Ste*. 14
(Posamezna Številka t vi«af|ev.)
V Trata, v ponsdallelc 14. januaris 1918
latnlk Xilll.
Mata vsak tfu, tudi ob nedeljah ta pnunlkllt ob 5 zjutraj.
Uredniftvo: UHca Sv. Frančiška AtiSkega 5t. 20. L aadstr. — Vrf dopisi naj m pošiljajo uredništvu lista. Ntfrankirana pisma a« nt
sprejemajo In rokopisi se ne vra£aj& ladfljatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. .lutnlk konsordj Usta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge a omejenim pow«r*w v Trstu, ulica Sv. Fran£iSka AtiSkega 20. Telefon uredništva in apravc itev. 11-57.
NaroCnlna *«ala: Za c«k> leto....... K 31*20
Za pol leta................. 16-60
aa tri ncMct »........••*••• m 7*80
za nedelj tko i2dajo aa celo kto . • • • • • • Ml sa pol leta.........«•••••• •

Posamezne Številke .EdinosU" se prodajajo po 8 vinarjev zastarele Številke po 1U vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v sirokosti ene kolono'
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm pa 10 vin*
Osinrtnicc, zahvale, poslanice, v.ibiia, oglasi denarnih zavodov.............mm po 30 vin.
Oglasi v tekstn lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.............2,—
Mali oglisi po 6 vinarje beseda, najmanj pa 60 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin in reklamacije sc pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključn i le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v nlid Sv. Francka Asiškega it. AK — P^tnohranilnični račni St 811.652.
|yeina (irmrnincs poroflld.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. januarja 1918.	. .
Na obeh straneh Brente ie artiljenjsKi ogenj mimogrede narastel na sili.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 13. (Kor.) Wclttov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. januarja 1918.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Vzhodno in severovzhodno Armentieresa ter v okolišu Len-sa je bilo angleško artiljerijsko delovanje čez dan živahno. Tudi v drugih odsekih je mimogrede oživelo. — Armada nemškega cesarjeviča: Na mnogih točkah fronte artiljerijski boji. Močni francoski adief'i. ki so severno Reimsa, v Sam-panji in severovzhodno Avocoitrta, izvršbi izvidniške surrke. so bili odbit? v boju moža prrt' možu. Jugozapadno Ornesa nam je lastna akcija donesla ujetnike. — Armada vojvode Albrehta: Na vzhodnih višinah Moze in v srednjih Vogezih od č??a do časi zvišano streljanje. — V številih zračnih fcrjih je bilo vče-aj sestre-Ijenih šest sovražnih letal in trije privezni baloni.
Vzhodno bojišče. — Nič novega
Macedonska Jn i t a 1 i j a n s k r fronta. — Položaj je neizpremenjen.
Prvi generalni kvai iirmojscer n!. » udendoiff.
TUPSKO.
C\R1GR\D, 12. (Kor.) Iz glavnega stana se po-oća II. t. m.:
Palestinska fronta. — Izvzem-ši oibojes*T"jrV:o stre!ij-rie patrulji 'n obi čaini artiljbrljs" i ogeri. živruno letalska delovanje. Sicer nobenih posebnih dogodkov.	____
SOVRAŽNA ?TRADN\ POROČILA.
Itaflansko poročilo.
11. januarja. — ArtMjerfrski o^enj je postal v iud'karjdki dolini, na fronti na asia-šk' ^'nn^tn in v okofišu Col C april a. M1 . P-v-i -.a in AH. Asotema isrd^tejši. Zaoatd.no Cav:iTW?b T'ne re nč"~iko\nt k centra-c" i' ; n^cTj v?'X<h me^hrirjev pr s lil so v—>i;ka. ida Je r^'r3f7tnW ndkr;i iarikov Um ^ajcči sc odideleik srno močno obstre-lie • s stnviicami '"n -rurikami ter ie rm°' znmne i^gtrbe. Po dnevu ^o vremectrikr razmf.ro > -n-perc va'le rosiko deirtvnrrja Tri smražna leta'a so bila sestreljena med n.;imi eno < J britskih letalcev.
pnoODKI NA J"OR.?U.
nilROLTN, 12. (Kor.) Wolffov urad poroča: V zrna^nem delu zarerne^a vo-čorja okr^T Anglje so nonriki podvcdirk p*m 'Trn rojcoi'H 10 000 ton.
f o\t ]2. (Kor) Uradno se razglaša	'ni lovec »Raocrm« ie 8. t. rn. al severni obali Irsi:e vzled snežnega vi-hana zavori! ob skalo ter se je potopil z
VSO nosodko.
hrfoviiu • pj^^i^ju 1 ftiisijo.
Ukrajina kot ena* ove!javen pogedbensk.
DUNAJ, 13. (Kor.) Iz Brešča-Litov k-e-ra e?>orcča 12. t. m.: Na začetku dana<š-i;'5e p'e^ia-ne seje, k: se je pr:čc»la ob IT30 d'-?^'jne, :e ircda.! pre Jscdujoči grn." C/ernm iL'Jj'o izjavo: V •plenarni sel* 10 .m. je držaiviiii tajiT< dkraji iykc lj-'d^-kc isa:nn.\-!a'de izrodil ciposlanštvom četverih zvezi h vlasti ro'io ■generalnega ta;.. ;.tva ukrrnn'ske l/u-dskc samovlade cd Idecembra 1917, ki ie v tr-jki 7. vse-bovtla iz'avo, da ulkra;'): rlka U_\-!:a sa-nitiv t.via. v mednarodi.^ravnih stvareh iiao.o>pa saiii^Mojnn ter da se enaiko \osem oniallm vb itim želi ^udeleževali viseli mirovnih t r.vnl^.l konferenc in kontgre-s^j.. V olgovcr na to izjarvlja/m v imenu od^osiaTstev četverozvezn3i vda&ti sledeče: Priznavamo !«kraj?n?ko ocfnosl^nstvo 7n ^ii-.T.stcinn a 'poslanstvo :n za po-oW-i;čeno zistoostvo ukrajinske ljudske samovlade. Formalno priznanje ukrajinske
n
Slovanski sira«!.
Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur.
Hipoma ra se \ise njeno mišljer/e in čutenje zdruzita v strastno željo, da bi s* ećaia niz. Ici.a de Brenaza. Videti ga je hcuela 'n izvedbi cd njega samega, zakaj namerava odkrotavaii... odpotovati, ko se ji je kcanaj ponudil na u^ugo in izjavil, da beče zastavil svoje žlvliienje zanitof če bi za' itevda.
Da. g ...ver M > je hod tla žnoini!
iti kot da bi bila ta strastna žetja učinkovala v daljo, je aglcdaJa Naidja pri l^rrnid-poj-i.J niarklja, prihajajočega ji> na--proti med d vojnimi vrstam? žclozinih stolov in slaščičarskih lqp.
