res prav spoznalo, kaj išče in namerava I Kaj je novega po širokem svetu? Vseh svetnikov dan popoludne je umrl ruski car v Livadiji. Te dni so ga prepeljali skozi Moskvo v Petrograd. Naslednik mu je najstarejši je Človek, uda se lahko v voljo božjo, ako je je človek po volji božjej, ali da ne bi čutil, je popolnoma nemogoče. Sedanji knezoskof je napako brž popravil, imenovavši Žigo za podvodjo v semeniSču, ali bolezen je bila vže v njem, bilo je prepozno. Zdravil se je mož v Ljubljani, v Gorici ia Iki, pri Kneipu. Kazalo se je vže, da nam Bog ohrani drago življenje, pa motili smo se. Pomlad gaje vrgla zopet na posteljo; iskal je zastonj zdravja v lîoveredu pri sestri — prvega novembra je zatisnil svoje telesne oči, da vekomaj gleda neustvarjeno lepoto, za katero je delal celo svoje življenje. Vsi svetniki so ga k sebi poklicali. Mnogo si storil z» cerkev in narod, dasi si delal le tibo. Pogrešali te bomo. Žiga dragi, ali Tvoje kreposti bodo bodrile nas, da ostanemo Čvrsti v svojem poklicu. Ti pa, ki si primeroma mlad tako izvrstno dovráil svoj tek, prosi, da se isto zgodi tudi z nami, ki zdihiyemo Še t solzni dolini ! Dr. J. M. sin Nikolaj II., ki je star 2(> let. Pravijo, da bo vladal v istem duhu kakor tyejçov oie. Rajni car je bil star Že le 49 let, vladal je 13 let. Bil je sicer oster, a jako blag in miroljuben vladar, kateri je imel najveè zasluge, tla je olirani) mir in oiívaroyal Krropo [ired vojsko V Italiji HO jeli jako strogo postopati ïoper socijalietiřiia in jednaka društva. Nedavno je vlada vsa ra/.pHStila in prepoyedHla. S tem pa Ěe ni niž dosegla ; ako teh druítev ne l»o, bodo nasîala druga, liujša nego dosedanja. BreïboaWu, ki se vedno bolj širi, treba je konec storiti ; potem se ne bo treba bati hudega. Na Nemškem je nastopi! nov kancelar knez Hoheiilobe, ki je star že 75 let. Znan je ze iz pretekle dnbe kot Ittid liberalec. Najbrže bo V vladi precej po Bismarkovih stopinjah iiodil in zlasti Poljake zatiral. Japonci 30 v Korejski vojaki Kitajce popolno premagali. Temu je iiajveíí vzrok to, da se Kitajci vsake moderne iznajdbe branijo, Japonci pa 80 vojaitvo po evropskem naèiiiu [iresnovjili. Piše se nam; Iz Novega mesta. — Pomočniki tnkiijSiie knto-liske družbe so napravili 4. t. m. predstavo s petjem, ialjivo j^ro: „Čegava je žena?" in pa tombolo. Kakor po navadi, so tudi sedaj rešili pridni pomočniki svojo nalogo prav dobro Pevcev se nam je videlo nekoliko manj kakor prejšno leto^^ali peli ao izborno- Pri predstavi sta „Ukovec in „Žvižgovec", ki sta iniela poglavitni ulogi, bila prav na mestu ter vzbujala mnogo smeha. Tombola v spodnjih prostorih rokodelske hiše je privabila z lepimi dobitki precejšno Število igralcev, izmed katerih so bili vsaj „srečni" prav zadovoljni. Dohodek za hišo po prostih darovih je bil po-voljea. Sicer pa opomnim, da je bihi predstava manj obiskana, kakor po navadi poprej, dasi je diiištvo pričakovalo veČB vdeležbe, ker ima sedaj vftce prostore, lepai oder in radi letošnega iirezidavanja in