Poštnina plačana v gotovini. BOTA, 23. februara 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25% Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. ogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 8. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota. Telefon št. 28. DELO ZA POPOLNO GIMNAZIJO. ODPOSLANSTVI PRI BANI. Od tistoga časa, da je popolna gimnazija v Murskoj Soboti v nevarnosti, posvečajo Novine skozi leto dni kračiše ali dugše članke vsakšemi gibanji, spomenicam i odposlanstvom, ki kažejo najvekšo potrebo popolne gimnazije. Tak so prinesle v zadnjoj številki tüdi članek o odposlanstvi županov i starišov. Da na-rod zvedi, ka sta odposlanstvi dosegnoli, objavimo poročilo ednoga gospoda, ki je bio med odposlanci: Točno ob 8 vöri 20 minut seje podala duga vrsta k bani, ki nas je sprijao ravno ob 9 vöri. Gospod ban nas je pričaküvao sedéč za stolom. Kda smo prišli, je stano i podao vsakomi roko. Župani pod vodstvom g. Benka, so se postavili v vrsto na pravo, starši pa na levo stran. Sobočki g. župan je razložo namen našega prihoda. Orisao je želo Prekmurcov po izobrazbi i pojasno pomen i potrebo popolne gimnazije za celo Prekmurje. Z vidnim zanimanjom je poslüšao g. ban vedno bole vnete reči govornika. Da bi dosegno še vekši uspeh, je še pripomno, kak krivično je informirani slovenski narod od Prekmurja, ka je močno škodilo našim potrebam. Razumlivo je, da oblasti neso mogle biti naklonjene našim prekmurskim želam, če so Prekmurce v časopisaj opisü-vali — kak državi škodlive elemente — madžarone. Da se vrže za vsikdar takša trditev, izjavla ponovno, da v Prekmurji ne madžaronov, nego samo krali ino domovini vdano lüdstvo. Pokazalo se je to ob proslavi desetletnice oslobojenja. To verno lüdstvo mora biti poplačano bar z malenkostnov nagradov. Edino, ka želimo, je popolna gimnazija. Gospod ban je pripomno, da od ukinitve gimnazije v Murskoj Soboti niti ne bi bilo govora, če bi pred letom dni bilo zadostno število dijakov. Nato so začnoli govoriti zastopniki starišov. Tüdi oni so pridobili bana na svojo stran. Opisali so njemi živo potrebo 100.000 lüdi ino razložili sklepe roditelskoga sestanka 2. febr. v Soboti. Kda pa so njemi izrazili želo staršov obeh srezov, da bi se osvobojenomi Prekmurji postavo spomenik — večen ino viden poznim rodom, najme naj dobi gimnazija naslov: „Kralja Petra Osvoboditelja državna realna gimnazija“ i so izročili spomenico na Nj. Veličanstvo krala s prošnjov, da jo osebno priporoči Veličanstvi, so bile oči g. bana skuzne. Obrno se je na zastopnika i pravo: „Je li to istinsko vaša žela?“ Odgovor je bio: „Ne naša, nego prošnja 100.000 düš!“ — Iz reči g. bana smo doznali, da bo žmetno šlo, a zastavo bo kak prvi slovenski ban vse moči, da zadosti našoj vročoj želi, tak da vüpamo, da boja za gimnazijo več ne bo. Ob zaklüčki razgovora smo se še obrnili na g. bana i ga pitali: „Bode li 1. sept. kda se začne novo šolsko leto, za nas den veseloga pričaküvanja — ali straha i skrbi?“ G. ban je odgovoro, da naj zavüpamo. Gimnazija bo ostala. V najslabšem slučaji se bode že našlo sredstvo za zdržavanje. V imeni starišov smo se zahvalili za podporo 75.0000 Din gimnaziji o Božiči. Želam županov, ki so jih pismeno izročili g. bani, ne smo posvečali vekše pozornosti. Odposlanstvi sta se povrnili domo, osvedočenivi, da je pitanje naše gimnazije za vsikdar rešeno. Da bo vse lüdstvo zahvalno tak Njeg. Vel. krali, kak g. bani, če bo poslühnjena naša prošnja, ne trbe niti posebi povdarjati. Gimnazija je za nas eden najvekših zakladov, zato bomo vsem, ki nam jo bodo pomagali ohraniti v najvekšoj meri zahvalni. Smrt nemškoga poslanika v Belgradi. Dve operaciji na slepom črevi. — Zavolo zvüžganja nastopila smrt. — Odpelajo ga v Nemčijo. Pred par dnevi je naglo zbetežao na slepom črevi nemški poslanik, dr. Adolf Köster. V zdravilišči so ga taki opererali. Ar se njemi stanje ne zbolšalo, je bio še ednok opererani. Tüdi to ne pomagalo, ar sta bili operaciji prekesno zvršeni. Rana se je zvüžgala i to je pozročilo poslanikovo smrt. V tork je zatisno oči. Mrtvo telo odpelajo v Nemčijo. Pokojni je bio eden najvekših naših prijatelov i je vsikdar delao na to, da bi prišlo med Jugoslavijov i Nemčijov do kem tesnejšega zbližanja. V Belgradi je bio jako prilübleni. Med betegom ga je obiskao celo Njeg. Vel. kral. Zavolo njegove smrti žalüjejo za njim poleg drüžine vsi drügi, ki so ga poznali. Konferenca jugosl. püšpekov v Zagrebi. V sredo se je začnola v Zagrebi pod Predsedstvom zagrebečkoga nadpüšpeka dr. Antona Bauera konterenca vseh jugoslovanskih püšpekov. Na konferenci püšpecje razpravlajo o vseh zadevaj, ki so dnesden važna za katoličanstvo v našoj državi. 