Oba je to srečanje razvnelo tako zelo, da sta se bala, da l>i niimcgredoči ljudje mogli cipazjti njimo razlbiarjencst, :<n zato sta v nemem iiporafznmiu po nekaterih stopjnjah kreaiMa na postranslco pot. Kakor se navadno dogaja 4*ri hipnih daisev-
Govoruik je apeliral na Ameriko, da ukrene vse pofcrebrw>, da se .pospeši ipr nod ameriških čet na bojišče. Koncentrn aimc svu-jo polno moč na praktične vojme odredbe, brez katerih se ne morejo uresm-
___________________________ _ čitti naši vo>m* cilji. Mi v Veliki BrLtamu
tožbo ukrajinskega" generalnega' tajništva .beono dali vse, kar moremo dati. Cjoicv pri mirov lah pog^aaHli. — Iz nadalnili sem, da moremo popolnoma zmagati, a>Ko govorov bi bilo le še ojnenpti, da je Izjavil I uporabimo pomožne vire, so nam na zastopnnk Nemčije, Kuhlmann, da je na- i razpolago. Nemške vojske, fci so postak aci; čelo Nemčije, da se ne vmešava v ruske!proste vsJed poraza Rusije, so na potu rok-
Ijudske samovlade kot samostojne vlade po Četverih zveznih vlastih ostane pridržano mirovni pogodbi. Zastopnik boljševičke ruske vlade, Trockij, je po daljšem govoru izjavil, da rusko odposlanstvo ne vidi nikakega ovira za samostojno ude-
v-C1U .Itlllvljc, ua 3C 1IC vmtaaia v ihsuv ^iivjii- '	---- ------ * .	, . i	, : - -
raizmere. Trcckij je 'tzjm-A na to, da bi i proč:, zapaiu. Zbirajo se crn i oMaici. a zaK.mcua.
Zbornica se je nato, kakor je bilo že spo-'očeno, s 377 proti 113 glasovom izrekla za. prednost odobrenega Angagneurjeve-;a dnevnega reda, ki pravi, da zbornica ^dobrava tejavo vlade, da hoče z energi-:nhn nadaljevarijem vojne nadalje stremeti po zopetni popravi zlorabe sile, vzpostavitvi gospodstva .pravice v med-larodnili odnošajfh ter po zrnati clemo-Nato je zbornica z dvignjen jeni prejela dnevni red, nakar se je seia
i] jc ://ju'v	na	u«	| hi""'	------- —	--j	. .
ruski vladi pr i adajoče stranke smaitrale j prekašajo vse dosedanje. Toda mi imamoj za korak naprej, če bi nemška vlada oJ- (poino.zaupanje, krito pcrrsdala svoje nazore glede notranjih razn.er v Rusiji, ako bi smatrale to
za potrebno (»tntscferne sie dies fiir mot-vendig erachten wiirden«; — besedilo direktne dunajske Drzcjavfce.).
HemciSls' o Euslfl.
O^por proti osrednji ukrajinski radi.
PETROGRAD, 12. (Kor.) BoJjSeviSki ->dde'/ki so zaisedli želejzini^ki postaji v Balzevu in v Srovski. Ka'kor se poroča :iz Kijeva, rdpor .proti osredin-ji radi narašča. Med četami as rednje rade vlada vel'.ko -a-zburjernje.
Obojestransko odlikovanje angleškega
PARTz7lT (Kor.) Zbornica je obravna-1	» in' toj-J^ik'Tafi ,'e po-
vajla včeraj interpelacije v dbkrniatičnem	d^^vrdSlu No^
vodstvu vo;ne. Marceli Cacbm e izvajal.' -lei» j^.mscenm ^arju povodom .novu
zakaj so njegovi prijatelji zahtevali pot- ^ leta dosteumstvo bntekega vojnega
ne liste za Petrograd, ter je rzrekai na?do da vlada ne bo odrekala potnih listov Albret Thonias je prosil Vlado, da naj s izjav! o vojn'ii ciljih zaveznikov. Ministe vnanjih zadev Pichon je govoril o &pora zunijenju, ki vlada med zveznimi vlada mi glede diplomatičnega vodstva vojne :r določitve njegovih mirovnih ciljev, ter / menil, da ne more biti različnosti v muc nju med Francijo in Wilsoiiom v trenutki'
____: U^/ui« trarfi «:Ata fVl;rf»ik"
laršala, nakar je le-ta odgovoril z amjem angleškega kralja za japon;wga ojnega maršal;'.
0 RoncenL______ »ieredna mon.
(Konec.)
Naša politika je imela siccr eno pos.bno lalcgo, ki je pri vais Jugoslovanih ni, ali saj re v toliki meri. Že davno prej, po-ebno-pa, odLkar je iizibnuihaiila voj.ut, je vla-
usJko in U'kirajmsko •porasuma.
Moč boliševiške stranke narašča.
STOCKHOLM. 12. (Kor.) PetrrgrajsikT posebni poročevalec švedske »Polfti'ken« . zagotavlja, da je število članov organ'zi- j -ane bo!tševiš>ke sfcramike naraslo od julrrla >d 250.000 na pol milijona.
Na Finskem se bole izbruha novih nemirov.
STOCKHOLM, 12. (Kor.) Kaikor doznava »Oagens Uybetes<c iz Haparande se na Finskem boje izbruha novih nemi-av, ker rcstaja zadržanje Rdečih gardi-itov, ki irh podpira ruska soldateska, če-; 'alie boli grozeče. V Haparandi so vidri i Rdeči gard:;sti v h;šo prejšnjega general- I lega guvernerja ter so izjavili tako tam ■ ot pred senatom, da na: zainaprej ne ve- j jajo več nobeni zaikoni.	j
Finska in estonske čete.
STOCKHOLM, 10. (Kor.) Estonski lirad -.oroea: Ker je Fm:<ka izrazni a željo, dn vori neodvisen ri samosioien narod, tev o se estonske čete v Estonski sami zedi-rie, je estoiKika vojaška organizacija
*	Listke e»:i:onske vojake, ki se nahajanj n-^ nSkem, odposlala nazaj v Estonsko ter istavila izlir^unje estonLskega vojašlkegr. ista na Finskem.
Balfour, Chi!rc»*?ll In P:c?:on o vojnih ci*jili entente.
LONDON, 11. (Kor.) Minister vnanilh zadev, lord Balfo* r je imel v BdinboiirgJ iovor o vojn*h cTj h. v katerem je o dobraval \Vi!sonova izva'anja. Govornik se '2 bavvl z vojnimi cilji Nemčije, ki da ob ?:ojajo cd no le v tem, da Nemč ja §v e-
•	reji popravo leta 1871. storjene krivice, zn :no vzpcfstav^ov Belgije. dovršHev aal'jaiiskega ujedinjenja ter popaavo krivice, storjene sv^ećasno z del tvijo Poljake, da nadalje Mezopotamijo in Arraibijo vrne Ti:»rčij*. Jeruzalem spravi zopet pod -ro-sn^d-tvo Car*^rada. da izreči Griiko ter 1a zsr-reči ustavitev Romanov. Srbov n Čnntogorcov. To so v-c.ni cilji Nemčije. Balfour se je spominjal nrnosled žrtev, ko so bile do:Tine<3ene n se še dr< -naša'o. "er je menil, da vse grozote vojne ne bi bile tako b" le, kot bi bile grozote, ki b-nastale :iz s'!epa nemškega m'ru.