predela-vanja krvavo potrebuje priliodkov. Iz Novega mesta. — Dostikrat se je vže povdar-jalo, koliko je nase mesto pridobilo v zadnjih letih. — Ctoíovo pa je ena prvih pridobitev bolnišnica vsmilje-iiih bratov v Kandiji. Bolnišnica ni važna samo za Dolenjce, marveč tudi za celo Kranjsko, reči smem tudi za sosedno Hrvatsko, A ravno to se mnogo, mnogo premalo premisli. V Ljubljani se je sezidala velikanska bolnišnica z deželnimi stroški. Koliko bode pa še stalo oskrbovanje, koliko bolniki, ki se ne sprejemajo zastonj. V Kandiji smo dobili bolnico zastonj, in bolniki — ako nočejo sami plačati — ne stanejo nič, ne sosesko, ne deželo, nikogar. Mar ne zasluži takov zavod vse podpore? vaaj vendar tudi usmiljeni bratje ali njihovi bolniki ne morejo živeti o zraku in vodi! Soseske dolenjske, soseske kranjske, koliko ste morale doslej plačevati domačim in tujim bolnišnicam za svoje bolnike ! Glejte, vse to Vam odpade odslej, ako se Vaši bolniki zdravijo doma. Se li ne spodobi, da „brate" vendar drugače podpirate, kolikor le morete? ali ne bi bilo lepo, ako bi oznanili, kadar pride usmiljeni brat pobirat darov, naj mu ljudje dajo obilo? Gotovo. Pa še nekaj. Pred novim letom bodete imeli račime za preteklo in pri-hodno leto proračune. Storite vendar dobro delo ; predlagajte gg. župani kakovo svoto za usmiljene brate v Kandiji! 10, 15 ali 20 goldinarjev od posamezne občine se pać malo pozna; ali če to storé vse občine dolenjske, bode vendar le «kupno usmiljenim bratom velika pomoč, Ne dajte se osramotiti Korošcem, ka-tei'i]i občine redoma poáiljajo svoje prispevke bratom v koroški Šent-Vid, Gospodje župniki, prosim Vas, opomnite ljudi na to, ker mnogi icnajo dobro voljo, pa ne znajo. BolniŠnioa je vrejena v vsacem oziru vzgleduo; bolnikom se streže bolje, kakor v kateri koli bolnišnici za plačilo. O tem se prepriča lahko vsakdo; o tem so se tudi res prepričali vže mnogi visoki gospodje — zlasti zadnji čas ob priliki preskušnje na grmski šoli deželna poslanca gg. Višuikar In dr. J, Vošnjak. Hvalila sta bolnišnico in nje vredbo v vsacem oziru. Dežela daje doslej letno podporo lOOO glJ., nadejam se pa, da bode v bodoče usniiijene brate razveseljevala % večim darom. To smemo pričakovati še tem bolj, ker nameravajo bodoče leto gg. bratje bolnišnico razširiti, kar jim bode pa mogoče le, ako dob(í kaj pomoči v.saj za bolnike. Zato prosim tudi vse rojake s|)loh, sezite nekoliko bolj globoko v žep, kadar pride usmiljeni brat pobirat darov. Dobro dfio storite in sicer celo za svoje rojake — Slovence. Tu naj ne bode razločka med doljnim in gornjini krajem. Gorenjci, dajali ste radi obilo za koroški Sent-Vid, dajajte Še raje za dolenjsko Kandijol Prijatelj usmiljenih bi'atov. Domače vesti. (Odlikovan) je načelnik okr. cestnega odbora v Metliki, g. Anton Prosenik, z zlatim križcem za zasluge; isto tako je prejel ministerijalni svetnik v poljedelskem ministerstvu, g, Ljudevit 1) i mi tz, rojen Ljubljančan in brat pokojnega finančnega ravnatelja Avg. Diniitza, vitežki