2 NOVINE 23. februara 1930 KA JE BILO i KA BO? Kak se vlada svet? Ka novoga v Belgradi ? Sokolska poslanica. Starešinstvo Sokola kralevine Jugoslavije je objavilo v „Sokolskom glasniki“ proglas na članstvo i narod, v šterom podaja program svojega dela. Svetovna politika. Londonska konferenca, ki se je začela pred petimi tedni, še zdaj nema pokazati nikših uspehov. Nasprotja med odposlanci posameznih držav so tak velka s pogledom na razorožüvanje, da se nemrejo sporazmeti. Državlanska bojna na Kitajskom. Ka se tiče nemirov , na sveti zadnji čas niedna država ne tak nesrečna, Kak Kitajska. Komaj edne upornike pomirijo, se oglasijo drügi. Kak poročajo listi, se pred glavnim varasom Pekingom znova pripravla prava vojska. Francuska vlada odstopila. Pri razpravi o finančnom zakoni je dobila vlada nezavüpnico. To jo je pripravilo do toga, da je odstopila. Volitve v Bolgariji. V nedelo so se v Bolgariji vršile občinske volitve, pri šterih je dobila vlada do 500 jezer, opozicija pa do 300 jezer glasov. Volitve so bile na večih mestaj krvave. Vnogo lüdi je bilo ranjenih, nekaj pa tüdi bujtih. Kalendar. februar (28 dni) 9. teden. Židovski kal.: 1 marca Roš Hachodeš. Senje: 24. febr. Beltinci, 1. marca Macinec. Vreme: Za celi teden napovedüjejo nestanovitno, deloma mrzlo i vetrovno vreme. Vozni red. Hodoš: prihod iz M. S. ob 652 i 1524 vöri odhod v M. S. ob 707 i 1540 vöri Murska Sobota: prihod iz Hodoša ob 843 i 1716 vöri odhod v Hodoš ob 510 i 1340 vöri prih. iz Ormoža ob 909, 1210, 1905,2035 v. odh. v Ormož ob 516, 912, 1412,1744 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702, 1235, 16, 1939 v. odh. v M, S. ob 726,1024, 1502, 1852 v. D. Lendava: prih. iz Čak. ob 514, 906, 1257, 2031 v. odh. v Čak. ob 524, 940, 1407, 2126 v. Čakovec: prih. iz D. L. ob 623, 1050, 1508,2236 v. odh. v. D. L. ob 420, 8, 12, 1925 v. Zveze: Što ma opravke v Maribori, Ljubljani ali Zagrebi se naj pela z vlakom, ki ide iz M. Sobote ob 516 vöri, ravnotak tüdi iz D. Lendave ob 524 vöri. Murska Sobota — Zdravje g. kanonika. Ar vnogi spitavlejo, kak se počüti g. kanonik, sporočamo, da se njemi stanje od dneva do dneva bolša, samo sobe še ne bo mogeo zapüstiti kakšiva dva tedna. — Dobrodelnost „Kola jug. sester.“ Odbor naše podrüžnice „Kola jugoslovanskih sester“ je znova skazao velko dobroto s tem, da je ob- daro več betežnikov v bolnici, šteri so čista zapüščeni i si sami nemrejo pomagati. Dosta je pripomogeo k tomi tüdi bivši oblastni odbor v Maribori, ki je dao podrüžnici 3000 Din. podpore. Zato plemenito delo naj sprejme najlepšo zahvalo. Ravno tak pa zaslüži zahvalo tüdi odbor podrüžnice, predvsem predsednica, gospa g. srezkoga načelnika. Njoj kak tüdi vsem drügim kotrigam „Kola“ se na tom mesti v imeni vseh obdarüvanih sirot prisrčno zahvalüjemo. — „Radikalna kura“ je bila igra, ki je dala telko zabave, kak niedna drüga prireditev v zadnjem časi. Pri predstavi je bilo preci pomenklivosti, šterih pa tü ne bomo naštevali. Ob toj priliki pa opominjamo tak občinstvo tak prireditele na lepo lastnost, štere tü ne poznamo, naime na točnost. — Gimnazijci — maturanti so priredili v tork večer drüžabni večer, šteri je bio jako dobro obiskan i je potekeo v tak prijetnom razpoloženji, kak malo štera podobna prireditev. — Umetnica ga. Brandlova v Soboti. Koncert, šteroga priredi židovsko žensko drüštvo bo za Soboto nekaj posebnoga, ar nastopi tüdi velka umetnica ga. Brandlova iz Maribora. Slovenska krajina Ali že mate Kmečko zvezo ? Pisali smo že i še bomo pisali, kak važna je za kmečki stan strokovna organizacija, štere namen je, da kaže kmečkomi lüdstvi pot, štera vodi do bolše prihodnjosti, zednim pa brani tüdi pravice kmečkoga na- roda. Takša strokovna organizacija je pri nas Kmečka zveza. V vnogih naših občinaj je že ustanovlena. V večih pa še je nemajo. V šteroj občini še nega zveze, naj se ustanovi kem prle. Ne pomišlati dugo, ar kem prle bo v njoj zdrüžena večina kmečkoga lüdstva, tem prle ona začne z vse stranskim delom. Popaščite se teda. Vküp naj stopi 15 do 20 možov (i žen), pa si naj na spravišči — občnom zbori (šteroga prle javijo oblasti) zvolijo 8 odbornikov. Imena se taki pošlejo na Kmečko zvezo v Maribori (Aleksandrova cesta). Kde ne vejo, kak se zveza ustanovi i kak se odbor zvoli, naj pišejo Kmečkoj zvezi v Maribori. Od tam dobijo vsa potrebna pojasnila. * — Na gostüvanji mislili na sirote. Sukič Jožef, Martinje 64. je nabrao na dom sirot v Martinji na gostüvanji Kalamar Vendelina i Sukič Jule 32·10 Din. Vse sirote pravijo nabirateli i darovnikom Bog plati! — Smrt vernoga naročnika. Na Gornjoj Bistrici je mro naš vnogoletni stanoviten naročnik Vučko Ivan. Pokojni je bio jedrnat, odločen katoličan, ki je svoje katoličanstvo kazao v djanji. Ka vala v prsi se biti, ka rekši sem dober katoličan, ne voščim si pa niednoga dobroga lista, ka bi si bogato z njim düšo! — Rakičan. V predzadnjoj številki smo poročali, da je bio na plesnoj veselici gasilnoga drüštva nekši plesalec tak navdüšeni, da je celo na bajs skočo, ga potro i je zato morao plačati 300 Din. — Sledkar smo zvedeli, da se stvar ne zgodila tak. Ar niti najmenše krivice neščemo nikomi 23 februara 1930. NOVINE 3 delati, popravlamo naše poročilo v telko, da ne nihče skočo na bajs i tüdi ne plačao 300 Din. nego je nekši moški samo po nepriliki nekelko poškodüvao bajs, ka pa ne pozročilo nikše posebne nevole. — Vekša vnožina dobroga sena je k odaji na farofi v D. Lendavi. Javite se pri provizori Jerič Ivani. — Križi i težave gostüvanščarov. V ednoj goričkoj vesi so se z nekšimi svati godile preci neprijetne stvari. Ravno o polnoči so prišli po nevesto, da bi jo pelali na mladožencov dom. Prišli so do dver. Pred nosom so jim dveri zaprli. Obsojeni so bili na tri vöre čakanja. To se jim je videlo nekelko preveč, zato so se obrnoli ino so zavinoli v edno krčmo. Zabavali so se, kak se je dalo. Za tri vöre so se dveri znova odprle. Svatje so se podali v hišo. Začnolo se je gostüvanje. Staro i mlado je bilo veselo. Naednok so vsi vtihnoli. Med dverami se je prikazala konjska glava, taki na to je pa prišeo v sobo konj. Prignali so ga dečki, ki so si prle dogučali, da napravijo to šalo. Konj je morao parkrat zaplesati, potem pa so ga odegnali. Nazadnje je bilo gostüvanja konec. Svatje so se odpravili domo i so s seov odpelali nevesto. Na konci vesi jih je čakala tretja nevola. Dečki so jim zadelali pot, tak da neso mogli naprej. Od ženina so zahtevali, da bi plačao za nevesto 9999 par odküpnine. Komaj te, kda so se pogodili za odküpnino, so püstili svate naprej. — Za dograditev oltara Matere dobroga tanača v salezijanskom zavodi v Veržeji se ie nabralo na gostüvanji Režonja Štefana v Renkovcaj (št. 5.) 