LONDON, 12. (Kor.) Mim'c'jcki minister Churchill je aiel pri nekem deceunerjn. kjer je (predsedoval ameriSki poslani, tiovor, v katerem je ugotavljal popolno so?la?'e med govorom Llovda Georgea in Wilsonovo poslanico, k^ so jo enodušno odobril: brit-Ccii rn ametriSki narod ter ostali zavezniki. Mi smo si\'oje vo:ne cilje naznanili jasno m brez strahu. Nadaljn naš cilj je, da jih narinemo sovražniku.
potnih_____
:n nasili zaveznikov ne priznana vlad^ v Petrogradu ie prifčela s sovražnikom mi rovna pogajanja. Ako bi bili ugodili želj rancosk h socijalistov, da bi stopili v \a;ke odnošaje do boljševišike vlade, e orli sprejeli nase dei odgovornosti, M smo trdno odločeni, da ne sprejmemo t-odgovornosti. Kakor hitro stopijo nopo s redno do nais z mirovnimi predJogi, ji h bomo v Sporazumu z našima zavezu; "reštudiiraJi ler odgovor ili nanje. Da 1 .azpravljali o toh zadevali z uzurpator i Č .j c b last jo v Petrograidu, o tem ne mor V-i ti govora. — .Minister se izreka nad a i -roti vsaki m:»sli 'kake mednarodne d • :\"<ke konference ter razpravlja o pisni ociial'stlčne skupine zbornice rusko i i ' al istom, v katerem se s\*arii iprcd sepa-itnim mirom, ter o pismu TroCkega, ki j->ofno žalitev proti najodličnejšim člaiK, : rancosKe sociialiisiitiue stranke. Govoi ; riisB, da se je socijalistom izkazala oravr sluga, ko se jim je odTOk-Ia -prilfka, da t e raz^ovarjali s tak'šri.'.jni som šljeai tki. — Minister je izjavil nadalje, da so za rr„-vičen in trajem mir potrebni trije pogoji: sveto spoštovanje pegodeb, teritorijahn
or:m. fe govore v dia. Tresića-Pavičića, ira. Korošca in d-ru^Mi juge slovanskih -po lance v in iz listov samih vemo, kake ^lobctlxo in težko je trpel vaš narod — v eni svojem področji!. Naši so bili sicer itcnnirani z vašimi (Nekoliko vrs.t zase -n|h) .... A sedaj uvažučte sai«vi: v čes-r • :ne se ne razpisujejo voli-b/e, niti se ne ciajo ti t rave za nje. ni 'strankarskih >rb za mandate, za zastopstva, za orga-a vpliv je edinstven! A, kaj se 1 .-.gaja na ladiji, a»ko se nahaja sredi s'ine--d viharja na odprtem morju? Naj ie dan I i loj, nad vladajo smrt ali glad, nezado-)'-'^tvo ali razdor: v tako nevarnem asu je zapoved ena edina — vse moštve i tirov!
Mrrrd »© nad vsako stranko; nad vsa-o koristjo strank je korist naroda, nad £.iojl narodna stvar!
Gu\Oi smo o tem, da prva stvar, 'ki je irzvesti zatirani, je: da se ze^nijo, ia koiisolidirajo svoje sile! Hotel bi ipri aodarl da se to ujedinjenje ne more in nc me izvajati v snrisln mehanične sloge. retžr?:a po -slogi more biti neplodna, more iivelrratfv paralizirati m ub iaiti botja in
tre d rtev na podlagi samoodločevalr.c, -icrgiS-T-sja .prizadevanja man'Sine ali po-ravice narodov ter omejitev oboroži a-j edinih skiloin. A»B za to ne gre v našem a Ti> je naš program in program Lloyd. sručaju. Mi »nočemo mehanične sloge, mar jeorgea.	I •» ^ 3k«upiio složno delo, in <porecem takoj:
Nad a1 jeva je je min:ster Pichm opozar- .^s.^-rjojcče, deiotvomo delo. Vsi smo il na težkoče ^ktupne note entente v se-;. '.oVaii svoji vcstfcn, da enodušno izpclnmc 'anjem t-renotku. Predvsem gre sedaj zz\ arfKi^ voljo za sam:stalnost in svobo-
nih razvnetja, so se jima v tstem Ii^ou najgloblje vtisn:le najneziiatnejše zu-ul iji okoliščine. Nadja je opazila vozič, v katerega je bila vprežena koza in je ra rje m pres.totloval majhen otrok z naj resnejšo dostojanstvenost »o, Hubert pa je o-pazil, da se konji' na vrtrljakiu izjemoma niso vrteli v krogu. Vsled takih duševnih oretresov zastane za kratek čas notranje življenje rn zato se potem uveljavljajo zunanji ^iski.
To čudno stanje pa ije izginMo sfleoraj takoj.
— Kaj ne. gospod manki, saj ne boste odpotoval? Kaj ne. ona vest v časopisju sloni na zmoti?
H it b en t <ni odgovoril takoj, in Nadja je mislila, ko ga je pogledala, čaikajoč odgo-vora. da je opazila, da je mark'«jev pogled postal trši iiai da je zadobil nekak okruten iaraz. Obenem pa je opazila tudi, da se je izprcinenil v svoji zunanjosti, opaiziila je žalostno ipotezo okoli- les t m innšavosit njegovega obraza.
Zato se je prestrašila in obšla jo je velika pobitost.
j. da so v bistvu vsi edini. — Albert The ras ie naglasa!, da naj bj se z ozirem v. z.jave Lloyd Georgea in na člein 14. W; .onove poslanice razmišljalo o tem. č« b e moje ipcdaii skupne izjave. V Wilso-•ovi posilanici. so navedene zlasti Srbija 7orr:msđca in Politika. Bilo b". tedaj ir:^ *e, da bi se ugotovile te točke. — Ar: .ode Briand je opozarjal ina to. da je svoje-jasno v hneffiu zavezmikov Uročil o ."govor Wi+sonu, da se pa osrednje vlasti ni-o ozirale na Wilsonov poziv, da bi naznanile svoje vojne cilje, tako da Zedinjenc države sedaj vedo, na kateri, strani tse je nahaja dobra vera. — Pichon je izjav i !a je Nemčija, med tem ko je pro forma proglašala na-čelo o miru brez aneksij. nneki obdržati osvojena ozemlja. Ce sedaj Nemčija sklene mir ali če os»tane pri ~,reirr'rui, «se bo mogla Nemčija prizadevati za rešitev vprašanja proti Franciji. Položaj je sedaj ta, da so zavezn^i svoja naje.a za trajen m pra\Tičen mir naznanil: n da so se nadalje izjavili v visakem pogledu irripravljeni, da medsebojno razma-traio rredloge, kil bi jim bLJi stavljeni od nasprotnikov. — Renaudel je vztrajal na vpraša iju glede skupne izjave zaveznikov ter ie zahteval sestanek tkonference. —
_Ha!... Torej je vendarle res... Vi od-
pestuiete? — še pričela z drhtečimi ustnicami.