križec Leopoidovega reda, (Sedemdesetletnico) obhajal je 11, t, m. v Nazaretu pri Mozirju preč. p, Bernard Vovk, Rojen je bil 11, nov. 1824 v Ovsišah na Gorenjskem, V lranči,škanski red je vstopil 29, avg, 1843. Od leta 1852—1854 obiskoval je ,s starostjo slov, pisateljev p. Ladislavom Hrovatom dunajsko univ^g. dokončanih študijah deloval je neumorno da^n^^iigsjfl gimnaziji koti in matematike, kakor tudi kot večletni^Tavnaifelj. Zadnja letá^il je tudi vodja frančiškanske gimnazije v Gorici. Lansko leto preselil se je v divno savinjsko dolino uživat zaslužen počitek. Na mnoga letalUil^^ivř ?5iC^^i- (V kmetijski bralnici) v Novem mestu se bode začelo z nedeljo dué 18, t, m. zopet redno poučevanje gospodarjev v naprednem kmetijstvu, in sicer od 9. dopoludne naprej. To nedeljo bode pouk o gnoju in gnojiščih. Vabljeni so vhí gospodarji, da se teli predavanj udeležé v obilnem številu. (f Umrl) je 11, t. m. veleč. g. Valentin Sežun, župnik v Dobrepoljah, v 85. letu svoje starosti. Tu je župnikoval celih 30 let. Poprej je bil nekaj let župnik v Šmihelu pri Novem mestu. Rojen je bil v Idriji, 1. t880 je postal knezoskofijski duhovni svetovalec; letos je obhajal demantno mašo. Bil je izvrsten zgodovinar. Naj v miyu počival iiir^Ti &sr,-- (-}- Umrl) je v bolnici v Grailcu gospwl Alojzij DereaDi, trgovec v Eeki, doma pa iz znane Dere-anijeve hiše v Žnžemberliu. Bil je sel v Gradec na kliniko zaradi bolezni v ušesih, ali Oj)eiacije ni [irestal. Prepeljali ao ga na domače pokopališče v Žužemberk- (V bolnišnici usmiljenili bratov v Kan-diji) se je meseca oktobra «7 bolnikov zdravilo; 23 ostalili od prejšnjega meseca in 44 je bilo sprejetih, vkup 67. — Od teli se je 34 popolnoma ozdravilo, Šestim zdravje zboljsalo in dva sta umrla. Oskrbovalnih dni vkup 8S7, pride na enega bolnika 13 dni. (Ameriške trte.) Kmetijska lodružiiica v Novem mestu oddala bode iz svoje trtn ce veČ Bto že cepljenih in ukoreninjenih ameriških trt najboljših vrst za tukajine kraje in nekaj tisoč necepljenih toda nkorenićenih ameriških trt Riparia portails in Enpeslria. Trte se boiio dajale le ètanom podružnice, ki ae imajo za nje zglasiti ustno ali pismeno zadnji ča.3 do 1. decembra t. 1. (Razglas.) V oddajo Tigradbe novega šolskega poslopja v Tribučah vršila s« bode zmanjševalna licitacija (iné 29. novembra 1894 ob 10. uri pred-poldne v Tribučah. Vsa zgradba cenjena je na 6283 gld. in je vložiti 310 gld. vadija pred licitacijo. Licitacijski pogoji, proračuni in stavbeni naôrti leže pri e. kr. okr, solskem svetu vsakteremu na ogled. (Podporno društvo za slovenske viso-košolce na Dunaju) je imelo 10. novembra 1894 obini ïbor in zabavni veňer. (Usmiljeni brat) iz Kandije pobiral bo tekom prihodnjih dni po Ljubljani in našem mestu milo-darov za bolnišnico v ICandiji, kterega priporoSamo, da ga obilno obdarite, ker gotovo vam je znano, koliko bolnikov preskrbé in z kakim vspehom jih oidrav-Ijajo. Opomnimo še, ila nameravajo nsmiljeni bratje prihodnjo pomlad svojo bolnicn še priziđati, ker