List Tečaj XXXII gospodarske, obrtniške t m narodne Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold pol po po&ti pa leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr ? îta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; poši četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 4. marca 1874. Obseg: Za poskušnjo iz razglašene tarife okrajne cenilne komisije okolice Ljubljanske. pooblastencem, kedar pridejo v pisarnico okrajne cenilne komisije pozvedovat, cesar Kažipot županom ali drugim potřebuj ej o za reklamacije ali pritožbe. O cenilnih zadevah še nekoliko. Nekoliko o umetnem gnoju. (Dalje.) Jugoslavensko slovstvo. Spomini na deželni zbor Kranjski. (Dalje.) Naši dopisi. Gospodarske skušnje. NoviČar. Narađno-gospodarske stvari. Za poskusnjo iz razglašene tarife okrajne cenilne komisije okolice Ljubljanske. Po cenilnem operátu je bila za njive sledeča sistema obdelovanja (gespodarstva) za I. razred nastavljena in v surovém (kosmatem) prihodku zaraČunjena tako-le : letu: prvem druge m tretjem četrtem petem žestem Razmere nasej an ja v. V. 7« 7. V« 7, V. H 9 V, 1 2 2 % 1 % 74 1 4 V 4 1 2 a Njiva 1. razreda ali klasa z vrsto pridelkov: Pšenice Pšenične slame Ajde A j do vice Prosa Prosene slame Rži Ržene slame Repe Repnega perja Pšenice Pšenične slame Ajde A j do vi ce Ječmena Ječmenove slame Koren ja Korenjevega perja Rži Ržene slame Ajde Ajdovice Kr<> m pirja Tu pš i ce Turš'jne slame na oralu na oralu na oralu na oralu Fižola Fižolove slame Rži Ržene slame Strnišne detelje Kro tn pirja na oralu Pšenice Pšenične slame Ajde Ajdovice Detelje Ovsa Ovsene slame : l na pol orala 6:539 gold 52 V2 kr 89 gold, 92 % kot surov ali Pridelek oralu v na 1 letu Cena Denarni znesek za # 1 1 1 pridelek vaganov centov gld. kr. gld. kr. 15 — : 4 84 36 30 - 23 — 50 5 75 10 8 ; 2 50 25 12 1 50 24 — 2 50 30 —- -: 26 — 50 6 50 16 24 3 12 50 24 6 96 100 - -- 40 20 - - 6 -- 60 1 80 15 - 4 48 36 30 — 23 -- 50 5 75 10 8 2 50 25 12 1 50 . 18 —— 2 55 22 95 17 50 4 25 80 6 — —~ 20 1 50 16 24 3 12 50 24 6 96 10 — 2 50 12 50 V 8 -- 25 1 —— 90 1 5 47 25 25 -- 3 5 38 12% -- 30 -- 35 5 f 25 6 4 16 12 48 -- 6 — 50 1 50 16 24 3 12 50 24 6 96 — 14 — 60 4 20 90 -- 1 ' 5 23 62'/, 15 15 - 4 84 18 - 23 — 50 2 87 % 25 50 10 8 60 2 50 25 90 6 27 24 24 1 82 50 21 6 84 kosmat donesek na 1 oralu 559 ---66 --- Po tem obđelovanji in odločenih 6 tekih let se mora pridelati: Pšenice 22% vaganov, 34f/2 centov slame Repe 50 vaganov, 6 centov perja, Ajde 20 „ 16 „ „ Korenja 40 „ 3 cente „ Prosa 12 „ 13 ,, Krompirja 90 ,, — ^ » » » Skupaj 180 vaganov, 9 centov perja. Ječmena 9 ,, 8y2 ,, „ Turšice 12Vo „ 15 „ „ . Fi^nlii 3 " 3 otrnišne detehe i centov rízoia o „ o „ ,, n . ,. r on Ovsa 12 „ 12 „ „ Deteljnega senà 30 „ Šk^"IT5" vagánov, 138 centov. Okupaj »7 centov. Ako se ta skupni pridelek razdeli na letni tek, se dobi za eno leto 115 vaganov žita =........19'17/ioo vaganov žita; 138 centov slame ~........23 centov slame; 180 vaganov krompirja, repe, korenja rr: 30 vaganov; centov repnega in koreninega perja :r= l1/, centov; 37 centov detelje za klajo . . . . 6,17/loo centov, in če se razdeli ta skupni znesek na obděláni prostor 5% oralov, potem se dobi pridelek na 1 oralu njiv i. razreda (klasa): 55: 115 vaganov žita zrr....... 209/10 vaganov žita; 5-5: 138 centov žitne slamem.....25°/100 centov slame; 55: 180 vaganov krompirja in repe = . . 327-/1()0 vaganov; 5 5 : 9 cento? krompirja in repnega perja = l63/ioo centov perja; 5*5: 37 centov detelje =...... 673/100 centov detelje, ali na mernike zračunjeno dá 1 oral v 1. razredu njiv (v cenilnem okrajů Ljubljanske okolice) na leto: žita........41s/,0 mernikov, slame....... 259/, 00 centov, krompirja, repe, korenja 32,7(2/IOo mernikov, perja.......l,63/ioo centov, detelje.......G,T3/, 00 centov. To so številke, ki so se sprejele za podlago ta- lové, pa si né vedó pomagati. Od deželne komisije rifam. Ali se pa v enem letu in na enem oralu toliko sta na tarifi podpisana dva po vladi voljena uda, eden přiděla kjer koli v celem našem cesarstvu, to naj vsak izmed nju tudi vpokojen davkar. Ali poznata deželo sam sebi pove. Cela ta umetna sestava pridelkov ni v tako dobro, kakor jima je neobhodno potrebno , če ho- nikakoršni primeri s pravimi razmerami tukajšnje četa delati tarife za celo deželo, tega ne vemo. Potovalo zemlje, še manj pa se vjerna s §§. 19, 28 in 29 postave se skoro ni ali le po nekaterih krajih. od 24. maja leta 1869. Toliko pridelka v enem letu V tarifo sprejete cene žita so prepisane iz napačnega iz njive izmolsti, bilo bi pravo roparsko gospodarstvo zapisnika cene na trgu Ljubljanskem, toraj niso na polji našem, kakoršnega pa na Kranjskem do zdaj še nikakor one na va dne cene, katere je komisija po skoro nikjer ni. triletnem trudu v smislu §. 24. postave določila; tedaj vrsti pridelkov č e trt ega leta stoji tudi tur šica tudi ta faktor ni pravičen. na poloralu med pridelki. To je napačno, ker se tur- Paziti je tedaj treba na to, ali se ne nahajajo tudi šica v tem cenilnem okraju po splošni navadi ne sadi, pri drugih cenilnih komisijah enake pomanjklivosti. kakor zahteva §. 29; vracuoila se je zarad visokega En reklamant. doneska. Zavoljo tega se mora tedaj zoper turšico ~ odiočno po postavi protestirati. Kažipot županom ali drugim pooblastencem, Na 1 oral deteljšcaje računjenih 74 centovsuhe detelje k iđejo y pisarnico 0krajne cenilae komi- pridelka. To je veliko veliko previsoko, ravno tako pre sije pozFveđ0vat, cesar potrebujejo za reklamacije napet îe pridelek JU mernikov a i d e vsako leto na enem • ' ' i r. • « • i*i j -i i - ail priiozBe. oralu, kajti znano je, da je od aide v tem cenilnem okraju . , , „ , v 5 do 6 1 etih komai enk'rat dober pridelek. Tudi krom- „Novice" so bile od več strani naprosene, na) vrh pirja po 90 vaganov ali 90 centov na oral je preveč tolikih koristnih podukov, ki so jih kmetom ze dale o računjeno. Ne le gnjiloba krompirja, ampak tudi vre- zadevah novega zemljiškega davka, 11 m prav domaće se menske razmere ne pripuste, da bi se smel pridelek tudi to Povcdókako na.l žuPa? ali tišti, komur on ali počez tako visoko računati. Ravno tako se je pridelek soseska to reč izroči, postopa, da pride do ti stih podřepe, korenja in prosa počez previsoko cenil. Toliki IaS> na katere se mora]o pntozbe (reklamacije) zoper pridelki se pri nas nikakor ne smejo jemati za mero tarife okrajmm cenilmm komisijamdo konca tega meseca pri odmerjenju davkov, ker niso stalni in so v nasprotji vložiti. „s srednjim čistim prihodkom", ki bi se bil imel za , Po posvetovanji z g. Ir. Solmajer-om, ki je po-vsak dobrôtni razred po §§. 19 izvedeti. polnomo izveden in dejansko skusen v postavi od 24. Za m ah (močvirje), ki toliko zemlje cenilnega okraja maja 1869. leta, *) damo tedaj županom ali drugim, kate-©b se ga, se nam zdi,'kakor da bi se bil §. 27 postave rim soseska to rec izroci, sledeci kazipot: popolnoma v nemar puščal. To paie tem bolj občutljivo, Ze v prejšnjih listih so „Novice" povedale, da prva Iter se s cenilnim okrajem ni strogo po §.17 postave Pot, kl naJ J da on mesom vred ne prodá y to je y ker on krvi z da Mesari vam to skrivnost očit razodenem ne bote vec zgube imeli, temuč vsako leto gotovo gvanska gospodarstva". Přiděláno zrnje so s slamo vred več tisoč goldinarjev dobička, ako začnete živino tako prodali ter zopet gvana kupili in ž njim polj gnoj i li S početka bili so pridelki je zemlja počela pešati ečeno veliki, al kmalu klati, da ne bode nič krvi zgubil Zemlj Je dninskih delov rastlinske hrane, katerih To pa naj se tako namreč pomanjkovalo vratni vrtanec in vrhgla g vano ni ma mnogo v sebi fosforovimi solmi, in tako so Gnojiti so počeli zemlj pa nož tako boko děla: v zatilnik med prvi kost naj se zabode špičast s mlj Ravno tako bilo je tudi na Angleškem. Tudi tam je zopet zboljšali. živinske martre , da zbode hrbtni mozeg. Živina se v tistem trenutku zgrudi mrtva na tla brez krvi in brez bil Mrtva živina naj se pusti potem, da se ohladi g J" ------- ----O-------- ----------— J --------- * ------J r " f^v/u.», VA» ou uuiaui, početka sam vpotreben prav dober, kasneje kri se bode v žilah strdila tako, da se bode mogl, m z je pa zemlji zmanjkalo rudninske hrane in upotrebiti morali zato k gvano m mesom vred rezati in prodajati. Mesar bode potem vsaj 30 do 50 funto v težjega vola prodal in bode od 10 do z drugim gnojem, kateri ima mnogo rud- 15 gold, vec za meso dooil. Pa tudi občinstvu bode moke in fosforita Zato naj se ninske hrane, in tak gnoj je najbolj Dr. Liebig pravi Brez fosfora ni zrna" per fosfat, lahko po nižji ceni ga prodajal To mislim da Ako Ul\ J_jit;uig uičtvi . luoima m ůiua . xaiw pri- íoiiuc*, aa luui luisuuj, Uči j manjkuje zemlji kali-ja (pepelika), vpotrebi naj se pe- kri 03tane v žilah, dobi bolj istina tudi to mislim J/IVUt*J»U ^ UllOUUi y u da ne bode en mesar tako naj mesar ) drug drugac zavrze. Ce mesar sak dan ravnal in da trmoglavne kuharice ne bodo imele en ega na leto in dan čez 2000 gold, gotove zgube, zakaj? il, ko je vola kupil vola pobije, ima ložnosti si mesa izbirati. pri- Ta reč zato Je on tudi kri ni ? gotovo iz javnih obzirov silno važna * prodal Zakaj pa mesar živino kolj meče? Jaz ne vem druzega odg zato prosim , naj jo izvedenci v pretres vzamejo tako da kakor več stran tega, da i) Novicah , kajti več vé, in nam svoje misli in pomislike po Jiuece t Ocxo ne VCIIJ uiuiicga uu^wvjia,, ivaaui IGqO., kac* je to stara, od Abrahamovih časov navadna šega, in ker naznanijo Ljubljani 23. svečana 1874 Skal f drugače ne zná Kaj pa bi kaj v truplu ostalo r da se je mesar tako boj y da učenik živinozdravilstva ia mestni mesooglednik. je ne Kri jboljša redivna * Gvano je ticjek in to od morskih tičev ; že 1828. leta so ga kemikarji preiskovaii in v njem našli: kislino, deloma z amonjakom in potašeljnom sklenjeno, scavnično ne- Gospodarske skušnje. " Dobra molzna krava se po repu pozna carski gospodarji, kedar kupujejo krave za molzo dajo posebno na rep. Ako je rep koj iz početka Svaj- » gle- . ko koliko fosforne in celó malo solne kisline, — potaseljna in izhaja iz hrbta , de bel in tako kratek, da komaj do amonjaka, malo mastné tvarine in železastega peska. kolen sega, jim je to znamenje slabe mlekarice > čem % 69 bolj pa je rep od zgoraj tenak ia čem dalje seže čez govori. Gospoda moja! ko se je Alzasija in Lor ena kolena, tem bolja je mlekarica. popolnoma odtrgala od Francoske in postala Pruska * Petroleum za mlinarje. Iz Ozerske Sobotice „unmttteI6are8 9íetd)$íanb", se je tam nemški jezik uvel O i « VI I t il IÉ . lil ^r m v neki mlinar „Obzoru" pise ima po skušnjab to čudno moč, da, če se vriba v suh les. ki ima ležati tako-le: Očišćen petroleum srednje šole v tako imenovanih licejih. Jaz sem bral v vodi ali čez katerega voda teče, postavo leta 1871., ki je „bemfdfyeS ^etd^efek'1 s podpi-soni ministra Miillerja, ki je bil v Berolmu predhodnik Falkov, in s podpisorn Bismarka. S to postavo se je žlebovi, čolni in vse, kar je v vodi. Posku- ne pušča v-se vode, pa se na njem tudi led ne napravi Na ta način dala bi se od leda zavarovati mlinska ko- uvel utrakvistični poduk v vse srednje šole in poducuje? se tam polovica predmetov francoski iq polovica nemškL To je „beutfcfyeS Štetd^eíefc!" To so napravili možje, kateri so gotovo „gadfy maimer" in nam daj o moralični izgled tem bolj, ker je Bismark, prvi državnik Nemčije sam za utrakvizem. Ako imamo tak faktum pred seboj potem se ne more obsojati utrakvizem, ampak potrebno lesa, site mlinarji! petroleum ni tako drag. f> Pučki Prij. a * wotny sam Da seme vsejano hitreje kali, priporoča gosp. No- namakati ga v vodi, oki-en bokal vode vlije 30 do v „Gartenfreundu" * % s solno kislino. 36 kapljic solne kisline; Če je zrnje prav trdo, pa vlije Je > da se ga poprimemo tudi do 56 kapljic. V tej razstoplini pušča zrnje je prav trdo 6, če y do 12 ur. Potem nemudoma poseje na- da močeno seme. Nekatera semena tako pozno kalé vže obupajo poljedelci in preorjejo setev, ter obdolžu-jejo prodajalca, da jim je gluho seme poslal. S takim namakanjem doseže g. Nowotny najlepse vspehe. Seme Za dr. Zar ni ko m poprime poslanec Dežman besedo in proti dr. Zarniku skuša zagovarjati „berichte" šolskih ravnateljev. Njemu odgovarja spet dr. Costa in pravi: „Tema moram leti da kali pa divje rože potřebuje navadno namakanjem v omenjeni razstoplini doseže, da jeseni posejano seme vže v prihodnji spomladi kali. nasproti, kar je gosp. Dežman zdaj rekel, muiau konstatirati, da je poročilo ravnateljstva Kranjske gim nazije izšlo 1871. leta, in če ravnatelj zdaj nekaj slo venskega ume, kar mu ne bodem odrekal, je vendar Spomini na deželni zbor Kranjski. Obravnava o zalomi slovenskih šolskih knjig gotovo to, da 1871. 1. razen nekaj malo besed ni znal slovenskega jezika, kakor sem trdil. Tega mi gospod Dežman ne more ovreči. To pa tudi nobeoa nečast njemu ni, ker se ni sam imenoval za ravnatelja Kranjske gimnazije, temveč minister ga je imenoval. In da se prej ni gledalo na to , ali je kdo zmožen slovenskega (Dalje.) Za dr. Costo je govoril dr. Z arnik. jezika ali ne, to nam kaže vsakdanje življenje, nuc*. OUji na Kranjski gimnaziji v tej dobi, v kateri je bil slo imeli smo Ker je že venski jezik izključivno učni jezik, učitelja y ki je bi! y letos potrjen za profesorja in ki niti tistokrat ni znal kako je utrakvizem (združeni slovenski niti danes ne zna slovenske besedice. Tedaj ni to nič dr. Costa tehtno pretresel vse Dežmanove ugovore, omenimo in nemški jezik) v srednjih šolah bránil proti ugovoru nečastitega; gotovo Je on moral poročati j ce Dežmanovemu. Rekel je, VAC» gUOJ/. i/V>WlU«U V4W ««'V^ VA. V isu. VI poskušnje, katere smo imeli na slovenskih gimnazijah, poročal je slabo ali prav za prav z nekolikimi slovenskimi razredi z venskega jezika. da gosp Dežman pravi da nalog dobil. On je tako poročal, kakor je ; ker Je ■a je vedel, in malo ali nič vedel od slo- Drugo > kar utrakvizmom. se niso dobro izkazale nego da Je Dežman rekei f branec ,,berichte", je, da smo danes na taki stopinji, da je vidělo, da s tem ne gré. Kolikor se jaz spominjani, ni treba gledati na ministerstvo, da vsak uradnik ali. profesor poroča po svojem prepriča nj i. Temu na- šem bral v slovenskih časnikih na tanko razloženo da so se na slovenskih gimnazijah, v slovenskih razredih; sproti hočem le omeniti, da ni davno, kar sta dva slo- posebno v Kranji, leto za letom učenci množili raščali, med tem, ko je na Ljubljanski gimnaziji } y } na-ker venska učitelja v Mariboru celó svoji službi izgubila. Prvi je bil prestavljen v nemško deželo, ker je bil naj je nemška, število učencev nazaj šio od leta do leta. boljši slovenski učitelj; zahteval je celó disciplinarna Jaz ne bom rekel, da je tega morebili ravno slovenski preiskavo, ali ni se mu dovolila. Reklo se mu je: „ti si jezik kriv, če je na Gorenskem število učencev nara- odstavljen, če ne greš", in tako je moral iti drugam. Drugi sčalo, al vendar, če učenci primerno narašča.o na slo- je bil v bolj srecnem materijalnem položaji inje rekel: venskih gimnazijah, na nemških pa se vsako leto šte- „jaz izstopim." Se nekaj druzega — imena nočem ime- V V U U i U ^ ■ MJI JL1 V% C*S M J C« 1JI J law 11 VIWU I JLX ^/Mi W V V UVf il V A VV V/ KJ W J J J ^ vilo zmanjšuje, gotovo slovenski jezik kriv ne more biti novati vem 7 namrec 7 da je neki Slovenec se pred tem takem , ko so ga odpravili z navajanjem tega lagal v vseh stopinjah za neko profesuro na Slovenskem P° . . .. . . . vzroka, da za voljo njega ta gimnazija ne prospe- kateri se nikdar mešal ni v kako politično stvar > 9 am rira. Kar se pa tiče raporta ali „berichta" ravnatelja pak bil je popolnoma miren Slovenec in je bil kot znan Kranjske gimnazije, je gospod dr. Costa prav dobro izvrsten učitelj nasvetovan enoglasno 7 omenil, da ta mož je razume. (Dežman: ga zna! zna!) Ako 3a pa zna, bom kaj nemškem u profesorju. nemški Pemec, ki našega jezika ne t od ministerstva ni dobil službe zarad tega, da se mesto ohrani kakema -------v-------0------ -----/ ----- o r ———7 ; — druzega omenil. Moram reči, da med uradniki in učitelji Za dr. Costo je govoril še poročevalec dr. Blei- kajti na zadnje je ta tudi uradnik, ker jih vlada pla- we is. Obrnil se je tudi on posebno na brambo utrak-Čuje, postavlja in odstavlja — je jako malo tako zna- viz m a proti Dežmanu in med drugim rekel: Gosp. ministerstvu dajali, Dežman je v obširnem govoru zagovarjal tisto sta- , katerega sem jaz vajen od leta 1861, od kar moz da bi take „berichte" čajnih kateri ne bi bili ministerstvu ugodni. Ako bi lišče bil slovanski minister nauka potem bi „berichti" takih ker gimnazijalnih ravnateljev vse drugo lice imeli; je zdaj Stremayr minister, je tem gospodom le za to pa a zmirom ga od te (desne) strani slišati. Utra&vizem po njegovem mnenji ne imam čast, v tem zboru biti, jo Auaj uucuiaji uiiuisict , je to LU guopuuuiu 10 ita$ vv/, Velja uil da od stopinje do stopinje kviško stopajo, druzega nic. dokazala To je stališče „berichtov" proizišlih od gimnazijalnih daljno deželo me. Gospoda dr. Costa in dr. Zarnik sta mu že , in dr. Zarnik je segel celó v da to m res, v „velike omike" deželo, in kazal da ravnateljev. Kar se pi UiZilQllLl UU g 1 111 IIcLcjI J cl 11.11 LI U Čt 1 j II U UCťiClU j V „voillVC UIHIIVO k u Raa» if vie» tiče utrakvističnega poduka, je ondi utrakvizem vpeljan. Jaz pa mislim, zakaj bomo moram se strinjati z dr. Costo, da tukaj ne more reči iz domovine tako dalec segali ; ostanimo pri nas domá t „gaémann", ali je dober ali ne en faktum vam bo- in pogledimo lemalo let nazaj. Ali ni bil utrakvizem ta ^(juu7uiuuu j aii ju uv/uui au uu ^ ai uu laivtuui r c%iu uvj* iu pu^iuuiuiv/ iu Luaiu l\j u uuiiuj« im vaw» f iuvlu ^ 4em navel, kateri gotovo za utrakvistični poduk čas, ko smo mi v gimnazijo in filozofijo hodili, zastopau - 70 po jeziku nemškcm in latinském? Kdo ga je ta- kačilo to, da ministerstvo ni botelo štempelja za. m ti il # i r\ -r « * % * # t 1 t . i 1 * 4» « * J krat grajal, kdo ga takrat preganjal? In jaz mislim, Časnike odpraviti; al zmaga s 15 glasovi, in ta še s da smo vendar ee precej dobro nemški in latinski naučili! pomočjo druzih strančarjev, je prava Pyrhova zmaga, Đandanes pa se nekaj druzega godi. Ali gospodje vi po kateri bi bilo v druzih državah ministerstvo kar brž na desni ne silite nemščine v ljudske slovenske samo odstopilo f šole? pri nas v Avstriji pa še kaj tacega Tu Je Al ni to utrakvizem? popolnoma utrakvizem ? nismo doživeli. To pa se povsod kaže, da celo politično .gospodarstvo je tako , da se situacija vsaki dan dober, tu sem ga hočete s silo dobiti, iz srednjih sol pa ga siloma preganjate ! Tam nemški jezik v šolo presukniti utegoe Naš ; dragi 7 Vaterland" pa vendar tukaj slovenski jezik preganjate iz nje! Utr a- včasi kakošno reče, ki je bolj s trte zvita, kakor na silite kvizem za bistre slovenske glave ni nobena težava. faktični stan oprta. Ker ga tudi ustavoverni časnikarji Ako pogledamo okoli nas, ki v srednjih šolah kar nič in poslanci njihove vere najbolj beró , včasih s svojimi Klub državo- alovenskega slišali nismo, vidimo vendar, da so neka- 77 novicami več škoduje kakor koristi. teri se precej dobro naučili slovenskega jezika, in mi pravne stranke, kateremu je grof Hohenwart prvo-v tej zbornici imamo celó dva čislana pesnika med mestnik, bo menda danes svoja dozdaj provizorna pra- nami gosp. Dežmana in gosp se slovenskega sloveče pesmi! dr. Razlaga, ki sta vila konečno řešil v stanovima, in ker je soba v zbor« celó tako naučila, da sta zlagala nici poslancev, kjer je tudi ta klub se shajal, imela (Veselost.) Tedaj vse to, kar se utra- „ušesa", to je 7 da so nepoklicani poslušali obravnave kvizmu ugovarja, je po djanskih skušnjah čisto prazna zato se je klub preselil v „Hotel Austria". r sredo reč; naj se raji kar naravnost reče: „Mi nočemo slo- ve nščine v šoli !" Gospod Dežman bi bil svoj ob- razpravo, če se ne pride v zbornici poslancev prva vers ka predloga v odloží še ta dan. Grof H oh en* širen govor lahko okrajšal s tem, da bi bil venščine za nobeno ceno nočemo to je meril rekel: „slo-v srednje šole." Na wart, kakor vam je znauo, je voljen v odbor za verske predloge. Iz ene undanjih séj tega odbora so ves njegov govor; mi pa moramo zagovar- ustavoverski časniki raznesli neki njegov govor o kon- kordatu po vsem napačno. Jaz sem v stanu, njegovo ker ne maramo v Avstriji za tisto nemško kulturo iz deklaracijo o tej zadevi Vam popolnoma resnično pri- jati ravnopravnost našega národnega jezika ravno zato, Bismarkove države, ki se nam silovito vriva od več občiti; glasila se je tako le: „Ce tudi bi se mogei ^ppHHPma straní; mi hočemo v Avstriji ostati in obstati, in zato moramo skrbeti, da nas ne bode niti Bismark požrl kar pane mo rem vstopiu na stališče, da kon- kordat pravno ne obstoji več, vendar bi ne mogel dr- niti pogoltnila Italija. Toraj dajmo vsaj to malo na oltar žavnemu zboru pravice prisoditi, da bi o njem sklepal, domovine, da se nam ne bode očitalo -----------—-i-—« ------A íÍ 7 7 da smo v sre- Ker 80 Sl diŠči slovenskega naroda skopi s tisto pripomoČjo tera je za pospeh šolskega književstva 7 potrebna, m kada udje 77 verskega" pododbora besedo dali, da se nam ne bo zmirom sramotno oponašalo: „Saj nimate knjig, da bi vaš jezik mogel v šolo priti!" da je z veČino Iz poroČila v „Novicah" je znano, njegove razprave ostanejo tajne, željno čakamo v zboru slišati govor njegov, ki bode gotovo jako tehten, kakor je vse, kar on govori, ki nikoli ne govori samo zato, govoril, kakor imajo mnogi poslanci navado. iz obravnav državnopravnega kluba da je e „Slov. Narod" glasov ob vel jal predlog deželnega odbora o podpori izdavanja slovenskih šolskih knjig. kako jena od druge strani novico prinese, ne verjemite jej, dokler ni potr- 7 kajti bolezen „Národová" je kro- nična 7 7) * 17 Jugoslavensko slovstvo. Velebit", zabavnik Hrvatske mladine lažimarazmu8" se imenuje, ki se ne dá več ki ozdraviti tudi s tištim „Revalesciere Du Barry ne ga lahkovernitn svojim bralcem ponuja skor vsak dan. se zove Gorici 1. marcija Politično ..staroslověnsko" 71 knjiga, ki jo meseca avgusta namerava izdati Hrvatska bode obsegala iO Po- Obsegal bode „Velebit" humoreske, življenjepise, zgodovinske Črtice itd. Predplačilo naj se posije do konca maja društvo „Gorica" je imelo 26. svečana svoj občni zbor. mladež društva „Velebit" v Beču , tiskanih pól in za predplatnike stala samo 1 gold. zneje bode cena jej poskočila, pesmi, novele, 71 Med tem, ko „Soča" tako hira, da če skliče občni zbor. zvestih njenih prijateljev pride tako malo, da zbor komaj sklepati more, je v zbor ,,Gorice" prišlo 21 duhovnov, 84 pa županov in druzih veljavnih posestnikov iz vseh ev naše dežele. No 7 to so vam „mežnarji" kaj pod adreso društva Wien, V. Wehrgasse djati se je obilih narocnikov, ker to je prvi Na- pot, da Hr- vatska mladež s svojim delom stopi na javnost. * „Uspomena na senju je naslov narodni Tram blanki, ki jo je zložil Ivan S ah, učitelj v Zagrebu in posvětil učiteljski „zadruzi" za podporo učiteljskih sirot. Cena jej je 25 soldov. Zarad blagega da? In tako odlični zbor sprejel je vse tri peticije do ministerstva enoglasno. — Tudi v Gorico je iz Ljubljanske „Národové tiskárně" prišla glasovita neverska 7 namena naj bi čitalnice 7 ki tudi plese, naročile v programu svojem imajo si lepo narodno tramblanko. Kasi dopisi. 1) n na ja brošura. Ko je nekdo očital društvu, da daje svojo pomoč takim skandalom, priskoči! je — kakor „Glas"' pripoveduje — časnik „Soča" Ljubljanski tiskarnici na pomoč, rekši: „narodna tiskarnica je obrtno podvzetje; I« /I Mi ^v I A X a v v-x «t n -v > kor A lr\ /A i i I ci 3 ^ ^ Q takem zagovoru piše tako-le: „Kdor placa toraj, tistemu se tiska; kdor plača, za tistega se piše; kdor plača, za tistega se agituje ; kdor plača, za tistega se kuje. mlin. kdor plača, tistemu so tiska, kar hoče. 77 laže ? obre- Plačilo tedaj je kolo, ki žene svobodomiselni marca. ki se berete raz pore med liberalno stranko demokratično liberalno in vladno liberalno; iz tega raz- Res, liberalec ne more jasnejše narisati svojega Dunajskih časnikih samih materijalističnega stališča, ko s tem, da reče: „kdor cepi na plača 7 ta me i ni a. u Od Kope marca. Z. (Sad liberalnih 1 u č- cepa pa izvira tudi nasprotstvo zoper ministerstvo od nj ako v.) Bival je v jeseni nekatere dni nek merjevček, stranke demokratično liberalne , ki danes še žerjavici tli, mahoina pa utegne švigniti^v plamen bolj v »VIJMIT1V1 Vkl y UJUliVUJCI ^J CX V ^ 1 a LU ^ 11 J po UOX y XV CL1» J V^ UUUUtUClí Uk/Ugai XVX VyJLLldl pi ^LUV^lCi/* W V katerem ministerstvo ostane pogorelec. Časniki, ki so vedel zvečer pri kozarcu blesti iu blebetati o glasilo tej stranki, udarjajo najbolj po financnem mini- Forschungen der Wissenschaft", ktero edino M. kakor jim na kmetih pravimo, v M. vasi, ter pil in je-del. kar je ondotna uboga krčma premogla. Veliko je stru : 7 podoba .1 e> udarec še več druzih. da (At po 6 n 6 ID UlpjU J UUtl JLJ CkJ jpi^uava» ? UUtíl J^ VJLKJ ^FiVj'lUg j VU XVV/VJL VVW1UT1 ^11UC4IJUJ\ Najbolj je liberalce te vrste raz- in kam jim je pot, potrese je poslednjega vzroka iz bije jo čuti neue IH^H^H^HH^HHlHJHH^IH^^I^^H šola naj pa predava. Vedel je do pičice, od kod vetrovi prihajajo duhtal, daljavo vsake zvezde zineril, vřeme vsaj za mesec prerokovati znal, celo grom in střelo je imel popolnoma v oblasti, — sploh, slišal je travo rasti. Pri tem pa ga je posebno veselilo, da je mračnjaškim črnuhom (saj veste, kdo so to!) kako brco pritisnil, ker njih većina je še iz stare šole, iz katere so zgoli cepci in bedaki prihajali, ki niso drugega slišali, nego rožlanje peklenskih parkeljnov in petja nebeškega petelina, da še dan danes s tečni blodnjami in marnjami ubogo priprosto ljudstvo sleparijo in peharijo! Ta tako učeni mladi merjevček je pa še več znal, kajti v liberalni soli se je naučil prislovice: „Jej, pij, pa dobre volje bodi, če plačaš ali ne, zakaj to oboje je prekmečko; zato pa jaz, ki sem merjevček v gosposki suknjici, in bi kot iz liberalne M. šole tudi rad bil med „ Plahto vci", ne bom nič plačal. — In res, zapustil je v revni krčmi nad 20 gold, dolgá in odrinil tje někam v — deveto deželo. Sedaj uboga krčmarica za njim pisari, prosé za Božjo voljo krvavih krajcarjev, a ne vem povedati, Če si je s svojo „Wissenschaft der Neuzeit" vže toliko prislužil, da bi se bil takih nadležnih kmečkih pišem odkrižal. Zato prijatelji! „Po njih sadu jih bote spoznali!" Iz Sllhora pri Meîlikî 1. marcija. — Suhorski fari je gosp. Feliks Hess, Metliški župan, ki jej je že več-krat veliko dobrega storil, v spomin 251etnega vladařstva Njegovega veličanstva cesarja Franc Jožefa daroval 40 gold, za naše novo sol s ko posiopje. V imenu cele fare se mu očitno zahvalujem , ter rečem : Bog mu po-vrni stotero! Pač bi potřebovali za zidanje nove šole že mnogo dobrotnikov, kajti naša revna fara iz lastne moći ne bo premogla teh stroškov nositi, akoravno smo že od verskega zaklada veliko podporo dobili. & M a r t i n T ome, fajmošter. Iz Kamnika 26. sveč. — Pri naši cenilni komisiji ni nobenega referenta in namesti njega daje finančni komisar Kauschegg razjasnila v cenilnih zadevah. Ali je pač on kos temu opravilu? — vsaj to se nam je povedalo, da on je bil voditelj gosp. marquisu Goz-zani-u in gosp. Rusu p3Í računstvu tako silno vi s o ci h tarif, da jih je c. kr. deležna komisija skor za 4 gold, znižati morala, in vendar se nam še zdaj ne dozdeva primerna dejanskim razmeram. Zato je menda to le šala bila, če se je nekomu reklo, da mora sam komisijske stroške plačati, ako brez vzroka (unbegriindet) reklamira; vsaj ne moremo verjeti, da bi kdo, ki je le enkrat postavo v rokah imel, v resnici kaj tacega misliti mogel. Kdor ima kakošuo zemljišče, od katerega davek plačuje, ima tudi pravico pntožbe brezplačne. Zato bilo bi svetovati menda tudi pri vas v Ljubljani na Poljanah znanému ,,spassvogel-nu", naj bi v tako resnih zadevah burk ne brii ! „Spassvogel hin, Spass-vogel her", — davki niso špas! ÍZ Nolranjskega 27. sveč.*) —- Tu pri nas gosp. cenilni referent v Postoj ni pa rad postreže vsacemu, kdor o cenilnih zadevah kaj popraša, pa tudi na mapi pokaže, kje so dotični razredi vs^ie dobrote postavljeni, in kje so izgledni kosi. Nismo čuli tukaj nobene pritožbe enake vrste dosedaj, kakor jih „Novice" iz Ljubljanske okolice objavljajo. **) Iz Ljubljane. (Iz seje odborové družbe kmetijske), ki je bila pod predsedstvom barona dr. Wurzbacha 1. dne t. m., naznanjamo sledeče. Dr. Jan. Bleiweis bere naj-pred pismo, v katerem se minister kmetijstva družbi *) Na pust spominjati se zdaj , bilo bi vendar „post festům". Prosimo drugi pot. **) Kakor slišimo, se zdaj tudi tukaj postreže Ijudém. Vred. toplo zahvaljuje za poslane na Kranjskem navadne pluge v zbirko zgodovinsko. Pismo se radostno na znanje vzame in po predlogu odbornika Šolmajerja zahvalno pismo sklene za dr. Papež a, ki je našo do-mačo plužno vprego naslikah — Od ministerstva družbi poslana dr. Roslerjeva brošurica o trtni uši (phyloxera vastatrix) se razdeli med podružnice, kjer vino raste, in pa dá tudi vinski šoli na Slapu. Pri tej priliki na-svetuje odbornik vitez Gutmansthal, naj odbor pozve-duje, ali se ni lani nikjer pokazala kužna trtna bolezen (oidium Tukeri)? — Knjižica Trientelnova „o gozdni stelji", od katere je ministerstvo kmetijstva družbi poslalo 300 nemških iztisov za razdelitev, je tako pod-učna tudi za naše kraje, da je odbor sklenil napraviti posnetek iz nje in ga prestaviti v slove ns k i jezik, ako si. ministerstvo dovoli v ta namen 60 gold, podpore. — Domoljubna ponudba gosp. tehnika Zmrzlikarja v Gradcu, da hoče spisati brošurico o hmel j orej i, Če družba misli, da ima pridelovanje hmelja kako příhodnost v Kranjski deželi, se ni sprejeia in sicer zato ne, ker na Dolenskem, kjer je posebno ugoden kraj za hmelj, so po porocilih gosp. Vičelna, dr. Orla , viteza Gutmansthala, Šolmajerja, prejsnja in zadnja leta na nekaterih krajih narejane skušnje brez vspeha in koristi ostale. — Vsled poročila gosp. župnika Grudna v Belicerkvi, ki ga je odbornik Vičel iz lastnega prepri-čanja popolnoma potrdil, se je gospodarju Gašparju Dežmanu iz Sela za lično, 85 sežnjev dolgo in primerno Široko živo glogovo mejo podělilo pohvalno pismo in 20 gold, premije. — Poročilo Goriške in Isterske družbe kmetijske o tem, kje se zdravo seme svilnih črvičev dobi, je bilo na znanje vzeto , koneční sklep pa o subvenciji za svilorejo je bil prepu-ščen subvencijskemu odboru. — Narocilo gosp. učitelja Saje-ta o drevji vin semenu je bilo administratorju družbinega vrta g. Solmajerju izročeno , isto tako tudi prošnja podružnice Kočevske. — Gosp. Solmajer poroča o preiskavi nekega gospodarja na Gorenskem, ki je lani nekoliko Belanskih goved, ki jih je družba prodala, kupil, pa nekatera spet prodal. Da s tem, ako kdo kupi goveda, ki se za polovico one cene prodajajo, kakor jih je družba kupila, pa jih iz dežele naše prodá ali pa mesar ju domá, se nikakor ne doseže cilj in konec državne subvencije, zato naj nihče kaj tacega ne storí, kar mu pozneje prizadene velike sit-nosti. Boljo živino iz druzih dežel ravno zato družba kmetijska naša kupuje v deželo, da se domače naše pleme boljša, zato mora tudi za pleme ostati. — Gospodje Janežič Emil, grajsčak v spodnji Preravi, Kline Jožef, župan v Gorenjem Polji, Lušin Janez, župan v St. Jerneji, Hruša Jožef, kontrolor c. kr. dvornega kobilstva v Prestranku, dr. Maršal v Trebnem, Vajoh Jakob, posestnik v Hru šicí, in Zagore Jožef v Sent Jerneji so bili za u d e družbe kmetijske sprejeti. — Ministerstvo kupčijstva je potrdilo novo volitev gosp. V. C. Župana za predsednika in gosp. J. N. Horaka za podpredsednika kupčijske in obrtnijske zbornice. ' ô * ' vj] § j! — (Iz seje deželnega odbora 27. febr.) Sklep obcin Cirknik in St. Rupert za ze dinje nje v eno občino se je v porazumljenji s c. k. deželno vlado potrdil. — Pritožba občine Ž. v Ljubíjanskem okraji zoper postopanje rubežnih organov 30. januarija t. 1. pri kmetu J. j. iz vaší Kl., kateremu so zaradi 9 gld. občinskega davka, ki ga ni bil on dolžan plačati, zarubili in od-gnali brejo kravo, da-si tudi je bilo dosti druge živine v hlevu na izbiro, ter je krava potem zavrgla, se je izročila c. kr. okrajnemu glavarstvu v preiskavo, ob enem pa tudi deželna vlada naprosila, naj čuje nad po-Btopanjem rubežnih gosposkinih ljudí, da te službe ne da y ki se pod predsedstvom Njegove carske viso- kosti vélikega kneza gusta t. začne in 23 Konstantina Nikolajevića 2/,4. ljudem ni namenjen našim y ki n e umejo tujega jezika. Al kdor bi taka av- mislil. motil bi se budo avg./4 Oficijelni jezik kong tuji in pa Slovani drugi tudi dr. Jan. Bleiw je ruski, vendar se učenjaki morejo poslužiti svojega jezika (Preskusnje ucenk na tukajsnji porodoslo ao bile přetekli teden po končanem šolskem polletj ; §§. 7. in 11. omenjenega ukaza končá, je povab- od leta 1854 ne bi dělala razločka: ali umeš nemški ali bi kazni; zato naj podpisov nihče ne na-bira, da ne zapade kazni. Od druge strani pa so sami ne, zap a del soli) i. ki liberalci „fcom reinften 2£of[er" nevoljni, da vlada danes, ko se Avstrija proklamuje za obljubljeno deželo, „too je predpisano za babice Izprašanih je bilo 7 Hrvat katerimi jih je 10 presku tie greiljeit tt>te unb fliefêt", nazaj sega v ukaz kim učnim jezikom. (ne postavo) iz Časov Bachovega absolutizma! Ko pa K med prav stalo. Poleg profesorja dr. Valente sta izpraševala vodj bi državnemu zboru predloženi načrti že postave bile, dobro in dobro pre- zahtevalo bi spostovanje postav, da se dejanski upor ne delà te šole in vlad zoper nje ; zdaj so še n a č r t i, ki jih dr- svetovalec dr. vitez Stockel in pa žavni zbor sprejme ali ne sprejme in Njegovo Veličan dr. začne drugo polletje za babice z nemškim učnim Bleiweis, primarij deželne bolni Zdaj 86 stvo potrdi ali ne potrdi, in vendar ; ko je se vse ne zikom. Hrvat zmirom Ljublj deloma za to deloma zato ker y ker zahaj šola precej si. vlada že bojí podpisov! Pa še več. Na-število v črti verskih postav niso toliko emanacija ministerská, Je gotovo, se na obrem glasu, kakor sad onega današnjega liberalizma y ki se iz Pru- slovenski jezik tako soroden hrva- skega sili v našo Avstrijo. In ko bi tega liberalnega da se Hrvatice tukaj skoro tako, kakor v ma- tiščanja ne bilo in bi bila drugačna večina v državnem Škemu, ternem jeziku zamorejo izučiti babistva oporoke gosp. Adreja Vitenca), znanega sovirarja v Ljublj umri y ki zboru, še biMuhlfeldv grobu ne imel veselja, da državni zbor obravnava njegove ideje. In konečno : ko y y kaj gotovega zvedeti, bo mikalo marsikog let star, 24. svečana bi pa podpisi bili za obveljavd teh načrtov , ali bi na- bralcev, posebno pa St. Viščane poleg Ljublj naših Mar- y v svoji obrtniji izvedeni mož, ki je zeló varčno biranje podpisov tudi bilo prepovedano? ,,3ct, SSaucr, ba$ nam je rekel nek stednje-liberalen toctê anbereê" moz. živel in akcijah, v znesku po kurzu računjenih, s 76.827 gíd vrh tega pa tudi 14 gl vsem tedaj konstatira ta prepoved to ; da ne apustil je lepo premoženje, večidel v obligacijah bi bila Dunaju dobro došla novica, ako bi se bilo sli- , šalo, da Kranjska dežela v veliki većini hoČe dati je kupčeval, ki so tudi nad 2000 gold, vredni naiva je Vitenčeva oporoka posebno v tem (klavirjev), s katerimi cesarju, kar je cesarjevega, a tudi cerkvi, kar je cerk- poleg y otrók svojih Zani da je venega. Skrajni čas bi bil tedaj, da pri tej priliki, ko-pridejo verske postave v obravnavo državnemu zboru, jega premoženja postavil šolo v jcih bratov kot 7. dediča svo- kdo naših ondi vpraša : kako dolgo bode še veljal Vidu ki njegov ukaz, ki bode 20. dan prihodnjega meseca aprila že jw jyi viu^^vyuja pvota vu OUIU ▼ uu T luu^ rvi J v> ljj&gKJY w rv u y jeli uuuu ^v« uai jstni kraj bil. Vsacemu dediČu je zapustil obliga- obhajal svojo 201etnico? cijo po 1000 gold, in šolskemu zakladu Št. Viškemu tudi 1000 gold., katerih obresti se (Ženski polom v Ljubljani pred sodnijo.) 25 imaj učitelja po- februarija se je pričela in v 3 dneh končala pred de- rabiti. Kedar gori omenjeni otroci njegovih bratov po- želno sodnijo konečná obravnava mrjó, ostane pa ouicj od kateregč% DC u» io uurcoti suicju lauiu, iv<*- jc o&uiu ui< pital mora ostati za večne čase. Posebno naj se po delà pravdo UJCIJJCUI UUUUI 1JJ"b UlaU'V IJU- itCiuu duuuiju , premoženje lastnina St. Viške v Ljubljani. Zatoženki, priče in poškodovani kakoršne še ni bila vse to y se pa bresti smejo rabiti ka je skoro brez izjemka ženskega spola in njegovi skrbi za dobro plačo učiteljem ; za nemški yy jezik naj se tudi en učitelj posebej nastavi boljših kar iz tako imenovanih in omikanih'* krogov. Prva zatoženka, sopruga v se bolj zanimivo y biti pošten mož, pa otroke tudi podučevati v poljedel stvu in gozdarstvu. Višemu šolskemu vodstvu fct. Viške mora trgovca z lesom, Reza Aristoteles y se je imela pred fare zato naroča, naj si prizadeva sodnijo, kateri predsednik je bil dež. sodije svetnik Rome, zagovarjati zavoljo goljufivih dol gov, ki ; da se gO Va kmalu « I OI« L/ i t» v I J c ill U liuuc - pia v i ■ uv/v/ ^uiu. j^x cuivíj^ii j«. un^v * vium«. j ** bila bi ljudska šola z enim razredom potrebna; kedar Gradca in sicer kot zagovornika večih hudodelnikov Za D r a v 1 j e in G ... _ Jib poroka nje- je naredila čez 34.000 gold., da-si je imela komaj le pravi 300 gold, premoženja 7 Zagovornika si je poklicala iz Dravlj Glinčani do tega přidej da aredé šolo, znanega dr. Kozjeka. w ▼ ij w ii i tu ^u» ijuvcuu uv iv^a pi luu j ua oi uai uu^ ouiu^ ^uuutgc» un jul v> u j v i imajo oni na obresti mojega kapitala tudi nekoliko pra- neka Ana Riesner Druga zatoženka je bila ucaa a u a xv it o u v i , pO uvmwwv/ ,ji«,icíu»i v«. , »umu> denarna mešatarica v Ljubljani, ki je Aristotelovki po domače ,,Rižnarca" , znana vice; pri podružnicah meznar u učitelj tudi že mogel biti nega društva Zakladu čitalnice Ljubljanske in filharmonič- magala ljudi oslepariti za 11.000 gold.; zagovarjal jo ski volil po 100 gold. Grobni napis slo- je dr. Rudolf. Reza Aristoteles, 48 let stara Nemka, si je v poroki sam napravil tako Prebi J KJ U I • Xt U U V I 1. - ^^V/Í-W u luiviv/ivu^ ^^ * ^ • ^ v v Minihovem na Bavarskem rojena, je začela malo po lišče Andreja Vitcnca, kateri je po mnogih težavah tega malem; samo 100 gold, je bil prvi znesek, katerega je življenja 24. febr. 1874 umri, rojen 15. nov. 1802." Po- za mesec dni vzela na posodo in plačala za ta kratek čivati hotel zraven t/maii uuiui binrcu SVOJc ^cuc , ivi ac pic umrla, in katero je tudi v St. Vidu pokopati dal ; roJ žene íe ze • ' pred v t izgled drugim a se kraj Nj m cas gold. dovanje. Ko obresti, ravno toliko pa Rižoarci za posre preteče mesec, pa ni imela denarja, da bi m skrbel y Po Gosp bil čez vse, in o tem lep vrnila posojilo ali plačala še za mesec obresti, naredila notar seh nj čega v vsem Zupanec bo gotovo je kar brž nov dolg 100 gold, pod enakimi pogoji in 1 I 1 ! 1 V _ V^ ^ ^ M M M ^ « A I r M ko spol podaljšala prvo menjico. To je šio tako naprej ; ker je oklicž veduj sklen ogalih mesta je nabit in v ,,Laib. Ztg." dajala velike obresti in dobro mešetarino ter pravila 9 b glas, po katerem c. k. dežeina vlada prepo- da na posodo vzeti denar rabi njen mož za kupčijo z podp politično katoliško društv na r e s o I u ci j o , ki v kih predlog y Ljublj Je JeJ od konca ni over lesom, katera jej še veče obresti nese, bilo težko novcev dobivati na posodo. A obresti, ki so v obravn ukaz podp 20. Prepoved se opi 80 državnemu zboru predložena z mešetarino vred znašale do 12 gold, od 100 na mesec na apri 1854 pada pod kazen y po jrem in ces b Veliko senzacijo je nare- dni, pozirale so čedalje več denarja in tako je morala Aristotelovka stopiti v zvezo z vsemi_ znanimi mešeta ricami, izmed katerih so jej Antonija Iza tis ka, Flora 73 pl. Gariboldi, Kom el li in Rižnarca največe zne- nici do 20. dne t. m. za splošni pregled odprt leží. Vsak Vender čez dve leti postanejo za volitev opravičeni mestjan ima pravico pritožiti se 8ke preskrbovale. 3) gospé a \ ) zapisnik, ako mem, da je kdo vpisan, ki nima * » nezaupijive ki so na ta način skrivaj z denarjem tržile, zoper ta na menjice gospé Aristotelovke se je těžko volilne pravice, ali kdo izpuščen, ki ima pravico, ali ni denar dobival in pretila je poguba. V tej stiski jame v pravi volilni razred vvrsten. Ta reklamacija mora pa Aristotelovka po nasvetu Rižnarce in z njeno pomočjo zadnji čas do 20. dne t. m. magistratu ustmeno ali pis menjice ponarejati, to je, podpisavati imena drugih 08eb, ki za to niso nič vedele. Se vé, da je morala ta meno predložena biti, sicer pozneje ne goljufija kmalu na dan priti in prišla je tedaj vsak, ki ima volilno pravico, pa veljá. Naj guijuiijii Miiaiu un uau pnu m puom jo , ko je ^«»u» — —----— —- i---- • r—--- •»«»« . v«.Vw » , »v mesetarica Izatiška nagle smrti umrla in njena zapu- nutek potrudi na magistrat, pa pogleda zapisnik. Ičina prišla v konkurs. Ko ste goljufici Aristotelovka in Rižnarca viděli, da ni več pomočí, prikrivati sle- glavna koiičkaj misli ûa morebiti ni prav vpisan v vrsto volilcev, se za tre- » dve HA 11» 4 li u « i v Mř * A UVli y VC« ua ▼ VV J * * »» A » T « •------// # // parstvo, hoćete v vodo skočiti, najprej v Savo, katera popoldne, „Matica glasbena Danes popoldne imate v éitalnični dvorani „Matici" občni zbor: „Matica slovenska" ob 3. uri pa ob uri. Matica parstvo, uuueie v vuuu uajprej v cj»vu, aaici, f«* •• se jima je menda premrzla zdela, potem pa v Blejsko glasbena'4 končá zborovanje svoje z večerno zabavo v jezero ki pa jima je morebiti pregloboko bilo. Zato ste si premisiili. Zdajci pa so začele ponarejene menjice na dan prihajati in nekaj jih je zaměnila sama za prave lastne, nekaj pa jih je obljubil gosp. Aristoteles čitalnični restavraciji — (Le tako naprej !) Iz Kranja slišimo, da na ondašnji gimnaziji delajo na to, da bi dijaki v delavnikih celó nikoli maši ne ěli ! No, se ve da, če marsikak poplačati. Tudi s o ciniji se naznani ta goljufija, in ona učitelj tudi v nedel jo ne vidi cerkve, zakaj bi učenci dá zapreti goljufici. Preiskava je še le spravila na v delavnikih hodili maši ? ! dan vse sleparsko početje in h konečui obravnavi je bilo povabljenih 23 poškodovanih přič med temi 21 zvečer ob ženskih. Obravnava bila je jako drastična slika Ljub- Ta-le je : ljanskih socijalnih razmer, kajti gospé iz „boljaih kro (Čitalnica napravi „besedoprihodnjo nedeljo Program obeta jako prijeten večer. un. Winter gov u • , b r * Ti-'^—------- so pripovedovale, kako so se dale zapeljati po ve- moški zbor. Fleišman jf Kamilo Masek Slavjanska domovina" ; likih obrestih (60 do 120 procentov na leto), da so iz- gospodičina Namrè. ročile svoj denar tej ženski, deloma neposredno, deloma t\A A^A^nnmrkVi \T/\ MAAIAAI^ ^ft^lll Al A D „Pod oknom", j> Zvezdi" in poje Beethoven pesmi za sopran, poje Trio za gla- sovir mešetaricah. Nekatere teh „gospej" tržujejo že , gosle in violončel, igrajo gospodičina Melanija Hohnova in gospoda Santel in J. J. 4. Kamilo Ma- let z denarjem in jemljó enake obresti, ArisioieiovK.** oc». — „m »«v^tna , vvciciuapcv. u. i? r. jliiss — n sama je sodniji povedala, da je neki gospej Pascali v motivih opere „Freischutz", igra na glasoviru gospodi Aristotelovka šek Pri zibelki" čveterospev. 5. Fr. List :____ „ ____;___ _ Po krátkém času od posojenih 1300 gold, plačala 1800 gold, obresti in mešetarici čez 900 gold. Takih „usmiljenih" gospá bilo je mnogo, ki so na ta način iskale postran-skega zaslužka; vse pa niso znane, ker so se nekatere čina Melanija Hohnova. poje moški zbor. Benj. Ipavic nica 7. „Nič otrok* Popot- vesela igra v dejanji od J. Rosen-a. — Začetek ob 7. uri zvečer. (V slovenskem gledisci) se je preteklo nedeljo kazala Weilenova drama Edd in sicer prav dobro sramovale. Vmes je pa tudi nekaj re vic, dekel, samic itd., ki so prišle ob ves svoj krvavo zasluženi in v dovolj polni hiši. Med igralci in igralkami ome- denar. Iz tega se vidi, daje Aristotelovka jemala denar, nimo gg. Schmidta, Nollija, Ko celja, gospé To- kjer ga je dobila ; vendar pa ni imela od vsega tega m a nove in gospodičine Podkrajšekove. Pristavimo .1 1 . « VI __*____■__Xw « n nn m -i rt Kai .. I» ^ « ^ X „ ____*________1__*___J _ I _ »J^1 J^ V4.VW11«., »cuuai Ul Auavyic» \J\M. veliko, ker je potrošila vse za obresti, mešetarino in loterijo. Izid obravnave, pri kateri je bilo jako veliko ko Frizijani napadejo vojake Karpězanove, malo še, da se nam je boj v konečnem prizoru zadnjega delà y občinstva, med njim lepo število tako imenovanih pijavk „kranjski" zdel; mi našim fantom tako verjamemo ali oderuhov, je bil ta, da ste bili ženski krivi spoznani imajo „korajžo", ni treba na odru je tako kazati, ^ ____- * 1/ * __« i • 1 w • m « « soboto preveé , da da hudodelstva goljufije in obsojeni vsaka na dve se v tragićnem prizoru občinstvo smeje leti težke ječe, ktero ste tudi koj nastopili. Zagovornik dne t. m. se bodo predstavljale tri no ve igre: „Osem Aristotelovke, dr. Ko z jek seje zgovorno potezal za svojo varvanko, pa tudi ni si mogel kaj, da ne bi bil dni pameten", šaloigrav 1 dejanji, „Marcel" v 1 dejanji in „Na deželi", JC4U J1, „UXC*L U C I , ' burka v 1 dejanji. drama Za- celó pri tem čisto nepolitičnem slučaju pokazal nemškega miva bo toraj predstava dosti in tudi različnost v igrah liberalstva, zato je vsekal párkrát po strani po duhov ščini, se ve da „nie ohne dieses". da se vstreže različnemu okusu občinstva. y r. Rudolfu se m (Poberki iz časnikov.) „Tagblatt" kliče po poljubilo veliko govoriti. — Tako je tudi v Ljubljani policiji! Procesije, ki jih za odvrnenje_ kužnih bo-denarni polom zahteval svojo žrtev. Upajmo, da bo vtisk te pravde blagonosenza naše mesto in tište „Mwgc , ^w* «v«v»*, ij^j« i/u,mu,jv > so po ti dogodbi bili postavljeni na luč, katere so se pravlja pobožni narod naš, so mu strašen trn v pêti kroge ki lezen, katere že več časa razsajajo v Ljubljani in po celi deželi, kakoršnih najstareji Ijudje ne pomnijo, na zato kriči: „neumni Ijudje se prehladijo pri procesijah tako zeló ogibali. Svet pa pozná tište „usmiljene sestre" in se jih bo vedel ogibati na svojo korist. Le eno in zbolijo še le zavoljo njih; prepovejte jih!" Ta klic vprašanje naj nam bode konečno še dovoljeno: ali bi je gotovo spet na gosp. kneza Metternicha obrnjen . ki bili doživeli ta škandal, ko bi ne Hl „liberalizem" od- je prepovedal znano nabiranje podpisov. Ko bi „Tag pravil postave, da se tak kaznuje, ki prevelike blattovci" res skrb imeli ze> zdravje našega ljudstva » obresti (činže) od posojila svojega zahteva in ljudi odera? no rekli bi prav imate, da ljudi opominjate y da Ali bili ti ženski zabředli v ječo? ali bi bile omen- se ne prehladijo; al vsaj je „Tagblattovcem" toliko mar njim da jene reve zgubile svoj krvavo zasluženi denar, ko bi za zdravje ljudstva, kakor za lanski sneg postava od odertije (Wucher) še veljala, kakor je procesije trn v pêti; strašno jih namreč jezi to veljalo nedavnega časa? Dandanes sme vsak ljudi ode- je še tako veliko pobožnega naroda v Ljubljani. Ko bi rati, kakor mu drago in od 100 gld. zahtevati na me sec „Tagblattu" res bilo zdravje Ljubljancanov pri srcu, 10 ali 50 gold, procentov. Živela odertija pod moral bi bil že o pustu oglasiti se, ko so plesalci in krilom postave! To je morala iz današnje obravnave. plesalke pes in v vozovih dirjali ne strelišče in druga Pa še nismo pri kraji. plesišČa. Al takrat ni videl zdravja Ljubljančanov, (Mestni magistrat) naznanja, da zapisnik volilcev kajti ni opominjal ljudi, naj ne hodijo na ples, marveě za letošnjo volitev mestnih odbornikov v mestni pisar- Jih Je se vabil na prehlajenje. 74 Noviíar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaj a. Presvitli césar je v petek ob 5r/2 gold. — Kozé tudi v Mariboru in okolici hudo razsa-jajo ne le po bolnicah, marveč tudi po mnozih hišah zjutraj přišel iz Ruskega nazaj, sprejet na kolodvoru od cesarjeviča Rudolfa in ministrov. Ze dopoldne je imel ministerstva predsednik knez Auersperg audienco při cesarju. dan t. m. je miniterstva predsednik 9 ko-iovodjev ustavoverne stranke v zbornici poslancev po- _ y tako, vda so nekatere že zaprte Česko. Iz Prag dne t. m. je imelo politično klical sebi v pogovor, katerega so se udeležili tudi ministri Lasser, Glaser, Strehmayr in Unger. V1 a d n o poročilo o tej konferenciji piše, aa je Šlo zato, kako naj se mnogovrstne predloge, ki jih ima zbornica polanccv pred seboj, obravnavajo, da ob pravem času pridejo poredoma na vrsto. Vladno poročilo hvali, kako lepo soglasno se je rešilo to vprašanje. Pred Veliko nočjo bode za malo časa prestalo zborovanje, dalje časa pa aprila meseca, ko se skličete delagaciji. Dežel- ori se utegnejo sklicati 15. septembra, državni Tako piše vladno po- katoliško društvo veliki zbor, v katerem so se obravna-vale vladne predlogeve r s k i h postav; misel vseh zbra-nih odličnih rodoljubov je šla na to, da o verskih za-devah ima tudi cerkev vprašana biti, in da cerkvene postave se ne predelujejo niti v smislu Francoske revo-ucije, niti Bismarkovih nakán ali poganskih liberalcev; naj PO razdraženosti je v Avstriji že tako dovolj verskih prenaredbah ne napravlja še več. Govorili so v tem smislu prof. Bauer, knez Lobkovic , grof Leon Thun, prof. Borový in še drug Ogersko lz Buda Pešt marca Včeraj ni z zbor pa spet 15. oktobra. je bil ministerstva predsednik S zla v y dve celi uri pri cesarju na Dunaji; poročal mu je ostanji Ogerskih zadev ki so jako mršave, in rekel, da ministerstvo hoče od-stopiti. Ker pa Njegovo Veličanstvo še ta teden pride v \ i w « • i é ^ « ^ « • ročilo kaj druzega in menda bolj važnega se je v Buda-Pešt in ondi ostane 14 dni â vviiu^ naj ui u^v^a iu ni^iiua uvij ▼ u^uv^^a--ov/ j obravnavalo v tej konferenciji, tega ne pové poročilo, poslednji list „Sonn- u. Montagzeit." pa pravi, da zvezda Auerspergovega ministerstva v zaton gre in da po takem v tej konferencji je utegnila najvažnejša točka potolažiti zato si je cesar ' VUUI VJIUUV A T UUI , irtiu BI jc pridržal, svoj sklep takrat naznaniti ministerstvu Ne zna se y kdo bo hotel na svoje rame vzeti breme se stavljati novo ministerstvo. Tako „metež tamo i amo", — takraj Obzor* zbornici po- razgovorov ta biti, kako bi bilo tisto ustavoversko, nepokoj no stran slancev, kateri je sedanje ministerstvo premalo liberalno. Danes ima razprava se začeti o prvi vladni predlogi verskih postav, namreč vredba vnanjih kanske 80 so očividná težke b v kosti d vali zm preke na oběh stranéh Litave je — pravi „Obzor" - in unkraj Liteve. Veli 7 znamenja Na oběh stranéh se je vjedla p Avstrij m pravnih razmer cerkve. Al ; kakor se slisi se utegne vendar še odložiti za prihodnjo sejo. Kot govor-niki z a to postavo so se dali že vpisati : dr. Schaffer, Gôllerich, dr. Diirnberger, Fux Sues, dr. Dittes itd. Ogerski) se zdaj ob enem razdira sam po sebi oni umetni stroj , ki bi ga nikdar ne bilo, ako ne bi bi! Schmerling ga vkrivil z nesrečnim svojim : ,,wir konnen warten." No, čakali smo, in kaj smo dočakali?! Najnovejše novice poročajo o veliki epublikanska armada Zoper bodo govorili grof Hohenwart, Greuter Weis - Starkenfels , Karlon, Lienbacher, dr. Pražak Pavlinovič, dr. Graf, baron Giovanelli, dr. Smolka, knez Czartory8ki in še veliko druzih. To bode intere- ? 7 7 Spansko zmadi Karl< pod poveljstvom Morines-a je popolnoma potolčena, straš no velika s " pete sta se na bojišče podala, da z lastnimi očmi viditu nesreČo republikanske arm ade. gub jo je zadela. Generala Serrano in To santen parlamentaren boj, - oc vc, vc^ixi* zbora, ki ne zastopa večine naroda Austrijskega se ve da večina tega bode Vipave. (Poziv k izrednemu obč. zboru léUKJ i cly n i nv> ^aoiu^a y tuuu uax vua xjluoii rjoiv^a y uuuv? v ijsit i v>» v « i ▼ i aí guug uj u u u u« u yj \j i u vkljub vsem nasprotnim govorom glasovala za to po- Vipavskega „Sokola") 8. marca t. 1. v čitalnični stavo. Napředen klub je, kakor „Morgenpost" piše, dvorani ob 3. popoldne. Dnevni red: 1) Odborniki po v tej zadevi razcepljen v 2 kampa: eni nočejo predaleč ložijo svoje mandate iti da se vsaj kaj malega doseže, ker so sl šali, da je Čuna blagajnik predlaga sklep ra-družabniki, ki do tega občnega zbora zaostalih cesar odločen nasprotnik posilnega brezcerkve- mesečnin ne urajtajo, se iz društva izbrišejo; 3) tajnik riega zakona, —drugi pa hočejo s korenino vse izruvati, poroča o odborovém delovanji; 4) razgovor o pogojnem samesnih udov. Odbor. kar je Še katolisko-cerkvenega, in pravice starokato- prepuščenju gledišnega odra in oprave; 5) predlog poli kov dognati. — Za božjo voljo: revščinapovseh ko tih, nevarno8t zarad tatvin in ropanja čedalje veča, in sto druzih potřeb in nadlog je dandanes povsod, katere bi moral državni zastop v rešitev Avstrjje v ob- Zitna cena ravnavo vzeti lavuavu — on vsega tega ne ».u« nemara, le náskok na vero mu je v glavi! vidi in za vseto v Iz Stajarskega. Slov. Gosp." se piše iz Gradca, s a. v Ljubljani 28. februarija 1874. Vagán v novem denarji: pšenice domaČe 7 fl. 20. turaice 5 fl. sorsice 4 fl. 20. da v državno založnico nič kaj ne silijo ljudje. Naši kričači v Gradci so morda mislili, da bode že prvi dan vse mrgolelo ubogih obrtnikov v njihovi založniški niti živa duša Go?pá banašk* tH 4 fl. 80. ječmena 3 fl. 90. prosa 3 fl. ajde 4 fl. 80. OVS» 2 fl. Krom pir 3 fl. Na ,,fašenk" uradniji, a jako so se motili. ni prišla prosit posojila iz državne posojilnice. Kursi na Dunaji 2. marca. 7> Tagespošta" s tem nikakor ni zadovoljna, ker to novico nekako klavrno naznanja in s tem kaže, da bi privr-ženci njene stranke najrajši imeli , ako bi državna po-sojilrica imela dan za dnevom na stotine prosilcev, „ 5°/0 metalihi 69 fl. 10 kr. Ažijo srebra 105 fl. kr Narodno posojilo 74 fl. 40 kr. Napoleondori 8 fl. 92 kr der liberale Zvveck nicht verfehlt werden". soli Celji Loterijne srećke: za so naredili novo šolo iz nekdanje grofije. 19. svečana 80 jo slovesno odprli. Velikánsko poslopje je razredne meŠčanske šole fantovfcke in 4 razrede dekliške; šola stane blizo G0.000 v Trstu v Linču 28. febr. 1874: 13 18 41 8. 81 50. 32. 45. 31. 70 7 za razredov ljudske šole Priliodnje sreČkanje v Trstu 14. marca Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožef Blaznikovi dědici v Ljubljani.