57 Din. Dar je vodstvo zavoda zahvalno sprejelo. — Kmečki tečaji. V četrtek i petek sta se vršila v Petešovcaj i na Pinci kmečka tečaja, na šterima se je predavalo od polodelstva, travništva, živinoreje, sadjarstva i od drügih zadev, ki spadajo v napredek gospodarstva. — Avtomobil v jarki. V pondelek večer se je zgodila na cesti med Martjanci i M, Sobotov preci neprijetna avtomobilska nesreča. V Martjancih je bila zbrana nekša drüžba, v šteroj se je tüdi pilo. Kda je prišeo čas za odhod, so se prijateli mirno razišli. Dva sta si vsela v avtomobil. Motor je zabrno i avto je veselo zadrdrao po cesti. Kak, kak ne, naednok se je znajšeo v grabi pri cesti. Potnika sta na dobro srečo dobila samo menše poškodbe, avto pa se je preci močno poškodüvao. Se razmi, da sam ne mogeo priti iz jarka, nego so ga morali vleči vö. Bežati pa tüdi na cesti ne šteo. Privezati ga je trbelo za kola i so ga tak pelali v Soboto. — Nesreča pri sekanji drv. Gjeneše Sigismund iz Motvarjavec je sekao nekša drva. Naednok je edna skalina zletela visiko v zrak i se njemi je zasekala v oko. Vrači se v sobočkoj bolnici. — Puconci. V tork smo pokopali prilüblenoga g. načelnika železniške postaje, Ivana Morel. Kak jako so ga vsi, ki so ga poznali, spoštüvali, je pokazao lepi sprevod. Bio je katoličanec, itak pa so ga sprevajali skoro vsi Pucončarje i vnogo lüdstva tüdi iz sosednih vesnic. Tüdi zvonovje evangeličanske cerkve so vzeli od njega slovo. Železničarški zbor njemi je zaspevao lepe nagrobnice. Pokojni je bio duže časa na srci betežen, delao pa je do konca. — Občinski kmetijski odbori so zvoljeni v vseh 48 občinaj sreza D. Lendava. — Iz volitev kotrig sreskoga kmetijskoga odbora v srezi Murska Sobota se vrši v časi od 20. februara do 9 marca t. l. Na sledečih voliščih bo izvoljena po 1 kotriga i 1 namestnik: Bodonci, Cankova, Vaneča. Križevci, Prosenjakovci, Puconci, Černelavci, Murska Sobota, Mlajtinci, Satahovci, Gederevci, Mačkovci, Gor. Petrovci, Šalovci, Markovci, Boreča, Serdica, Rogaševci, Gornja Lendava i Pertoča. Prednost pri izvolitvi majo v smisli kmetijskoga zakona tisti, ki so končali kmetijsko šolo i vzor kmetovalci. Visiko spoštüvano občinstvo, dragi moji gostje! Po 35 letnom trüdapunom deli, tüdi otrüjen zavolo starosti, sem bio prisiljeni mojo krčmo, kavarno i mesnico dati v najem. Za najemnika sem si izbrao domačina g. Faflik Alojzija, ki bo po svojem strokovnjaškom vladanji sigurno pazo, da bodete Vi dragi gostje tüdi v naprej tak dobro poslüženi, kak ste bili do dnes. Prav lepa hvala za Vašo dozdašnjo prijatelsko podpiranje! Prosim Vas, da me blagovolite obdržati v dobrom spomini, kak se bodem tüdi jaz vsikdar rad spominjao na lepe čase, ki smo je vküp preživeli. Zadnja moja prošnja do Vas je, da blagovolite mojega naslednika tüdi tak podpirati, kak ste podpirali mene. Murska Sobota, dne 13. februara 1930. D O B R A Y JANEZ. Visiko spoštüvano občinstvo! Z odličnim spoštüvanjom naznanjam, da sem s 1. marcom 1930. v najem vzeo od g. Dobrai Janeza krčmene i kavarniške prostore ino mesnico. Kak tükašnji rojak prosim Vaše blagohotno podpiranje, jaz Vam obečam, da bodem z vsov močjov na tom, da bodete tüdi v naprej tak dobro poslüženi kak ste bili dozdaj. Murska Sobota, dne 13. februára 1940. ALOJZ FAFLIK. Molitvene knige v našem domačem jeziki kak tüdi v kniževnoj slovenščini, v jako velkoj izberi i v vseh vrst vezavaj dobite najfalej pri ZVER IVAN knigovezari v Murskoj Soboti. 1 — Nova registracija motornih vozil. Po novom zakoni o nazivi i razdelitvi kralevine na upravna področja se po naredbi ministrstva notranjih del z dne 12. XII. 1929. spremeni tudi dozdašnja označba motornih vozil skladno z novov upravnov razdelitvov kralevine. Dravska banovina ma zdaj znak razlikovanja 2 z letnicov izdaje tablic. Vsi lastniki motornih vozil morajo zavolo toga taki prositi pri pristojnom sreskom načelstvi za podelitev novih evidenčnih tablic. Prošnji, ki se vloži na uradni poziv i je teda takse prosta, trbe priložiti dekret o podelitvi dozdašnje evidenčne številke i dokazilo o plačanoj taksi za leto 1929. i 1930, kelko je slednja taksa do dne prijave že zapadla. V prošnji trbe navesti tüdi vse spremembe, ki so nastanole po zadnjoj prijavi, posebno pa ime, priimek, poklic i stalno bivališče (cesta, ulica, h. štev.) lastnika ali posestnika objekta, iste podatke za šofera ino stajališče objekta (garaža) z označbov točnoga naslova garaže (kraj, cesta, ulica, h. št.) Vse natančnejše se zvedi pri občinskih uradaj. — Licencovanje i premovanje bikov i kanžorov se vrši za leto 1930 v srezi Murska Sobota sledeče dni: v M. Soboti v soboto, dne 1. marca na živinskom placi ob 9. vöri, v Moščancih v soboto, dne 1. marca pri Zrinskiji ob 14. vöri, v Puconcih v soboto, dne 1. marca pri Kühari ob 16. vöri, na Tišini v sredo, dne 5. marca na placi ob 8. vöri, na Cankovi v sredo dne 5. marca pri Vogleri ob ½11. vöri, v Pertoči v sredo, dne 5. marca pri Čontali ob 13. vöri, v Rogašovcih v sredo, dne 5. marca 4 NOVINE 23. februara 1930. pri Raffeli ob ½15. vöri, v Gornjoj Lendavi v četrtek, dne 6. marca pri cerkvi ob ½9 vöri, v Bodoncih v četrtek, dne 6. marca na placi ob 12. vöri, v Brezovcih v četrtek, dne 6. marca pri Šiftari ob ½15. vöri, v Martjancih v petek, dne 7. marca pri Vezéri ob 9. vöri, v Fokovcih v petek, dne 7. marca pri Grossi ob 11 vöri, v Tešanovcih v petek, dne 7. marca pri Kühari ob 14 vöri, v Križevcih v soboto, dne 8. marca na placi ob 8. vöri v Gornjih Petrovcih v soboto, dne 8. marca na placi ob 11. vöri, v Šalovcih v soboto, dne 8. marca pri občinskoj hiši ob 15. vöri. Kreditna zadruga za trgovino in obrt v M. Soboti je določila za to premovanje šest premij: prva 250 Din., druga 150 Din., tretja 100 Din., tri štrte po 50 Din. ZA NEDELO. Evang. sv. Mataja v XX. tali. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto: Spodobno je Kralestvo nebesko k-človeki hižnomi Gospodári, ki je vö šo vgojdno rano najimat delavce vu gorice svoje. Pogodo se je pa z delavci za eden sod na dén, i poslao je nje vu gorice svoje. I vön idoči okoli trétje vöre, vido je drüge stojéče manjükivajoče i velo je njim: Idte i vi vu gorice moje i ka bode pravično, dam vam. Oni so pa odišli. Pali je pa vö šo okoli šeste i devéte vöre i včino je spodobnim talom. Okoli edenajste je pa vö šo, i najšo je drüge stoječe, i veli njim: ka eti stojite cejli den manjükivajoči: velijo njemi: da nas je nihče ne nájao. Veli njim: Idte i vi vu gorice moje. Gda bi pa večer gratao, veli gospod ti goric vancari svojemi: zovi delavce i daj njim nájem, začevši od slednji do prvi. Gda bi prišli zato, ki so okoli edenajste vöre prišli, vzéli so po ednom sodi. Pridoči pa i ti prvi, štimali so, ka več vzemejo: vzeli so pa i oni po ednom sodi. I gda bi vzeli, mrmrali so proti hižnomi gospodari, govoreči: eti slednji so li edno vöro delali, i priglihne si nje k nam včino, ki smo nosili dneva bremen i vročino. On pa odgovoreči ednomi med njimi je pravo: prijateo, ne činim tebi krivice nej li si se za eden sod pogodo zmenov? vzemi, ka je tvoje i ídi: ščem pa i etomi slednjemi dati, kak i tebi. Ali je nej slobodno meni činiti, ka ščem? jeli je oko tvoje jalno, ka sam jaz dober? Tak bodo ti zadnji prednji i ti prednji zadnji. Ar jih je dosta pozvani, malo ji je pa odebrani. Zavüpanje v Odrešenika. Dogodek, ki se je zgodo v bolnici v Štuttgarti očivesno kaže, kak velka tolažba je za človeka, če ma na smrtnoj posteli zavépanje. da njemi je Bog odpüsto grehe. V ednoj štuttgartskoj bolnici je ležao na smrt betežen nekši židov. Doktori so gorpovedali z vüpanjom i on sam je tüdi znao, da več ne rešitve. Katoličanski dühovnik je ravno ednomi vmirajočemi podelo svestva za vmirajoče. Potom je šo od postele do postele i se je z vsakšim betežnikom lübeznivo razgovarjao. Kda je prišeo do židova i ga pitao, kak se počüti, njemi te ne odgovoro na pitanje, nego je pravo: — Znate, prečastiti gospod, jaz sem židov, a nesam pomirjeni s svojov verov. Tü na betežniškoj posteli sem dosta razmišlavo od njoj. Če je moja vera tüdi zdaj prava vera, potom bom meo na drügom sveti jako žalosten stališ, ar sem včino dosta takšega, ka je po našoj veri greh. Na žalost pa naša vera niti z ednov rečjov ne pravi, da bi Bog meni istinsko odpüsto. Kak blaženi so tej katoličani, ar jih je njihov Kristuš odrešo od grehov i jim gotovo odpüsti. Dühovnik je začno židovi gučati od Kristuša i katoličanske vere. Te je samo požirao lepe navuke naše svete vere. Proso je dühovnika, naj bi tüdi drügi den prešeo k njemi, ar se premisli i se da mogoče okrstiti. Drügi den ga je dühovnik zabadav iskao; ponoči je židov vmro. Njegova zgodba je močno vplivala na vse betežnike. Ne bilo skoro niednoga, šteri se nebi pomiro z Bogom. Sluga herbao 30 miljon dolarov. Takša sreča, kak jo ma Franc Leigner, sodnijski sluga v Užhorodi na Češkoslovaškom, je redka. Iz Newyorka je dobo glas, da je tam vmro njegov brat i njemi je zapüsto nad 30 miljon dolarov herbije. Velki snežni zameti v Ameriki V Ameriki že več dni divjajo strašni snežni vetrovi, šteri so povzročili že vnogo škode. Zmrznolo je več lüdi. V Newyorki je zapadnolo telko snega, da ga je spravlalo z vulic 19 jezer delavcov. Vnogi med njimi so na smrt zbetežali, ar so bili slabo oblečeni. Nova železnica otvorjena. V nedelo je bila na jako slovesen način otvorjena nova železniška linija Rogatec-Krapina, ki bo nova zveza med Slovenci i Hrvati. K otvoritvi so se zbrali vsi najvišji cerkveni, vojaški i upravni predstavniki iz Dravske i Savske banovine. Novo linijo te otvoro prometni minister Radivojevič. Prvi vlak, ki je pelao po prvoj progi je narod na vseh postajaj pričaküvao z velkim navdüšenjom. Delavci za Francijo. Vsem delavcom, ki so namenjeni na delo v Francijo se naznanja ka se potrebüje do 1200 polskih delavcov od toga najmenje 250 ženskih, zvün toga 17 pojbičov od 16 do 18 let starosti (prek 18 let stari pa do 25 let se samo tak sprejmejo, če starišje dobri stojijo za nje ali pa so že odslüžili vojaštvo.) Vse ciglarske delavce pa se opomina ka se naj zglasijo pri Zastopstvi Francuskoga drüštva v M. Soboti, ar so pogodbe za te že prišle. SPORT. Ping-Pong tekma v Zagrebi. Od 12. do 16. februara so se vršile v Zagrebi prvenstvene Ping-pong tekme. Za naš kraj so zato zanimive, ar sta se jih vdeležila tüdi brata Janez i Ludvik Nemec iz Murske Sobote i sta si pridobila: Janez prvo, Ludvik pa drügo mesto. Športni klub Mura se pomali pripravla na novo letno delo. V začetki prihodnjega meseca (7. marca) bo meo občni zbor, na šterom bo zvün volitev tüdi razgovor o bodočem deli. Hazena Mure je s svojimi zmagovitimi nastopi v Ljubljani i drügih varašaj že dozdaj pokazala, da je močna. Gotovo si bo tüdi nadale prizadevala, da se še bole utrdi i spopuni. Cene: Penezi (23. jan.): dolar Din 56·40, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20. Živína: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 16—16·50, svinje Din. 16—16·50 (debele do 18 Din.) V Beči se je odavala živina: biki i jünci od 8.50 do 12 Din. (jako debeli do 16 Din.) Zrnje: pšenica Din. 200, žito Din. 150, kukorca Din. 130—140, krumpli Din 45, ajdina Din. 160, proso Din. 150, črešnjevec Din. 320, mešani Din. 200. Cene v Ljubljani: pšenica Din. 260, žito Din. 210, kukorca Din. 180. Novi Sad: pšenica Din. 200— 215, kukorca Din. 100—110. Budapešta: pšenica Din. 205— 210, žito Din. 115—120, kukorca Din. 125—130. Na svetovnom žitnom placi so zadnji čas cene jako nestalne. Splošno se vidi, da je silje nekelko falejše i to ne samo v evropskih državaj, nego tüdi v Ameriki. 23. februarja 1930. NOVINE 5 Književna slovenščina. ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. — Kserkses jo je kaznoval. Izgnal jo je in jo drži dočeno od harema. Mesto nje je postala Vasti kraljica . . . — Vasti je lepa žena! je pripomnil Memukám. — Lepa. — In dobra duša . . . — Aman je zamahnil. — Memukám! Moj sorodnik in prijatelj si; priseži pri svetem imenu Ahuramazde in na svojo moško čast, da ostane tajno, kar ti sedaj povem! — Prisegam. — Včeraj ponoči sem bil v kraljičini spalnici. — Kaj praviš!? — Pst! — Pri Vasti? — Da. A bolje bi bilo, da bi ne bil šel! Vzdihnil je. — Kaj se je zgodilo? Ne boj se . . . Aman je začel: — Včeraj zvečer sem pri žgavnem oltarju hrepeneče zrl njeno krasno postavo; opazila je, me pogledala in se nasmehnila. Iz skrivnega smehljaja sem sklepal, da me hoče odlikovati s svojo ljubeznijo in tako sem se krog polnoči poln upanja prikradel v njen harem . . . — In kako si mogel priti tja noter? — se je čudil Memukám. — Niti verjel ne bi, ako bi ti ne rekel! — Šahazgáz me je peljal noter za vrečico zlata. Priznam da sem se obotavljal in bal, a pred menoj je plaval njen sladki smehljaj in vstopil sem skozi skrivna vrata . . . Memukama je pretresal mraz. — Vasti je sedela na zofi, z razpletenimi lasmi, očarljivo lepa ko kaka boginja. Mislil sem, da se onesvestim . . . Kvišku se je ozrla in se stresla, ker je mislila, da moj duh hodi pri njej. Zgrudil sem se pred njo, ji izpovedal svojo ljubezen. Strašno se je razsrdila. Z zvonenjem je hotela priklicati telesno stražo . . . — Oh! Padel sem pred njo in jo s solzami prosil, da mi prizanese; s pijanostjo sem se opravičeval. Tako težko mi je odpustila! A niti ni odpustila, kakor so pričale oči; zato me je izpustila, ker ni hotela, da bi v palači nastal škandal. Blato me je imenovala, rekla je, da me zametuje in zaničuje, rekla je, da naj grem izpred njenega obličja in mi je zapretila: pazi, da mi ne prideš še enkrat na pot ker takrat ne bom poznala usmiljenja . . . Mamukam je začudeno bulil z jastrebjimi očmi. — Iz besede sem čutil, da se bo maščevala nad menoj? Morda le to čaka, da bi mogla s Kserksom mirno govoriti . . . In potem je z menoj konec! Ali poznaš Kserksa? — Poznam. — Bojim se in tresem. Od tistega časa je moje življenje brezupno. Kdo ve, v kateri minuti me doseže krvnikova roka? In vidiš, vse to je povzročil en edin smehljaj! Moške, solze svet ustvarjajo, ženskin smeh pa svet ruši. Ali ne veš tega? — Vem, a itak . . . Prepričan sem, da je bil kraljičin smehljaj ljubavno sporočilo, pozneje pa so se kaprice razpršile in ona je zatajila pomen, smehljaja. Rekla je, da me je le zasmehovala radi koprnečih oči . . . — Ah? — Memukam, kaj naj storim? — Ne vem. — Sramotno poginili, v mreži ene ženske! Usoda za norca! Daj mi svet, ljubi sorodnik, ne zapusti me . . . Memukàmoje razmišljal. — Zelo težko je! —V Vastinih rokah sem popolnoma! Takrat me uniči, ko se ji bo ljubilo! Oh, zakaj sem moral zagledati to hudobno ženo, ki se, je tako daleč, izpozabila, da je izvabila nedolžnega moža, kateremu se sreča smehlja, v past! Memukam mu je zrl v oči. — Aman ne reci, da se ti sreča smehlja. Le smehljala se je. Iz Vastinega skrivnega pogleda se je usoda smejala na tebe . . . Rdeči plašč! — Ne straši me! — Vem. Toda ne boj se! Usoda enkrat itak zadene. Spusti se na nas ko črn sokol. Tako je. Le reveži in nespametni umirajo mirno. In to je velika tolažba. A tega črnega sokola človek podi, kakor dolgo se da. — Toda kako? — je vprašal Aman z nekolikim upom. — Sorodnik, prijatelj moj si, deloma moram tebi zahvaliti, da uživam Kserksovo milost in rad bi ti pomagal . . . a kako? Na čelu so se mu zarezale goste gube, tako je