v dosedanjo ne morajo toliko bolnikov sprejeti, kolikor jih prosi, in kolikor je potreba. Zidanje bo stalo ogromno svoto, in stavba se zamore le iz milodarov napraviti, toraj, kogar je Bog obdaril z premoženjem, naj nikar ne stedi pri tako koristnem zavodu, kterega blagoslov je tako očividen. (Nesreča.) Na ljubljanskem kolodvoru južne železnice povozil je vlak tam službujočega Viktor KnSarja, Iz lastne nepaznosti prišel je pod vlak in se toliko poškodoval, da so mu morali v bolnici obe nogi odrezati. (Ogenj.) V nedeljo 4. t, m. je pogorela na Gorenji Straži hiša Janez Darovca z vsem živežem in hišno opravo. Škoda se ceni na 880 gld. Zavarovan je za 500 gld. Zopet se je otrok ignil z žvep-lenkami. Pazite, pazite! (Mrtvega) ao našli v gozdu 4. t. m. kočarja J. Činkelna iz Kočevskih GrČaric. Našli so ga pri butari dračja s presti'eljeno glavo. Ali se je sam ustrelil, ali ga je k)b drugi, se m ne ve, (Nesreča na pasi.) V Sent Jurjii pri Mirni Peči pasli so otroci konec pretečenega meseca, in kar jih je zeblo, zanetili so ogenj. Veter je provzročil, da se je obleka sedemletne Marije Pirnar vnela in jo tako obžgalo. da je še tisti dan umrla. (Mestne svetilnice) od kolodvora do mesta so že v drugič pobite, brez da bi se posrečilo zločinca zasačiti. Umestno bi bilo, da bi občinstvo samo pripomoglo do poizvedeb. (Kako globoko gredó korenine.) Nekr osobenek v Šmihelu je s posebno pazljivostjo izrnval korenino podzemeljske kolerabe (kavlje), ki je merila celi meter in 65 centimetrav, ki je bila tedaj nad eden nieter in pol globoko! Iz tega se lahko razvidi, kako globoko se nase rastline vkoreničijo, ôe je zemlja dosti močna. Iz teg;a se pa tudi labko učimo, da je zemljo povsod, kjer je 1« mogoče, globokeje obdelovati, če hočemo poveksati dosedanje pridelke. („Glasnik") se imenuje nov slovenski časopis, ki bo glasilo katoliških slovenskih delavcev. Prva številka je izšla 9. t. m. v Ljubljani. Zunanja oblika je jako lepa, vsebina zelo mikavna in poučna. Izhajal bo vsak drugi in tretji teden v mesecu; naročnina za celo leto velja 80 kr. in se pošilja uredništvu, „Poljanska cesta št. 58, v Ljubljano". Časopis prav toplo pri loročamo, posebno delavcem! (Z ate jagode.) Zbirka basnij za slovensko mladino in preprosto ljudstvo. Nabral Anton Kosi, učitelj. Tako se zove mala 144 strani obsezajoča knjiga, namenjena pred vsem slovenskej mladini, da jej podaja v lepej obliki )ii4 mičnih basnij, zlatih naukov za življenje prav po besedi Slomšttkovej : „Resnica ljubi lepo obleko, da se je ljudje ne plašijo". Da, naši otroci bodo knjižico prebirali z ve.seljem in veliko koristijo — le preskrbite jim jo roditelji, oskrbniki, učitelji! Stane pri založniku Ig. pl. Kleinmayr u v Ljubi an 60 kr, po pošti 65 kr. (Nevesta Kristusova) ali podučna in molitvena knjiga za pobožne krščanske device. Poslovenil B, Bartol, je zagledala beli dan v 6. natisu. Pač ni treba pristavljati knjižici niČ druzega v hvalo, kakor le to, da rodia sedaj vže v šest natisih v veliko tisoč knjigah