—	Saj mora biti tako, — je deti al z ea-moiklm glasom.
Nadia je začudeno ponavljala:
—	Mora biti tako!... Mora biti!... Ali zakaj vendar?
—	Ker sem nesrečen, ker sem blazen!... O, »ko bi vedela, kaka bclesana' biodna misel .je obvzela vise moje bitije!
—	Potrt ste? — je dejatla nesketoono nežno. — Toda zaikaj se potem izogibate svojih poatefiev... svodih najtotfših :rr:ja-teljev?... tepostarvljate se vendar nevarnosti da .ponesete istvojo boi s sebe j.
—	To 'je res, a potem vsaa ne zakrivim ničesar. Gre za častno stvar. Ponoviti vam moram, milostiva gospa, vaš *zrek iz Morate Cainla, ko ste dejaJa: »Nočem storit? ničesar, kar bilo proti Časti.«
... Vsi ^oipo obvezani po čustvu bimr1-.rsii, da chrui*uu> svoj narod! (Par vrsti ?n'h).
v^'Ma ie merodad'na tuda za vse poedince in za vse stranke. Enaka ne var-'i..!*;ol-ko besed zasežen'h).,. pret Mm vsem brez razlike. V odioeMmh čais b -re za više stvari, nego so stranke, in 'ato pojemo vsi k istemu cilju in to l't?mo. To pomenja feta zapoved: vsi na rov! Vsi na skupno delo. na delo za lep-o bodočnost!.
Na koncu do\rolite mi, da vam povem nekaj, preko česar ne smem preiti: Na-od v svojih vrstah in v svojih predstavi-eljih mora biti enodušen, ako hoče svojo astno državro. Predstavitetji s svoj m na-odom. a narod kot skala za svojimi pred-itavitelji! Mi moramo dokazati svetu (a o vel-ja danes v polnem smislu bese.de', la smo moralno na znotraj sposobni, da tstvarimo in vzdržimo svojo državo in ;vojo svobodo. Svoboda more pomeniat :udi anarhijo; ali anarhifr, to oe: razsulu, •ni i>osvečeno prizadevanje najbolj'h glav demokracije vse^a sveta. Mi moramo s svojo notranjo disciplino, s svojo moral-no-tpolitično sirogorednostjo, svojo požrtvovalnostjo dokazati svetu, ne le da ho-
— O, — je odgovorila Nadja živahno,
— v tem slučaju vani ni treba otjpotavati, --------, ,
kajti nikidar in oftger ne storite ničesar, mi moged več zadušiti, zdelo kar bi bito nevredno vas.	nejše in bold žaljivo.
Huberta se je očitno polastila zbeganost, in mlada gospa, ki je misala, da je že začel omahovati v svojem sklepu, ga je hotela pregovarjati še nadalje. On pa je vzkliknil:
— Rotim vas, m'lostiva gespa, ne silite me, da bn vam pravil, kaj mi je v srcu. Uiti bi me-^le besede, ki ti« smejo nikdar preko mojih ustnic! V tem tre-nu'icu n'sem već & sttodar samega sebe.
Hubert ni pretiraval in rč zasledoval nik?J<ršne taktike. Neprikrita grofičina vznemirjenost zaradi njegovega o J potovanja pa je omajala njegovo mora* m) moč. Ta nepričakovani razgovor ga je zai!o*i*A popolnoma net>riprar\"!;enega. in najmanje bi bi pričaikovai plašne skrbi zar.ij. ki jo (ie kaizala -srofica. Zaradi tega je manki skoraj >z®uM glavo; čutil je, da je na tem, da 4u v javnem parku izreče bletzmo besedo... in sicer s prisiljeno mirno Jjo, ki »jo je moral ikazati z ozJrom na mimogredoče ljudi, z dozdevno hladnost-oo, vsJed (katere bi se prizmmje, katerega - —1 —»-i- Se predrz-
černo svobodo, aiiipak da, dobivši jo, hočemo in znamo živeti v njej in se upravljati.. Tegobe, pritisk — da-si ta navadno donaŠa tudi intrige iu korii!>crjo — ne smejo dovajati do razsula, marveč do ujedinjenja. S tem dokazuje narod svojo politično zrelost in polnoletnost in svojo morulno pravico do države In svobode. Čast gre samo tistemu, kii j<> zaehii/nje.
Samodoločba narodov je veJ ka beseda sedanjosti. Tr^ba, da si sami določimo lx>-doeuost. Moramo rarej verovati sami v sebe, gojiti vzajemno zaupanje čistih karakterjev, zaupanje, prečiščeno -in prekaljeno v tem oraf'kcni iprevratu, kakor se čisti ii*. prevaljuje zlato, ko gre skozi ogerj. Kaiti — ali se spomvnjate? — na začetku XIX. stoletja je napisal Stanislav Staszvc poljsikeinu narodu v času raztrgan ost i *n popofcre^a obupa trikrat razdeljene Poljske: Kloniti more tudi vel Iv narod, al'- '"•ropasti !e narod r-ropalic!
To je veljalo za narod poljski, a velra tudi za vse druge zatirane slovanske na-rr>de!
Narodni svf.t.
»Olas Slovenaca, Hrvata i Srba:< ob-;avLja naslednji dopis z Dunaja:
y	Dunaj, 5. jam 1918.
Z.— Izza Vašega poslednjega članka od .?. t. m. (»Konsolidacija med Slovenci«), vsanega oč'v=dno že pred skujpščino »S. L. S.< v Ljubjlani, je irjedinjajoča akcija me<1 Slovenci že napredovala: Sklep 'kiv<čJne S. L. S.« n-nsc/^ ino s stran-ka,,ii: dogovori zaradi takojšnjega osnova-ija »Narodnega Sveta: (N. S.), je povsod ».zval globok dojeni in radost vseh krogi«/.
Na napredni strani so se priprave za jjcdintj'ernje Uakoj pni»ecle. 13. t. m. ^e bi. vršil v Mariboru radi tega znamenit se<
■ lun wl\.
O temelju za »N. S.« vlada to le ivverje-nje: L) v a sta stebra juao'slavauskoga Kidanja, ki danes dviga srca nas vseli. Ali irvi je svetovna večno mlada ideja demokracije, last vseh naiših stran«k, i d en a. dy /ladaj ljudstvo samo sebi, ideja, ki -^»rabljena na narode danes po vsem :rltuniem svetu, znana pird imenom: »sa-noodk>čba narodov«. Kdor ;e demo^rrtt, a je stem tudi že pri sta« samoocfJ^čbe ii; .'cer ne morda karikirane samoodločbo rora Gzemina, katera je pravi »luous ion lucendo — snincedloHja po §§ av-, sirijske, ogrske, hrvatske in (mili Bože) ludi bosanske ustave, t. j. za nas Slovence tnrdi po § 14 avstrijske ustave, — te-demokrat je sainposebi prrstaš take an'oodločbe, kakor jo razumeva naravna pamet, v »malih in tudi v vch'k:h stva-t -eh«, kakor je pred ipar ted ii v po .lanic? "d kongres povedal \Vi!s«ni z ozrem na1 nonarh;jo, torei samoodlo>be, v kateri dr-THivi in v kateri državni obliki hoče naši •narod živeti.
Drugi steber je ideja o ed nstvu naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov. Trdi ta •teber je danes že neoporečen. Vid ino, da» 'rug brez drugega živeti ne moremo, vi-'"mo, da nas spaja:o ena krr, en narodni ne^rakTiieno po naravnih vezeh, sklenjeno ozemlje in skupna usoda. Ve nas zavest edinstva. ki nikdar ni rrestala-n e<e je v vseh vel k!h zgodovin^kih mo-*?nt:h dv:i ^i'a visoko. Tej enotnosti prn : nič ne nas; r-;tu;e:o v vsaki veliki soc'jajn grupi že po naravi nastajajoče potrebe ro .'tonomšjah in podobnosti gorpodar-sikc/a, ''utturnega o7. **-'i zgodovinskega v nja-;a, ravno tako l.uo že prebolel' nrr' *em književnih jez kov, o katerih vir da rr<y mnenje, da e.'•in.tvenosti naroda ne za^ *--a, če sta na širr 'cm velovrtem tečne V u narodnega je~ ka v zre- lu i' '/n»n'b v/r kov dva književna jež ka, f<i delo.ta k i žlahtno orodje civilizacije naprej na sv -jih toriščih.
Samoodločba — narodna edinstveno;- : Jugoslovanov — to moreta biti prava neomajna idejna temelja »N. S.« za ves na?, jug. Vse drugo, kar iz teh načel izvira ;
mm <rnrt
In da me bi tej ženi zakričal v obraz. »Ljubim tc... toda obenem spo- tujem teb • in sebe in zato moram oapetovati! ie ponavljal vedno zopet s skoraj bo izrazom:
— Oprostite tni... oprostite ini... Saj va i pravem, da sem zblaznel!
Parižanka bj ga bila umela takoj in bi ga bila ipač po srv( jem trenutnem .razburjenju ali izi>v>dbudila s pogledom, ali pa i-\ mu bila zepet s pogledom vrnila pt.; o'n » hladnokrvna st. Toda Nadja, ta cvciia, ki je vzcvela ob dalir jein I kmu, ta beerka samote, ki <se ji poznanje življenja po r-jcr»i omo?Hvi s s^areem pač ni razš'Tilo, ki vsled to?a zakona ni izgubila prav nič svoje čistosti, je tem maoje razumela, k;ij se godi v Hubcrtovcm srcu, ker je t' It sama trpela vsled tega. Zdela se ji je največja nesreča, bol, ki je človek ne more prenašati, da bi človek moral zapustiti nekoga, katerega ljubi. Kako bi to-e;j mogla misi ti, da jo ljubi marki de Brenaz, ko jo vendar namerava zapustiti.
cnalift *
1 Stran II.
.cuimvsr* Btev. 14
v frsru, ane i4« januarja m
lokrog »N. S«. O tem drugikrat._
Razne poliSRne vest!«
Sedaj ali nikoli! Tako kliče »Hrvatska Država« Jugoslovanom monarhije — malim narodom, a v pr/vi vrsti- njih inteli-gentoin, ki naj vodijo narod. Sedaj treba, da se sležijo vise narodne sile in da zahtevajo ujedinjenje za naš troime-ni jugcslovasnski narod! Noče govoriti na tisto stran hrvatskega naroda, ki pod bleščečim plaščem narodnih pravic vrsi že od nekdaj iz najgrših motivov — tlako tuj ns'tvu. Misli frankovitvo. Na te l:-u::li ne le da ni računati v sedanji odločilni borbi, marveč se nam je boriti proti njihovemu delovanju. Apelira ipa na tisti del hrvatskega naroda, ki se zbira v stranki
Hrva tsko-sr bske koalicije«. Danes ima ta del faktično večino v hrvatskem saboru. Tem veča dolžnost je njegovemu •zastopstvu, da ne ctrnšča ničesar, kar more tsterti za narodno ujedinjenje in svobodo. Po narodnem umevanju se samo enkrat v življenju odpira nebo in če je L~daj ✓tok) zamudi zahtevati svoje, bo kasneje zastonj klicaj po izgubljeni sreči. Tako je tudi v ž:vl;enju narodov. Sedaj je nasiopll vel'ki odločilni čas. Tak čas se ne povrne več. Sedaj, ko se borite med seboa dve ideji — ideja demakracije, svobode, resnice in prava prebi- ideji avtokracije; se-da.i. ko nas trpa jo vsi narod-i m zahtevajo svobodo, sedaj, ko povzdigajo svoj glas za samcdcvcjbo tudi narodi, za katerih ckzisteneo večina sveta doslej niti; vedela n*-: sedaj se je že izjavila za deklarac jo cgromna večina našega naroda v Dalmaciji, v Istri, v Kramjski, Štajerska in Bosni, sedaj se najmanji, a gotovo ufcjžilaveji del našega naroda — Slovenci — tako neustrašno zavzema za jugoslovansko deklaracjo. N kdar več ne nastane tako svetovno klaaije radi malih, ali kakega poe-dinega malega naroda. A ne samo to. Narodi, ki ne bi v tem času (Zahtevali svojega ujedinjenja iin svobode, ne bi se mogl' nadejati: več moralne pomoči ostalega sveta. Se je čas, še ni prekasno. Zato poživlja zagrebški list vse tiste, ki imajo le količkaj prave ljuoavi za naš naroL. naj te zdi užijo k Lorbi za uresničenje jugoslovanske deklaracije. Sedal, ali — ni kdar!
Reparacije storjenih krivic. Govori na^h .poslancev v ,poslanislki zbornici o preganoaojih, ki so j h prctrtpeli slovanski narodi cVžajve scs.bno v prvih časih vojne, so razvali veliko senzacijo. Tudi vlada se nii megla odtegniti gfcbdkemu vtisu. Posebno še, ko je celo švicarski nemški list » Neue Ziircher Zeftiumg« poudarjal prj'robo najstrožje preiskave, do kakršifje da ima pravico vse človeštvo. Le sovra^-n;k' države, da bi m cigli odobravati kako j?r*taSevanje. Potrebno da je brezobzirno i 'v:tsnje*:je pred vsem svetom riai krivci rai se kaznujejo. Ka'ti, tudi če so ofc-tož-be le detlrma opravičene, bi bi'Ia ttika kazen več vredna, nego ena dobljena bi lka. Ce bi pa ta krVda rvstaila nemaščevama. nič ne bi pomagajo Avstriji vse prmade-va-*se, da !o:nvri narode na tzrwaij in na znrtraj. —- Tako 'je pisal nemški list v nevtrahT Svidi. Im n'kakega dvoma ni, da je p:sal na podteg! dobrih informacij. Avs^rioka via^a je in ne odrejamo jej priznanja na tem — "poslušala glas dolžnosti in je odrecV'a prerslkavo po jprsebn** komisiji. ki naj zasTš-nje na licu mesta tako one, ki so bili tprzadct", kakor tudi one, .ki so gledali stvari m so obveščeni. Bre-idVava po slovenskih pokrajinah je done-sla — kakor čujemo cd poucone straraii — naravnost ogromnega »gradiva. Čujemo namreč o !Zi;ove^bah, da se človeku lasje ježe, ker ne more verovati, da je kaj takega možno v moderni in rravni drža-
Ker se je izgubil •pečat prodajalne št. 6, aprov. komisija odreja naslednje:
Lastniki izkaznic za slanino, svinjino in za petrolej, ki so opremljene s pečatom prodajalne št. 6, se morajo v času od 9 do 12 doy. in cd 3 do 6 po»p. zglasiti v osrednjem urari« prodajalen v ulici Marije Te-reziije št. 6, I. nad., da se njihove izkaznice opremijo s pečatom osrednjega urada prodaj al en ; izkaznice s samim ^pečatom skladišča št. 6 in brez pečata osrednjega urada bedo neveJja/vne.
Tekom tega tedna moralo gori omenjene izkaznice bitii opremljene s pečatom osrednjega urada in ne s pečatom prodajal en.
Toliko v zanje sta mar jem in prodajalcem petroleja.

vi in v 20. stoletju! To je veFkega pomena ne le za namen prei »Vave, ampak tudi kot raz-vesel'iv in naše ljudstvo časteč znak, kajti pr ča. da ni j r"š!o, česar smo se bali: da se namreč ljudstvo ustraši m da si ne bo upalo odkrito govoriti! Govor'k) je! A kakov bi bil materijal šele, če bi se b la komisija sestavila tako kakor so zahtevali naši poslanci: «da se namreč preiskava •p. veri parlamer: r. :r, ali vsaj mešani komisiji, ne ra samim birokratom, med katerimi je morda celo kak odločen nasprot-V; našega naroJa! Tem častueje in hva-k vredneje je za naše ljudstvo, da je uspeh > ^ j": kave v z: Jar-le dosežen vsaj v velik: ri. Vsa hvala naš;ni .poslancem na tej njiiiovi akciji in čestitamo jim na uspehu. Ce:udi krivcev — v kar pa ne moremo verovati vziie vsemu in vsemu — »ne bi zadela zaslužena kazen, pa je po našem trdnem uvenj&nju doseženo vsaj toliko, da se take grozote ne bodo več .ponavljale, da si ne bo nrkdo. več tnal (povzročati narodu toi'ko gorja, ki ni stor'1 v tej ve;:: nič drugega, nego da je vršil svojo dolžnost n:.rram držav« z brez pripnemo p ;žrtvovainostjo. davši domovini na razpolago vse: imetje in življenje s veji h sinov! Denimo tudi, da ie morda kak ocednec k;-j storil, kar je kažnjivo po za-kciiu, ali le človek, ki ga vodijo izključno !	vr~to
le črni ?iagon; maščevalnosti in sovraštv ! ka! Ko b abbe vrstC more in
no
trpljenjem.
Organizacija primorskega časnikarstva.
Na zborovanju tržaškega časnikarstva, ki se ie vršilo včeraj dopoldne, se je načelno sklenilo, da se »Mednarodno društvo tržaškega in primorskega časnikarstva«, č'gar pravila sprejme ustanovni občni zbor, ki se bo vršil prihodnji četrtek, ustanovi kot podružnica državne časnikarske organizacije. Na zborovanju se je ob živahnem odobravanju navzočih prečrtala brzojavka državnega poslanca Zen-kerja, katera v imenu državne časnikarske organizacije najtopleje pozdravlja novo se ustanovljajoče tržaško društvo in mu zagotavlja vsestransko podporo.
Za kruh. O včerajšnjih dogodkih, ki j-ib je povzročilo skrčenje krušnega odmerka. — ne poročamo. Pravimo pa samo eno: kriva jih je aprovizacijska komisija in cd;no ona sama, ker je molčala do zadnjega trenutka in ni do zadnjega trenutka obvestila prebivalstva. Opozarjali smo, svarili smo: če ne pomaga nič: pripišite si vse sami sebi!
Urad organizacije oskrbnic vojn&kih sirot v Trstu začne zopet poslovati 22. januarja t. 1., ker se bodo prej razdeljevala božična darila.
Prireditev ženske podružnice CMD. Gospice, k? nastopijo v baletu na prireditvi ženske podružnice CMD, so naoro-šene, da pridejo jutri, v torek, točno ob 6V2 v prostore Glasbene Matice — Narodni Dom.
Izgubila Se je zapestna zlata ura v soboto med 11 uro predpoldne in 1 usro popoldne v ulicah Kolonja, Kandler, Lesni trg, Corso, Carintia, Marija Terezija, Riva Carcictti, Chiossa in tramvaj Kandler-Co«rso in narobe. Pošteni najditelj je na-prošen, da jo izroči v uredn štvu »Edinosti« ali v pisarni dr. Slavika, Dunajska ulica 10.
K 94.867*52 je naforaio v teh treh vojnih letih moštvo c. -in kr. vojne morna^ce v dobrodelne namene in poeebei še za hrvatsko šolstvo. Kako mali se nam kažejo darovi1 bogatašev spr čo take požrtvovalnosti — malih I Narodna zavednost v takih plasteh in vrhu tega še v takem položaju Tn ob sedanjih okolnostili je jamstvo ijodočno&ti. Saj bodo ti junaki, ko se povrnejo na svqje domove, emisarj-i, propagator: narodiie misii m narodne bodočnosti.
Kako se rekvirira v Kopru. Pišejo nam: V četrtek, 20. decembra pret. 1., so prišli h kmetu S. v najbližji! bližini Kopra odposlanci koprske aprovizaeje z odlokom c. kr. glavarstva, da se mu rekvirira jalova krava. Ker kmet ni imel v hlevu nobene -take, amipak vse breje in z mlekom, je fpo posredovanju cJHčaie osebe iz Kopra dosegel, da ie bi l cdick razveljavljen. To pa gospodi pri aprov zaciji ni bTlo po godu in prav dobrodošla so irm bila govoričenja zlohotnih, neznianih o-seb, da je kmet lagal in.da so krave resnično jalove (kdo pa redi v tej draginji jalove krave?), ter so tol ko delovala da je menda namestnk glavarjev v njegovi odsotnosti izdal nov rekvčzici/ski odiOk. S| tem odlokom in z živinozdravnikom, ki; naj bi b"l ugotovil, kako stoje stvari, so zo^et priškis k dotiču emu kmeta. Živino-zdravnik je izjavH brez najinnnjše preiskave, da ena izmed krav mora iz hleva. Zastom so b li kmetovi ugovori, da so krave breje in da dajo po 8 liftrcv mleka na dan, ter njegova sklicevanja na razveljavljeni odlok. Ves razburjen je kmet izjavil, da rajši kupi kako drrgo kravo za aprovizacljo, kakor da bi dal eno svojih. Oni so ga hftiro prijeli za besedo in izjavili so kratkomalo, da mora prignali kravo v klavnico v nedeljo, 23. deceiobra ob 9 dopoldne, četudi je pač lahko razumeti, da kmet k" nima v hlevu primerne živine za aprov' zacijo. ni dolžan kupiti d ruge in dati zanjo od 2000 do 4000 K, dočim mu, v nn'bolišem slučaju da aprovizacVja za^>jo 10'.:0 K. Ker je pa živina že tako re:?ka. jo je težko naje tako hitro, zato tudi kmet ni prignal ob d. lečeni uri krave, opiraje se tudi iia prvi razveijavni odlok. Šele pozneje se je pcsrečLlo kmetu, dobiti v zameno iz sosc
Jerkič p ob'uje t srojem ateljei u u. Via delle Poste it 10. 407
pri rekvrizicijah, in prosimo g. glavarja, naj čuva tako interese kmetijstva kakor meščanstva, ki se gotovo rajši odpove svojemu odmerku mesa, ki ga morda dobii od ene zaklane kraive, da le dobiva vsakdanje nrieko.
Kako naj se ubranimo prometne stiske v osebnem prometu? Železnice služijo danes pred vsem velikim potrebam vojne. — Zavodi za zgradbo lokomotiv in vozov trpijo na pomanjkanju gradbenih snovi in delavnih moči; zaradi tega je treba kolikor mogoče varovati prevozna sredstva. V železniškem prometu se mora tudi šte-diti s premogom, ker ga je veliko manj na razpolago kakor lani. Razbremenjen železniški obrat je v prid prebivalstvu, ker dobi to prihranjen premog. Promet prebivalstva se mora torej izdatno skrčiti. — Vsakdo naj zaradi tega sam omeji kolikor mogoče potovanja ter naj tako pomaga razbremeniti železnico. Vsako nepotrebno j ali take železniške vožnje, katere se da odložiti, je torej opustiti. Voziti se more le toliko potnikov, kofikor je v vlaku prostora; na potnike, ki vstopajo na poti, se mora tudi ozirati. Vlakov po potrebi za odpravo zaostalih potnikov ni na razpolago. Prenapolnjeni vlaki delajo v današnjih razmerah neizogibne zamude. — Nered v prometu je prvi vir najhujših nevarnosti za varnost obrata. Kdor prispeva z nepotrebnimi potovanji k prenapol-nienju vlakov spravlja sebe in druge v nevarnost.
mm U
Trst - Olo Stadion 10 - Trst
^ Odprt ml 8*2 mimm]
Vstopnina K Z
Tvrtka mm Dilini IX. fllurstnue 4S
KUPUJE SVILO
Pošljite na nori imenovani naslov, odrez-ke sv le, svilene n ti, svilnate štrene, ovčje in bombaževe odrezke, raztrg me svi nate in * volnene obleke, raztrgane nogavice in plete-| rine. Plačam takoj po sprejemu b ag i po pošt-i nohranilni blagajni

DAROVI.
Namesto venca na grob svoji sestri Apolon'ii m svojemu bratu Justu. ki sta oba umrla tekom enega tedna, daruje Anton Jerkič moški podružnici CMD K 10. Denar hrani uprava.
Ker se Slovenci-voja&i tudi zavedajo, daruje nekdo K 10 moški podružnici CMD. Denar hrani uprava.
— bet tjakobski podmžnici CMD je bilo izročenih za njen otroški vrtec K 52, ki so jih darovali na Silvestrov večer v Del. k-ons. društvu pri Sv. Jakobu" zbrani v vedeli ružbi gg. Sto ar Fran, Turk Rihard, Šk abut Jer e', Ivančč Jakob, Antor ja, J >cip in Ida. Kas elic Jo ip in Marija Klun Josip in Fau i - a, Stare Aloj ij in Am^lia. Gruden Fran, Sinenlel Ant. st.. N. N. voj k, Mavrici Just, Valerija n Rudolf Pregarc, Sluga K ri, Babič Gre;or.
Trža k'» pogrebno društvo pri Sv. akobu je izročilo v ?p mi i pok n sgovega častnega člana, Mihe Hervatina, šen akobsk: ■od užnici CMD znesek K 90, in to o postdnji volji poVojmka. svo e življenje je pokojnik delal za gornji društvi in hot 1 si je post v ti tudi po smrti spomenik pri 'odružnici CMD.
Za b »žičnic • so darovali na pol<> g iofke Stularjt-ve: Prof. Voglar 3 K poroč. Vitko JurKO 3 K, Vaupotič 5 K, Dwcr<ik, V ad. Sušen ak in Hre i po 2 K, Avgust ^tular 10 K Kčuiič Jakob, praporščak 2 K, T-i;e Organistov • K. Košuta Viktor, p a-porseak, Ivan Leban, dr. Dan lo Kom nI, Rozman, poročnik in Donar po 2 K, Kofeini
4	K, Blina , nečitljivo, nečitljivo, nečnlj vo, neei Mv » in iieotl ivo po 2 K. Kalan, Zelenka, in Klinar, poročnik po 4 K, nečitljivo 2 K, neimenovan t 1 K, Tonček Stef nc na, poroč. J K, A. Godina 1 K, Iva Pahar 3 K Re i Schwarz 2 K, NataJi a dr. Tomšiče a 4 K,
ečit jivo 3 K, M. Prc 3 K, dr. M i en
5	K, Abram, Ka 1 in Me cinger po 3 K, Resnik in Mar n po 2 K, Fi Jerovšek in los. Kenda po 1 K, Dolar 3 K, N. N. 40 v, Ži\ ko 2 K. nečiti ivo 4 K, Schaffne 2 K, poroen ka Kotek in Jagodež 3 K, dr. Brosir, 10 K, Knez 1 K nečitljivo 2 K, nečitljivo t K, Ant. Parekar 2 K, M. Vodenik 1 K, J. R. Stabej 1 K, OswaW, B. Vahič in J. Plahuta po 2 K, Mil ca Atih r 3 K, BuOeli<, Novak, nečitfj vo in neči lj vo po 1 K, cirž. posl Vertovš k »0 K, Ce^arec, Skvarča in m Kurnr po 1 K, Velkavrh, Plip. ij in Lju-bč po 2 K Skerja c 1 K, Reoič i*. Repič po 2 K, nečitljivo 1 K, nečitljivo 2 K, M.
ulic 6 K, M. Ual a in Si-nta Dorca p » 1 K, Te v tn>k, Mikol in Vrečko po 2 K. Jos. Erj vec 1 K, Jos. Ivančić 2 K, Dušan Stular 1 (jO K, skupaj 200 K.
Bo Ker. medenino
in druge kovine
kakor tudi vsakovrstne železnina j i "
kupuje
ZOBOZORAVN K
Dr. J. Čermdk
v Trstu ulica Poste vecchie 12 vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez bo*
lee ine. — Plombiranje.
— UMETNI ZOBJE —
HARCELLO SCflBflfi, TrsVoneuniK „EdIll3St" 0 Trsru
ulica Vienna 17
2 IVAN KRŽE - Trst *
Plaiu San Ciovanni 1.
TlflftAff kuhinjskih in kletarskih potreb* irlilUSU	od lesa in oleienin. Škafov,
brent, Cebrov iu Uaa, sodčekov, lopat, re-šet, sit in vsakovrstnih koSev, jr-basev In metel ter mnogo drugih v to stroko spa-_ daločih predmetov. — PRIPOROČA svojo # trgovino s UuMnjsko posodo vsake vrste U hodi od porcelan . zemlje emaila. kosi-p tarja al" cinka, nadalje pasamantorje, kktke ? a Itd Za gostilničarje pipe. kroglje, sesaije « □ in stekleno posodo za vino I. t. d. i. t. d. C
□♦□♦□♦□^♦□♦□♦□♦-»□♦□♦□♦□^□♦□♦□♦rj
Oglasi, osmrtnice, zahvale iti vsakovrstna naznanja reklamne vsebine, naj se poši« Unio na »Tnseratni oddelek Edinosti« •
rUBB—iigiiMiiiiiin fnaiPi«aa
a Nadomestek toalsfnefiii mk |
i Parfumiran in ukusno urejen	£
I Nadomestek toaletnega mila.	I
1 Vsebina tne^a kartona 21',	Z
ducaia, stane franko kron 26.50.	P
Z	Razpošilja tvrtika	Z
| LANG & COMP., Osijek, | - Hrvatska Slavonija, Župni trg. S ^^^ojavni naslov: Lang&Comp. Osj^J|
je izdal in založil d as led nje kajige
1.	spiral i. cooper. — Cena K i.60.
2.	»TKI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 60 vin.
3.	»KAZAM«. Spisal L. iS. 1 ulstoj. Poslovenil Josip KuaiJjć. — Cena K l.bO.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjerjjje-vič rurgjeniev. Poslovenil dr. Gustav Uregonii. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Opisala Karolina Svetla. PoslovP. — Ceu* t>u vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBRi -DNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pisni.» v pouk slov. ljudstvu.) — Cena fcO v;;i.
7.	»IGRALEC«. Romar \i spomni,>v mlaaeniča. Ruski spisal E. M. Dosto-j>vskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ve. Šandor - Gjalski. Prevel E. Orel. Cena K ć.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal i. E. Tomič. Poslovenil Štetari Klav^. Ceu^i K LfrO.
10.	»JUG«. Hist(»ričen roman. Spisal Prokop Cliocliolousek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
U. »VITEZ IZ RDFCE HI§E*. <Le, Che-valier de Maison rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perliavec. -- Cena K 350.
Marija Junko^f
je dolgi u mučni bolez i t 45. 1> u .svoje stavo ti, danes prev dona s sv. zakramenti mir o v C< b- odn preminnlt.
Žuiuioči b atje 1VAX, KAREL. EDVARD (odsoten), svakinjo in nečaki naznanjajo preža-losLno > «st vsem ostalim sorodnikom, prijateljem n znancem.
oj. reb predrag« pokojnice se bo vršil v torek. 15. t. m. ob 10 zjucraj iz m s ne bolnišnice pii Sv. }j:irj i Magdaleni v cerkev sv. Jakoba. TI\ST, 13 jannaija 1918.
Ta ogla * ve ja kot direktno obvestilo, Movo pogreb«o podjetje, Corso 47.
RAZGLAS.
V tržaški c koiici in v k oprsje političnem okraju, kakor tu u v vseh drugih pohtičn h okrajih se
PP^ ISCefo scifrucMId
proti aobri provizji in eventuelno stalnim dohodkom.
Čislano učiteljstvo in g ski tajniki ali penzijonisti predf o>t. Ponudbe tak^j n^ c, kr. avstr-
skSad za ¥©jaške vdove in sirote v Trstu, LiL^aretto vecchio št. 3.
občila imajo
Podpis« Rgzngnja nmm oUcinstuu, da ie
te dni imt odprlo
o ■
VODSTVO.
Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne adnje občne kravo me-1 pošte.) Slovenska postrežba m slovenski
a 21 J 5 mesecev bre- iedllni listi
JADRAM
r.nil'IJim im-WLTr^-.

!
Apr^^	stvari.
Razdeljevanje kromf-uia.
Izkaznice št. 45 za IV2 kg krompirja so
Na tak način .je splošno si na skoti za eno tele, ki b: ga bila aprovlzaciia dcbiia čez par mesecev, v koprski občini jc eia dobra mlečna krava majij, 8 ^koprskih družin bo ostalo brez svojega vsakila-njosa mleka, ako raoiuiaino povprečno na
veljavne do vštetega po:idelika, 14. t. m., j vsako družino po 1 1. nileika iia dan, kmet izkaznice št. 46. ki se razdele tekom tega' pa je na škodi za vsad 1000 K, satf so mn tedna, pa do vštetega pondelika, 21. t. 111. ine 'oJgo pred te?n ?a isto kravo ponujal;
* * *	2400 K, dočim je zu ono, ki je bila mesto
In HALI OGLASI::
i——j m računajo po ^ stot. b*«aJo. nćT i ^ Katoo tisk&a« bMede m raža-* n»jo enkrat	— Najmanjia,
t_ILJ j: pristojbina snula €0 stotinic. .
□a □□
prodaj	ea°ja
lica deli« Te«a it 31. Pogrebno
po JjC jO.
vsak'1 vrste fcupnje Babič Fran Holino g ran de 20	1

spr jema vsakovrstne popravo ar. Uitca Manzoai yt. 17, vr. 2.	171*
Trst 01a Cfissa dl Rlspirma štej. 5 (Lisi u pjSlo;j2)
Kapital in reiarva K 13,230.030.-Fliljalke: Dunaj Tegethofstr« sse 7 9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljani, iMelkovic,
Opatija, Split, Sibenk, Zadar.
Vlo^e na knjižita 3*2% Vio^s na kajiiica
od dneva yloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka ;d svojeg.:. Jbrestovanj j Tlog na tekočem in žiroračunu po d )govoru. Akredhivi ce<i in na<ainice na tu-in inoztmsica tržiš;a. — Kupuje ii prodaja: . i s ne papir e, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoiitete, delnice, srečk % v dure, devize, o o ne e itd. Daje predujme na vrednostne papirje in ba o le eće v j;tvnih ski »diščih. Sne deposits. — Prodaja srečk razredne h ter je. Z varovanj ' \sak<w. tni:i : piijcv proti kurzni izgubi, revizija žiebanja srečk Md. brezplačn Stavoni kre i , ie u) »urs
krediti — Borzna nar >či!a. ---Inkaso. — Menjalnica. — — E-sk<».n t mer c
Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ' Brz»;;vi JAD^AN^KA. ---i Urarlaa u?e : od 3 do 1 popoldne ttt—— ____: