Štev. 91
TRST. v četrtek I. aprila 1909
Tečaj XXXIV
>■ -JI «1 !H»F Uf i I-.MP n,?*'


IZHAJA VSAKI BAN ——
skM »k Miljah In praznikih eb 5-, eb ponedeljkih ob 9. zjvtrs].
itev. se predajajo po 3 nvć. (G stot.) ▼ ocnogik ^rjgtcikrazh ▼ Trstu in okolicu Gorici, Kranju, St. Petro, č uiojni, Sežani. Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdor-Dornbergu itd. Zastarele ItcT. po 5 nvč. (10 stot.). rjnu.ASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Hrokoati 1 Isfaaa. CEN K : Trgovinske in obrtne oglase potit mm, «£XHtaica. 2aJwrale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ob. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak* v-Ž&rljnA vrata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, nsj-pa 40 »t »t. Ogli.se sprejema In se ratni oddelek uprav« — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*.
CHastto
«n>t> &ABOČMINA ZNAŠA
■» vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na a*
ročbe brex do poslane naročnice, se uprava ne Mira. KvoĆBiM u M««2jiik« lUu}» jsarsOBTT' atan* : mJ»>
——- Utea k s-ao, pel leta 3 SO —— -▼st-dopisi saj se pošiljko na uredniatve lista. NeSraatee-vasa pisma ee me sprejemaj« ia .ekopfel b* se vračaje.
ffni nT lini.n^lass ...........i ijnju pošiljati na upravo lisU
BSZSŠKfO: eOca Gieriio Galatti 18 (Nartfnl dan) Ssdajatelj ia odgovorni urednik i :PAN G O BINA. Las&aG?
lista „BdmeflT*. - Natisnila tiskarna ko*sorcij-Msta MEdinost- v 'Bratu. uL Giorgio Galatti fet. 18. Mte*.tir»riM?nl uhu It 841 652. TELEFON SL 11-57
Brzojavne vesti.
Kazenska razprava »icinski.
LVOV 30. — Kakor poročajo listi, je svetovalstvona zbornica tukajšnjega deželnega sodiSča odbila vlogo branitelja Sicinskeea (morilca gaiiškega namestnika grofa Potockega), s kstero je zaprosil za zopetno odložite? razprava, ki je določena za jutršnji dan.
Kralj Edvard na Španskem.
SAN SEBA3TIAN 31. Angleški kralj Edvard je dospel sera ob 2. uri popoludne. Kralj je obedoval r gradu Miramar. — Saitanek s španskim kraljem je bii prisrčen.
Dunaj 31. — Danes* je bil dr. Lueger Bedsaič izvode:: dunajskim županom.
„Veleizdajniški" proces
v Zagrebu.
Zagreb, 30/3.
Klevete d.ra Fried»unga so izzvale v vr»tah vseh pcštrno mislečih Hrvatov največe ogorčenja in indignacijo. Dr. Friedjung hoče biti historik. A pr?o svojttvo, ki se je mora zahtevati ravno od histerika prej, nego od v^sccga druzega, je objektivnost, pravico-ljubje. Ra^no bitt?:ik ne smo pokrivati niče»ar z avtoriteto E7ojega imena, kar nima dokumentirano v roki.b. Histo:ik mora beležiti dokazane dogodke in jih koncentrirati na podlagi Lvojega znanja, ne sme jih pa zvra-čati ali celo — izmišljati. To pa je ravno storil fa nemški historik dr. Friedjung. Obdolži je nekatere poslnnce hrv.-?rb?ke koali-c „veleizlaialake" propagande, a ko je bil pobran. n*j prida z imeni na dan, začel se Te umikati na način, ki jecaravnost nevreden u^enic-ka. Izdavil je, tožite me, potem pridem se avojim icaterijaloni pred sodišče ; ob enem pa noče imenovati imen in jemlje e tem obrekovatCcin možnost, da bi ga tirali pred sodišče. Izgovarja se, da noče dajati državnemu pravdaiku materijala za proganjanje dotičnih poslanca7 krvateko-srbske koalicije. Ulici torej še nekako obzirnost in nobieso. Ali ta manever ie izpodbit po izrecnem pozivu prizadetih, da ne treba imeti nikakih obzirov. Sicer pa se niti ne zahteva od niega, da pride z dokazi na dan, ampak zahtevajo 83 le imena. A ramo teh noče dati. Jasno je torej, da Ee boji sodišča. S tem pa jemlje dotičaikem možnost obrambe.
Takon «o ti Nemci, pa naj bodo že navadni politčni hujskači, aii pa — historiki. O postopanju d.ra Friedjunga se more torej reČJ, da je nevredno ne lo učenjaka, ampak tudi poštenjaki. A kar nam fc&že njegov čin še v posebno gidi luči. je dejstvo, da ee je tako ravnal po naročilu mogotcev. In omenimo naj mimogrede, da »o smatra d.ra Friedjunga posebnim zaupnikom barona Aehrenthala, ki da je — tako se govori — s to Friedjuogovo kleveto hotel nekako opravičevati svojo balkansko politiko !
(20. dan razprave.)
Pred^dnik je otvoril razpravo ob 9. uri. Toženec Širno Živković je izjavil dalje, da ni bil z amerikanski mi Srbi v nikakih zvezah. V Belemgradu je bi), aii pomisliti treba, da jo bil tudi državni pravd-Lik Accurti že večkrat tam in da ima v Belemgradu, posebno pav « r b 9 k i vojski, mnogo sorodnikov, N.kdo pa ne toži državnega pravdnika radi veleizdaje. Vse delovanje srbske e&mostalne stranke, in 6p!oh delovanje mlajše generacije Hrvatov in Srbov, se osredoteča na kultu-rednem in gospodarskem polju hrvatsko-srbskega naroda. „Z velikimi državnepravnimi
PODLISTEK.
Z bombami za svobodo.
Povest Iz ^makedonskega življenja. — Piie Niko Nlnld.
Ko je Nail-efendi prečital to pismo, je je zopet zložil, se nasmehnil ter vprašal:
Torej to pismo te je tako razburilo ? Husejnbeg ?
Moreš si mialiti, efendi I Oprosti Husejc-beg! A jaz mislim, da Selim-paša s tem pismom vred ni toliko vreden, da bi te ti radi tega razburjal.
A Selim-paša je eden prvih svetovalcev p adi šaha !
Je, še danes, a ne bo več dolgo. Kako misliš ta, efendi? Ali nimamo jutri posvetovanje, kako bi se iznebili teh paš, ki nam pijejo kri in se
problemi se ne bavimo 2e zato, ker njihova rešitev ni od nas odvisna." — Votaut Kušt je atavil neka vprašanja o različnih pričah. Toženec: „Po ligurijaneki morali je celo kriva prisega dovoljena." Državni pravdnik Accurti: Iz viega vašega delovanja je vendar razvidno, da ste „velikc-srbski agitator". Toženec: Ako hočete, srbski agitator, ne pa velikosrbski in to je razlika. Državni pravdnik Accurti: Zdi se, da ste učili narod, naj vsklika : Živel kralj Peter ! Toženec: „To ni res! Jaz bi tega n* storil že rsdi tega, ker bi bilo nesmiselno. Mi „mladi" nismo nikaki fantasti in ne gradimo na fantazijah, ampak na realnih tleh. S:'c3r pa je jako čudno, da po glasom obtožnice „pojavi" veleizđajniških tendenc ▼ vseh okrajih isti. V obtožnici je rečeno, da te tendence prihajajo od spodaj, iz naroda. Jaz pa menim, d a je ravno nasprotno. Prišle so od zgoraj; v narodu jih sploh ni bilo." — Predsednik mu je prekinil besedo. — Toženec : „Jaz bom še govoril ote m, povodom dokazovanj a." Toženec je govoril dalje o slogi med Hrvati ia Srbi. Bil je on s sotožencem Bekićem prvi, ki je v Dvoru razobesil hrvatiko zastavo. Državni pravdnik Accurti jo citiral na to iz obtožnice pretvezni govor poslanca Pribičević^, ki ga je baie imel ca nekem shodu v D ?oru. Branitelj Valenteković (Hr?at): Saj to ni vse nič re3. Pribičavic ni rekel tega. — Državni pravdnik Accurti: Kako ne ? — Branitelj Valenteković : Jaz sem bil tedaj navzoč. Na nadaljevanju je prišlo opetovano do ojstrega prerekanja med državnim pravd* nikom in tcžencem. Toženec je slednjič vzkliknil razburjeno in s povzdignenim glasom : „Ni in ni res, da bi bili mi v zvezi z Belimgradom. Ako bi bilo res, bi jaz tudi pripoznal." Sicer pa ne umeje toženec tudi tega, kako se more pripisovati njemu krivda na širjenju Srbov. „Saj jih jaz nisem naredil." (Hrupna veselost). Za trenotek sta govorila tcžanec in državni pravdnik hkratu, kar je vzbujalo vihar vsseloati. — Državni pravdnik Accurti: Gospod predsednik, disciplinirajte tožence! Predsednik ie dal tožencu ukor. Državni pravdnik Accurti smehljaje: „Nu, n9 bom va* vpraSeval po ničemer več 1" Toženec se je poklonil pred državnim pravd-nikom in se je obrnil do braniteljev, kar je državnega pravdnika jako razburilo. Skočil je po konci in zakiical: „Toženec me smeši. Poklonil se je ironično. Jaz sem tu zastopnik državne obla«ti in ss ne puščam žaliti." Senat je sklenil na to, da se toženec kaznuje s 24 urami temnega zapora in trdim ležiščem.
Na vprašanje branitelja dra. Lukinića (Hrvata): je izjavil toženec, da v okraju Dvor ni nikakih nasprotstev med Hrvati in Srbi. Branitelj dr. Lukinić: „Torej nasprot-stva niso prišla tako daleč, kakor med nami Hrvati, ki se moramo oborože-v ati z re vol ver j i p r o t i F r a n k o v i stranki!" Branitelj je vprašal na to toženca, da-li miiili in kako si predstavlja, d a se srbski grb, uvezan v dekliško srajco, more popularizirati (!!), kakor to trdi obtožnica. (Veselost). Na na-daljna vprašanja branitelja je cdgovoril toženec, da ni nikdar čul o kaki prepovedi kupovanja ali prodajanja slik kralja Petra. NaglaŠal je dalje čudno logiko v obtožnici, v kateri je rečeno, da Srbi Hrvate b o j k o t i r a j o i n k j e r ne delajo tega, so opuščali to z namenom, da prevarijo Hrvate!!
Predsednik je odredil 7s uren odmor.
Popavzi. — Na nadaljna vprašanja branitelja dra. L u k i n i ć a je odgovoril toženec, da so se ravno poslanci srbsko-samo-stalne stranke v hrvatskem saboru in ograko-
bogate ob žuljih naroda. Ravno Selim-paša bo eden prvih, ki odlete. Hvali Allaha, da ti ta človek ni postal zet!
Husejn-beg si je jezno grizel brke ter mrmral pred-se:
Ko bi bilo samo to! Stotniku je zaigral krog usten lahek, skoraj ironiški smehljaj.
Selim-paša ti je obljubil naslov paše, kaj ne?
A kako zaaš to, efendi ? Stotnik je zurgoil z rameni ter opomnil: Vidiš, da nam ni nič tajnega, da doznavamo vse, kar ae dogaja ▼ Stambulu, in i trdi to, kar bi te imelo šele zgoditi. Sicer] ti pa zagotovilom, da postaneš paša prejel nego se mesec dvakrat spremeni. Ti mi to zagotovljaš, efendi? Da, Husejn-beg, jaz cem le siromašenj jusbaia (stotnik) padi šahove vojske, a za: nekaj tednov bo pri nas veljal en jnsbaša| več, nego kdo onih, ki se grejejo danes ob žarki milosti, prihajajoče iz Udiz-kioska. Evo ti moje roke! Govoril sem, Husejn-beg 1
Husejn-beg« se je ob teh besedah stot-
hrvatski zbornici odlikovali v boju za pravice kraljevstva hrvatskega. Daš j o ie rekel, da se mu zdi j*ko verojetno, da so si priče same pisale grozilna pisma. Neki tak človek se je nedavno temu obesil, ko so ga zalotili pri tem. Branitelj dr. Lukinić je pokazal med drugim neko vojaško pozivnico, na kateri je tekst označen kakor nemško-s r b s k i ter je izpolnjena s cirilico. Zahteval je, naj se ta pozivnica, izdana od vojaške oblasti 1. 1909, priključi aktom. Daije manifest Nj. Veličanstva Frana Josipa, I. od 15. decembra 1848, pisan v cirilici. Razun tega je zahteval čitanje nekaterih mest iz znanstvenih del. kjer sta dokazani starost in raba cirilice. Na predlog drž. pravdnika je p.ecat odklonil te predloge. Po nekaterih vprašan;ih braniteliev dra. Valentekovića in dr?. Petranovići* (oba Hrvata) ie predsednik odgodii razpravo na jutri ob 8Vi uri.
ZAGREB 31. (Ogr. biro). Danas sta bila zaslifiana obtoženca Živković star. in vpokojeni gozdar Zunić. Način njune brambe ae krije večinoma z onim že zaslišanih obtožencev. Oba sta tajila čine, katerih se jih obdoižuje.
GOVOR
posl. d ra Otokarja Rybara na volilnem shodu pri Sv. Mariji M. Spodnji dne 28. marca 1909. (Konec).
Volitve v občinski svet in deželni zbor tržaški.
Bližajo so volitve v občinski svet, oziroma deželni zbor tržaški. Vršile se bodo po priliki v mesecu juniju ia aicer na podlagi novega volilnega reda. V boj stopi več strunk. Tudi đocijalua demokracija. Ta bo gotovo vodila •vojo velilno agitacijo posebno skliceraje se na svoj program. Nu, treba vedeti, da programi bo navadno sploh dobri in lepi. Ali stvar postaja drugačna, ko treba program spreminjati v dejanja. Vprašanje je, da-li dotična btranka tudi praktično izvaja svoj lepi program ? So li socijalni demokratje, doane^ši do moči. tudi izpolnjevali svoja obljube ? Vi ?si veste, kaj ia koliko so obljubljali vsega. Kje so ostale vse te obljube ? Celo posebno brošuro so izdali, v kateri so pred zadnjimi državnozborskimi volitvami obetali volilcem zlate gore, raj, nebesa na tej zemlji. Trdili so naravnost, <2a socijalna detuokraciia je — kruh ! Take obijube so dsiaii v govorih, na shodih, po listih.
In volilci so jim res izkazali čast iu jim poverili zastopstvo svojih interesov. In vapehi tega zastopanja. Ni jih. Ali jaz nikakor ne dolžim njih, č? niso izpolnili, kar so obljubili. Je pač tako, da tudi oni nimajo moči, da bi izpremenili obstoječe socijalna ia gospodarske razmere. To pa moram reč: : nikdo naj ne obljublja več, nego ve, da bo mogel izpolniti. Oni pa so stokrat več obljubljali, nego so mogli imeti nade, da tudi izpolnijo. Zato jih grajamo.
Na to jo govornik — slično kakor že na shodu v Rojasu — dokazal drastično in na podkvi dejstev, kakov kontrast je med nekdanjim kričanjem sccijalistov proti vsemu obstoječemu socijainemu in državnemu redu, in med postopaujem njihovih poslance? na Dunaju ia je nadaljeval:
Doma je lahko kričati, obljubljati, rušiti preštele, ali tam gori na praktičnem delu mora vsakdo računati z razmerami. Tako so tudi socijalni demokratje postali iz levov krotke ovčico. Govori se celo, da so celo postali — kakor kaže glasovanje o proračunu — n&jzve-stejši podporniki vlade.
Mene le veseli, da so tudi socijalisti iz-previdili, kako se treba prilagodjati razmeram. Zato naj pa tudi oni ne zamerjajo nam, č e
malo obljubljamo, a storimo, kar je v naši moči.
Jaz nisem delal volilcem nikakih ve<ikih obljub, ker vem, kako težko je kaj doseči, posebno pri nas v Trstu. Na magistratu dovoljujejo kaj vsakomur prej, nego nam Slovencem. Jaz sem vedno obljubljal in vedno obljubljam tudi danes le to, da bomo z vsemi svojimi silami branili vaše interese, da vsm bomo skušali koristiti, da b^-mo protestirali proti krmct»m, da povzdignemo naše ljudstvo na višo stopinjo v kulturnem in gospodarskem pogledu, da bo tu naša zastava iatotako tako spoštovana kakor vsaka druga! To obljubljam in nič več.
*
Ker se ni nikda več ogla3il za besedo, je predsednik Miklavec zaključil zborovanje z navdušenimi besedami, s katerimi je izvajal z
Čuli ste prekrasno poročilo našega poslanca. Povedal vam je, kako težko pozicijo imajo naši poslanci na Dunaju. A ne smete pozabiti, kake sitnosti in skrbi ima poslanec tudi doma. Vsprejemati mora razne želje in poročati na shodih volilcem, kakor se je kaj ?go-dilo n. pr. danes na toli poučea način. Takih poročil nismo bili poprej navajeni. Radi tega pa ne dolžim nekdanjih poslancev. Bili so pač drugačni časi in druge raimere. Duh ča»u je bil tak, da poslanec ni čutil potrebe, da bi redno poročal volilcem o dogodkih. A tudi ti poslednji niso bili tako zreli, da bi zahtevali kaj tacega od svojih poslancev. Ali časi so se spremenili in mi smo napredovali. Volilci zahteva jte danes, da je poslanec v kontaktu žnjimi. A mi moramo biti hvaležni svojemu poalancu, da tako spoštuje to žetjo volilcev. Vem, da govorim iz srca vam vsem, ako mu tu v imenu nad vjeh izrekam zahvalo in popolno zaupanje z željo da bi nas zastopal šo mnogo let.
Kar se tiče predstoječih volitev, nagibam samo; pripravimo ^se dobro, da ohranimo s*ojo ča-;t, kakor r.mo jo doslej vsikdar. Toda povsoii treba voditva iu zato se bomo tudi to pot strogo ravnali po navodilih našega političnega društva, ki že vrsto let tako spretno in vspešno vodi našo borbo. B g živi našega poslanca, Bjg živi naše zavedaš voiilcs ! !
DOGODKI NA BALKANU.
SRBIJA.
BEL1GRAD 31. Čuje *e, da so časniki drugega kavalerijskega polka v Kraljevem brzojavno podali kralju ostt.vko s motivacijo, da hečejo zapustiti arm-.do 7aled nesUvuega zvršetka bosanske krize. Tudi iz drugih posadk je pričakovati ostavko častnikov.
BELIGRAD 31. Tukaj zagotavljajo, da odpotuje princ Jurij ša v tem tednu v Rusijo, kjer ustopi v neki ru3ki polk.
Novi srbski prestolonaslednik.
Minolo nedeljo je izdal kralj Peter, kakor smo že poročali, proglas na srbaki narod, v katerem pravi, da je bila odpoved princa Gjorgja na pravico do ptestolonasied-stva vsprejeta in da je bil drugi sin njegov, princ Aleksander, proglašen srbskim prestolonaslednikom. — Prioc Aleksander se ie rodil na Cetinju dne 4. decembra 1888; v drugem letu svojega življenja je izgubil avojo mater Zorko, rojeno princesinjo črnogorjko in hčer kneza Nikole. Ko se je pozneje knez Peter Karagjorgjević — sedanji kralj Peter — spri s svojim tastom, črnogorskim knezom, je odšel * Cetinja v Ženevo, kamor so kuiaiu za njim priSli tudi njegovi otroci. Taru v je j princ Aleksander obiskoval gimnazijo. Iz Ženeve je odšel s svojim bratom Gjon»tem v Petrograd, kjer ga je car Nikolai v*p:ejel v kor pažev. Tamkaj je nadaljeval s »oje nauke.
nika razjasnil obraz, in z veseljem je vspre-jšem govoru ter se jim zahvalil, ker so se jel ponujano mu desnico.	i odzvali Bjegovemu pozivu.
Polagoma so začeli prihajati že zvečer j Ali on ni bil govornik ; to se pravi, da ni bolj oddaljeni agi in begi, ali novoprišleci soj imel nikjer prilike, da bi se izuril v govor-dohajali vso noč.	: niški umetnosti. A po naravi ie bil obdarjen
Uglednejfii iz-med teh prihajajočih go-: ter mu je jezik tekel gladko. Vendar je bi! v stov so bili že po Husejn-begu obveščeni, da'ostalem ves njegov nastop tak, da bi bil na gre za posvetovanje, kako bi se zrušilo ob- kakem fchodu na zapadu vzbujal Te smeh. stojeći ziatem. Ti so potem pripravili druge Govoril je glasno, ali bolje rečeno : kričeče, za dogodke prihodojega dne. Na ta način so a kretnje njegovega telesa in rok, bi bile bili vsi oni, ki so prihajali, več ali manje' vzbujale pri kakem zapadnjaku le posmeh. — obveščeni o namenih njih sestanka. Popol- j Ali svojim poslušalcem je imponiral s svo-noma jasno, zakaj gre, za pravo ni znal jim nastopom, in ugled, ki ga je užival že nihče, niti Husejn-beg sam ne. A znali so,; poprej, je s tem le še narastel. da gre za nekaj posebnega, nekaj novega, i Govoril je, da je edino-le vlada in slabo česar do sedaj Se niso imeli. Pričakovali so,' urejena država, kriva, da se njim godi tako da se jim odpre nov, do tedaj nepoznan svet,; slabo, da niso nikdar varni pred rajo ne ▼ katerem bodo zamogli bolje in mirneje ži- življenja, ne imetja. Govoril ie potem o svo-veti nego dosedaj.	bodi, o naroda, o bratstvu, kakor je to čul
Okoli devete ure so bili na licu mesta od Hakim-keja ia Nail-efendijay a je pri tem ie vsi povabljenci. Bilo je okolo stoindvajset marsikako besedo, maraikak pojm po svoje mož. Ko so bili zbrani, stopil je med nje zasukal, tako, da se je moral stotnik večkrat Husejn-beg, a stotnikom Nail-efeodijem ob nasmehniti. A ta si je mislil: samo da si naš strani.	in da služiš aafiim namenom ! Misli potem, kar
Husejn-beg je pozdravil doilece v dalj- . hočeš.	Dalje.
Stran II
»EDINOST« Štev. 31.
V Trstn, dne 1. aprila 19G9
V P^trogradu je ostal princ dokler ni oče postal srbski kralj. Tedaj je prišel v Srbijo.
Srbska nota Avstro-Ogrski.
BELIGRAD 31. — Srbski odposlanec Simić je danes opoludne izročil ministru za uname stvari baronu Aehrenthalu noto sledeč?" vsebine: Z ozirom na prejšnjo noto sroske vlade cd 14. marca t. 1. in v svrho, da ne odstrani vsako nesporazumljenje, ki bi utegnilo iz tega nastati, je srbski odposlanec prejel nalog, da poda dunajskemu minister-str u sledečo izjavo :
Srbija priznava, da ni bila vsled dejstva, uit-ari enega v Bosni in Hercegovini, zadeta v svojih pravicah, da se torej prilagodi sklepu, ki ga vlasti store glede člena 25. berolioske pogodbe. S tem, da se Srbija pokorava nasvetom velevlasti, se obvezuje, da opusti protest in odpor, ki ga je glede aneksije zavzemala od meseca oktobra lanskega leta. Nadalje se zavezuje, da spremeni smer svoje sedanje politike nasproti Avjtro-Ogrski is da bo v bodoče živela z isto v prijateljsko sosednjih razmerah. Primerno tem izjavam in zaupaje miroljubnim nameram A v »tro Ogrske zniža Srbija svojo armado glede organizacije, dislokacije in efektivnega st-oja, na stanje spomladi 1908. Dobrovoljce iti čete razoroži in odpuati ter zabrani sno-vanje eovib regularnih zborov na srbskem ozemlju.
DUNAJ 30. „Fremdenblatt" in „N. Fr. Presse" sta od kompetentne strani zvedela, da je nota srbskega poslanika Simića napravila na Dunaju ugoden vtis. Odposlanec grof Fjrgach izroči jutri ministru za unanje stvari Miloranoviću odgovor avstro-ogrskega mini-sterit?a. — Srbska kriza je s tem rešena.
Nota velevlasti Srbiji.
BELIGRAD 21. Nota velevlasti, ki jo je minister Milovanović prečital v današnji seji skupščine, se glasi:
Odposlanci Nemčije, Anglije, Francije, Italije in Rusije pra7 ktepko poživljajo srbsko viaio, naj izroči avstroogrski vladi noto sledeče vsebine, ki jo odposlanci predlagajo. Bi i t veno je, da se to noto prepiše in čimprej odpošlje.
(Sledi besedilo note). S tem, da odposlanci Nemčije, Aoglije, Francije, Italije in Rusije priobčujejo omenjeno po nalogu in v imenu svojih vlad, so pooblaščeni obvestiti srbsko vlado, da je c. in kr, minister za unanje stvari v svojem razgovoru z zastopniki Nemčije, Anglije, Francije, Italije in RuBije na Dunaju, izjavil, da Avstro-Ogrska nikakor ne želi na Srbijo pritiskati, niti ovirati normalni razvoj srbske vojske, in da je dal jasna zagotovila, da Avstro-Ogrika ne namerava napasti Srbijo, ako se razoroži iu da ne namerava krSiti neodvisnosti in eelokupnusti Srbije in ovirati svobodnega razvoja.
Skupščina.
BELIGRAD 3i. Seja skupščine je bila cUorjena po dveinpolurni tajni konferenci. Na »eji je minister za unanje stvari Milovanović prečita' noto, ki ao jo zastopniki velesil izročili srbski vladi. Čitanje note so poslanci tiho poslušali, nakar je bila seja za* k!j učena.
RUSIJA.
Novi načelnik ruskega generalnega štaba.
Iz Petrograda javlja"o, da je bil dosedanji načelnik glasnega štaba generalni lajtnant Mišlajevski, načelnikom generalnega štaba, generalni lajtnant Kondratjev pa načelnikom glavnega štaba.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Češki deželni zbor. Iz Prage poročajo, da je vlada sklenila v prvi polovici aprila sklicali češki deželni zbor na kratka zastdanje. Sedaj se vrše tozadevna pogajanja s nemškimi poslanci; od v spe t a pogajanj bo <_d.i-.no, aico vlada izvrši svojo namero.
Dnevne vesti.
Posebna izdaja »Edinosti« izide ozirom na porotno obravnavo proti Julija Fddranspergu tudi danes popoiudm*. Včerajšnja posebna izdaja nam je pošla takorekoč izpod rok, tako, da ob najboljši volji nir*mo mogli vstret-i velikim zahtevam. Cenjeni naši »'itatelji in razprodajalci naj nam oprostć, ako nismo mogli vsem in povsod ugoditi. Dane? bomo skušali storiti vse mogoče, da bo vstreženo izvanrednim zahtevam.
Naročnikom. Prcsimo gg. naročnike, naj naročnino pravjča n? obnove, dane bo presledka v dostavljanja lista ; posebno opozarjamo one, ki so z naročnino zaostali. naj nemudoma povrnejo zaostanek, ker drugače bi bili primorani, ustaviti jim list. V to svrho prilagamo danes poštne položnice.
Uprava „Edinosti" Konference istarskih poslancev, ki se je vršila včeraj cd 4. do 7. me f op. v posvetovalnici namestniške palače, so se udeležili skoraj vsi po danci obsh strank, hrvatsko-slovenske in italijanske. Navzoči so bili tudi g namestnik princ Hohenlohe, zastopnik vlade Fabiani, nam. svetnik Pipitz in deželni knlturni nadzornik Friihacf. Po daljši debati je konferenca sklenila jednoglasno: 1) Zbrani
poslanci ponavljajo željo, naj se takoj skliče deželni zbor. — 2) Izražajo željo, naj deželni odbor na svojo odgovornost in s pridržitvijo naknadnega odobrenja deželnega zbora določi znesek 100.000 K, ki naj se jih porabi v olajSanje bede. — 3) Izvoli se komisija štirih deželnih poslancev (dr. Laginja, Spinčić, dr. Rizzi in dr. Bartoli), ki naj pri osrednji vladi na Danaju posreduje v svrho, da ie nadaljni primeren znesek podeli za olajSanje bede t Istri tudi iz državnih sredstev. 4) Izvolijo se štirje poslanci (dr. Laginja, Matko Mandić, dr. Appolonio in Mracb), ki imajo skupaj z enim zastopnikov deželnega odbora in eventaelno (ako namreč vlada podeli primeren povišek že dovoljene podpore v svrho olajšanje bede) skupaj s komisijo, določeno po pravilniku za podpore v svrho olajševanja bede od dne 21. oktobra 1907, čim prej razdeliti in nakazati gorenji znesek 100.000 K, in znesek, ki ga dovoli vlada. — 5) Naproša se vlado, naj opusti tekom tega leta vsako prisilno iztirjevanje davkov. — 6) Nalaga se komisiji imenovani ad 4), naj pretresajo eventualnost, da bi se nakazal del teh za olajšanje bede določenih zneskov, za podpiranje organizacij, ki se ukvarjajo z razpečevanjem vina.
Volitve za zavarovalnico proti nezgodam.
Na včerajšnjem skruti oj u se je konstatiral sledeči vspeh:
Socijalistična kandidata Bandel in Kmet sta dobila 3133 glasov, naša kandidata Jeriha in Gomišček pa 2490 veljavnih glasov. Proglašena sta bila izvoljena socijalistična kandidata. Ta volitev pa ne more držati. Našim čitateljem že znana papirnica Vevčah je zopet, kakor prvikrat osle parila našo stranko za 641 glasov. Poslala je namreč glasovnico, katere ni hotela izročiti delavcem, naravnost na volilno komisijo, toda brez podpisa zaupnega delavca, radi česar je bila za neveljavno proglašena. Ta čin je vrhunec zlobnosti in drznosti. Prvikrat je imelo vodstvo rečene papirnice svoj izgovor — če tudi izmišljen in jalov — da se je pomotila. A od takrat, ko je bila na napako prejšnje volitve upozoijena iu ko so jej naši listi ogorčeno očitali storjeno hudobijo, ne more se več izgovarjati, da ni vedela, da je treba za veljavnost glasovnice tudi podpisa zaupnika delavcev. Vsem mora biti jasno, — in tega mnenja je tudi vsa volilna komisija — da je vodstvo nemške papirnice RavlaŠČ poslalo pomanjkljivo glasovnico, da nas pripravi ob teh 641 glasov. V obratih, kjer so dobili socijalisti glasovnice v svoje roke, so se dogodile razne nepravilnosti, radi katerih — z ozirom na zgerojo lumparijo nemške papirnice — bo moralo namestoištvo volitve zopet razveljaviti. Vsaj pričakovati smemo to, ako veljajo zakoni tudi za nas in upamo za socijaliste.
Vesela novost za ljubitelje narodne glasbe. Snuje se pri nas pevsko in giaibeno društvo, ki bo kakor podružnica slavnoznane „Glasbene Matice" v Ljubljani sledila njenim višim ciljem. Pokazalo se je namreč, da raz polagamo sedaj s takim pevskim in glasbenim materijalom, da bi bil greh, da se istega ne skupi in porabi v gojenje vzvišene glasbene umetnosti. Zagotovljen je že sedaj imeniten pevski zbor, ki mu bodo za podlago moči, zbrane pri sokol »kem pevskem zboru. Intere-sirajo se za stvar osebe, od katerih smemo pričakovati, da nam ustanove nekaj za res dobrega.
Naša nova ustanovitev se pa ne sme smatrati konkurenčnim podjetjem drugim pevskim društvom, katera bodo imela celo korist cd te ustanove in se bodo poleg nje še lepše razvijala nego do sedaj, kakor vidimo v Ljubljani poleg „Glasbene Matice" polno cvetočih pevskih društev.
Mnogo zanimanja vzbuja med tržaškimi Slovenci namera, da bi priredili obisk groba velikega našega pesnika Simona Gregorčiča, Goričani so že priredili taka po-češčenje za vse Slovence slavnega groba. Mi Tržačani se nismo udeležili pogreba in nismo (izvzemši vrlo Beljaško omizje in posamične hribolazce) še videli posvečenega prostora, kjer počivajo zemski ostanki velikega Gregorčiča. Kakor vsi civilizovani narodi, tako smo tudi mi Slovenci dolžni proslavljati spomin svojih velikih mož, kakoršen je bil naš „Sin planin". „Nazaj v planinski raj" si je vedno želel naš ljubljenec in stem je tudi povedal, da je Vrsno in okolica — planinski raj!
Brez vsacega javnega delovanja se je misel na ta izlet ali romanje, že zelo razširila med Tržačani.
Ako bo možno preskrbeti potrebnih voz in najeti poseben vlak do Sv. Lucije, postane dan našega romanja slavnosten dan za vso soško dolino.
Iz Trsta poj de skoraj gotovo več pevskih društev (dve sta že sklenili udeležbo), ki bo na ljubljenčevem grobu pela par njegovih umotvorov.
Pisec teh vrstic se je obrnil na županstvo v Tolminu s prošnjo za neke podrobnosti. Kakor hitro dobi odgovor — se začne s splošnimi pripravami.
Tržačanom bi se gotovo pridružilo tudi mnogo KraŠevcev, Vipavcev, Goričaaov, a tudi Bovčani, Kobaridci in sploh Sočani gotovo ne bi izostali, z eno besedo : bil bi to slavnosten dan, kakoršnjega „Planinski raj" še ni videl!	K.
„Aljažev dom" v Vratih — žrtev plazov. Kdo ni poznal krasnega „Aljaževega doma" v Vratih pod Triglavom, največje stavba
„Slov. plan. društva"? Kdo se ne spominja otvoritve, ki 89 je vršila pred pred leti in na kateri so bili zlasti naši tržaški planinci in izletniki tako obilno zastopani.
In danes ? Došla je brzoiavka: Aljažev dom v Vratih razdejan. Velikanski plaz z Rogice ga je uničil in odnesel. La vila dr. Šlajmerja, ki se letos zida in leži nekoliko nižje, je ostala nepoškodovana. Iz Ljubljane ae je tukaj podal oddelek osrad. druttva S. P. D. na lice mesta in tako pričakujemo natančnejih podrobnosti.
To je hud udarec za „Slov. pl. društvo" kajti škode je nad 40.000 K. Uvede se takoj pomožna akcija z nabiranjem dobrovolnih doneskov da se prične z novo stavbo „Aljaževega doma". Obračamo se pa že danes do našega občinstva s prošnjo, da priskoči na pomoč „Slov. plan. društvu", ki je s svojimi neumornim delovanjem storilo že toliko v prospeh slov. turiitike itd. ter mu pripomore preboleti to nepričakovano katastrofo. Pr.
Zahvala. Podpisani odbor „Slavjanske Čitalnice" se najiskranejše zahvaljuje vsem
! onim, ki so na katerikoli način pomagali, da je naš zadnji zabavni večer tako lepo vspel. Posebno se moramo zahvaliti gospodični ! Milki Martelančevi, „Sokolskemu pevskemu zboru* gg. M a h k o t i, P r u n k u, dr. I r g o 1 i č u in neumornemu g. akademiku Čoku za njihovo ljubeznjivo sodelovanje in naklonjenost.
Vsem onim, ki so s svojo navzočnostjo ali na katerikoli način pokazali, da jim je mari napredek „Čitalnice", se presrčno zahvaljuje !	Odbor.
Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi še precejšne število velikonočnih razglednic. Bližajo se prazniki; vsak zaveden rodoljub naj napiše voščila k praznikom na družbine razglednice. PoBaemajrao v tem Čehe, ki rabijo v tacih slučajih izkliučno razglednico Š )1. Matice! — Vsak trafikant bi moral imeti družbine razglednica !
Loterijske številke izžrebane dne 31. marca 1909.
Praga 58, 8, 10, 19, 72.
L v o v 46, 35, 18, 74, 3.
Morilec Fodrurg pred porotniki.
(Nadaljevanje včerajšnjega predpoludanskesa zaslišanja).
Na pred3edniko7o vprašanje, kje da ie večerjal oni večer, je toženec odgovoril, da ve, da je večerjal, a da se ne spominja kje. Po večerji da je šel domov, kjer je bilo truplo vmorjene Še nedotaknjeno.
Pred: A kaj ste potem storili ?
T o ž.: Napravil sem one omote, ker naslednji dan je imela priti Celičeva.
P r e d s.: A prej ste morali razkosati traplo. Torej ste to storili v noči od sobote na nedeljo ?
T o ž.: Da. Sklenil sem razkosati truplo in kose kam skriti.
P r e d s.: Torej ste truplo najprej slekli ? Kaj ste storili z obleko ?
T o ž.: Najprej sem jo razrezal, a potem sežgal.
P r e d s.: In vse to ste opravili v spalnici ?
T o ž.: Da.
Pr e d s.: Kaj ste potem storili s truplom, ko je bilo slečeno?
T o ž.: Razrezal Bem je na kose.
P r e d s.: Z onim črnim lovskim nožem. Tudi glavo ?
T o ž.: Vse.
P r e d s. : Kaj ste najprej odrezali ?
T o ž,: Glavo.
Prede.: Pa potem ?
T o ž.: Ne vem.
Na to je toženec povedal, kako j 3 vse kose trupla zavil v papir in napravil omote. Glavo da je zavil v brisalko in v papir ter notem vse skupaj povil še z žico v in špago. Ipsgo in žico da je imel doma. Žico da je večkrat rabil, ker je delal kletke za ptice.
P r e d s.: Torej tam v sobi ste imeli razkosano truplo umorjenke in v isti Bobi ste potem vi spali ?
T o ž.: Ne, nisem pustil kosov trupla v spalnici. Nesel sem jih v obedaico. Za tem sem se naslonil na okno, potem sem hodil gor in dol, ker nisem imel miru. Bil sem ves obupan radi dogodke. Spati niaem mogel. Nisem vedel, kam bi se djal. Bilo me je strah, bilo me je groza, Najraje bi bil pobegnil.
P r e d s. : Kaj ste počeli v nedeljo ?
T o ž.: Ne spominjam se. Vem, da sem pušil, hodil po vrtu in vedno mislil na truplo umorjenke. Nameraval sem skriti vse skupaj zakopaje na vrtu.
Tu je toženec povedal, kako ie nesel kovček s kosi trupla v klet, kako je še v soboto po noči opral stanovanje, in kako je v nedeljo popoludne okolu 4. ali 5. ure prišla k njemu Celičeva. Ta je ostala pri njemu pol ure. Vprašala ga je po oni ženski, a on ii je rekel, da je odšla v soboto popoludne. Rekel je tudi Celičevi, da mu je oni Carletto, njegov znanec in ljubimec one ženske, dal 200 K. Dal je od tega denarja 8 napoleon-dorov Celičevi. Potem sta šla s Celičevo večerjat v Barkovlje. Ko se je vrnil domov je nekaj časa govoril se sosedom Gottingerjem. Na to je šel v svoje stanovanje. Omota z razkosanim truplom je bil djal k peči in sklenil, da se jih iznebi.
P r e d s : Kako ste skušali to storiti ?
T o i.: Ob 2. ali 3. uri po polnoči sem vzel omot z glavo, šel sem v mesto in vrgel omot v morje.
P r e d s. : In potera ste šli spat ?
T o ž.: Spati nisem mogel.
P r e d s.: A ko ste šli v mesto, niste mej potjo, in sicer pri rojanski cerkvi srečali policijskega agenta Sancina ?
T o ž.: Ne vem.
P r e d s.: Sancin vas je videl, a pravi, da ni videl, da bi vi kaj nesli. Kje ste imeli glavo umorjenke ?
T o ž.: V roki.
P r e d s. r In ste jo tsko nesli po mestu ?
T o ž. : Da.
P r e ds : Po katerih ulicah ste Šli ?
T o ž.: Ne spominjam se.
Ta je toženec povedal, kako je potem prišel domov in legel. A ni mogel spati. — Premišljeval je, kako bi pobegnil, kako bi skril ostale kose trupla.
V nooeJeljek zjutraj je šel od doma ob 7. uri. Šel je nato k nekemu trgovcu, da bi'Rojana.
prodal nekatere predmete, ki da mu jih je bila Fabrj podarila, ker jih ona ni več rabila. Celičevi jo vrnil 40 K in tudi Bergerju 40 K. Povedal je na to, kako je bil aretovan, odveden na policijo in potem k sv. Justu. Ko bo ga vprašali, če pozna ono glavo, je to tajil, ker se je nadejal, da bo mogel odvrniti od sebe sum. Priznal je, da je bilo onih 8 napoleondorov lastnina pokojne. Vse skupaj, denar in dragulje, kar je bil našel pri umorjeni, je bil skril v omaro.
P r e d s.: Ko ste ranili pokojnico, je li kaj rekla ?
T o ž.: Ne pomnim. Slišal sem en krik.
P r e d s.: Od kater« strani t»t& jo zabodli prvikrat ?
T o ž.: Od spredaj.
P r e d p.: Pa tudi od zadej ?
T o ž. : Nevem, kaj Bem storil.
P r e d s.: A poleg tega, da je kričala, ni li pokojna Fdby rekla tudi kakšno besedo ?
T o ž. : Ne pomnim.
P r e d s.: Se ni branila ?
T o ž. : Ne vem povedati.
P r e d s. : Vas ni li tudi vgriznila ?
T o ž.: Ne vem.
Predi,: Opraskala ?
T o ž.: Opraskala me j« do krvi. Imela je dolge nohtove.
P r e d s.: Sa ne spominjate, da je pokojna Fabry, ko ste jo zabadali z bodalom vpila „La^sez moi ! Lassez moi !u ?
T o ž. : Mej tem, ko sem jo zabadal, sem čul krik, potem se je ona zgrudila na tla in nisem slišal ničesar več. V grozni jezi nisem več vedel, kaj počenjam.
Na to je bilo govora o nekem pismu, ki da ga je toženec pisal svoji sestri ca Dunai, proseč jo denarja, da bi šal v Ameriko. V tem pismu da je pisal sestri, da bo kradel ali moril, da lo pride do denarja. Toženec je prignal, da jo pisal to piaMi 7 obupu, ampak to je bilo Še pred 7 leti, in maj tem časom ni zakrivil ničesar. Povedal je, da se ie nameraval oženiti s Celičevo in v hiši v Rojanu napraviti restavracijo. Vprašal je bil celo na oblatti dovoljenja za to, a ni mu bilo dovoljeno.
P r e d s.: In radi tega ste rekli Celičevi: „Kaj hočejo, da grem kra»t, ali morit ? V uradu ne morem več ostati."
T o ž. : Ne verujem, da bil jaz tako rekel : nisem nikdar imel namena krasti ali moriti.
Tu je toženec povedal, kako je bil ostal brez službe in kako ga ]e Celičeva potem vzdrževala 3 hrano in mu da ala stanovanje. Ponujala mu je tudi denar, a on ni hotel sprejeti. Obleke da je imel dovolj, stanovanje in hrano mu ja dajala Celičeva, a več ni potreboval. „Jaz sem jako skromen človek" je dejal.
Priznal je, da je prej govoril z raznimi šansonetkami, a brez vsakega slabega namena in ne da bi jih bil iskal.
P r e d s.: Je li ree, da ste že dva meseca prej rekli Celičevi, da imate napraviti neko dobro špekulacijo ?
T o ž. : Ne pomnim.
P r e d s.: I11 niBte li odgovorili Celičevi. ko vas je vprašala, kakšna di je ta Špekulacija, da 40 to vaše utvari ?
T o ž. : Ne pomnim.
Na to je toženec povedal, da je Celičevi zato lagal, da ga je neki znanec prosil, naj sprejme na stanovanja ono žensko, kar je bila Celičeva ljubosumna.
P r e d s.: Sekiro ste vi kupili iusseca junija. Zakaj ste jo kupili ?
T o ž.: Mislil seai se oženiti s Celičevo in zato sem kupoval polagoma razne stvari.
P r e d s. : Čudno, da ste kupih sekiro ravno tedaj, ko ste Celičeri govorili o neki dobri Špekulaciji.
T o ž.: Ne vem.
P r e d s. : Ko ste šli k pokojni Fabry na stanovanje, jej niste rekli, da ste vitez ?
T o ž. : Da, to sem jej rekel.
Preda,: To ste torej lagali. Kaj ste jej ša rekli ?
T o ž .: Da s: m upravitelj neke ki§e v
V Trstu, dne 1. aprila 1909
»EDINOST« Štev. 91
Stran m
P r e d s. : Ne, rekli ste jej. da ste lastnik -ek ga dvcrca v Rojanu in da ste bogat.
T o ž. : Nisem se hotel kazati revnega.
P r e d s.: Sicer ste pa morali vedeti, da jo rž.di Celičeve, ne bodete mogli dolgo pri eebi zdržati ookojne Fabrj.
T o ž. : J-z sem jo ljubil in sem namerava' ž njo odpotovati.
Preds.: A denar za potovanje?
T o ž.: Hotel sem si ga poskrbeti s tem, da bi bil prodal kaj svojega.
Preds.: Zakaj ste pa storili, da je poko oica vse svoje stvari prinesla na vaš dom ?
T o ž.: Zato, ker jih ni mogla pustiti v prejšnjem stanovanju.
Preds.: Ko vam je Celičeva v sredo, dne 22. julija posodila onih 40 kron, ste ji rekli, da jih jej bodete vrnili v petek ali v soboto. Kako ste vedeli, da vam bo možno tiite dni vrniti denar ?
T o ž. : Rekel sem jej zato tako, da mi jih je raje dala. Rekel sem jej, da mi jih bo dal oni Karleto.
Preds.: Kako pa, da se je nahajalo bodalo pod vašim vzglavjem ?
T o ž. : Jaz sem imel bodalo vedno pod vzg;avjem, ker je hiša jako na samem.
Preds.: Zakaj je pa bila sekira tik pcstrlie?
T o ž. : Ne vem, kako je to prišlo. Jaz s-m namreč večkrat kaj delal doma, in nitem tako: pospravil orodja, ki sem ga rabil.
Preds. : Pri vznožju postelje, na desni strani i rte, je bila najdena stekleničic* opi j u m a, kateremu je bilo primešano 20*/0 morfija. —
T o ž.: To sem rabil proti zobobolu.
Preds.: Ampak 20morfija ! Veste, da je to strup ?
T o ž.: Bil sem temu že navajen, ker sem večkrat to rabi), tudi ko me je bolel trebuh.
Preds.: Pa ste to držali pri vznožju
postelje ?
T o ž.; Ker bi se na solncu lahko pokvarilo, sam postavil v senco posteljinega vznožja.
Preds.: Vi ste si večkrat naročali knjige in muzikalije. Plačevali ste to na obroke, a da ste mogli plačevati, ste celo zastavljali razie predmete.
T o ž.: Da, res. Knjige so mi vedno do-padlc. Sicer sem jaz doma vedno študiral in niše i pohajkoval po ulicah.
Pred«.: Preidimo k dogodku. Vi ste pok. Fabrj zadali 14 ran. Zdravniki so na siruoaj sestavljenem truplu konstatovali, da je bi.o vmorjeni še za življenja zadanih 8 težkih ran, od katerih tri smrtne rane, in pa 4 mame rane po rokah, katere si je pokojna -orovzrcčils, ko 6e vam je branila; drugi 2 rani sta bili zadani po smrti. Sedaj vas vprašam : se niste li mogli znebiti te ženske na irugi način, nego da ste jo tolikrat zabodli i tako ostrim in spičastim bodalom ?
T o ž,: Ko me je ona tako psovala, in to na način, da so drugi ljudje, ki me p 3-znajc, to slišali, in ko mi je pljuvala v obraz in n e po obrazu praskala, sem izgubil pamet in u sem vedel več, kaj počeniam.
Preds.: Vendar ste vedeli, kje da je bodalo, ker ste ga vzeli v roke.
T o ž.: Bil sem tako razkačen, a bodalo je bilo tako blizu mene.
Preds.: A mi vemo, ker so izpovedale priče, da se je vaša žrtev branila ; o tem priča tudi dejstvo, da ste bili vi opraskani. Priče pripovedujejo tudi, da so slišale, kako ie ženska vpila : „Laisez moi (Pustite me.)
T o ž.: Jaz se ne spominjam.
Preds : Ampak imamo priče.
T o ž. : No, če so priče, ki to pravijo, potem bo to res. Jaz ne tajim, nočem ničesar tajiti.
Pred,: Zakaj ste se pa preoblekli, ko ste pozneje tdšii od dcma?
Tož.: Ne vem. Sicer sem pa vedno hodi! iz hišo v sivi obleki.
Preds.: Četrt ure po dogodku, ko ste odš i od doma, ste rekli vašemu snstdu Koc^arcwskumu v nemškem jeziku : „Če se stori komu kaj dobrega, se za to dobi hudo"! rorej ste mislili, d* s;e pokorni F*bry, s tem, s:e je umori i, storili d ^bro ?
T o ž. : Moral sem nekaj reči,
P r p d s : Ni bilo treba, da rečete prav niče.ar. C.mu ste govorili o tem?
Tož.: Tako, *cer je Koczi.rowski vedel, da ijaaoa doma eno žensko.
Preds.: To dokazuje, da ste bili po dogodku popolnoma mirni in pri zavesti, ne pa da ste bili popolnoma izven sebe, kakor trdite sedaj.
Tož.: Jaz nisem vedel, kaj govorim.
Prede.: No, potem sta šli na redarstveno stražnico in redarju Vadanjelu, ki je bil tam, ste rekli. Jaz imam doma deklo, katero hočem odsloviti, a ona noče iti.
Tož.: Res. Prosil sem, naj bi šla policija na moj dom in jo šiloma izgnala.
Preds.: Vi niste rekli, naj bi šla policija na vaše stanovanje. Rekli ste le, da vaša dekla noče iti od vas, a redar vam je povedai, da Če nima vkaza od svojih viših, ue more on poseči vmes. Svetoval vam je celo, da se za to obrnete na urad za služkinje na policiji. No, vi ste s tem hoteli Ie skušati teren : zvedeti namreč, če se je že kaj zvedelo o kričanju v vašem stanovanju, da ste se potem znali ravnati, in da zveste, če vam bo mogoče iznebiti se trupla umorjenke.
Tož.: Bil sem res v skrbeli, ampak ne za-se, temveč radi dragih oseb, na katere
bi padala sramota, ko bi se zvedelo, kaj sem storil. Na primer radi gospe Ceiičeve, ki mi je storila mnogo dobrega, in pa posebno me je skrbelo (ihte) radi sramote, ki bi s tem zadela moji dve hčerki.
Preds.: Pustimo hčerki, ki jih tu tolikokrat omenjate, na miru. Vi Bte pa jako malo skrbeli za vaše hčerki: odkar ste v zaporu, jima niste pisali niti ene same vrstice. Sicer ete vi sploh jako malo skrbeli za vašo družino : ko vam je umrla žena, jo ie morala občina na svoje stroške pokopati. Ravno tako vzdržuje kostanjeviška občina tudi obe vaši hčerki na svoje stroške. Torej niste vi prav nič mislili na vaše hčerke.
Tož.: O pač! Mislil sem in mislim na njiju noč in dan. A kaj sem hotel? Iz ječe jima nisem mogel pisati. Skrbeti za njiju vzdrževanje pa tudi prej nisem mogel, ker sem bil brez službe.
Preds.: No, pustimo to. Razumete lahko sami, da je čudno, da človek, ki je vmoril človeka, gre takoj zatem govoriti s Koczarovvikim na način, kakor ste govorili vi.
Branitelj cdv. Petronio: Prosim gospod predsednik, to so dedukcije, o katerih
mislim...
Preds.: To so dejstva, ki izhajajo iz procesa .in jaz imam tu pravico napraviti opazko. Sicer pa predsedujem jaz.
Branitelj: A sem tudi jaz tukaj. P r e d s. tožencu: Priče pravijo, da je ono kričanje napravilo nanje vtis, kakor bi biia ena ženska zahtevala od vas denarja in vam grozila, da, če jej ne daste denarja, gre na policijo.
Toženec: Da, hotela je imeti 250 frankov.
Preds. : Neka priča trdi, da je slišala vpiti pokojnico, potem kakor nekak boj, pretep, potem krik in sledajič vaš gtas. Govorili da ste francosko.
Tož.: Ne vem. Ne pomnim. Bil sem ves izven sebe.
Nato je predsednik prekinil zasliševanje toženca in je odgodil do 5. ure zvečer. Prej pa je še toženčev braoitej zahteval, da se konstatira, če je toženec ono pismo svoji sestri pisal še leta 1903.
V popoludanskem nadaljevanju razprave, ki je trajalo do preko S. ara, je predsednik do 6. ure in pol ie rasliševal obtoženca. Nato so bile prečitane nekatere listine in slednjič je bila zaslišana ena priča in sicer gospa Karolina Podlogar, pri kateri je pok. Fabre stanovala, predao je šla s Feiransper-gom v Rojan. Vseh prič je 23, a morda še
katero predlaga branitelj.
*
* *
O včerajšnjem popoludanskem nadaljevanja rasprave prinesemo natančnejše poročilo v posebni izdaji, ki izide danes ob 3. uri popoludne.
Naše gledališče.
lakor opetovano naznanjeno, slavi ga. Danilova v nedeljo svoj častni večer in benefio. Povedati o tej priliki, kaj je gOBpa Danilova za slovensko umetnost sploh in za naše gledališče posebej, je tu odveč, kajti vsem ie znano, da slovi gospa Danilova kakor ena najboljših jugoslovanskih dramatičnih umetoic, ki je priznana kakor taka toliko v L;ubijani kolikor v Zagrebu in v Belemgradu. Zato si je naše gledališče vedoo štelo v visoko čast, da gospa Danilova že leto dni deluje pri nas. Da si ta umetnica radi nedo-statkov našega odra in ensembla ni imela Bog ve koliko prilike, da bi se izkazala v svojih paradnih vlogah in pokazala vso svojo tvorilao silo, vendarle je ni vloge, in niti naj-) manjše epizodice, ki ne bi Oitsla občinstvu za vedno v spominu, čim je kakor interpre-tinio videl gospo Danilovo. Vettnost v velikem in malem, to je glave a krepost te umetnice. Zato se je tudi emilila vsemu našemu občinstvu, ki jo v resnici »matra poleg g. Verovška za neobhodno potreben steber na* šega gledališča.
Za svojo benefico si je gospa Danilova izbrala duhovito burko : „N e 1 1 j R o s i e r" (Njegova hišna od Bilhauda in Henequin&). Ta komedija nudi mnogo zabave in smeha in občinstvo gotovo pride tega dne v velikem številu umetnici na čast in konečoo tudi samo sebi.
Tržaška gledališča:
VERDI. Danes Straussova muzikalna drama „Salome*.
FEMCE. Danes je tu običajna predst&va cirkusa Besini.
EDEN. Danes ob 8 30 zvečer se uprizori v tem gledališču popolnoma nov vspored.
GLEDALIŠČNA DVORANA ;APOLLO' ulica Domenico Rosseti 4. Marijonetistična družba. — Danes (četrtek) predstava ob o. uri in pol.	_
|| UfllRn prilika za VeliKonoč. prnznIKe! j|
3 o co <
Usojam se naznaniti cenjenim družinam, da sem nakupil od neke češke tovarne
veliko zalogo zgotovljenih oblek
v ulici Arcata štev. I, blizu gostilne „AII' Antico Ussaro"
Imam tudi VELIKO IZBERO moških, deških in otroških oblek z veliko 7&logo blaga zadnje novoaii g^T' PO Jako zmernih cenah.
Nihče naj ne zamudi te edine prilike !
Moške obleke Deške „ . . Otroške	. .
Hlače za delavce
n z blaga niago za obleke .
od Kron	14.— do Kron 60.—
■ ,	n	IO.— „ n 24.-
• -	,	2.— „ „ 13.—
. „	„	2.40 „ „ 4.—
. „	,	4.SO „ „ 12.—
. „	.	3.— „ „ II.—
Udani	VITTORIO PISCUR.
£» ro
co — tU 3 -i cd
DROGERIJA
Josip Zigon
nI Caseria-
FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140
Izbor drog, barv, fiopldev, pokoatl parfumov, fin. milo. — Zaloga mineralne votle voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa, tamarlnda, mallnovoa itd. Itd. 'Ve
Umetni zobje
Plombiranj« zobov.
Izdiranje zobov brez a m vsake bolečine
v zobozdravnike m kabinetu
Dr. 1 Čer mak ing. euseher
TRST
ulica della Caserma itev. 13, IL nadst.
TVSDKA
Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovanni 16, I. n.
(zraven Restavracije Cooperativa ex Hacker)
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo i. t. d.
flajdogovornejše eene.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne in jedilne sobe na izbero.
Najnovejši uzorci.
Trst Via dei Rettori št. I
Telefon št. 71 Romano IV
... Velika ...
zaloga jajc
štajerskih, istrskih in furlanskih po konkurenčnih cenah. Specijaliteta za hotele, restavracije, gostilne, mlekarne in prodajalnice kolonijalnega blaga.
TRST, ul. S. Giovanni 8
Postrežba na dom. — Dnevni dohodi.
F. Pertot
urar I. vrste
Trst, si. m Posis 9

Edini v Trstu.

Edini v Trstu.
Čine - Music- Hall-Mondial
ulica deli' Istria Štev. 6 (Hrib sv. Jakoba) Žive in govoreče slike. ^
Od 31. marca do 2. aprila sledeči veleiDteresanten program:
Tat opija, fantazija. Zločinska ljubosumnost, drama. — Čine Music, Ob mesečnem svitu. — Stričeva palma, komično.
10
S0SSBS1
Ugodna prilika! | Nova prodajalnica manifakturnega blaga
Eugenio Della Torre
prej agent tvrdk F. CASTELLITZ e Successori G. SCANTIMBURGO
Trst ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich. Novi dohodi za pomladansko sezono.
Perkal, zefir, platno, Oxfordt za moške srajce, volneno blago, trliž,
blago za pohištvo, In zavese.
Velika izbera perila za poročenke. cene. da se ni bati konkurence.
Druš+vene vesti.
Členom r Delavskega podpornega društva'' naznanja, da se bo vrfiil ▼ nedeljo dne 4. aprila ob 4. uri pop. v sokolski dvorani izredai občni zbor.
N* duevnem redu je edina točka : Spremembi pravil.
Telovadno društvo „Sokol" v Trsta o&j-uljudneje vabi na V. družabni večer, ki te bo vržil t soboto dne 3. aprila 1909 v teh ki dvorani „Nar. dpma" ▼ Trsta. Iz priiaznisti sodeluje gospa Štularjeva, brat Jože Prat k in brat D e 1 a k.
Novo pogrebno podjetje
pisarna in prodajalna Oia Oincenzo %e\\\n\ it. 13.
Telefon it. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon it 1402
Zaloga oprave ulica Mastimo D' Azeglio it. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste r odprtih, kakor tudi v a kristalom zaprtih vozovih.
Ima bo^Mto zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene le-tea«
rakve; čevlje, vence iz ometnih cvetlic, kovioe, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da te nI bali konkurence.
Z3 slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STLBBLJ in drugi.
Stran IV
>EDINOST« štev. 91
V Trstu, 1. aprila 190^
Društveni pevski zbor nastopi pod vod-itvom pevovcd e brata M a h k o t e. Vojaški crkester c. in kr. peš polka št. 97. Začetek točno ob 9. uri zvečer.
Vstopnica za člane 60 sr. za nečlane i krono. Po oficijelnem programu bo svobodna zabada. NazcUr!
Veselični odsek.
Darovi.
V	počeičenje spomina blagopokojne g.e Bremic darovalo je -Novo konsumno društvo- v Barkovljah 5 K za moško podružnico družbe sv. Cir. in Met. ca Gret?.
V	počeščenje spomina pokojne Josipine Vatcvcc se je nabralo v gostilni g. Farlana pri Sv. Jakobu K 10*30 s t. za moško podr. sv. Cirila in Mctcda.
Za isto podružnico se je nabralo o priliki prvega spomladanskega izleta „Koper-čanov" v Dekani pod geslom »Sloga jači nesloga tlači" K 7*22 st.
Te svote braci uprava.
Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je nabrala vesela družba v kavarni „Minerva" dne 19/3. K 1'20. Iskrena hvals. (Denar brani oprava).
„Podpornemu društvu za slovenske vi-sukošolce na Dunaju" so dalje poslhli gg. in sicer po 50 K: Ljublj. kreditna banka in J»aa Nabernik, c. kr. sodni svetnik v p. v Ljubljani ; 40 K Posojilnica v Gornji Rad-poni ; po 20 K: g.a M. Seidl Novomesto, dr. Savs c. i. kr. štab. zdravnik Zagreb, in Viktcr Vessel, c. kr. notar Trst; po 10 K: Joe. Boncelj posestnik, Železniki, Ant. Hra?t, c. kr. učiteb Trst, Leop, Jonko, Bovec, Franc Knfaflič, Šmartno pri Litiji, dr. Mat. Murko, vseučiliški prof. v Gradcu, dr. M?t. Schmier-maul, zdravnik, Raichenburg, dr. Jos. Sernec j>dvokat Celje, dr. Val. Stempihar, advokat, Kranj. M. A. Ternovec, c. kr. dvorni svetnik Duna; in dr. D. Treo odvetnik, Gorica; po b K : Dr. R. Pipuš, advok. Maribor, dr. L Schegula adv. Novomesto in dr. Fran Kro-pivtiik c. k. prof. Ljubljana ; po 5 K: cr. J. j Barle, c. kr. notar Kozje, Jos. Gerdišič c. kr. dvorni svetnik, Novomesto, dr. Kari Glaser j ces. kr. pref. v, p. Dunaj, Fr. Kj. Goli' Idrija. F. Hmelsk, Loka^ec. dr. F. Horvat j c. k. notar Brežice, A&t- Jugo vic Krško, L. i Mikufch Liubljsna. dr. VI. Pertot Dunaj, F. i K«. Petek L ubno v Sav. dol. Rudolf Pevec I Mozirje, And. Podhostaik župnik na Rečici vi Sav. dol., dr. A. Paznik c. kr. notar Novo-' m sto, Henrik Schreiner ravnatelj Maribor, I.j VoLČina mag. ravnatelj L ubrana in J. Zupar,! župnik Dolina pri Tr6tu ; 4 K : Ant. Štintel j Gorica; po 3 K: Dr. I. Hizelberger Br-žlc-s j Frid. Kukovič župnik Dobrna, Ing. I Sega Bruk a M. in L. Škerlj prof. Novomesto ; po j 2 K: H, Angerer dekan Celovec, Ing. Bol. Blcudek Kranj, Ant. Kolar župnik pri sv. j Ilju, J. Medica St. Peter na Kr., Fr. Omersa | Kran, Fr. Rus, Bled, Matilda Sebenikar na Uncu, dr. Fran Vončina Krško in R. Izdolšek
adjunkt na Grmu. — Skupaj 432 kron.
-
Nar. delav. organizacija
Zaupniki skupine železničarjev južne in J državne železnise imajo danes zvečer važen sestanek ob 8. uri v proetorih Organizacije. Naj nihče ne manjka!
Vesti iz Istre.
Pevsko bralno društvo „Svoboda" pii sv. Antonu pri Kopru bo imelo na binkoštni
ponedeljek svojo narodno ve*eh'co s petjem, | deklamacijami, igro. godbo in plesom. Pripc-roča se bratskim društvom, da bi nam prihitela na pomoč s prijaznim sodelovanjem.
Vesti iz Kranjske.
Umrl ]e v torek v Ljubljani po doigi, icučni bolezni rastni učitelj in hišni pc*eet-Dik g. Fran Bahorec. Pokornik je bil rojen leta 1349 v Višnjigori. Službovati ie pričel 1. 1872 ter hii skoro ves čas v Ljubljani.
Cetomor. 25-ietoa dekla Ivana Novak iz Starega trga, občina Trebnje, je svojega ttreka takoj po rojstvu umorila na ta način, da mu je z reko u«ta in nos take dolgo ti-btaia. da je bilo dete mrtvo. Truplo je zako* ptla v gnoj v hlevu. Izročili so jo sodišču.
Vsled ogromnih plazov je poginilo mi-coli teden v radovljiškem in kranjskem ekraju rad 40 glav divjačine.
Na c. kr. vadnici so v torek radi ošpic zaprii 1. in II. razred dekiiške in I. razred | deške štirirazrednice. Razreda ostaneta zaprta I do povelikonočnih praznikov.
Vesti iz Štajerske. j
Umorstvo. — Neki tridesetleni fant je v i Modriču na Pohorju blizu Oplotnice v kuhinji umoril z nožem 11-letno šolarico Marijo Hri-bernik. Morilec je zbežal v Poborje.
Mlada samomorilka. 16-letDa hčerka ob- ! činskfga tainika v Bruku ob Muri, Hermina , Tiel. se ie 28. marca opoludne ustrelila s 7 mm revolvorjem ▼ desno sence. Krogla je obtičala v glavi. Nesrečuo dekle je drugi dan tzmrlo. Vzrok temu žalostnemu činu ni znan.
Otrpnenje tilnika s• je pojavilo med moštvom celjske garcizije. — Umrla sta že dva vojaka.
Posojilnica na Vraisken pri Celju je imela v minolem poslovnem letu 11.000 K čistega dobička. Od te svote podeli glasom sklepa občnega zbora dne 22. marca t. I. 6000 X v dobrodelne namene.
Mali oglas
št
Primerno službo g? JKHSirS;
na dFž5li. Ponudbe pod „POŠTENOST1 na Inser. oddelek Edinosti.	624
Ugodna prilika ^ffi',,^
„S1NGER-, ulica Maiolica 10, II. desno.	626
IČPOITI	krojaška pomočnika, K l e m e □ i Č.
IOIsCIII via Lavatoio 5.
625
IX A a co vrtnar Slovenec, Naslov pri Inaerat laUC OD oddelku Edinosti.
627
^fll7hn	preme niti izurjen kontorist, dober
OIU&UU računar ter vešč knjigovodstva in ko-responderce v slovenSčini in nemščini. Vstop lahko takoj ali pa pozneje. Cenjene ponudbe ee prosi pod šifro „H. M. 17" poste r.stante, Gorica.	612
Maln zemlj'£Če za zidanje na jako lepem kraju ■JI Hl U Be proda. Naslov pri Ina?ratnem oddelku Edinosti.	616
Skoljo-Vrdela 218
zemlje.
hiša na 'prodaj, pet prostorov, 600 klaft.
617
7silnna masla iz štajerskih, kranjskih in vi-"lUlJft pavBkih hribov, kakor kuhane in sveže gnjati, praske, graške in kranjske najfinejše klobase ter dunajske, štajerske kokoši in Poulards, po najnižji ceni. — Ivan S u ban, Via Caaerma 13. (519
ZdlOljĆl vlPavsEeSa h1 istrskega vina od 24 do
Opčine Štev. 169
28 kron od 56 lit. naprej. Anton Kette
Trgovski pomočnik, 'fJS*
špecerijskim blagom išče službo v kakem skladišču. Govori hrvatsko, slovensko, ter nekoliko j itj.lijmsko in nemško. Nastop takoj. Naslov pri j Inseratnem oddelku Edinosti.	530
Za Velikonočne praznike ročam
mojo pekarno v ulici Sette Fontane štev. 1. Sprejemam vsakovrstno pecivo; prodajam najfinejšo moko iz prvih mlinov. Posebnost: pince in presniei. Udaai
esza^lik^^ksli^^kshl^^sss^ebkekks
ANTON SKERL
mehanik, s&priseienl lsvedeseo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. H
Zastopnik tovarn^Jtoles in motokoles >M |
Napeljava In zaloga električnih ETotčkov, luči ln prodaja ju molonov, sonofonov, ln fonografoT. Zaloga prf prav za tcfU! piT> , lastna delamlcn sa popravljanje Sir. itroJfeT, koies, motokoie* 1».'
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah,
""ELEFON Žt3v-, 1734.
za zgradbe in artistične predmete
Tli. DEUTSCN, Graz
sprejrre po jako zmernih cenah toliko za tuzemstvo kolikor za inozemstvo
vsakovrstna fina dela
kakor n. pr. železne ograje, štedilne peči, vsake vrste dela v železu za zgradbe, kakor tudi
železna okna in žekzne ronieau.
Automobilisti in motociklisti pozor!
Giuseppe Colonna, Trst
Specijaliteta vu kanizovanih poprav na pnevmatikih
Lastna delalnica: Ulica Acque št. 4
Vulkanizovanje, moja lastna specijaliteta, lastno izdelovanje Antiderapai.tov iz uBnja in Caoutcbouc-a, pokritja z gladkim gumijem. plaketa in prprave z cla-— — stiko pa počenih ali prerezanih pnevmatikih vsake znamke. — —
Popravo ae izvršujejo točno in solidno ter se sajamčijo-CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE.
5syiBBQiJ3 a a o a as as
° Restauraciju S Alia tiiia di Francofcrte, Trsi ul. tlolln Piccolo št. 17
■ISIBS■BISB9BIS
KOSILA in VEČERJE t v abonementu in alla Charte |
Kosilo in večerja, mesečna K 40- -Samo kosilo .	„	16.—
StainfelčUkn pivo prve vrate. Istisko vino, opolo, bele bri-ŽL.O in štajersko.
FRAN HEINR1CH
BiDBiičBBsa saa aaaaa
C 3 S ^ R
as
^ c a s
a a
3 SG rq f3
..^soooooa:
ear Hnđ 4<1 iefM v*stl»
»ASTICL1E PREHDiSfl
•d ^guiucjcas aiA4k* iktrji
25ijS;t»i) h «za'aj*t5ij P. PSEND!*;! v Trat*
Pc^aićeas s kolajnami is dipUa« ^■•LravaiJkci priporočana pri grtsbvm, "*ta4ij»
l»rh.\vc3*i, k&tara. Padeijujei« pfteses ln gorcmik^M čitf Zaloga v lakarsl FREND1N! N v vatla fcsijiiii tacama* y Trati ta Evrtpt. Patiti j t na ncpaiUn* ponarejanja ZAHTEVAJTE VEDMO „PASTlflLlE PRENDiNl".

„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma st. 2, I. n. — TRST — V lastili hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono, Posojila daja na vknjižbo po dogovora 5°/0—fi^o, na menjice po 6%, na zastave po 5V80/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt,
3ma najmedemeje urejeno varnostne ceiico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pusice, s katerimi se najuspešneje navaja šiediti svejo deco. Poštno -hranilnični račun 816 004
Engenla Cossovel
prej ravnateljica Tržaškega grafi*, zavoda (Stabilimento grafico Triestino e* R. <3. S2lom)
časti se naznaniti	občinstvu in cen j. klijentom, da je odprla v ulici dello Poste O
Prodojalnlco novih In rabljenih pisanih strojev vseh zlstemov.
Aparati reprodukterji vseh zistemov. — Potrebščine. — Čiščenje in poprave. — Pečati in table.
9V Gramofoni in »lovenake, italijanske in nemška plošče
tini in navadni iz najboljših tovarn. — MENJAVA RABLJENIH PLOŠČ. — Telefon H-82.
prve vrste iz usnja in blaga po jako zmernih cenah v • PRODAJAL-NICI ROKAVIC =5=

R. ^OBMRnh
Trst, Ccrso 19 - Ustan. leta 1855.

rmo
Mi a ar 7 Sežani
ima »vojo
nouo prodd-Jolnlco v ur
7 *BSriT ul. Vinr. Bsi'ini 13
aasproti cerkvc svet. Antona novtsa
V;2ko\?rstne verižic po pr?vih tov. cen«
Restavracija
^urora
Trst, ul. Giosue Carducci 13 Trg S. Giovanni
Vsak »eter o«l T. Uo 12. uri
KONCERT --m.
V	celtljah in vrMniiili ilATUSE od 10. i	a« 1. l-op. m v»l •»«>
Stirj dobrcijenanu Jr*AtT.<
„SLAV U L44 SFFŠr
»p^doT T kostumih, i-od »«ilst»oin go«p. V. KEREKSKtOA. uaLi^t* poTalilJeno :/. Neiueije. G«wtilna je preskrbljena Uvretoo iiulijai in c»miko kutip.o, kakor tudi z izbranim teierunkiui in ine-zt'Uiskiin Tiiiom. Sprejmelo »c ur.r. čila ua kusilo in »e« cr;o j»o znie. nlh t-uao. Zajetrek po »totiuk.
V	aaUi, d* m<? *lavao oLkidjiito p<<.'af:. ▼ okitcem Ste»Ila priponkam s: n.iaui
Giovanni Caictiiti.
Jm
Spomlad, novosti
izgotovljenik oblek
za dame gospode in otroke
Bohinec & Co.
Via delte Torri 2 TRS r Via S. Lazzaro 17
(za cerkvijo sv. Antona novega)
Obleke po meri.
Točna postrežba. - Velikanska zaloga. - Najnižje cene.
m
M
'••m
m m s
Zaloga porešk. vina
BTrst - UL Coronco 3 - Trst — — (LASTNI IZDELEK, iz kleti g. Sebastiaiia Sbisa
iziiFbiis vrsti. Fosetao fino za iroline- 21
Prodaja na d^onno in na debelo. ||
::: POSTREZ3A NA DOM.	U
Teran . . po 43 stotink liter. Selo vino po 64 stotink liter.
' i*!.' JS^^	^ssl -m
Aurelio lier&is «
Civilni geometer. — flvtorirovani Jpk zapriseženec
Trst, Corso slev. 30
sprejme meresja, ekikorporacije, l^taUcijc Itd. ■ploluo vsa geoia«trie&» del»,