po rokah slovenskih devic. Kar služi še temu natisu v posebno hvalo, je dokaj čista slovenščina, ki se močno loči od prvih odtisov. Device slovenske, sezite po knjižici, dobite jo v katoliSkej bukvami v Ljubljani v usnje vezano za J gld. 20 kr. z zlato obrezo za I gld. 70 kr. Uazne vesti. * (Zobe dreti) z elektriko so začeli v Londonu. Pravijo, da se to zgodi jako hitro in skoro brez vsake bolečine, S to iznajdbo bo marsikomu ustreženo. * (V Aleksandriji) v Afriki živi okoli 4000 Slovencev, zlasti Slovenk v raznih službah. Doslej so bili brez vsake dušne pomoči. Letos je Šel doli pa-stirovat mladi frančiškanski pater Hubert Rant, rodom Gorenjec, Rožnivensko nedeljo je prvič slovenski pridigoval. Dela ima obilno. (Slavoloki iz kruha.) Jako dobro In praktično misel so imeli nedavno ineŠČani v Leeds-u na Angleškem, ko jih je obiskal vojvoda Joriki s svojo soprogo. Sklenili so narediti neobhodno potrebne slavoloke — iz krulia. In res so bili kmalu postavljeni trije krasni slavoloki, okolu stojala iz lesa in železa so bili izdelani iz ki'uha, to je iz kakih 6000 hlebcev. Ko je vojvoda odšel, so mestni reveži pojedli slavi'loke in je ostalo le drobno stojalo. * (K r a v a m m I e k a r i C a m) ne sineš dajati grahove slame, pa tudi ne mnogo ječmenove. Ravno tako za tAke krave ni na debelo zmlet bob, grah ali pa gi-ašica. Dobra krma za krave mlekarice so pšenični otrobi, posebno pa na debelo zmlet oves. ^ (Izseljevanje.) V južno Ameriko se je lansko leto izselilo iz naše države 3060 oseb. Mnogim pa se godi tam tako slabo, da bi radi prišli nazaj, ko bi le imeli za to potrebni denar. * (Koliko aeiižig:a]nic potroši na leto.) V Evropi vsak Človek povprek porabi 7 užigaliiic iia dan. Po sedanjfim številu prebivalstvu se portibi torej na (lan dve milijardi iižigíííiiic ali ua leto 730 milijard. 6000 užigalnic gre na jeden kilogram. Treba je torej 109-5 milijonov kilngiainov ali 40.000 kubičiiili nie-trov lesa za užigalnice, ki se porabijo v jednem letu. Fosforja se zanje porabi do 210.000 kilogramov. Če izračunamo vrednost les«, fosforja iii dela, se pokaže, da se izda v Evropi najmanj 147 milijonov na leto za užigalnice. * (Javne dražbe) rturovih kož, usnja in strojariikih tvarin bodo napravila ceaar,>fka skladišča v Trstu. Od meseca decembra po::ensi bo namreč vsiiko prvo sredo v mesecu, natančno ob 9, uri zjutraj taka dražba v pritlični dvorani borse. Veô o tem se izvé pri slavni „kupčijski in obrtnijski zbornici v Ljubljani". Smešnice. (Zvito vprašanje.) „Korliček, prijazni moramo biti do vsac^ega človeka!" — Tako, atej, zakaj ste pa potem vi in pa gospod učitelj proti meni tolikokrat neprijazna. („Draga ženka,) grem v gostilno, da se mej prijatelji kaj pogovorimo; prosim te pa, nikar me dalje ne čakaj, ako bi do desutih ne prišel." — „Le ne skrbi za mene; ako ne |jride,í do desetih domu, pridem te sama iz gostilne klicati." (Nepremišljena primera.) V malem selu službujoči samec pride v gostilno, ter reČe gostilni-carici: „Ilad bi k vam na obed hodil, ako mi boste dobro hrano dajali !" — „(iospod, poglejte moje debele svinje ; v štirnajstiii dneh boste ravno tako debeli, če boste k meni na hrano Imdili." (UĎeni star gospod), kije pa valed vednegA studiranja svojo zunanjost nekoliko zanemaril, pride v svoji zamisljenosti na ulico v obnošeni suknji z raz-paranim rokavom, ter je bilo tako na komolcu srajco videti. — Predrzni gizdalin ae mu približa ter mu reče: „Gospod, tu vam pa učenost vun gledal" — Stari gospod ^e ogkda in um odvrne: „Da, da go-spodič! Učenost gleda vun, neumnost pa notri." (Nenaravna smrt.) „Ali je vaš mož naravne smrti umrl?" — „Ne, gospod, umrl je z zdravniško pomočjo. " (Jetn i Ô ar) jiroti kaznjencu, kteri je bil že mnogokrat zaprt, in je sedaj zopet kazen prestal : „Hodi z Bogom ! Upam, da se ne bodeva već videla." — „Kako to, ali boste kam drugam prestavljeni?" Podporno društvo zh slovenske visokošolce na Dunaju prejelo jo sledeče darove: I.) Iz Ilirske Histri<;e goBpodu c. kr. sodniku Joaip Kovaču deset goldinarjev. Darovali fiu: G. Jusijj Kovać, C. kr. sodnik 3 gld. ; g. Rftlme Janko, c. kr. notar 3 jfld, ; Ter-bulioviiS 1)1. Evgeti, Bodnt pristav 1 gld.; Valeniič Ivan, velepo-«estnik v Trnovem 3 gld, — H.) Is Idrije poilal je g. stud. iur. Jakob Sedej dvajset goldinarjev 50 novĚ. Darovali bo: G. Joiip Sepetayeo, trifovec 1 g!,; g. .al. Lapajae, trgovec 1 gl,; gg. Pavel in Jauez Grudeu, posestnika 2 gld. ; g. Dr. Netufil, rudniški zdravnik 1 gld.; g. Dragot Lapone, trgovei; 1 gld.; g. Vaclav lîftlmioh, puStiiî uradnik I gld.; g. Dragotîn Šinkovec, eudni kanceiist 1 gld.; g. Leopold Urbas, upok. uradnik 1 gld; Neveïekdo kr. ; v5. g. Janez Bolt«, župnik na Ledinab I gbl.; Del. bralno druâtvo t Idriji oa. I. I. Kogej 10 gld. — III.) Iz Novega loeBta prejelo je druitvo po gosp. I. âefieku praV' iiiku na Dunaju, dva in šeitrtesft goldinarjev 50 novíÍ6. Dnrovali so eledeOi gusjiofije, gospe in gutpodičine: Mnt Avsenik^ posPBliiik &0 kr. ; AvgnutBele, puštni viiravitelj 50 kr.; Benkovii, ineHtui vik^rij 1 glii. ; J. BtTgman, lekarnar in pusestnik I gld.; Hruuner Faui, jiořeBtnica 1 gld. ; N. L'iu'lro, farinapevt M kr.j; dr. P. Delrmiiieficlii, priuiarij bolnice usm. bratov 3gld. ; dr. ťr. Detela, gliun. ravnatelj 1 gld.; K. TJolužalek, sodni pristav &0 kr.; Ivan Fon, gimn. pnilesor 1 gld.; R. Frank, kanonik 1 gld.; H. FrankoviČ, sodni piistav 2 gld.; dr. K. Gestrin, sodni svetovaleo I gld.; dr, J. GerdeSié, okrožne sodnije prednednik 5 gld.; dr. Grossuiann, Ddvetii koniiipijent 50 kr.; dr. S. Hrašovei;, sodni avskuhnnt Okr.: L. Hrovnt, imiir. c. kr. gimn prof. 60 kr.; A. ,]aru, trgovec iii piwpsfiiîk 1 gld.; Tr, Jera,j, ptiiiii, profesor 1 gld. A Kastelic star., pj^estnik ,<0 lir.; A. Kos, jiosestnik in gostilničar 1 gld: Fr. K»v!ić, posestnik in gostitiiiiar 1 gld,; Ana Majar, vpravitei.iioa 50 kr. ; Majzelj, posestnik in gostilnii^ar (Bela cerkev) BO kr. ; dr. Marinko, gimn. profesor in kat^bet 3 gld. ; J!. M oil ar, posestnik 1 gld.; neimenovan gospod Igid.; A Olilak mlajS,, trgovBi: Ú0 kr. ; A. Panier mlaji., trgovec 1 gld ; A. Panser star., trgovec 1 gld.; Paviek, posestnik 1 gld,; Fr. Perko, župan 'n trgovec 1 gld.; I Piče) ] gld.; ^gur A., žuiinik (Bela cerkev) řO kr. — IV,) Iz Postojne pořilal Je gospod Peter Kraigli er, trgovec petdeset goldinarjev, kutero svoto so dnrovali sledeči rodoljubi: g. I. Kultiu, trgovec 1 gld.; g. dr. Iv. Eržen, okrožni zdravnik 5 gld.; g. F. Gaspari, c. kr. itivimizdravnik 1 gld.; g. Peter Krniglier, trgovec 1 gld.; g. 1. Lonrar 3 gld.; g. dr. Dr. Troo, odvetnik (letos žo liriigi dan gld.; g. R. Šeber, tiskar I gld.; g. dr. Jul. Kotsiinutli. C, Itr. okr. zdnivn. ] gld,; g, F. Jurca, trgovec !> gld.; g. A, Ditrud), trgovec 1 gld.; g. niarkij Frd. Oozisani, C. kr. okr. glavar I gld.; g, V. Parma, c. kr. okr. komisar I gld.; g, K. Scbivabe. c. kr. giizdni kom. 1 glil.; g .1. Růžička, višji geometer l gld,: g, F. Arko, posestnik 1 gld.; g. Al. Burger^ posestnik 1 gld.; g F. Vićič, žnjinu 1 gld.; g J, Jež, posestnik in trgovec 1 gld.; g. A. Vodopiveo, c. kr poStar 1 gld.; g. G. Oinalien, notar 1 gld ; g J. Orešelc, c. kr. komisar 2 gld.; g. Al. Kraigher, trgovec 1 gld.; g. J. iJekleva, trgovec lu gld.; g. Joa. Inocente, trgovef 3 gold ; g. PriniožiS, iiiitelj 1 gold. — V.l Slednjič »10 darovali: G dr. 1.'. Leinež. advokat v Slov, Bistrici 3 gld.; vč. g. M. Šinid, župnik v Solčavi (letos že drugi dar) 4 gld.; g. Adolf Slnga v Klanjcu 3 gld.; g. Val. Oblak, o. in kr, nadporočnik v Pilltnii Sirld, ; g. Fran Pef.nik, voditelj bolniške lekarne sester Elizabetlnk na Dnnajii 3 gld.; g. Krist, Radlslovič, posesmik v Mildlingu 'i gld ; g. Fr. SvetiC, vzgoje-vat.oij na Dunaju 3 gld.; g. dr Mat. Velca, e. kr. komisar pri ravnateljstvu poitne bratiilnice na Dunaju 3 gld. Vsem imenovanini nabirate'jcni in darovalcem bodi ierečena iskrena hvala za toliko blagodušnili darov. Bog plati! — Dalje darove sprejema vi. g ilr, Fr. Sedej, c. kr. dvorni kapelan in ravnatelj v Aiigvištineju na Dnnajii I. Angus ti nerst.rasse 7. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu: Doneske za mesec november so dali: Gospa M. SuIiaĚ 1 gld., g. prof. r. Fon 1 gld., g. prof. dr Painer 60 kr., g. ravnatelj dr. Fr. Detela 2 gld. 50 kr., g. dr. Defraneescbi ita oktober in novenilier à 1 gld 2 gld. — Drugi darovi: G. Nik. Križaj, župn, 5 gld., g. nadučitelj JeHSe ij gld., Odstop od pravde po g. S. 6 gld.. Neimenovan duhoven 10 gld., g. Ivan iliilleT, kapelan 'J gld., g. Tom. Vari, kupi. 1 gld. 60 kr, Jestvine so darovali: G. l'ozina iz Kandije zelja, g. Jbtc Ant , krompirja in zelja, g. KlemeuĚifi Fr., krompirja, korenja iu salate, g. kapelan iz Dolenjskega 10 mernikov pšenice, g. župn. Andr. tresenj 4 mernike pseniee, g, J. Mogolič krompirja, Tepe, zelja in fižola, g. A. Kos zelja in repe, gospodična Nežika lïoiué žeuoftt, vina in platna, g. Fr. Pintar iz Kandije fižola in repe. V zadnjem izkazn vrinila so je neljuba pomota. Naj glasi: Gospod žitpnik Milia Bogolin liraniluo knjižico s SOO kron ne pa 620 gold. Bog plati vsem blagim dobrotnikom prav obilo ter obudi je novih. Trideset mladili ust nekaj pojé, gg. mojstri pa tudi ša Sakajo na nekt^ stotakov. Nafielnik. Za kapelo Božjega groba so darovali: (ijspod Stupica, župnik I glii.; Ivmia Kumi» 1 (fld.j g, žnpau Perk:i7-l) Velika množina (lohro;^a krompirja in uuii l«pa iiaiui/liii Jaholkii so na prodaj v {^raj-èèiiii „STlílKU« ' (22t-i) Dné 19. novembra t I. dopoludne od II.—12. ure, bode v notarski pisarni v Rudolfovem pjf javna ilražba ua 5650 gld. cenjene Boiimove liiše stev. 210 s pritiklinaiiii v Rudolřovpm. Dr. Albin Poznik, (914—2) C. kr. notar. Kovaškega učenca, kteri je primerno trdnega zdravja in lepega vedenja, sprejme takoj v podnk Janez Sobar (ai0~2) v Toplicah pri Novem mestu. (JI 8-2) •MMSSm Posestvo pri Samoboru, pod trg spadajoče j« na prodaj. Hiša z gospodar.skim poslopjem — hiša in lilevi zidano; k i emu 3 njive, travnik, 2 vino- ^ grada, zdaj od filoksere nniČena, vrt a sadjem, ij pašnik in íioata bukova in kostanjev«, skoraj Uj večina arondiraiio, skupaj 15 oralov, ne iz |J|J proste roke za 2500 gld. proda. Polovico skupuine bi se moralo precej, a polovico pa po dogovoru tudi v letnih obrokih plačati. Posestvo je posebno za vinogradarstvo in živinorejo ugodno. Dopise in poizvedbe sprejema lastnik J u 11 k O K1 e s ř 1 č, Gradišće 8., Samobor na Hrvatskem. Ziiiui se hli/:i ! F. S. Murgelj v Rudolfovem na Ljubljanski cesti priporoča svojo veliko zaloga vsakovrstnega suknenega blaga, Jagerndorf-skih, Brnskili tkatitn, lodna, mudercov, mufov iu kožuhovin. Dalje ima veliko zbirko velicib in bertinakih robcev, kakor tinli mnogovrstnega manufakturnega, in vse k oblekam potrebne opi'Kve. Priporocujem se vsem, kateil hočejo dobi'o, ti-pežno blago po nizki ceni imeti. Ziinu se (»ližu! ess act » P. Bp Ï katera je že kot taka služila, sesprejmena deželo, Nemàèina ni pogojna. Ponudbe pod Š., na uredn. „Dol. Novic." [220-2] na Galierji je na proílaj zaradi oslabirilost.l gosijodarja. Isto obstoji h zidane hiSe in gospodarskimi poslopji, sadnega vrta, njive kosenice iu hoste. Lahko se redi petero glav govedi. Več se izvé ravno tam pri lastniku Janez Ito^ič, (209-2) Gaberje, jioSta Bnisuice. Posestvo xxa prodaj, obstoječe iz zidane hise in potrebnega gospodarskega poslopja, v lepem, dobi'em stanu, Veliko lepega gojiida, dobre njive in travniki, vsega v obsegu čez 30 oralov. Polovico cene lahko v zemljišču o.stane. Več pove lastnik Janez Gorenec, (2!3 —2) Brezovega pi'i Uaddci k. if. 2., poUa Eaka, Josip Lorber-jeva «zazelezoitaine, io to« za stro e vliva iz železa in kovin vsaktere zmesi, vse predmete za zage, mline in druge potrebe; napiavlja cele transmisije po najnovejših sistemih itd. — Posebno pa priporoča svoje traviiifike brane, katere do sedaj v praktični rabljivosti in nizki ceni (mala bvana stane samo 26 gld., velika pa 32 gld ), ae noben izdelek te vrste ni prekosil, (U6—4) Noromeito: OdgoTorni nradnik lotip Benkovié. — Iitlajatelj, iklužiuk íd túkM J. Knjao.