5 - ■ iiiij-. r'i i
Am^wf^ m MMflt* lOnitfll
. ~	■	'j!
^»l au ** onif.
r.- ' 1	• v 1
NO. 69.
H SJH VJ[ H ■ ^H H H H H	^^H	M H H I ^LJU H H
v j^F ^h ^^L m	jb H H * H H H ja ^Bj	K ^h ^h . ^H ^^kfjit'. |B
^^^ V ^r Mh^i^ViB MB	MB MM	MB MWi W m ^^ H MB ■■ OT^BF^P
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
. ! ' • ;	»	.	i -1 J- .. ■	* . ■ '» • -2 t • 1. .M ■ -	■ »>> ► ,	..• <>,*.<■ i, ..• .. ,	I-	_____ -______
(iiatdthne tirne« * we k Y Official Oi^el df S5 Slets- j I ni«n Societies and Organi- I
zation*. ' " *
t»s,-- . . J. Q	'li/tM&HH
■ 1 1111 t"1 —_ i i g
LETO X. — VOL. xM
CLEVELAND, OHIO WEDNESDAY, JUNE 13th, 1917.
Grški kralj pahnjen s prestola.
'P .......!"| I" " 1	1 1
Kralj Konštantin je bil od Rusije, Francije in Anglije odstavljen. Drugi sin Aleksander prevzame začasno vlado. Rusko časopisje odobrava Wilsonovo noto.'
Nemško časopisje svari Nemce pred silno močjo Amerike.
ka lahko 150.000 ima na bojno | polje predno pride jesen, k^M medtem se lahko združi tudi | ameriško angleško torodovje,! da uniči submarine. Kakor hi»l tro je to dovršeno, tedaj se a-1 i meriške wjnc ladije lahko pri- 'fl kažejo pred nemškim obrežjem J* in uničijo nemšfke obrežne utr- | dbe ter celo nemško vojno j mornarico. Vendar kapitan i Persius proti koncu svojega 2 članka dvomi, da bi se Ameri-kancem to posrečilo.
Zaplenjene ladije.
Nemške trgovske ladij«, ka*fl •tere je Amerika zaplenila, ima*;! jo diovolj prostora, da prepelje*g| jo 150.000 ameriških vojakom I v Evropo, ne da bi Amerik* || pri tem rabila kaj svojih ladj|jH ampak zadostujejo le nemoft^w ladije. Ne sme se na noben n&m čin -podcenjevati ameriške «- | neržij^v tej vojni, kajti Ame*-,.' rika je še vedno dokazala, d*3 naredi lakko ravno listo, kar «e | celemu «vet» zdi nemogoč«. I Kbnečno pa pravi kapitan Per* f sius, da ta*ko daleč ne 'bo prišlo/i ker predno bo ameriška ana|^| da na fronti v Franciji, da bo g Sklenjen splošen mir v Evropi^ |
Berolin, I3r junija. Kapitan Persius, znan1! nemški kritik in dlopisnik lista "Ta/geblatt" svari nemško javnost, naj n?ka>r ne podcenjuje ameriške pomoči v tej vojni. Onik ki danes, ne vedo, ikaj pomenijo Z jed. države v vojni, so isti, ki so vedno pripovedovali, da predsednik Wilson le blufa.
Zjed. države bo resne.
Kapitan Persius piše v odličnem nemškem listu: "Mnogo prerokov je nastalo med nami, ki zaničujejo Ameriko radi njene vojne. Toda v resnici povedano, Amerike s>e ne sme zaničevati, kaj<ti pr^ogromna -sila je to, da ne bi z njo računali. Amerika je sicer danes podobna Angliji, ki v zalčetku vojne ni imela vojaštva pripravljenega, toda lahkio se zgodi, da postavi Amerika več vojaštva na fronto kot Anglija in Francija sflcuipaj, in Nemčija se takim silam ne »bo mogla ustavljati, ker bo popolnoma izčrpana-
Ameriška udeležba v vojni.
Kapitan Persms potem ponavlja, da se je v Ameriki registriralo enajst milijonov mož od 21. do 31. leta za vojno. Po tem proračunu postavi Amerr-
ing je dospel iz Londona na francosko zemljo in se nahaja sedaj na bojišču, kjer so Francozi in Nemci v stiku. Generalu Pershingti je bil prirejen ogromen: vzprejem v Franciji in še večji sprejem ga čaka, ko dospe v iglavno mesto Francije, kjier ga pričakujejo republikanci z največjim navdušenjem S Pershingoni je dospelo 180 ameriških štabnih lastnikov. Ne ve se, kdaj dospe prva ameriška armada v Francijo, vendar ne bo vzelo več kot en mesec, da bodejo ameriški vojaki na vojni' fronti v Franciji.
Francoski vojni kredit
Pariz, 12. junija. Francoska državna zbornica dovolila že" $20,000,000.000 vojnega kredita za vojno. V tej svoti so upo-šteti računi od začetka vojne do i, oktobra letos in vsa posojila ostalim zaveznikom.
■ ■ >0	/
—iKoncem tedna izide revi-1 ja Čas, ki je za ta mesec nenavadno »bogata na dobrih člankih in zanimjvjh razpravah, poleg lepih povestij, pesnic in 'tfmetniških slik. Rojakom priporočamo ta list, kajti obogatil bo njih znanje.
—Jos. Zalokar, gostilničar na Addiso>n Rd. je'kupil'za $100
se javi v našem uradu nemudoma gospa Ivana Tekavc, roj. Avbelj, 'ker imamo izročiti pismo njeniega brata iz ruskega ujetništva, ki ise nahaja sedaj v drugi srbski dobrovoljski diviziji v Orehovem, Rusija.
t
Nova ruska armada.
Petrograd, 12. junija. Ruska vlada je poklicala v službo vse one Ruse, ki so bili dosedaj oproščeni vojaške službe.
Suha ali mokro?
1
Za suho in mokro.
Washington, ia. junija. Počasi, toda sigurno se bližajo Zjedinjene -države (popolni suši", »kar se tiče opojne pijače. Vsak dan je več članov v kongresu, ki zahtoevajo, da se opojna pijača za čas vojne popolnoma odpravi. Oelo najbolj goreči zagovorniki pijače v kongresu, nimajo upanja, da bi prodfli s svojo opozicijo, kajti submarini potopijo toliko žita iz Amerike poslanega v Evropo, da se mora »hraniti vsak bušelj žita, in se ne more »nikakor dovoliti, da bi se žito uporabljalo v alkoholne svrhe-Ako su>bmarini . pcenehajo s svojim delovanjem, »tedaj je še prilika, da se ohrani v Zjed. državah pijača, če pa bodejo par-niki torpedirani zaporedoma kot dosedaj, se bo moralo ustaviti izdelovanje piajče. Nekaj zastopnikov v kongresu je tudi zato, da se ljudstvu pusti na glasovanje, ali so za pijačo ali m iž£ odpravo pijač«;
Vprašanje živeža.
Washington, 12. junija. Predsednik Wilson se pripravlja, da stopi še enkrat v kongresno zbornico, da z vso silo priporo-1 či kongresu, .naj nemudoma sprejmi postavo glede kontrole živil. Razne delavske orga-
•	nizacije po deželi so spfejek resolucijo, da mora vlada nemudoma urediti vprašanje ži-
; vil. Kongres o tem dosedaj še
•	I ni ničesar ukrenil.
zaveda izvora obupne agitacije, ki se je vršrla v Ru&iji pod zastavo socijalne demokracije in (napačnega paciiizina. En odtis predsednik WJlsonove note bi moral dobki vsak ruski vojak, delavec in kmet, da bi se zavedali svojeiga položaja."
Wilson ima prav.
"Wilsonovo sporočilo ruske-,m<u narodu mora odpreti oči vsakomur, kdor nima zaprtih možganov od bedastega prepričanja, da so vojno začeli kapitalisti za svojo lastno korist. Ruski delavci bodejo kmalu sprevideli razliko med odkritosrčnimi besedami ameriškega predsedmka in surovimi lažmj, s katerimi skušajo hlapci nemškega militarizma zapeljati svet."
Ruski car izdajalec?
Petrograd, 12. junija. Princ Peter Kuropatkin, ruski socija-lisitični' vodja, ki je bil v pro-gnanstvu v , Angliji več let, in ki je bil potzvan ruske vlade, da se vrne v Rusijo, je danes na potu v Rusijo izdal manifest, v katerem opominja vse prijatelje svobode, <la se čuvajo nemških yabi'I k senatnemu miru. "Fantastične ideje o nemških sanjah iz Berolina do Bagdada se morajo uničiti," pravi Kuropatkin. "Francija mora dobiti' Alzacijo in Lotrin-
ravno o»b pravem času, da ni ruski , car podpisal pogodbe z Nemci, g-lasom katere pogodbe biRusija ustavila boje in odnehala od vojne. Pogodba bi morala biti podpisana v dveh dneh toda revolucijonarji so prisilili carja, da se je odpovedal, nakar se je prihranil srambtni mir Rusiji.",
Nov govor Wilsona.
Washington, 12. junija Predsednik Wilson bo imel v četrtek, 14. junija govor v Wash-ingtonu, v katerem bo natančno označil načrt Zjed. držav, kako naj se vojna neha, in kaj naj narodi pričakujejo po vojni. Pfovedal bo natančno vzroke, zakaj so Zjedinjene države stopile v vojno- Wilsonov govor bo celo večjega pomena kot izjava začasne ruske vlade. Ameriška komisija v Irkutsk.
Petrograd,^ 12. junija. Ameriška komisija železničarjev je dospela v Irkutskf Sibirija in nadaljuje svoje potoVanje proti Petroigradu. Komisija pride v Petrograd v deseitih dneh. N. V. Nekrasov, minister trgovine se je izjavil, da je ameriška komisija že mnogo koristila ruskemu narodu.
Ruska vlada ne dovoli povečanje plač.
Ruska vlada .je zavrnila prošnjo u&lužbencev Petrograd-Moskva železnice radi zboljšanja pl^če. '^Ce povečamo plačo tem uslužbencem,," je izjavila ruska vlada, "tedaj jo moramo ipovečati vsem uslužbencem. To pomeni izdatJke, kate-1% država ne more prenesti. Ob istem času p« priznava vlada, da so delavci upravičeni do boljših razmer. Raditega je vlada odredila, da dotstvajo^'delavci hrano in druge potrebščine po najnižji ceni."
Žena Kerenskija v boja i • iPettrograd, 12 .junija. Propaganda za "ženski regiment" v Rtteiji tma mnogo uspeha, 800 ruskih prostovoljk se je dosedaj vpisalo v posebni regiment, 1 med njimi žena vojnega mini-• stra, socijalisti Kerenskija.
i • % f«;)
Atene, 'la. junija. Grški kralj Konštantin I. nima več prestola. Odstavili so ga zavezniki Pred dvema dnevoma je dospel v Atene francoski senator M. Jonnart po naročilu Rusije, Francije in Anglije, da pahne grškega 'kralja s prestola. Razmere na Grškem so zadnje čase postale tako zapletene, da je bilo absolutno potrebno, da se prežene kralja Kotnštantina. Zavezniki so se morali napre-»tano bati, da piiane .grški kralj s svojo armado zaveznikom za hrbet. "M. Jonnart je naznanil grškemu ministerskemu predsedniku Zaimisu, naj pove kralju, da se nemudoma odpove. Zaiimis je šel k kralju, in Konštantin je bil takoj pri volji odpovedati se. 1	Tudi sin gre.
Zajedno s kraljem je moral iti tudi njegov prestolonaslednik, najstarejši sin George. Drugi kraljevi sin, Aleksander, je «l>i lzačasno postavljen, da vlada na Grškem, v sporazumu z Francijo, Rusijo in Anglijo. Kaj se naredi pozneje se ne ve. Princ Aleksander, novi grški kralj, je bil vedno naklonjen »zaveznikom. <Sedaj, ko je grški kralj odstranjen, ste pričakuje, da bodejo imeji zavezniki prost hrbet in bodejo lahko na Balkanu začeli z večjimi pperaci-jarnl	• i Md.., , iiM
Petrograd, a junija. Prec^
vladi je bila danes priobcena v
vseh ruskih icasopisih. Ruska javnost je ijvanredno vzrado-ščena nad krasnimi 'besedami ameriškega predsednika. Najbolj uplivni ruski časopis "No-voje Vremja" pise o predsednikovi noti sledeče: vAmeriška nota nam kaže umetno sleparijo, s katero je hotela Nemčija zvabiti rusko javnost v svoje mreže. Ameriški predsednik se
Nemški ujetniki pridejo v Ameriko
Zjedinjene države gradijo na zapadu v mnogih državah ogromne kampe za ujetnike-Kot prihajajo poročila; bo vlada Zjed. držav dobila v kratkem na tisoče nemških -ujetnikov iz Francije in Anglije. To je del premišljenega načrta, da se spravi na vse ladije, ki plovejo med Ameriko in Francijo ter Anglijo, nem&ke vojile ujetnike, ter da se,s tem Nemcem prepreči, da ne torpedirajo do-tičnih parnikoV, na katerih vozijo nemške ujetnike. Obenem pa 9e s tem prihrani mnogo dela, ker ne bo treba toliko živeža izvažati v Francijo in Anglijo. Amerika lahko prevzame do 300.000^ nemških ujetnikov ,v -svoje varstvo. 1 Ujetniki bodejo delali ceste.
(Ameriška vlada bo uporabila Nemce, v tej deželi, da bodejo delali ceste po onih krajih, kjer danes še ni prometne zveze. V Montani in Wyonwngu in Utah potrebujejo še mnogo celt, in nemški ujetniki pridejo ravno prav, da pomagajo to dek> izvršiti. Vsaka ladija, ki bo odpljula iz Francije ali An-gHje bo vozila s seboj nekaj sto nemških ujetnikov, in če bodejo Nemci hoteli torpedira-ti te ladije, tedaj bodejo usmrtili svoje lastne rojake. Amerika <ne bo ničesar računala Franciji ali AngHjt za prehra-nitev teh ujetnikov, ampak jih
nom nabiral denar, se ga bo ovadilo na pristojnem mestu.1 Direktorij S. N. Doma.
—Nemški jezik je prepovedan in izobčen iz vseučilišča 'HTase (Sohool of Applied Science". Namesto tega jezika se bo dijake v bodoče podueeva-|o v francoskem jeziku, ki je veliko ibolj potreben. Nemci v Clevelandu se kar penijo od jeze radi te vladne odredbe.
—V • Cleveland je dospel korporal iH. P. Barber, ki je sedemkrat ranjen na francoski fronti, ki se je boril pri Monsu, Verdunu, Neue Chapelle, Arras in Vimy Ridge. Bil je dvakrat rešen strupenih plinov. Pomagal tbo pri rekrutiranju. Vprašali so ga, če je resnica, kar se piše o nemških grozovi-toistih v Belgiji, in odgovoril je: 'Mbžje, vi ne veste niti desetine, kara Nemci delajo. Njih dela so tako nesramna, da se siploh ne morejo opisati. Dolžnost cele Amerike je, da popolnoma unilčijo sramotni pruski militarizem.
^Rojaki, ki hočejo kupiti dobre lote, ki so vredni denarja, ki prinesejo dobre dobičke, naj kupijo lote v Euclid, O. nfc Bliss Rd. Kompanije postavljajo v bližini tovarne, cena lotom ne bo dvfgnila jako visoko, in kdor kupi danes, dobi denar trikrat ali štirikrat obre-restiran. iMi sicer ne priporočamo radi kake stvari, toda ker želimo ljudem dobro, jim priporočamo z veseljem nakup
Recherju v Euclid, O. r ' . —Provost maršal general v Washingtonu je dal v ponde-Ijek ob 5. uri popoldne povelje, da morajo ameriške oblasti v vseh krajih nemudoma zapreti vse one, ki se niso registrirali Ogromna mašinerija Zjed. držav je v teku in vladni uradniki imajo na stotine imen o-nih, ki se niso registrirali. Nihče naj ne mišji, da ostane skrit. Vsakogar bodejo dobili. Seidem Ognov je bilo že prijetih v torek v Clevelandu. Dva Nemca, en Bulgar in dva Turka.
—Guverner Cox je imenoval pet Clevelandča/nbv v odbor,katerega namen je kupiti kip boginje Svobode in ga podariti Rusiji kot darilo ameriškega naroda.
4 —Konkurenca privatnih vrtov silno up4iva na. cene živil. Cene vsej zelenjavi padajo in padajo. Čebula, ki je bila pred nekaj tedni 15c funt, se prodaja sedaj 6c funt, zelje' prej po 16c funt je sedaj 8c funt. Po?ebno (poceni je salata- Ljudje »so doma pridelali mnogo zelenjave, zato ne kupujejo na trgu, in ker radi tega pridelka na trgu zaostajajo, morajo veletrgovci ceneje prodajati. Predsednik Wilson je i-mel prav, ko je prosil ljudstvo, naj posadi vsak kotiček domačega vrta, da se obranijo draginj^.
—Slovenci v Newburgu so med prvimi, ki vedo, da -je A-merika dežela, kateri se imajo zahvaliti za mnogo t dobrote. Zavedajo se, da so Slovenci, in so tudi pod ioienom Slovenci kupili Liberty bonde, da T pomagajo Uncle Samu. Sledeči Slovenci iz Newburga so vzeli Liberty bonde: Louis iSimon-čič $50, Frank Perko $50, Jos. Ptetsjtotnik $50,^ -John Perkb $50, Jos. Ogrizek $50, Josip Perko $100, Louis Goldin $50, Tony Zrinšek $50, John Fortu-na $50, Štefan Grosvanič, $50, Fr. Planiniek $50, Anton Pa-Ptez $50, Jos. Blatnik $50, Ant. Hočevar, $50, Louis Rozman
1 ^	-	a. M,	■»> r% _ _
$50, Jos. Petelin $50, Cesar
i —iMeteto ^Cleveland, oziroma prebivalci mesta so kupili dosedaj $40,000.000 vojmh bon-dov. Nad 20.000 Clevelandča-' nov ima že vojne (bonde. Več feot 60 procentov izmjsd teh je Želavcev. V" zadnjih dveh <taeh tli še preostajajo za nakup bon-kov se mora dobiti v Clevelan-du še $5,000.000 vojnih bon-; ,|jov. Clevelapdu je namreč od-| ločenih $45,ooaooo. Pričakuje da bo vlada veliko več dobila v Clevelandu kot se je mi-
IptiiiiMiiliiipnli m i Ijiiilni I
In vsl^cdo ve, kam gre denar, vsakdo ve, da mu nosi obresti. fMi vemo, da je stotine Soven-cev kupilo bonde. Jos. Pograjc in Jim Pograjc »ta vziela vsak po $50 bondov. Imena vseh, ki so kupi^ ibonde, in nam to sporočijo, naznanimo v listu. Tac1-tko se Slovenci častno odzovemo klicu naše nove domovine, ki nas je gostoljubno sprejela in ji pomagamo v času potrebe.
—iDtoe 4. julija se vrši ogromna parada slovenskih društev, ki so zastopana pri Slor veniskem Narodnem Domu. Nad 35 društev je že obljubilo ipolnoštevilno udeležbo. To bo ena najbolj veličastnih manifestacij slovenskega naroda v Clevelandu, kar jih pomnimo. Naj svet ve, koliko ljudstva je za Nanodni Dom, da bodejo -pioniž^ni oni, ki mu nasprotuj «jejo s hudobno zmišljenimi načrti. Dan 4. julija bo pokazal, kje je slovenska mas$ v Cleve-, landu, namreč, na strani naroda, ki želi napredovali in si postaviti spomin narodnih žrtev V novi domovini — Narodni
Dom. £	:--v/f|Ci f-.
—iZa islov. ujetnika Stanko Stanič, doma iz Giorice, ki je sedaj ujet na 'Francoskem,' je gl. tajnik tSBŽ Fr. Hudover-ntk nabral $8.50, in mu bilo poslanih 45 frankov^ Hvala vsem ki so darovali v ta namen.
—tMiiha Cvelbar je nabral 30.* trta ja. pri Frances Lausche svoto $7.00 za Narodni Dom. v Hvala vsem cenjenim darovalcem, posebno pa Majku, ki se vedno ob enakih prilikah spominja za potrebno stavbo Narodnega Doma.
—Opozarja se vise delničarje S. N. Dorqa, da pazijo povsod, kje se nafrira za Narodni Dom. Ime "Slovenski Narodni Dom" je inkorporir^no pod ^državno postavo države Ohio, in se ne vme nikjer zlorabiti, Iker je zloraba imena podvržena postavni kazni. Kdor nabira darove za Slovenski Narodni Dom, mora izrecno povedati, da nabira za v Clevelandu,
r. *j 1 i«»iKif9	Ta Pnllftfl" i
Slovenska društva in prosamszni
Slovenci kupujejo Liberty M,
■
ČASTNA IMENA. g
Slovenska društva v | Clevelandu bodejo častno § zastopana v zgodovini da- š naSnje vojne, ker so se ob | Č4su zavedala, da je treba I pomagati republiki v sil- I nem boju proti militariz- 1 mu. Sledeča slovenska S društva so stopila v čast- | no vrsto kupcev Liberty g posojila:
Dr. Srca Jezusovega, | kupilo za $500 Liberty | Bond, društvo Slovenski | Sokol za $900, pevsko dru- i Stvo Edinost $aoo. Ostala | društva, ki. so morebiti 1 kupila Liberty bonde, so s prošena, da naznanija A- | meriška ljudovlada bo 8 znal« Ceniti žrtve Sloven- g cev. Pokazali smo vsaj, da 9 nismo zadnji. Cast zaved- | mm društvom in rojakom, g ki so podpirali predlog za S Liberty Bend. * S^
■ '! " 1 'I......... ■	" !" "' 1 " 1	'
Angleži napredujejo v Belgiji.
v i/ • - v •• - i ,< '
cevjey visoko nad morsko g^lfi dino. Pri tem napadu, ki je Ay-
I	' »t ■	« ^ M ^
spustili nad nas cel hui^^H tomb, in bombardiranje je tr*< jalo precej časa, nakar je ponehalo. Tekom noči je bil artill^|; rijsiki 6genj precej močan. jNH rumunski fronti so Rumtmd^ na več krajih skušali napatiH naše postojanke.
Avstrijsko uradno poročilo,
Dunaj, 12. junija. Napad v| iSuigana dolini, ki se je od strarl ni Italijanov pričakoval že d«I časa, se je včeraj pričel. Sesti laška Hrmada je prešla v ofe»-' živo. Laška infanterija je sioM1 la v boj med Adižo in Br«£(gil reko. Vsi izvanredni Alaški naf| padi so bili odbki in Italjaneilfl je bila prizadjana izvanred«0.;^
—'Našim naročnikom! Uredil ništvo vas ljudno prosi, da govarjate svoje prijatelje iilJ znance, da se naročijo na'litlfl Zadnji dogodki so nam pgkaZŠi«! li, da so naši Slovenci o mno-fj! go najbolj važnih stvare^||H jako nepodučeni, ne vedo nič,''| ne razumejo ničesar. Kdor be-J| re Xlevelandsko Ameriko*' jij| podučen o vsem, dobiva zanes-» , ljive novice, dober poduk obp pravem čaisiu, ne čez en tedef||j Naročniki, vi skrbhe za napre- ^ dek svojih prijateljev in zn«H cev, če jih silite, da se naročiv| jo na list. 2900 naročnikov ima j naš list v Clevelandu, in treba| jih je še najmanj dva tisoč, «1 pride izobrazba in poduAc ofeftl pravem času v vsako slovensl||p|
1	•• ••	■ -■^M
—'Zensjce pridejo tudi kmalttl na vrsto za regisrfracijo. NjilSj naloga bo skrbeti v prvi vrjgjj za domove. Treba bo skrbluB da se ne uničuje preveč hraiijB za zdravstvene razmere; za 0(M gojo otrok, 'za urno gospodaiS stvo, za Rudeči Križ. Za vse to * se mora dobiti dovolj deklet žen, ki se posvetijo poslu j^S
nosti v času vojne, ko bodejo^
London, 12. junija. Angleško uradno poročilo z današnjim dnem se glasi: Mt napredujemo južno od Messines. Zgodaj
milje. Zajeli smo 160 Nemcev,
7 (strojnih pušk in »nekaj poljskih topov. Precejšni artilerijski boji se vršijo na celi ostali ffonti. Vsak poskus Nemcev, da bi se približali našim postojankam, smo razpršili z našim artilerijskim ognjem. Pri Ver-melles' in Armentieres so nase čete pognale v beg številne armade Nemcev. Na celi fronti srno splošno napredovali za pol milje.
Nemško uradno poročilo.
Berolin, 12. junija. Armadna sikupina princa Ruprechta: V okolici Dunes, blizu Nieu Porta tn vzhodno od Ypres so Angleži precej napredovali s svojim artilerijskim ognjem. Posebno hudi boji so se vršili pri Messines in Wytshaete. Po silovitem ponočnem boju so angleške divizije napredovale pri Hollebeke in Vambeke. Mi smo «e umaknili za pol milje v nove postojanke. Južno od Doue pa so bili vsi angleški napadi odbiti. Naši protinapadi pri Festtubert, Monchy in Loos s<T preprečili Angležem nadalj-ne napade.
Francoska fronta.
Pariz, 12. junijt. Francosko uradno poročilo se glasi: Dva sovražnikova napada pri Cour-cy nista imela nobenega uspeha. Sovražnik je na celi fronti fronti polagoma obstreljeval' naše postojanke. Na fronti pri Sbmme pa je vladalo precej živahno bombardiranje. Vršili so se tudi večji 'boji v bližini hriba šk 304 in pri Woevre. Vsi napadi Nemcev na celi fronti so se ponesrečili. Ujeli smo včeraj 170 Nemcev.
Na laškem bojišču.
Rim, 12. junija." Na celi fronti, ki se razprostira v gorovju, šo se včeraj razvneli nenavadno živahni boji, posebno med rekami Adiža in Brenta. Sinoči je bil sovražnik pognan nazaj in prisiljen do Tonale gorskega prelaza. Na Asiago gorski planoti je naša artilerija uničila avstrijske obrambe na več krajih. Naša infanterija se je polastila gorskega prelaza Agnello _ in zasedla skoro vso
CLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONPEUBK, SREDO IN PETEK.
NAROČNINA«
'J£a Ameriko - f*JOO I Za Ctifd. po poHifMO Ea JXrOropo - $4.001 Tafamemna Jt+OilKfl - 3c
v— ^ZT^r*?*"^ m^OTmrr' ruiwrnwm
EDWARD KALISH. Publisher _ LOUIS J. PIRC. Editor.
issued monday, wednesday and friday.
Read by 25.(N)0 9oreiius in the City of Cleveland and elsewhere.
jUvwtisag rales on request American ia spirit Foreign in language only
»h', i. i . ' 11 11 1,1 f •• • == ' Entered at seamd-clatt matter January 5th 1909. at the pott office at Cleveland,
QMo under tka Act* March 3rd, 1879.__
^jjjjjjj^	No 6g Wed june I3tht IQI7'
Mary Qmahen, F. Jirt, Josip Stusek, 'Louis 'Bergič in Andrej Ferderber po 25c Steye Gjw-ras loc.
,Skupaj oddanih 40 kuvert
V S okra j a	je
sedaj končana. Ta okraj je ofo-ft. tlair av*. od vogala E? Oi ceste do vogala E. 62nd ceste in obe strani 62 ceste do Pljnove tovarne.
Nabiralci so bili: Geo Turk,. Anton Ve-rlič in John Stefe. Darovali so sledeči: »Cleve-landska Amerika in Josip Ka-Dai Je na tratji jstruni.
Kolekta okraja št 2 je končana. Ta okraj je ogsegal: St. : Clair ave. vogal Addison Rd- ; do 66 sect«. Addison Rd. leva stran proti Superior E. 66 ceste. 'Bliss aw. Hecker ave. in Shaffer ave.
Nabiralci so bili: Anton Kovačič, Frank Jerman hi John Žlindra. Darovali so: (Anton Fuduric , $|5xx>; John Ziipan $3,00; Tomaž Žele, Jos. (j Burgar, John kalich, Ivan Klun, Jernej Žnidaršfc, Agnes Kos, An toon 2nidai4šič, John Dnlejic, Patri Bizjak, Josip Ku-pold Kališ^k, Frank Vrabec, Fi;ank Beretič, Ignac Smuk, John Eržen, ml., John Samsa, Mrs. J. Pošto, Rafaela Smuk
WHILE (THE MEN FIGHT
tu pa nosimo volneno, pa nas ici tebfc. Tu je še vdikto snega po hribih. Vojaki smo bili selo I, veseli zapustiti mejo in ®e podati drugam. .'Na .poti «010 bili štiri noti in tri dni, ker je bil train jako težak. češ državo Colorado smo rabili tri lokomotive, da strto prevdzHi čez hribovje, ker je bil sneg po hribih še meter visoko. Kjerkoli smo se ustavili, smo dobili podčastniki .povelje, da vzame vsaik svoje moštvo za sprehod po mestu. Bil sem v mestu Trinidad in okrog rudnikov, kjer sto se napredni delavci- borili z brezbrižno milicijo. iBil sem tudi okrog topilnic, kjer sem do-ibil pri delu nekaj Hrvatov in Slovencev. Delavci so se na$ sprva nekoliko ustrašili, češ, čemu je zopet vojaštvo tukaj, pa ptovedal sem jim, da smo prišli iz meksikanske meje in da gremo kmalu naprej, nakar so nas lepo tsprejeli in nas pogostili. Spremljali so nas do vlaka in nam klicali good bye!
1P0 colorad'skih hribih je veliko 'hiš, kjer se jetični zdravijo na svežem zraku. V več krajih sem tudi videl čredo jelenov, in če bi bil imel dovoljeno, bi se rad podal za kakim rogačem. Prišli smo v Grand Junction, Colo, ki je krasno mesto. Lepe.vrtove imajo in lepa sadna drevesa. Tudi tukaj okrog mesta Salt Lake je . lepo polje-Mesto leži v dolini, in je zaraščeno z gostim in visokim drevjem. Od vojašnice se vidi lepo po mestu. Mesto šteje preko sto tisoč prebivalcev, kakor sem zvedel. Dobil sem tukaj tudi enega slovenskega gostilničarja, katerega sem vprašal, če je kaj Slovencev v tem mestu in mi je odgovoril, da prav malo. Več Slovencev je pa ven iz me&ta, kjer so zaposljeni v rudnikih in topilnicah. Tukaj dežuje *koaro v*ak dttfgidtfV več vojakov je obolelo radi velike spremembe zraka. L Naš polk je tukaj raditega, %a vežba /novince. Imamo 900 rekrutov. V kratkem jHi pa dobimo še en par tisoč mož. V kratkem razdeKj« polk na tri dele, vsak bataljon bo en polk, pomnožen z novinci. Z novinci se'jako trudipio in jih vežbamo vsak dam Tudi častniki se jako trudijo in podčastniki. Vrh tega pa moramo mi podčastniki imeti še večerne šole. Mislim, da tedaj, ko bodejo polk razdelili, bode ta", šla dva polka na francosko fronto.' Upam, da bom jaz premaknjen v novi regiment. Mbgf^če l>°m zopet videl Pariz' v treh ali štirih mesecih. Tu se gradijo nove Vojašnice »za nove polke. Gradijo se, ipa tudi ogromne ograje za nemške jetnike- Kiot sem slišal jih dobimo, že prihodnji teden najmanj 1500 Pod varstvom vojaštva bodejo tukaj gradili novo cesto. Opominjam vse Slovence, da pazijo kaj .govorijo, da ne pridejo v kako zadrego. Dam veditt da slo po raznih mestih postavljeni detektivi, dosti je starih vojakov, ki znajo več jezikov in hodijo v civilni obleki, da jih ljudje ne poznajo. Dobil senv eno pismo iz Clevelanda profci meni. Povem pa odkritosrčno, da sem slovenski rojak in amerikanski vojak, in se bom vedno boril pod svobodno ameriško zastavo do konca življenja. Priporočam slovenskim fantom, kateri pristopijo v armado, da gredo k trdnjavskemu topništvu, ki je jako fino, pri konjenikih da,-nes ni dosti vredno. En dober pešec preobrne deset konjenikov, predno oni njega, pa kaj ihočemo, svet se je danes narobe obrnil. Jaz nfaem prav nič razburjen radi vojake, če padem,7 vem sajcaj'sem padel, če pa ostanem živ. in zdrav, pa ibom vedel marsikaj ptovedati. iMi vojaki vsak večer prepevamo kot pravi Uinele Sam boys. "I say up, and stay up, under the red, white and blue, fights our army for me and for you 1 Freedom and liberty for all who Kve under the red, white and blue."
(Za danes naj bo dovolj. no lepo pozdravljam vse Slo-
Oopjrriffht by 'Amuic&n Prwa Association, N«w York City.
Owing to the fact that brewery workman ara battling far their oountrft their Jobe have bean filled by women. Here la a eoone In the bottling depart ment of a brewery at Ipewloh, Bngland. The glrta are aailiHd fey boye of net yet military ago.
Slovenija j Hrvatska in Srbija
•t*aui.< š. ■šivani 1
"Naš ideal Jugoslavije obstoji v tem, da bo Srb ostal Srb, Slovenec Slovenec in Hrvat Hrvat, in da vsa trojica koraka naprej po poti napredka. Vi lahfcQ nazivljefre našo bodočo državo s' širokimi in dolgimi imeni kakor Zjedinjena Srbija, Hrvatska, Slovenija, 'Bosna, [ Dalmacija, Slavonija, Banat, Krajina, itd. lahko naštejete v tem nazivu vsa imena vasi in mest, vse gore in vse reke, vse to ne nasprotuje Jugoslaviji Naša Jugoslavija je nebeški svod, pod katerim zasine novo solne« svobode in sreče za ves naš narod treh imen: za Hrvate, Slovence in Srbe. Da bo v vsako našo vas, vsako mesto pro 'auqaso uiu iu	zajq
'apoqoAS 9DU|os ojjjbz ojBftsod narodne sreče. Razumete nas V
m-O
Dopisi.
Fort Douglas, Utah.
Cenjeno uredništvo. Najpr-vo vam moram častitati in vsem čitateljem lista, ker se zanimate za naprednost • slovenskega naroda. Vsi Slovenci] se moramo boriti za svobodo, da jo dosežemo, da bodemio prosti nemškega jarma, in da (bo Slovenec gospodar ha slovenski zemlji, žalibože, da jei še dosti takih Slovencev, ki se' prav nič ne zanimajo za napredek svojega naroda, ampak dr žijo z nemškim kajzerjem, ki je njih smrtni sovražnik. To ni pravilno. Vsaka oseba, ki živi tukaj v Ameriki bi morala biti1 po ddhu in mišljenju dober in lojalen Amerikanec. 'Dosti pa jih je tukaj v Ameriki, ki uži: vajo ftb®yobo*lo, pa • MttjeT še vedno k kajzerju ter se poganjajo za njegov militarizem. Kajzer je jyzrok in njegovi pomočniki, da se je danes na mili« jone krvi prelilo radi njega. On je odgovoren za milijone sirot in otrok brez očetov, za miliw jone pohabljencev. Jaz sem sam viojak, toda jaz se vedno strinjam z delavcem- Moje mi-•s-li so vedno pri civilizaciji in za naprednost svojega naroda. Ker se pa svoboda danes nikakor ne da napraviti brez meča, se pa mora zgrabiti iza orožje in pokončati sovražnika, ki je proti ljudski svobodi. Srce me boli, kadar premislim o naših slovenskih hrabrih fantih in možeh, ki se morajo v stari do-jiiovini boriti za kajzerja, ze cesarja in za Turka, s kater mi so v zvezi. Ne vedo siromaki, zakaj se borijo, zakar prelivajo dragoceno kri. Borijo se za svoje izkoriščevalce in morilce njih lastnih bratov. Srce me boli, ker so Italijani udrli na slovenska tla, toda zopet je tu vzrok kajzer in c^sar, ki so prepustili Italijanom slovenska tla in nagnali potem Slovence, da se koljejo.
Zatorej se pa zbudite vsi Slovenci. Napredujmo vsi skupaj, da bodemo dosegli kar želimo. Prostost in svobodo slovenskemu ljudstvu na slovenski zemlji. Avstrijska vlada je bila zmerom veliko boljša napram( I tali jamom kot napram Slovencem, »ker Slovenci so vse/potrpeli Italijani so pa neprestano zahtevali in so tudi dobili, kar so želeli. In Italija se je zahvalila na ta način, da je z mdčem udarila po slovenski zemlji. Naj prvo je Avstrija zatirala Slovence, sedaj jih pa š>e Itali-j ja. Kdo bo torej tako državo! ljubil, upam da noben <Slove-| nec. Avstrija je naša največjai sovražnica, nala grda mačeha.
Naj še ponočafn nekoliko o naših razmerafh. Dam vam ve-dit, da je veliko istalne armade zapustilo Mfcksikansko mejo, nekaj polkov se je podalo ha vzhodno Obrežje, nekaj pa v severno. Na meksikanski meji stoji^od stalne armade še en polk "pijonirjev, dva polka poljskega topništva, trije polki pehote in štirje polki konjenikov. Naš polk št- 20. je sedaj v Dou-
priklonilo, časnfcarji, ki mislijo da raditega, ker so že 20 tet in več vtem poslu, da imajo usodo naroda v svojem žepu. Te vrste ljudje so | enaki a^strij-skim hlapcem, eni Aodujejo na tej, drugi na drugi strani celemu narodu.	♦
Izvrsten članek o Jugoslaviji je priobčen dne 19. februarija od nekega Srba, ki se nahaja v Odesi, v Rusiji, kjer je mnogo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Članek je pisan v Cirilici irt nosi naslov:	Ker avstrijski hlapci prav radi govorijo, da Srbija neče za Hrvate in iSlovence v Jugoslaviji ampak le za Veliko Srbijo, bo to jako dober odgovor vsem, ki imajo še danes mrenie na očeh, in ne vidijo in slišijo niti klic predsednika Wilsona, ki pravi, da rhorajo biti visi narodi 'svobodni |po vojni. Članek, ,ki je bil ipriobčen v listu "Slovenski Jug" se glasi na sledeči način:
"V tej vojni se je pojavila Jugoslavija n*e samo kot nov politični ipojem, ampak kot nova realna sila. Po nadčloveških naporih Srbije, po nečuvenih uspehih Srbije, po strašnih mukah srbsRega naroda, se je začelo govoriti o — Veliki Srbiji, kot o nekaki naravni stvari.
— Ne, mi nečemo Velike Srbije, mi hočemo veliko Jugoslavijo! — talko se glasi odgovor iz Srbije. In to je v začetku probudilo svet. Nerazumljivo je bilo to za naše prijatelje in za naše sovražnike. Ko je prišla početkom marca meseca leta 1915 v Petrogradu na svit-lo knjiga g. M. Cemoviča (sedaj jugoslovanski konzul Srbije v Odesi, Rusija, op. ured.) "Časovni jugoslovanski problem", tedaj so i najbolj inteligentni slovanski-krogi proglasili idejo Jugoslavije za utopijo. Pisatelj te knjige je moral na rieki seji, na kateri so se« nagajali Rusi, R-usi, ki najbolj poznajo jugoslovansko vprašanje, pozvati na pomoč iSupila, da pojasni našim prijateljem, da Jugoslavija »i utopij ar da-je to politični program enetga naroda s tremi imeni. In za navzoče Slovane je ^>ilo to veliko izne-nadenje, kei je katolik mislil o Jugoslaviji ravno tako kakor pravoslavni Srb,
"Za širšo slovansko publiko je Jugoslavija še vedno uganj-ka. Pogostoma čujemo naivna jadikovanja: "Kaj, za Boga, da bo prenehalo slovensko, hrvatsko in srbsko ime ? Mi, ki vemo kaj pomeni Jugoslavija, se široko nasmejemo tako naivna vprašanja in zdihovanja. Beseda Jugoslavija pomeni za nas dvojno: V tej besedi se izraža politična ideologija našega naroda iS tremi imeni, in ta beseda je danes, v tej veliki borbi, naš politični program.
"Zanimivo je, d^t naši prijatelji Franco« in Angleži podpirajo idejo Jugoslavije, in še več, srbska vlada sama se je preoknenila polagoma v jugoslovansko vlado, To je vlada, ki išče združenje, osvobojenje Hrvatov, Srbov in Slovencev. Oni razumejo, da znači Jugoslavija osvobojenje in združenje Hrvatov, Srbov in Slovencev, če se ustvari velika svobodna država. Samo politični otroci morejo misliti, da bo ideja Jugoslavije pokopala- tri starodavna imena jugoslovanskega naroda. Jugoslavija kot politični termin znači zjedinje-nje celokupnih jugoslovanskih plemen, ona združuje idejo našega narodnega edinstva. Za nas, zavedne politike, 2inači Jugoslavija zjedinjeno Srbijo, Hrvatsko in »Slovenijo, in če ima kdo drugi kak drugačen
■	naslov nove države: Prosimo, nam je vseeno. Mi dobro ve«
■	mo, da niti za Slovence niti za
■	Hrvate ne bo političnega na-• predika in sreče v bodočnosti
■	brez zjedinjenja. Nam je jas-1 no, da ne more biti niti velike » Srbije, niti velike Hrvatske ali
■	velike Slovenske — brez Veli-i ke Jugoslavije. Vse kar je hr-
-	vatsko, srbsko in vse kar je
-	slovensko, vse to je naše, na-
-	rotfno, mora cveteti, mora raz-i vijati, da dobimo silo in moč > med drugimi narodi.
i "Eno je, kar je treba najbolj
-	pomniti, da mi zavedni Jugo-
-	goslovani rpod besedo Jugosla-vija razumemo politično zjedi-
i njepje Srbije, Hrvatske in Slo-^ venije. Naziv Jugoslavija nam
kot morete, morate vložiti v , vojno posojilo, kajti več bo, , tem prej bo vojna gotova, tem , prej se ustavi prelivanje krvi, med katero je toliko 'slovenske in slovanske.
Ko se bo vršila mirovna konferenca, bo pred slednjo vsak , narod prinesel na programu , ono, kar je žrtvoval v denarju, ; krvi in žrtvah za zmago pravi- ( ce in svobode. In po teh žrtvah se bo tudi odločevalo, ali je narod dovolj zaveden, da dobi svobodo, ali je zanikern dovolj, da tava še naprej v sužnjosti-
In ko pride čas miru, bodemo Jugoslovani lahko kaj pokazali. Ce molčimo, če skrivej opazujemo svetovni položaj, če samo kritiziramo, damo pa ni-Ičesar ne, nismo vredni ,da se kdo za nas bori. Psovati, kritizirati kapitaliste, sistem in vse drugo, to ne velja nič, kot kvečjem rabo pisalnega stroja, svinčnika ali črnila, toda pose- , či v žep, žrtvovati denar, postati vojak, preliti kri za svobodo, to do odločilni faktorji, brez katerih ni zmage, ni priznanja. Malo manj kritiziranja med nami, malo več ihvalefno-nosti napram Ameriki, malo več skupnfflp^pu^rtjtf^us bo pokazalo svetu, da smo narod, ki vesmo in znamo živeti v današnji dobi, ki jd tako uiode-
Do danes Iahlo6 pokažemo le
potoke -prelite srbske krvi, nekaj stotin' jugoslovanskih do-brovoljcev, nekaj dobrovoljcev v ameriški armadi, napram A-meriki pa bodemo lahko pokazali svobodna posojila, katera smo kupovali v času stiske in potrebe naše nove domovine. Iti Amerika bo imela silno besedo . pri miroyni konferend. Brez njene besede bo 'težko kaj odločenega. Iz krvi naše, iz muk in trpljenja našega, iz naših žrtev pa bo vzklikla nova, svobodna ljdd&ka vlada, kjer bodemo vsi enaki bratje trojnega rodu, Slovenci, Hrvatje in iSrbi, v hvaležnosti se spomi-njajoč velike Amerike, ki nam je pripomogla, da smo se rešili Avstrije in si postavili lastno hišo za (bratsko vzajemnost. In tedaj se bodemo tudi spominjali naših Liberty Bonds, katere smo kupovali, da čimprej uničimo kajzerje, cesarje in sultane in proglasimo svet svobodnim.
Slovenci, slovenska drustya, Jednote in Zveze, vaša ameriška dolžnost je, vašim parterjem, pod katerimi poslujete ste dolžni, da kupujete Liberty bonde!
o*-
Jugoslavija!
Jugoslavija 1 — koltko srda in žvepla so že zmetali naši avstrijski slepci in hlapci radi tega imena, ko «0 obdolžili vsakogar, ki je govoril o Jugoslaviji, kot človeka, ki uničuje naše narodno ime, v korist — ve-like SrbijerVša zloba sveta ni mogla spraviti skupaj toliko grdenja in sramotenja kot avstrijski- listi, ki so na povelje nemške vlade na Dunaju blatili svoje najbolj ožje rojake, kakor bi bili Malajci ali Hotento-ti. In sicer, ker so ti Slovenci hoteli imeti in tudi zahtevajo svobodno državo, kjer bi bili 1 Slovenci, Hrvatje in Srbi sku-: paj pravi bratje. Je pa med na-1. mi tudi nekaj takih, ki mislijo, da se z njimi niti spregovoriti
' no cm f r»#» rla hi ca iit« mimvn
Narodna Hrvatska Zajedni-	1
|ca je kupila za stotisoč dolar-	1
v je v Liberty Bonds. Hrvatska	<
l; Zajednica v Illinoisu je 'kupila	j
l*a petindvajset tisoč teh bon-	1
||bv, nadalje Slovenska Dobro-	i polna Zveza za petsto dolarjev,
§4ruštvo Slovenija v Clevelandu	i
Ki petsto dolarjev. To so danes	t
Ijllgoslovanske organizacije, o	{
I katerih nam je sporočano, da	1
pb spoznale važnost položaja in	<
I resnost tega boja ter so pose-	s
Igle v svoje blagajne, da poma-	1
v gaj o Zjed. državam.	i
; Toda kje «0 naše velike slo-	< ivenske organizacije? Nikjer še
Itlismo čitali, da bi kaj dale.	1
^Slovenska Narodna Pc^porna	1
|jednota, Kranjsko Slovenska	< ^Katoliška Jednota, Jtjgoslovan-
ska Podporna Jednota, Sloven-	i;
lika Svobodomiselna Podporna	I
|j&veza, Slovanska Delavska	3
|$tadporna Zveza in druge manj	<
E J&U so te organizaci je pom o- i itoma prezrle Liberty posojilo < tli glavni odbori ne pojmijo * kalnosti tega posojila? Do 15. * junija je čas, da se kupi Liberty I posojilo, pozneje bo prepozno. ; In do tedaj je le par dni. Ne- 1 •častno ki nehvaležno bi bilo od 1
. spevale ničesar Ameriki. Mi, j llS^^t^vLno vsTmorofiic do- «
^^HB^RpV OWvIv, "'	~
Hp]*, da tej deželi, ki nam da Pip more, povrnemo in poma- ! npho, kadar nas prosi. To je | dostojnosti poleg onega ve-Eptoga svobodnega čuta, ki naj Hm nagiblje, da kupujemo po-
Bpicer pa je narod sam indi-grvidu-elno precej radevolje fin Iptevilno kupil svobodne bonde. K^lj v Clevelandu je par Slo-■pttcev, ki so dali svoj denar Kjedinjenim državam za poso-
lltt ne samo to. Mp Sloveiici
vsi Jugoslovani morrfmo iz-p brisati iz sebe sramoto, ki so Nb nam naredili oni sicer malo-Btevilni rojaki, ki so dali av-IpHffijski vladi dolarje, da jih je Spremenila v krone in s pomočjo ameriških dolarjev so poma-IgaH držati naš narod v sužnjo-llsti. >Saj veste, kako so avstrij-|| sti listi v Ameirki oglaševali i avstrijsko posojilo, med njimi I 'ISlovenski Narod", kako se je Ijlleparilo Slovence, da vložijo Svoj denar v ibankerotno Avli Stri jo. Maloštevilni «0 bili, kaj-1četudi je bilo Avstrijcev po 1'ptmpatijah precej, toliko so pa ? le imeli pameti, da Avstrija ne more nikdar vrniti tega, kar se
posodi, ker še onega ni vmi-| la, kar je zapravila leta 1866, kako bo vrnila še le tisočkrat i vetje svote, katere je sedaj iz-cimila iz naroda.
Pa to ni glavno, vrnitev ali I ne. Glavno je namen, kam gre I denar. V Avstriji je šel v na-; men, da cesar še nadalje vlada v in zatira Slovane, v Ameriki fcgre denar v namen, da se cesarja čimprej uniči in za večne 5; čase spravi iz zemlje njega in fees n j e gov Tod." V "bodbcnoltt ne ho vdč ljudi, ki bodejo sedeli na zlatih prestolih s kronami, vlekli po petdeset milijoijov
fna leto, da jih la4iko zapravljajo z nečimurninni ženskami po raznih dvorih in zabaviščih, do-čim se narod na "milijone seli v Ameriko, ker doma nima kaj jesti.
In v ta namen se bo porabilo ajmeriško vojno posojilo, da se reši narode kronanih pijavk. In svet namen je to- Ne samo ko-1 tkor morete.
amnak čimveč
n'MIVI^IVmiMlffllTililiTI'lifilV
- l«AGNIFICENT STEAMERS - a
Tk» Gn»t Sh» -aEEANDBEE-~>Cmr Of EJBJK"—-CTTT OT BCTVALO" CLEVELAND—Dally, Majr'lat to Nov. 18th-BUFFALO
bmCunuii • Ml P. M.) Ovnu. i Lmt« lonita - Ml P. tt. Airlra Bvtvalo * ( Ki. M. j iTimnTni jinlnOunun l-.M A.. M. , OMBMttMis •» MN«f*r IImnMIi lyll tHtorn m4Cm«4ImpolnU.
The flmlml k ITtTtTt	K
b . jr^FARE
tm^mi tm* —*«ylt|
NAJSTAREJŠA SLOYENSKO-HRYATSKA TRGOVINA V AMERIKI.
Ii run Dndino našo zalogo w&djfk likerje? po sUefih
C SNAHi
b Mm^ft	čir nn !
12 steklemc......................^ I
Brinjevec CO flfl 1 'i 6 steklenic.........................^OaUU
Tfopinjevec ■ ■ ^'i ^ AAi 12 steklenic......................^ I ■ lUlI J
Tropinj«vec AH 6 steklenic....... ................ 4>O.UU
za galono.. $2:25, $2.50, $2.75, $3.00
s Slivovika	dJO »7C ^O t\tt
za galono...... ......, \..<p£.IJ ^OiUU J
E Naš slavni "66" Pure Rye whiskey, 7 let star 4 | zaboj 12 steklenic........................^ I
s 6 steklenic............$6.00 !
1
s	Concord vino, rdeče,	C^SK AD
I berel...............................fVWiUU
I	Concord vino rdeoe, .	O ft ft :
i pol berel....................#LU>UU
5	Pri odjemu 5 in 10 galon,	4 ftft
s stane galona.......................... ^ I	j
I ..........- $40.00
i Belo vino,	(£9 O ftft
I pol berel....................#£L.UU
Pri odjemu 5 ali ia galon, stane galona.........$1.25
i i:a posodo računamo sledeče cene: za 3,4, in 4H galone I sodčke 50c, za 5, 6, in 10 galon sodčke $1.00, in za 25 galon (pol berel) $1.50. Berele pa damo zastonj. Z naročilom pošljite vedno tudi Money Or^er ali pa bančni check. Za vse blago jamči:
THE OHIO BRANDY DISTILLING CO.
6102-6 ST. CLAIR AVE. ' CLEVELAND, OfflO
Vainol lx.rti.Ue fa ojjtas in 4a spravite go poznejJe čase. Kajti PQ no-Vi | posta-Vi ne bo -tječ dovoljeno o d lajati le Hfrsle 1rjjo*)ino.
Za svobodo vseh.

964 Addison Rd. .Priporom se vsem rojakom, posebno Jtc-vilnim znancem in prijatetyim, da me obiščejo v obilnem Številu. Postregel jim bodem vedno uljudno, točna in .vselej s svežo pijačo. Poleg gostilne je restavtranit za rojance. Domača kuihinja in jedil*, po zmernih cenah. Se priporoča rpjafcom.
FRANK PREVEČ, " Frank Hočevar, oskrbnik ($9)
1 7"» ' ***
Dva fanta se sprejmeta na stanovanje s hrano ali brez. 1271 E. 58th St.	(67)
Dva fanta se sprejmeta na hrano in stanovanje, aH tudi brez hrane. 6123 St. Clair ave. zadaj._ (7o)
Dve ali tri sobe tse oddajo v najem. 659 E. l6oth St. (70)
—............ —i—■ 111111 1
Naprodaj je nova hiša, zraven
pet lotov, 2 kravi, 3 prešiči, 160 kokoši, velik vrt, vse to se proda ali zameinja s city property ali s kako trgovino. Vprašajte pri Ml Ipavec, Box 175 A, Settlement Rd. )West Park, (70)
Proda se poceni otročji voziček. Vprašajte na 5519 Carry ave.
......... ............P*
Slovenska perica želi prevzeti
pranje na dom ali pa pri družinah. Čedno in točno delo. Antonija Podpivšek, 1038 E. 70th Street.	(70)
V najem se da stanovanje 6 sob
Vprašajte pri Atnon Kaušek, 6202 'St. Clair ave.
Delo dobijo
možje za v tovarni. Stalno delo, dobre plače. Vprašajte na 1170 Ivanhoe Rd. St. Clair ali East Cleveland kara.
POZOR!
Na zabavnem večeru dne 2. junija od dr. Sofca v £ollinwoor du je neka ženska pozabila de-
narn^P-v.v J° Prebiraj se žglsisi prt John Maritič, 669 E. 1159th St.
no^in* Sbro^užba ^oma^ti je treba v dining hali* Jako dobra služba za pravo leno. Vprašajte pri The Glenville Center Dining Hail, 10415 St. Clair ave. blizu E. 105 th St (69)
11 .ti« 1	,	..... —
Soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. Vprašajte pri A. Mihcl-
čie, 1152 E. 6ist,St ($9)
Lepo opremljena soba se 0$da v najenj. Tudi brez oprdpie. Vprašaj te na 6525 <3t- Clair ave. «	(69)
r . jjwiW ■ ' ~ 1	T i!
Bell Rosedale 2377 W. ;	Cuy. Central 6678 R.
Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in i'4—-5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. I DR. F. I,. KENNEDY,
zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško- 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland. ( Ohio.	(x49)
Naprodaj so hiie
in sicer osem hiš na Norwood Rd. štiri hiše <na 65. cesti, 2 hiši na 66, cesti, 5 hiš na 68. cesti, 6 hiš na 72. cesti, 3 hiše na 74. cesti, 6 hiš na 77. cesti in 4 hiše na 61. cesti. Zelo poceni dobite hišo in tudi Qa obroke. Oglasi se pri nas, 1065 E. 66th St.	(70)
Naprodaj so nove hiie po
$4150, jako široki loti, 6 sob hiie, kopališče, basement in podstreha. Popolnoma moderne hiše in pošteno zidane. Trd les .povsod, pralnica, elektrika in druge moderne potrebščine. Odprto vsak dan,_ tudi zvečer in ob nedeljah. Pridite in oglejte si te hiše. W. H. Rounds, 880 E. 143rd St. severno od St. Clair ave.	(71)
Naprodaj je hiia za. 2 družini, skriljeva streha, cena $4000, na lahka odplačila. $500 takoj, drugo kot rent Lot 50 čevljev fronta, in več oe hočete. Vprašajte pri A. W. Emerkh, 16205 St. Clair ave. Phone Wood 58
--—---r-(70)
Coo ijco ^ i elit s. v c. b lizu W s rner
f aH * _ v * j«	*1*1_ 4 x i
Notaoo bolečini no pronro !! C* t*« »Itaottl kot bolečina v • > itlodcu. Kamen, rak tn mehurji ;; t t lelodcu, neprebamOet, »prt- .,
B1 H. dtopepala, iguba apetUa pri- U h*Ja od teta. Devet erropaklh * aeliU tdrarlTno upllra na telo- < r doc. In bolečine aflnejo. Ce ' ; imate slabo sapo v ustni. «1ab < *
1 Tirofia iltnofltl neprebaTl)ona ''
I brana, rabite	! !
I	DEVET EVROPSKIH ZEUtt.	l!
>	Tisoče jih je rabilo In so bili	;;
I	zdravi, to je naravno zdravilo, ..
.	ki fino upUva na telodeo, kri ln	• >
'	jetra. Cena zdravilu je $1.00.	' \
!	Naprodaj prt i.	>'
Guenther Slovenska Lekarna
! Addiaon Rd. A St Clair ave. "H-HH"!1 ■!■} i 'Hl^l I »♦♦♦'H't'H'
Vinot ~
o| SLOVENSKA k I GOSTILNA. J'
Točna podniba, po« aabno aa delaveo. Rurtitn vino, pWo in iganfo aa doni.
I J. Kozely, I
^ 4734 Hamilton-ar. ® _ **
Vino! (Wed. rri.)
j
wr
National Drug Stmt rofal St. Qair avs. in 61. ceste
r^a}b^Ji|0 lekiMmi^ ^ UJ)
11	1	1 >	1	iiii
——--------------------- ------------—------—----------—------'
Direktorij Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu, O. se tem potom zahvaljuje vaem cenjenim darovalcem v nasi na*
selbini za proste darovt, katere 10 prispevali potom posebne ko* lekte, ki se je vriila od 16. aprila do 31. maja '17. po naselbini in bližnji okolici.
Kolekta je prinesla čistega $1211.97, darovalo je 1268 oseb Poleg te svote se je prodalo tudi lepa število delnic. Konečno se zahvaljujemo našim \r)in lo lektarjem, ki so pridno nabirali proste doneske od hiie do hiše in vse to z svojo dobro voljo brez kake plače ali nagrade.
Konečno še enkrat vsem iskrena zahvala!
DIREKTORU.
Avtomatic operator naj se o-
glas), aa <jfdo. The Cleveland (
Metal finisherji dobijo .delo. The Peerlesa »Motor Car Co.j E* 93r^ St & Quincy ave. '
Clerl^ za v lekarno, dobi dobro
ahftiib. 3661 -Fulton Rd. , ■ ■ " 1" 1 ' 1
Firemani, dobra plača, osem-i urno delo. Oglasite se pri' Trumbull Puhlic iService Čo.
iWarren, Ohio. -----
Delavci, »talno delo, dobra plača. Brigjgs Manufacturing Co. E. 131st St in Taft ave.
Prebava čaka na ape tit.
,Uljudna fraza "želim vam dober apietit" tA brez pomena, kajti dober apetit je prvi vzrok za dobro prebavo. Ce nimate apetita, vzemite Trinerjevo ameriško grenko vino. To zdravilo je prirejeno iz grenkih korenin, ki imajo veliko zdravilno vrednost.' Scisti prebavljalne organe, zaprtje, povrne apetit, ozdravi glavobol, nervoznost-Je ždravtilo, (ne pijača. Cena $1.00. Po lekarnah. Če trpite na rievmatizmu, dobite Trinerjev liniment. Izvrstno zdravilo. Ce-25 in 50c, po poštri 35 in 6oc. Jos. Triner, izdelovalec, 1333" 39 So. Ashland ave. Chica, 111.
Vrtnar dobi delo, izurjen, dobra plača. Petrequin Paper Co. 1250 W. 3rd St.
Mladenič dobi delo (kot clerk v officu. Dobra prilika za napredovanje. Great Western Qjl
Co. 2846 E. 37th iSt.
Dobri sposobni možje za delo v'tovarni. Dobra plača, stalrto delo,' Pišite na The Firestone Tire & Ruber Co. Akron, O.
HIŠE NAPRODAJ.
i
Dve 'hiši na enem lotu na f$4$^NdHN£&d HS.: Lepa prilika za Slovenca. Lot meri 40X 140, cena je $3200- lAko plačate
brez plina. Ako bi se hise le malo popravilo, bi kupec zaslužil lep denar, sama zemlja je vredns $^500. Hiša je naprodaj
le do 1.. julija, in ne zamudite te priliike;
Hiša za eno družino, 6 sob, kopališče, v bližini 49. oeste. Cena $2700. Hiša za 2. dru'zini, blizu 53. ceste, kopališče in vse v dobrem stainju. Hiša za 2 mali družini, na 68. cesti, cena
$2750. ja^Mjwfflj*« Hiša, isikoro nova, bIiži|ii Addison Rd. hiša je zidana, za 4 družine, električna Razsvetljav ljava, kopališče za vsako družino posebej, vse druge moderne naprave.. Cena $8200, ako imate le $3000, drugo vam jaz pre^ skrbim. Za vse te hiše dobite natančna (pojasnila pri meni. John Zurich; 1261 Norwood Rd. Princeton 1506 W. (70)
Delo dobi umivalec vozov. The
R. B. Biscuit Co. 2515 'Bridge-
Slovenka, ki zna angleško, dobi dobro hišno delo. 2243 E. 40th St.
Dekleta dobijo delo v tovarni za električne luči. Delo je lahko m čisto in prijetna okolica-dobra plača in stalno delo. National Lamp Worikf, E. 45th St. and Hough ave.
VTBAftAJTSXA
4ctil73oHton,
EAGLE
BRAND CONDENSED
MILK
TMK OSIOINAV
i. »O lat kraaa u otrok«. PUil. m pejeeeile v Stovoiuh.m Jtifb m
BORDEN'S CONDENSED MOJC CO.
, _ .. 1' , .. .Hsv TsAf N« Yf -.....—
VABILO
na sejo podružnice Slovenske Lige v Pittsburg, Pa. Vse člane imenovane podružnice se vabi, da se udeležijo seje, ,ki se bo vršila v nedeljo, 17. junija, ob 2. uri popoldne v K. Slovenskem Domu na 57th St. & But-
nov odbor in" dru^e važne stva-|
VABILO
na veselico, 'katero priredi dr. Clevelandski Slovenci, št. 14. SDZ na Recharjeviih farmah v nedeljo, 17. junija. Zbirališče je na stop 117, Shore Line v Collrnwoodu. Vabljena so v pr-^ .vrsti sobratska društva Slf[ venske Dobrodelne Zveze, da se te veselice udeležijo v obil-druga društva ter posiyUzni rojaki. Obeta se vsem imjbolj poštena, vesela zabava v prosti naravi. Za najboljšo post rež bo v jedi in pijači bo za vse goste izvrstno prericrbljena Društvo se lepo priporoča za obilen obisk in se že vnaprej zahvaljuje vsem cenjenim goltom. 1	(70) Društveni Odbor.
Tinners helper dobi delo. Ork-
hi Bros. 3623 Q^tral ave.
-:----------
Welderji, dobra jplača, 9 ur na dan. Vprašajte M-r. Court wright jClaveland ^eel Barrel Co, 9^12 jMleeoh ave.
Naprodaj je izvrsten Chicker-ing piano, za samo $65. Vreden $300. Mrs. Graig, 13034 Euclid ave.
$900 vreden piano, se proda za
$7$, 'ker -se moramo seliti. 4112 E. 7ist St.
»	'	n	*	>i
Kdor vam kaj dolguje, mi hitro skolektamo dolg. Zanesljiva tvrdka. Obrnite se na 231 Society foe Savings. "
Soba za dv^ fanta se da v na-
jertv 1123 E. 63rd St. (70)
Slovenec, želi delo v mesnic! ali v groceriji. John Mezgec, 1427 E. 49th St.	(71)
Dve sobi se oddajo v najem za dva aH tri iam te. 5920 St. Clair ave.	(70)
NAPRODAJ
po zelo nizki ceni Maxwell avtomobil in Grand avtomobil na 6 cilindrov. Oba avtomobila sta v dobrem stanju in redu. Vprašajte pri Grdina & Co. 6127 St. Clair ave.
NAZNANILO.
Javna knjižnica na 55th blizu St. Clair ave. bo odprta ob sredah od 9. ure zjutraj do 1. popoldne tekpm meseca julija m avgusta. Zaprto popoldne -in zvečer.
Dvg sobi se oddajo v naje^m s
Nadaljevanje Is druge atranl.
i >n«i.	. 1 1 f	--— '
lan po $io.oo; John Gornik, Anton Grdina, Tomšič Sta-mpfel in Alojzij Lah po $5.00? Anton Anilovar, Frank Hudo-vernik in Frank "Gornik po
fw^'iu: yitir^
Mary Hočevar in Frank §u-% ster po $Loo; Jakob Oven po 75c; Paul [Palčič, Ludvik Blatnik, A. Žrimšiek, Dom. Zaleraj-sek, Jbsip Turk, Jakob Hiti in Frances Lausohe po 50c
Valentin Merkužič, Josip Česnik,-L. Krašovec in Frank Pilfš po 25c	j
Skupaj oddanih 25 kuvert v svoti $55.25	,
--o-
Baron Rosen je za mir.
Petrogirad, 12. junija. Baron Rosen, bivši ruski poslanik v Zjedinjenih država!h in bivši carski svetovalec, je nasveto-val danes, da naj se snidejo zastopniki zaveznikov in določijo, kaiko naj Rusija čimprej sklene mir s oentralnimi silami, ker sicer ne bo mogoče urediti nove ruske države. "Rusija stoji na robu propada," se je izja-4 vil baron Rosen. Varnost zahteva, da najde Rusija izhod, predno nastane popolna anarhija. Bolje je sedaj časten mir, kot pozneje popolen poraz. Rusija danes ne more voditi vojne. Zavezniki bodejo morali biti brez nje. Praznino pa mora izpolniti Amerika.
T ' 1 -1—--
V uredništvu "Clevelandske Amerike" dobite knjigo "Kako se postane ameriški državljan". To je edina knjiga te vrsta, na katero se lahko zanesete, da je v njej popolnoma vse pravilno, ker je knjigo |>otrdila svežina sodnija v Clevelandu in jo pri* poroča vtem Slovencem. Tu dobite vse postave o državljanstvu, celo ameriško ustavo, proglas ameriške neodvisnosti vsa vprašanja in odgovore, katere morate mati, če hočete postati državljan, poleg mnogo drugih .važnih podatkov, Cena sanSo 2SC
;; Pošten fant želi dobiti stanovanje, da si sam kuha, z opremo ali brez. Kdor im& kaj, naj se oglasi v uredništvu. (70)
ISče se malo stanovanje z 2 ali 3 sobami. M. Som, 6034 St.
I^S^os b^	* !»»■•
I i J	UPRAVNI ODBOR:
•• »Predsednik:, PRIM02 KOGOJ, 39<H St. Clair ave. I Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6195 St. Clair ave. Tajnik: ' FRANK »ODO VERNI K, 1052 El 62nd St Blagajnik: JERNEJ KNiAUS, 1652 E. 62nd Street
NADZORNI ODBOR:
LOUU9 J. PI-RC, 6119 St, Clair ave. IGNAC 9MUK, 1051 Addison Road.
JOS. RJUiSS, 6619 Bonna ave. N. E.
POROTNI ODBOR:
JOSI'P KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALOKAtR, 1081 Addison FRiANK ZORICH, 5909 Prosser ave.
FINANČNI ODBOR:
FiRANIK M. JAK$IiC, 1203 'Norwood Rd. FRANK CElRNE, 6030 St. Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St Claiij ave.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave.
GLASILO ZVEZE:
"CLEVBLANDSKA AMiBRIKA", 6119 St. Clair ave.
Vse denarne zadfve in stvari, kar se tiče upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan.	*
Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada.
McNutt & McCall Co. i
Veliki loti, nizke cene na Btia RiASt(MlMd- . ] ^ bini. Jako široke ceste, TUk	J
M^mkm^^1 Ji M^H
/ m+mmmmM	JraAiik .«ltiin	I
novih lova r en *	o
UV T lil IVTSlvM	i l
1 H. 1 •" • •.'■«• ..* .
OGLASITE SE PRI
LOUIS RECHER, <
AU RI
DAN GARAPIČ, S?,Vi j
JOS. ŽOKALJI
I ^ .	6408 ST. CLAIR AVE.	9 \
,
I	SC PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN
POSET MOJE TRGOVINE.
Velika zaloga finih moških klobukov, kap, hlač, itd.
I	i'i .. ■ .L, ,.1 m, 1. ."■■■■-Tir -a	... ,	. ■
I	mr VSA MOŠKA OPRAVA.
TOČNA POSTREŽBA, CENE ZMERNE.
A. M. KOLAR,
Slovenska gostiln«. 3222 LAKESme AVL
8« pri porot« Blovenctm t obilen obisk. Točno poatre-ftbo. Vodno ivek pijač«.
SLOVENSKA
GOSTILNA
Jogo, dob— »Mlfl Ibo. Prodaluoo ifoitfo b lM« iadlnMH-trobo nortokloaloo
CmmmI" Mrmlml
JOSIP KALAN,
•101 st. clair 'ave.
1 FRANK WAHflC, |
SIcTcasb Modna Trgovini
74« E. 152od 3TREET COLUNWOOD, OHIO
hnmiimimniimmmiiimininiiiiiitte
DELOI	DELOt
Takoj dobi delo deset delavcev, da pomagajo v "channel-ler". 25 cetitov na uro. Delo dobi
25 kamenolomcev
ipiece work. Mi garantiramo najmanj 27c in pol na uro. Naredite veliko več. 10 ur na dan-Stalno delo celo leta Nobene skušnje ni treba. Kamenolom blizu Amherst, Oliio, Dober prostor za življenje, Vprašajte
pri	' (69)
/ AČNE TAKOJ.
I	New Perfection prt »«m daje g?rkoto takoj, ho oilprtr ptamea. Kah« poiM< I
I	» i hitro, kakor hofetr.
I	Veda>> rldltt plamen, nobenega 4abi, r o Ne nega dima. Perfect na p*i
■	Vprakigte avojega trgovca, da vam pokate.
I	Za najboljši uspeh rabiti Rayolight petrolej
CENEr
I TRUE PLAMENI ST. 13	ST»JE PLAMENI «T. M
i Pal	StSJM hi	■
1 M.hUitfaa	flg.OO M »hthilia	SS3J0 ■
■	Pat s kabiaataa la pokriva!*« Ill W Pa« s k.kia.toai la aaMvalaa, m?« I
I	THE STANDARD OIL COMPANY	I
<Aa OMe Cwparattoa)
i- LUI ' , ^u ■
I tllM T _ ■	m____._ :___ — —.
I BmitaMi NEWPFIKFEfrnON I—
H ' » tHKr- ' I • val WW M	M	™ I wr I
1	aicpE^rovi	^^Jk
^	_jr-nnirsft. ttttot	TU. ,,
Vaš denar vas ne reši kadar je sovražnik pred vratmi!
"	■ ' , ' '	u.., v ■ < ', ' v
ttjlt ( i.' J J •	• ' ""' . i ; v'1 ' ' ' ' > 1 • ■ • ,	.*'*'	• r	• "' * . <■' f.
Prepozno bo, kakor jje bilo prepozno za Belgijo
Vsi milijoni * belgijskih bankah, vse bogastvo v Belgijcev, vse premoženje bankirjev, financirjev in milijinarjev ni moglo rešiti Belgije krute osnde, ki je zadela Belgijo.
Belgija je danes puščava
njeni domovi v pepelu, qjena mesta porušena, njeni •troci n ženske od lakote umirajo, njeni možje so deportirani t nemški sužnjost. Tako deta Nemčija z narodi po In tako, bo delala z vami, čei se ji nudi t prilika.	(7
I'M '-'"<• f|f:tf,	;	L,/' ',' '	"l1'- j
Bojišče je 4000 milj proč
toda lahko se prenese sem, in mi Želimo, da ostane tam kjer je. h edini način, da ostane bojišče v Evropi je, da nndimo vladi Qed. držav, Franciji in Belgiji in Angliji dovolj Sveža,, orožja in mimicije, da zadržujejo Nemca v Evropi
»
i	''.'.*' 'i*'"	•	' ,' I ' : t i i«, i-.. .«■ I*?t t * 'il,' n j .. , j. .	* Wfcv-®
Kupite liberty
Bond
v. , \	j-f	r I Ct	.	o.) •/ ■. M	jf.i,	v ,,..,V
m	-	\ ' - • *' , • ■ v, i .
In
sicer hitro. Zadnji čas je do 15. junija.
Če
čakate, da so angleške ladije potopljene, da je francoska armada razbita, če čakate da postane Canada nemška kolonija, tedaj pridejo nemške sile namesto 4000 milj daleč, preko jezera Lake Erie in bombardirajo Cleveland. Ne čakajte, da je sovražnik pred vratmi, ampak Kapice Libertys 'Bond, do Kjer je
Libertv Bond.
k se ravnajo brez usmiljenja in e surov*>, da dosežejo svoj na-s- men? Toda večji Glas kot sc vsi drugi, katere je poslušala moderna Nemčija, je govoril i- nemškim žrtvam v Belgiji, Sr-o biji in Poljski: ^Znana.so mi vaša dela, gorje in revščina. d Ne bojte se stvari, radi katerih trpite. Pomnite, da bo hudič mnogo iamed vais vrgel v ječo, r da pride t« na preskusnjo. Bo-
0	| dite zvesti do smrti, in dal ti
1	bom krono življenja."
i j Ta knjiga, ki je bila prireje-3 na v javnem dne 29. januarja,
-	1916, in je s*daj »popolna v ce-. loti; je pravkar prišla na svet-s lo ob času, ko je > gotovo, da se
-	( vojna ne bo še tako hitro skon-, čala, kar se tiče zaveznikov. , In vsi dogodki te vojne kaže-1 jo, da se zavezniki ne borijo za , povečanje teritorijev, se ne bo-
■	rijo za noibene sebične natne-1! ne, ampak da enkrat za vselej i odrešijo človeštvo od grozote . despotiama, kateri, če zmaga, • bo ustavil vsik napre'dek na 1 zemlji. Čtivo, ki ga dobite v
■	tej pripovesti opisuje na pose-
■	ben način zgodovino bojev nemškega imperrjalizma po-
i polnoma uradno dokazanih dejstev. In te vrstice so na-rmenjene, da vzbudijo v nekaterih zavest, v v«eh pa potrdijo : o strašnem dejstvu, da se Nem čija ne bori samo proti zavezniškim armadam in topovom, ampak se* bori pfoti principom, usiniljenjia, pravice in č^ti, ki j»e globoko ItkorfiTninJena v človefki Huif. • pralna1 sila se nahaja««rapA6šiii ljudski sodbi, in to sod»bo mora Nemčija šele slišati, da jo bo znala upoSte-
ki so postavno dokazana, mo-
riJof poniagatC da še Nemčija
m bodejo »ajbri nikdar pripo-znaliv dav«e nahajajč V ktivici, dokler ne bodejo silovito poraženi. Toda današnja vojna se ne (bo končala samo Ž vojaškimi zmagami na morju ali na suhem. Zavezniki ne smejo premagati svojih nasprotnikov samo na bojnem polju. Zavezniki morajo uničiti njih ošafo-nOst in njih zločinstvo, spremeniti morajo njih krute metode, spraviti se jih mora na pravo pot, predno se jim dovoli, da se zopet gibljejo med civilizacijo. Hiša Hohenzoller-cev je brez dvoma prelomila least nemške armade in mornarice, kakor je nemška vlada prelomila vse svoje prisege da-t)e drugim narodom. Usoda ki čaka nemško vlado je veliko bolj strahovita kot vsaka kazen, ki jih more zadeti.
V naslednjih vrsticah dobijo čitatelji natančen "'seznam način zločinov, katere Nemci .povzročili; 'Silovitosti iiapr^m ženskam in otrokom, ■ubijanje civulneg^. iprebivalr s$va,- deportacija ia Belgije in fr&coskih » sovernih ; pokrajjn, afcxraba s.t»nčkov in ranjenoev na fronti, ubijanje in ondčašče-nje ranjencev kin ujetnikov, silovitost zločinov > ko| so Ca-vell in Charles Fryatt, iastru-)ljenje vodnjakov v jufni Afri ti in drugod, umori na debek> tot so se pripetili piri Lusitani-ji, Falabi in A neon i. To je strašen katalog, in dokazi, ki so doprinešeni, ne morejo biti za-nikani. VT največ shilcajih smo dobili dokaze od nemškttl vrv jakov samih, ki so pisali v pismih, kaj so delali. V drugih slučajih pa smo dalbili očividne priče, ki so bili zraven, ko so se zločini vršili. V sledečih vrsticah ne bodete brali ničesar druzega kot aktualne dokaze.
'	Dalje prihodnjič.	>
-----,—1----
Delo dobi Slovenka za delo, v trgovini z mešanim blagom. Reimer'©, 3423 St. Clair ^70
Naprodaj je restavrant in kavarna .po nizki oeni. 3913 St. Clair aye.	(71)
" ni, ne samo v tej Vojni, ampak
e- v vseh bodočih vojnah, če se si- bo Nemčiji ie dopustilo boje> jo vati se, to nam jasno dokazuje, > da je Nemčija največja sovra-1- znica bodočega miru in sploš-
0	ne svetovne civilizacije, da bo :e Nemčija vedno vršila ista bar-p barska dela, kadarkoli se ji bo n zdelo potrebno.
n Se dve točki ste, vredni raz-( . mišljevanja. Prva točka je, ker v se Nemčija pritožuje, da so ( t njeni nasprotniki hudo kršili mednarodno postavo, ne da bi j n pri tem Nemčija le nekoliko t, namignila, da hoče sama spol-1- novati mednarodno postavo, n Druga točka pa je, da se je 11 Nemčija vselej skrbnno brani-i- la zagovarjati se, kljub temu, ^
1	da se ji, je dalo stotero prilik, r. da zavrne obtožbe napram
sebi. Ponudba ministra Greya, naj se vsi mornarski spori pre-
-	pustijo v sodbo nevtralnemu I
-	sodišču, n. pr. ameriškemu, je
,. bila od Nemcev kruto odbita. \ 1 Drugič belgijski škofje so pi-1 sali nemškim in avstrijskim'; , škofom, naj sami preiščejo o- i ijkrutnosti, ki so jih Nemci po- 1 ; čenjali v Bfeljpji, ustanovila 1 , naj bi se komisija, ki bi imela j r za člane belgijske, avstrijske i in nemške škofe, in z* pred- n
-	sedriika tej 'komisiji naj bi l»il 1 , kak nevtralec. Kaj si mor^e k i misliti bolj poštenega in tisW- < i ga kot taka ponudba? Toj)| 1 s avstrij$ty ift-^emški škofje fll- s ' so sprfjelt te ponudbe, n%ip 1 ■ Ju&eJI, preiskati strašnih zlo^P j y nor !ryo)lh vl^d. i\, / »
Cinično in hipno blatenje 1 Sklepov, sprejetih na haaipi i
^TCT^ drug« s ^l^narodulji postav in d0^0- > vorov <klostrini Nemčije {# c
meni, da mprajo v ibodocnoS> i 1 mednarodni dogovori in skfr r
pi imeti dovolj molči za seboj ^ da jih tfeiftčija ne bo mogli i več kršiti, potrebno je, rfa ves n civilizirani svet podpira izpdl- z novainje teh sklepov in med- d narodnih dogovorov. Narodi r sveta se morajo zavarovati, da s se okrutni zločini nič več ne j; ponovijo. Zločini, kakor jih je n povzročila Nemčija niso samo p prekršili pravila civMnih in vo- s jaških običajev, ampdk so uni- n čili elementarne instinkte člo- 11 veške narave; takih zločinov n se ne more niti dovolj kazno- ti vati, niti za stalno ustaviti s p silo. Uničenje takih zločinov Ij bo naloga višje, mednarodne v vesti, ki ne bo samo odpravila c nemške ideale iz vsake civili- le zirane dežele, ampak ibo zaihte- ri vala, da se čisto in jasno pri* p poznajo »fundament^lne pravi- n ce in dolžnosti posameznih č: državljanov v okvirju nemške- b ga cesarstva. Skoro neverjet- * no je, da se med miljoni Nemcev ni slišal niti en glas, ki bi či dvigni} dovolj močan protest, n; da bi ga slišali nemški\vladžirji N in ga upoštevali-	n;
(h za v«se nemško govoreče -u narodnosti , izven Prusije, bo si prijel velik dan spozijanja\in fr vstaj|nja. Resnica se. ne^m^re al skrivati * Ravqo tiko k%kor so? ni Nemci slppajriii svet z fftokofi- nj jo in kulturo tekom dolge vr- si ste let, tekom katerih so siri-} m vej se pripravljali na splošno p| klanje Evrope in evropske ki vilizacije, na isti« način so sle-1 kr parili sami s^be, glede uspeha ji, njih mahinadj in glede sve- «šc toVnega mnenja o, vrednosti (|( nemSkih vojnih metod. Nemci, ni bodejo končno prRJTTfo pre-.d( pričaja, da ni vojna ampak mir, ja normalen pogoj srečnega živ-jni Ijenja. Prebudili se bodejo S1 Nemci in spoznali Resnico in | p) ne Laž, in spoznali ibodejo, 'da se mednarodna civilizacija mpra ' st počivati v R-esnici in ne na La- ldi ži. Strahovitost modernHi Hu-1 ,nov ni nič manjša kot staro- jp davni barbarizem Atile, "šibe božje", tfemški kanclei^i in jj nemški žurnalisti bodejo mo* — go£e vprašali f Ali naj se Nem- N ci ravnajo po ^klepetanju o hu- vs
' m unite ti in civilizaciji ali naj C
i •■ .->>. . . ; , •' i" ■'-'' ■ '.. * ' i.....• '
!	Predgovor.
Babilon veliki je padel, premagan je, in postal je prebiva-P. liače hudičev, kjer prebivajo llrsi zli duhovi, vsi nečisti neto-Spirji in nagnjusne ptioe...Babilonski grehi so dosegli nebo H In Bog si je zapomnil krivice |pr%abilončanov.. .'Kajti Babilc-p je rekel v svojem srcu: jaz sem I kraljica, ne poznam vdove in ne ipoznam nobene žalosti... In radi tega naj pride kuga v p, enem dnevu nad mesto, smrt ; ; :in žalovanje in lak&ta... in tr-v govci te zemlje naj se jokajo in ihijejo nad z guba Babilona, kajti noben mož ne bo več ku- i po v al blaga od njih... cimet in dišave in mazjla, tekočine in vino in olje in fina moka, pšeni-, ca, živina in ovce, konji, vozovi i pin sužnji in duše mož...Rev. i I XVIII, 2, et seq.
Nekateri ljudje so že pozabili "belgijske okrutnosti" av-gusta in septembra leta 1914. N« zavedajo se, da je Nemčija nadaljevala te okrutnosti —na s -~ta ali oni način — od začetka, s ko je n&padla Belgijo. Ljudje ji ^' ne razumejo, da narod, ki je i spoznan krivim takih zločinov, r l^H vreden pripoznanja, ki se v z l^gjbče daje narodom, kadar se i sklepa mir. 'Kajti po načinu bo- s Svanj^, ki ga tn narod vodi, V l| v ravnajo mirovni <logovori n &M pogoji. Ce bi nemški vojaki g «teli svoj s meče in sab^ čiste a čistem boju za nadvlado v s Evropi, ali sploh.	Ji
m, bi jim mi ppdali'naše des-f n See, kadar bi j*iH ipremi^ali, ) ^ ® ne bi čutili njčesar dcuzpga t |ftt občudovani^	J
ki so povzročili, da je tq nemo-	n
|HKe. Nemško obnašanje v tej	n
Mni mora imeti naravno da-	p
. Bkosežne posledice. Za jiremi-	d
»eno politiko kajzeja, katero	v
■ potem odobril potem gene-	c
mini štab in je izvršila vojna	n
i p mornarica, za to mora kon-	n
I &o biti odgovoren ves nemški	s
■srod, mora biti kaznovan v	s<
I fcmerju z zločini, katere je	p
povzročil. Mi ne moremo nare-	p
diti miru, dokler ni Nemčija	p
tako slaba, da he bo mOgla več	ji
z oboroženo močjo prelamlja-	č"
svoje obljube, besede in pri-	v
sege, ampak se bo držala po-	Si
i gojev, katere ji naložijo za-	v
Angleški ministerski pred-	b«
p lednik je s polnim odobrenjem	v
Anglije in felega civilizirane-	n
ga sveta slovesno obljubil, da	zi
bo zahteval popolno povrači-	vj
lo in kaznovanje vseh, ki so od-	pi
govorni za kršitve civilizacije	a
in mednarodnih ppstav. M'ed	di
najbolj zločinskimi nemškimi	g,
ftložmi so sledeči: general von	n<
Bissing v Bruslju, Mantouffel	a
v Lbuvain, Buelow in Schoen-	d-
mani^ v Andenne, Ba^er vDi-	di
nantij; Boehn v Sonierfek in	in Termonde,, ^'general Stenger,
ki je napisal povelje, da se	m
morajo vsi ranjenci; ubiti, NV	pi
her v Wavre, Witterstein v	vi
Clecmont-cn-Argonne, Fos-	sij
bender v Luneville, Tanner in	M
Clauss v Qerbeville, Schroe-	ji
der v Compiegne, nadalje pol-	st
kovnik 70. pehotnega polka, ki	v<
je dal povelje belgijske ranjen-	ki
ce z bajoneti zabaldati, ma-	vi
jor Kast«ndick(od57. infante-	pj
rijskega polka)in stotnik Du-	nj
etligen, ki je dal povelje, da se	to
ubije te dve ženski in en otrok	n<
SHHftlflt&r. Mnogo drugih -Ao-	6
čincev je še, ki nosijo nemško	pt
ormo, in dokazi	n<
lije l>odejo toliko	Ij(
□vražnosti prene-	N
:a strašna sodba.	n<
1 Nbo skušaJa vse	111
i zmanjša ali pri-	p<
idobije. Toda do-	ži
Nemčiji se ne bo-	n<
mo v zapriseže-	ds
rič In od žrtev	bc
v pistnih pove-	m
kih zločincev $a-	g(
[ja jasno pričajo,	ci
za zločin v voj-	m