tuhtal. — Saj si tako moder in . . . Nisem moder, le človeka, in življenje poznam . . . Rečem ti: ne boj se, ker te kraljica ne izda. — Iz česa sklepaš? — Kajne, ni pozvonila telesni straži? To pomeni, da se tudi ona boji Kserksa. Pred očmi ji plava žalostna usoda kraljice Amestride . . . Misli si: tudi ti bi povedal Kserksu, da se ti je smehljala in ve, da je Kserkses strašen, če začne sumiti. Nimaš vzroka za strah! — A bojim se! Ženskega postopanja ni mogoče razumeti. Danes mislijo tako, jutri drugače in kdo ve: kako? In ako kaka ženska, misli komu škodovati, se ne zmeni za to, da tudi sebi škoduje . . . Kako naj se prikažem pred njo? Če bi bil videl njeno jezo! Bojim se, da ako me zagleda, ji srce zopet vzplamti od srda in me da v roke kot ničvrednega sužnja! — Ne verjamem . . . — In kaj sploh pomeni tako življenje? Neprestano se bati in biti odvisen od milosti ene žene, četudi je kraljica! Oh, ko bi ne ljubil tako zelo tega življenja! . . . — In kaj se je zgodilo s Šahazgazom? — Ali kraljica ve, da te je on peljal v Žensko hišo? — Meni je rekla: ne bom izsledovala, kako si prišel sem, — a gotovo sluti . . . Šahazgaz je od onega časa ko blazen! Mamukam je glasno mislil. — Bil bi torej tudi on naš mož! (Dalje.) 6 NOVINE 23 februara 1930. Za naše male. Alojz Škafar: Od kanarčka. Straža je grofoskoga sina znova zgrabila i ga gnala pred sodnika. — Ti si grofoski sin? — je zakričao nad njim sodnik. — Ne, jaz sem sin najvekšega tolvaja. Zlatoga konja sem vam šteo odegnati. — Dobro! Dobiš ga, samo nam pripelaj grofico z zlatimi vlasmi. Lisica se je čemerila, kda njoj je povedao, da je pa ne bogao. — Dale te jaz nemrem nesti, ar je tam velka nevarnost za oba. Brez smilenja naj obesijo, če ne boš dobro delao. Mladenec je poklekno pred lisicov i jo tak proso, naj ga nese dale. Močno je obečao, da bo tam tak delao, kak njemi zapove. Lisica se je nazadnje dala preprositi. Nesla ga je v trestišesto deželo. — Tam boš morao biti tri dni slüžabnik, grofici pa ne smeš poglednoti v obraz, kak šteč te bo ona rada mela. Jaz bom pa za psa, da drügoga notri ne püstim. V trestišestoj deželi je mladenec istinsko postano slüžabnik, lisica pa pes. Minoli so trije dnevi. Sin se niti ednok ne zgledno gor. Tretji večer je oprvim vido grofičin obraz. Po večerji sta ostala sáma. On je tanjere spravlao s stola, ona pa je knigo čtela. Kda sta oča i mati že zaspala, sta se začnola pogučavati, kak bi odišla. Lisica je pod stolom poslüšala. — Po noči morata oditi, ar bo vütro prekesno — se je naednok oglasila. Kda je vöra bila polnoči, sta se spüstila skoz okno po voži dol. Lisica jiva je že čakala. Sela sta si na njo i ona jiva je nesla proti zlatomi konji. Kda so ga tam zaglednoli z groficov, so osedlali konja. Komaj so prijahali do njega, je mladenec skočo na konja i je odjahao z groficov vred dale. Zlati vinski koren je bio že skopani. Grofoski sin ga je friško zgrabo i jahali so dale tak naglo, da jih niti veter ne bi zgrabo. Nazadnje so prišli do kanarčka. Mladenec je ne šteo püstiti za njega korna, zato je pograbo kletko, v šteroj je bio kanarček. Tak je meo zdaj grofoski sin grofico z zlatimi vlasmi, zlatoga konja, zlati vinski koren i zaželjenoga kanarčka. Zdaj je pred njega stopila lisica. — Jaz sem düša tistoga človeka, šteroga si ti pokopao — njemi je pravila. Spremenila se je v beloga goloba i je odletela proti nebesom. (Dale). V šoli. Vučiteo: Štefek, kde si bio tak dugo? Štefek: Oča so me potrebüvali. Vučiteo: Pa ne bi mogli nücati drügoga? Štefek: Ne, ar so me bili. * Vučiteo: No, Jožek, kak si svetio Božič? Jožek: Lepo, g. vučiteo. Tak sem se najo pogač, da me še zdaj boli črevo. * G. katehet je v šoli razlagao, da bo v pekli jokanje i zobno škripanje. Miškec ga je verno poslüšao, naednok pa se je oglaso. — G. katehet, naša babica so niti ednoga zoba ne meli, kda so mrli, s kem do pa oni škripali? VGANKE. 1. Ka je to: Nikdar ne bilo, nikdar ne bo, a vseedno je? (Dnešnji den.) 2. Ka je v vodi več: kamenja ali rib? (Rib; kamenje je pod vodov.) 3. Šteri gospodar na sveti ne meo mejaša? (Adam.) 4. Lüknja na lüknji pa denok vodo drži. Ka je to? (Slamnata streha.) 5. Tinek dobi 20 par i njemi mati zapove, da mora za nje küpiti 20 belic i to kürje, goseče i recje. Cena gosečih belic je 3 pare, recjih 2 pari, kokošečivi pa sta 2 za edno paro. Kelko je Tinek küpo gosečih, recjih i kokošečih belic? (Küpo je 1 goseče jajce, 5 recjih i 14 kokošinjih.) 6. 1 J, 5 a, 2 b, 2 l, 2 n, 8 e, 1 h, 3 r, 2 u, 1š, 1 k, 3 i, 2 d, 1 g, 2 c, 2 p, 1 v, 1 m, 2 o, 2 s, 2t, 2 z. (Jablane, hruške in druge cepe, cepi v mladosti za stare zobe.) Imena tistih, ki so poslali rešitev 5. in 6. uganke, objavimo v prihodnjoj številki, kak tüdi ime tistoga, ki bo izžrebani za nagrado. Nove vganke: 1. S kakšim številom povnožiš 8647, da dobiš 222.222. 2. Kak napraviš iz 10 špic število osem (ne številko 81)? 3. Iz 24 spiš zloži 9 kvadratov. Potem vzemi 4 špice vkraj i ti ostane samo pet kvadratov! Kak je to mogoče? 4. Vsikdar je pod strehov i je itak vsikdar mokro. Ka je to? 5. Bela njiva, čarno seme, modra glava, ki je seja. Ka je to? * Za pravilno rešitev prvih treh ugank se dobi za nagrado edna kniga. Što jo dobi, odloči žrebanje. Do srede pošlite rešitev na uredništvo Novin v M. Soboti! SKRIVALNICA. Gospa išče nosača, ki je neseo v koši korine. Poiščite ga, kde je? Pošta uredništva. V. N. Tešanovci. „Bolezen naše krajine“ se nemre objaviti. Več bi bilo škode kak haska. Št. S. Martinje. Vašega pisma v Novinaj ne mogoče objaviti. Za smeh. Peter: Zakaj pa maš zavezano glavo? Ali se ti je kakša nesreča zgodila? Janoš: Ne nesreča, samo z ženov sva se malo kregala i ona mi je par Paradajsov vrgla v glavo. Peter (se je začüdo): Ve pa paradajs ne napravi rane, ar je mehki. Janoš: Istina, samo da ga je žena pozabila prle vzeti iz konzervne kaštule. 23. februara 1930. NOVINE 7 Drago pismo. V Londoni so čuvali pismo iz leta 1512. štero je pisao Diego Columb (sin Krištofa Columba, ki je odkrio Ameriko) toledanskomi nadpüšpeki. To pismo je zdaj küpo nekši amerikanski milijonar. Koštalo ga je 250 jezer šilingov (okoli 2 miljoni D.) Kam pripela preveč osolena župa? Sodišče v Opavi je dobilo tožbo nekšega uradnika Fr. Kropatscheka, štero je vložo proti ednomi krčmari zavolo preveč osolene župe. Po doktorovom naročili je morao jesti tožiteo samo neslano hrano. V tistoj krčmi pa je dobo tak osoleno župo, da si je pokvaro želodec i čreva, dobo pa je od nje tüdi v noge beteg. Za bolečine, vračenje i za drüge neprijetnosti je zahtevao od krčmara 600 jezer Din. odškodnine. Ar so zdravniki dognali, da zavolo tiste župe ne mogeo meti takše škode, kak je trdio, je sodišče tožbo zavrnolo. Že 15 let brez spanja. Pavel Kern, uradnik zavoda za socialno zavarüvanje v Budapešti je bio leta 1915. v bojni streljen v glavo. Rana se je zvračila, ostao pa je močen živčni beteg, ki ga tak mantra, da od tistoga časa ne prespao niti edne noči. Cele noči čte, sedi v kavarnaj ali dela ka drügoga. Včasih je tak trüden i zaspani, da nikaj nemre, zaspati pa njemi le ne mogoče. Pregledalo ga je že vnogo doktorov, pomagati pa njemi ne mogeo dozdaj še nieden. Razgovor na daljavo 20 jezer kilometrov. Dvanajstoga januara se je vršo potom radija razgovor, ki je zbüdo po vsem sveti začüdenje. Razgovor se je vršo med dvema razlikovalcoma, izmed šterih je bio eden blüzi severnoga pola, drügi pa blüzi južnoga pola zemle. Čeravno sta bila oddaljeniva za 20 jezer kilometrov, sta se čisto dobro razmela. Gospodarstvo J. Novak, Rakičan: Naš sadovnjak. V naslednjih vrsticaj bomo na kratko govorili od vseh važnejših sad- jarskih opravil i od faling, ki se prevečkrat iz nevednosti pri tem delajo. Priprava za sajenje sadnoga drevja. Razumlivo nam mora biti, da sadovnjak ne žito ali kukorca, šterih seme Sejamo vsako leto na novo, nego Sadno drevo je rastlina, ki nam po sajenji raste 50, 60 pa tüdi 100 let. Zato moramo s tem naprej računati in že v začetki napraviti dober fundament, če ščemo meti sledkar kem več haska. Ali delamo nov sadovnjak ali da zasajüvlemo staroga, vseširom se moramo ravnati po enih ino istih pravilaj. Za sajenje drevesc je potrebno, da skopamo drevesno jamo. Naopačno je to delo napraviti istočasno s sajenjom. Za jesensko sajenje moramo skopati drevesno jamo že po leti, za sprotoletno sajenje pa po zimi, da zemla med tem časom zavolo mraza, toplote i dežja zrahla i zbolša. Jama od jame naj bo 8 do 10 m. narazno, ar inači mamo pregosti sadovnjak, ki je nerodoviten. Jama naj bo ½ m. globoka i najmenje 1½m. široka. Pri kopanji mečemo zgornjo plast zemle na en küp, spodnjo pa na drügi küp. Jako napačno je kopati več kak ½ m. globoko i vozko jamo. Z globoko skopanov jamov pozročimo, da idejo za zrahlano zemlo korenine pregloboko navzdol. Sledkar pa kda zadenejo na trdo steno spodnje nerodovitne zemle, nam taki odpove rast, ka ma za posledico hiranje i propad še mladoga nasada. Takšemi sadovnjaki, ki je mogoče 10—15 let star, mi nemremo pomagati ne z rahlanjom ali z gnojenjom, ar vsaka pomoč je brez učinka zavolo pregloboko rastočih korenin. Sajenje drevesc. Najbolši čas za sajenje drevesc je pri nas jesen. V krajih kde je žmetna vlažna zemla, se sadi z bolšim uspehom na sprotoletje. Za sajenje vzememo samo prvovrstna drevesca. Bolše je vsikdar par dinarov za dobro blago več žrtvüvati, nego küpiti zanemarjena, slabo razvita ali mogoče več kak 5 let stara drevesca. Ka je vse potrebno pri sajenji? Kakšiva dva tedna pred sajenjom zabijemo v dno jame kakših 2½ m. dugi vednaki količ i zednim zadelamo jamo i to tak, da zmečemo na dno jame tratnico, na vrh pa mrtvo zemlo. Če je zemla jako slaba, jo zmešamo z dovoženim cestnim blatom ali pa s kakšov drügov bolšov zemlov. Pred sajenjom moramo drevesce obrezati na koreninaj i kroni. (Dale.) Rezanje slame. Človek se večkrát bole briga za živino, kak bi trbelo za njo i to: Reže slamo na kém ménše zrezke, ali sploh na drobno, da bi bole nagodo živini, od štere misli, da rávno tak mora biti, ár bi inači kvár napravo. Pa rávno nasprotno dela. Ar je na málo zrezana slama dostakrát škodliva živini zavolo toga, da jo živina dobro ne požveči i tak samo požera v sühom stánji, štero povzroča v bleki stiske. Cilo v mestaj bleka se zapše i posüši tak nam govedo ali živinče postàne betežno, stero je žmetno na pot spraviti. Brezi klišterne cevi, ali klišteranja je nemogoče ozdraviti živinče, šteromi se je to zgodilo. Zato se priporoča živinorejcom poleg dosta drügoga dela kaj takšega se zdržávati iz šteroga dupliški hasek ma i se kvára ogne. Zakaj govedo má tak močne zobé, da nebi moglo zgrizti malo vekše narezane slamé? Moremo se nad tém osigurati, či nam govedo bole zažveči te se jed bole prebavi i tak se rešimo več dela i nevarnosti. NEMEŠ VINCE. Pošta upravništva. Peterka Jožef. Beltinci 135. Novine z M. Listom išči pri vašoj širitelici. Cvörnjek Marija. Lemerje. V Lisberg smo pošilali 2 falata Novin. Dozdaj ne ešče nikaj plačano. Duga je 52 Din. Tibaut Martin. Mostje. Vse boš po pošti dobivao. Korpič Anton. Čepinci 137. Vse vam redno pošilamo, dobili ste tüdi kalendar. Ka pomeni vaša prošnja, naj vam Novine s kalendarom pošilamo? J. Kr. Zagreb. Tuškanac 1. Vse redno pošilamo, javi se pri pismonoši, zakaj ne dobiš do rok pošiljatve? Žižek M. Ižekovci. Prosimo odgovor, jeli ste krumple i zrnje na Dom sirot lani v jesen samo ednok pobirali ali pa dvakrat. Javilo se nam je dvakrat, pa ne vemo, je bilo edno ali dvoje nabiranje. Penez smo dobili 390 Din. za krumple i zrnje. Naročnino na letos sprejeli 960 Din. Svetec J. Berovo. 50 Din. na Dom sirot z zahvalnostjov sprejeli. Horvat Jožef. Rihtarovci. Za bogato naročnino prav lepa hvala. Šumak Karol. Bogojina. Je odposlano gor, že pride rešenje. Dokeč ne dobite od agrarne oblasti odgovor, bodite mirni. 8 NOVINE 23. februara 1930. Mali oglasi. Več jezer ceplenoga trsja na podlagi Göthe 9 i Rip. Port. Vrste trsja: Velki Rizling, Poščip, Beli Burgundec, Muškat silvaner se dobi pri FRANC SERŠEN trsničari v Veržeji. 2 iščem dobrega hlapca, ki se razmi na delo pri živini i na poli. Što šče sprejeti mesto, se naj zglasi pri SOBO1 ČAN FRANCI v Dolnjoj Lendavi. Cement Portland Šplit i Vapno zagorsko je zastopstvo i glavna zaloga pri V. BRATINA KRIŽEVCI pri Ljutomeri, ki zalaga tüdi z deskami, latami, tesanim lesom i raznimi cementnimi izdelki. 3 K odaji je mlatilna garnitura (samohodec) Mav. iz leta 1927. Pozvedi se pri KOZIC IVANI, mehanikari v M. Soboti. 2 K ODAJI je zavolo drüžinskih razmer hiša z vsemi pripadajočimi prostori, z lepim ogradom (vrtom). Pripravna je za vekše gospodarstvo i mlekarstvo. Leži poleg Čakovca. Več se pozvedi pri MIJA TARNAI v ČAKOVCI. 4 K odaji samo šče 1800 falatov okrogloga akacijinoga kolja za gorice pri UPRAVI VELEPOSESTVA v RAKIČANI Popaščite se, da prle ne sfali. Na odajo je posestvo v Bigovcih 3/4 vöre daleč od Gornje Radgone. Obstoji iz: 3½ plügov pola, gorice, ½ plüga loga i sadovnjak, preša i klet ino nova hiša. Pozvedi se: v GORNJOJ RADGONI Spodnji Grüs 27. — Ali pa v MURSKOJ SOBOTI, Slovenska ulica, številka 8. Med je na odajo v Küpšincih pri CIGÜT FRANCI župani na kile Kila košta 10 Din. Što ščé küpiti med, se lehko oglasi vsakši den. 2 Vse blago ceneje prodavati a vendar dobavlati v najbokšoj kakovosti more svetovna razpošiljalna tvrdka H. Suttner iz razloga ar njej to omogoča njeni ogromen promet. Za samo 22 Din se dobi fino poniklano brivsko pripravo št. 12.207 z 2 ostrinama, jako lepo izdelano. A dunajska ročna harmonika št. 13116 z 10 tipkami, 2 basi, 2 zborna, velikosti 24x11½ cm, z 10 gübami na mehi, v lepoj izdelavi košta samo 168 Din po povzetji ali če se penez pošle naprej, brez vsakoga rizika, ar to ka ne vgaja se zamenja, ali pa se vrne penez. glazbila, žepne nože, brivske potrebščine jekleno blago, kühinske predmete, plašče za gospe gospode i deco, perilo, črevle, obleke, nogavice, igrače i jezere raznih predmetov za vse namene v velikoj novoj ilustriranoj domačoj knigi. Tüdi Vi dobite k šenki to knigo, če jo z dopisnicov zahtevate od svetovne ražpošilalne tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. ZALOGA KMETIJSKE DRÜŽBE v M. Soboti. Kmetijska drüžba v Ljubljani je ustanovila za svoje člane v Slov. Krajini lastno skladišče za kmetijske potrebščine, ki bo v MURSKOJ SOBOTI Grajska ulica št. 6. Vsi člani naj ta prijavijo kemprle svoje žele, kakše potrebščine želijo naročiti i ki naj bodo v tom skladišči stalno v zalogi. K odaji je na Gornjoj Bistrici hš. 1. zidana hiša, gospodarsko poslopje, sadovnjak, fuduša eden plüg i oratje zemle eden plüg, ki se drži funduša. Cena se zve pri VUČKO FERDINANDI. 5 On i Ona se Vam predstavlata kak mladi par. Razmita se v vsem, tak tüdi v pitanji negoyanja lepote i zdravja. Če želete pravilno negovati Vaš obraz, Vaše roke, te dosegnete to najbole s Fellerovim Elsa-žajfe zdravja i lepote, šterih delüvanje je v njihovih medicinalnih sestavinah. „Elsa“ žajfa iz lilijinoga mleka, posebno fina cvetlična žajfa, napravi nežno i mehko kožo. „Elsa“ žajfa iz lilijine kreme, zvünrednoga diša, bogatih svilnatih pen „Elsa“ žajfa iz zučaka, jako blago, tüdi za nego deteta. „Elsa“-glicerinova žajfa, najbokše za razpokane roke. „Elsa“-boraksova žajfa, odlično proti sunčnim pegam, mozolom i drügim napakam. „Elsa“-Katranova žajfa, razküžüje, najhasnovitejše za pranje glave. „Elsa“-žajfa za briti, bogatih gostih pen z razküževalnim delüvanjem. Po pošti 5 kom. Elsa-žajfe na izbiro stane 52 Din franko, če se penez pošle naprej; po povzetji 62 Din. „Elsa“—Creme—pomada proti sunčnim pegam i nečistosti kože, davle gibkost i mladost. „Elsa“-pomada za rast vlasi, najbokša obramba proti prhljaji in izpadanji vlas. Po pošti 2 lonca edne ali po 1 lonec vsake Elsa-pomade stane 40 Din franko, če se penez pošle naprej; po povzetji 50 Din „Elsa“-Shampoo, idealen prašek za pranje glave, 1 komad 3 Din 30. Den za dnevom negüjte telo z „Elsa“-preparati! To pomaga! Dobiva se povsédik! Kde ne, zvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC.