170. Stranko. I l|ol|o), i tank ZZ. lilija m M. lito. Uhafa vsak dan zvečer, izvzemal nadeli e in Ins srati: Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 viru, za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. DprivnUtvo „Slov. Naroda'1 in „Narodna Tiskarna« Enaflova ulica št 5, pritlično. — Telefon st 90. „Slcvanikl Narod v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 84*— polletno ....... „ 42*— 3 mesečno......„ 21*— 1 ........7-- ▼tl|a v Linbllanl In po pošti i V lnosssastvo: celoletno......K 95*— polletno . 3 mesečno 50— 26'— 9-— Novi naročniki naj po5ljejo v prvič naročnino vredno Sjssj" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Uredništvo „oiov. Naroda11 Enaflova ulica it S, L nadstropje. Telefon stev. 34. Dopisa aprelema le podpisana In zadostno Irankovane. mr Rokopisov no vrača. Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Podžupan dr- Triller: Rdeči teror. J. S- D- S- še bila sklenila za 20- in 21» t- m. dvadnevni demonstracijski štrajk v znak protesta zoper oboroženo intervencijo ententnih sil v bolševiški Busiji in Ogrski. Živimo v svobodni državi in vsled tega je bilo po mojem naziranju smatrati ta sklep kot interno strankino zadevo, v katero se ni imel nihče umešavati- Če je J- S- D- S- čutila potrebo, nasvetovati svojim organi-zovanim pristašem, da naj v označeno svrho za 48 ur odlože delo ter se odpovedo za ta Čas zaslužku, je bila to stvar zgolj njenega prevdarka. Do te meje se tudi vlada v zadevo ni imela vmešavati. — Daleko pa je prekoračilo svojo kom-petenco vodstvo socijalnodemokratične stranke, čim je proglasilo, da mora počivati imenovanih 48 ur sploh vse delo, ne glede na strankarsko pripadnost delavstva in da je stavkolom rudi vsak delavec, stoječ izven organizacije J- S-D. S*, čim bi se drznil v tem času Izvrševati svoje delo« Pravici do štrajka stoji nasproti ž njo najmanj enakovredna pravica do dela in to pravico mora braniti v pravni državi poklicana oblast do skrajnosti in mak ari tudi z najostrejšimi sredstvi- Vsak, temu načelu nasprotujoči strankarski teror je treba prav v znamenju državljanske svobode zatreti z neizprosno silo že v kali, ker bi sicer zgolj zamenjali krivično nasilje enega razreda človeške družbe s krvavim nasilstvom druzega razreda« Mi pa nečemo ne tega ne onega, mi hočemo in zahtevamo enako pravico za vse- To edino je kulturno, to edino je človeško. Naloga državne oblasti napram proklamiranemu štrajku ene politične stranke bila je torej jasno začrtana. Pustiti je imela gibanju prosto pot, dokler se je držalo meje svoje strankarske organizacije in javnega reda, ukreniti je imela vse potrebno, da se nikomur ne brani prostovoljne udeležbe na štrajku, prav tako pa je imela tudi z vsemi sredstvi skrbeti za to, da se nikogar, ampak prav nikogar ne sili v štrajk proti njegovi volji in da se nemoteno vrši delovršba tam, kjer je to mogoče tudi brez prostovoljno štraj-kujočih* In kako je naša deželna vlada to svojo samo posebi umevno nalogo in dolžnost izvrševala, kako je skušala preprečiti vsak nepoklican in nedopusten teror? Trpke besede mi silijo v pero! Že prvi korak je bil zgrešen-Vlada je prepovedala za oba dneva v Ljubljani točenje alkoholnih pijač ter s tem implicite zaukazala zapretje vseh gostilen. Taka prepoved se izda običajno ob času splošnih volitev, da se prepreči tista ostudna pijana agitacija, ki ima 1© falzifikovati resnično javno mnenje in ki je konečno v sramoto vsaki stranki- V danem slučaju pa ni bilo za tako drakonično odredbo niti najmanjšega povoda; zadela je občutno le ono solidno občinstvo, ki išče ob nedeljah zasluženega skromnega družabnega razvedrila ob čaši vina ali piva. dala pa je popolnoma po nepotrebnem že a priori vse prevelik povdarek imenitno« ti socialističnega štrajka- če je bila že to velika napaka, je pa bila naravnost neodpustljiva nad vse klavema vloga deželne vlade ob vršitvi štrajka samega- Železničarska organizacija, stoječa izven okvira J- S. D. S- čutila se je močno dovolj, da vzdržuje promet tudi brez štrajkujočih socijalističnih tovarišev in človek z normalno državljansko pametjo bi sodil, da bi bila imela deželna vlada to dejstvo pozdraviti z največjim zadoščenjem — seveda ne kvarno svobodi štrajka- Mesto tega pa nam je z odkritim ogorčenjem pribiti dejstvo, da se je moral vzdrževati promet na železnici brez potrebne energične pomoči vlade in da so skoro nemoteno smeli ustavljati vlake oni Straj kujoči sodrugi, ki bi spričo svojemu sklepu za čas štrajka sploh ne bili smeli imeti dostopa na službeno mesto. Ampak to še daleč ni vse! Rdeči teror, pod katerim je vzdihovala vče- rajšnji ponedeljek naša slovenska pre-stolica, je še v veliko manjšo čast naši deželni vladi- Vse trgovine, vsa obrto-vališča zaprta, istotako vse gostilne in kavarne, izvzemši dveh poganmih, tako da so številni samci, nakazani na kavarniški zajutrek in gostilniško hran*, in vsi tujci morali pretrpeti neprostovoljen post v znamenju rdečega terorja, post, katerega čestiti sodrugi Kristan, Štebi, Lemež itd- prav gotovo niso bili deležni! In če si vprašal, odkod ta j radikalizem, tedaj so ti trgovci in obrt-i niki obupno sporočali, da jim je deželna vlada namignila, da naj raje zapro, ker jim ne more zajamčiti sigurnosti njihovih, v današnjih razmerah težko nadomestljivih okenskih šip! Niti pravice do prostovoljnega dela torej nI upala braniti deželna vlada in ko so štrajkujoči socijalisti opoldne izsilili zapretje kavarne >Prešeren«, je bilo to mogoče le zbog tega, ker je bila v radiju pol kilometra diskretno umaknjena vsaka policijska straža- Tem večje priznanje gre vsled tega pogumnemu lastniku >Xarodne kavarne«, ki je kljuboval, čeprav mu je bila odrejena kot državljanu in davkoplačevalcu po krivdi deželne vlade vsaka pomoč, tudi najhujšemu pritisku ter je imel svojo kavarno ob prostovoljnem sodelovanju osobja odprto celi dan- In če so ostale vzlic temu njegove šipe cele, je treba to šteti v priznanje morda tudi disciplini socijalistične stranke, prav gotovo pa ne odločnosti in eneržiji naše vele-slavne deželne vlade, ki je mirno gledala celo, ko so prevročekrvni sodrugi branili našim mladim srbskim gostom dostop k obedu v restavracijo Narodnega doma! Danes je cela Ljubljana po pravici prepričana, da gre zgolj neverjetnemu nerazumevanju dolžnosti od strani deželne vlade zahvala za to, ako ni doživela ljudstvu s kričečim terorjem u?i-ljena proslava Leninove in Bela Khu-nove visliške komune še popolnejši fiasko. Do brezpravnosti se je ponižalo delavoljno meščanstvo in delavstvo, ki se ni hotelo slepo pokoriti v njegovih očeh perverznemu socijalnemu nazira-nju levega krila J. S- D- S. — in to se ne sme ponoviti nikdar več! Prosimo naše delegate v Narodnem predstavništvu, da izposlujejo deželni vladi za Slovenijo vsaj pro futuro primerna navodila, katerih je tako krvavo potrebna- Prosvetno politika. (Poročilo poslanca dr. Pestotnika na zboru zaupnikov JDS.) IL Srednje šole. Glede gimnazij do danes ni enotno rešeno vprašanje, ali naj daje država prednost humanističnim ali realnim tipom. V Srbiji klasičnih gimnazij dejansko ni, ker ni učencev za to smer srednje šole, pač pa so razširjene realne gimnazije. Pri zbliža-nju srednje šole v državi SHS je vodilna misel ta, da mora to zbližanje po učni snovi iti tako daleč, da se jugoslovanski dijak iz vseh pokrajin lahko seli, t. j. da lahko normalno nadaljuje svoje študije na srednji šoli, ki leži izven njegove domače pokrajine. Realna in humanistična smer naj sta na spodnjih razredih skupni, tako da se dijak čim pozneje in pri večji zrelosti lahko odloči za eno ali drugo študijsko in življensko smer. ^ V Srbiji so pedagogi mnenja, da naj se v prvem razredu sploh ne prične z nobenim tujim jezikom. Zastopniki iz novih pokrajin so drugega naziranja: naj se prične takoj v prvem razredu z živim tujim jezikom (francoščino, angleščino, nemščino). V Srbiji dajejo prednost francoščini, pri nas bo prišla v poštev nemščina in francoščina. Pouk v mrtvih jezikih bi se pričel na humanističnih gimnazijah v 4. razredu latinščina in v 5. razreda grščina, na realnih gimnazijah latinščina v 5. razredu. Uvažuje se tudi načrt paralelnih zavodov mešanih modernih in klasičnih gimnazij. Na modernih gimnazijah bi se poučeval mesto grščine en moderni jezik. Na podoben način so mogoče realke in realne trimnazije. V večjih mestih so ti zavodi samostojni drug poleg dru-ftega, v manjših krajih je en zavod z od-deljenim poukom v onih predmetih, ki so značilni za tip zavoda. Vsak zavod daje na koncu splošno zrelostno izpričevalo za obisk posameznih predmetih in na poljubni fakulteti. To so za sedaj misli in načrti, ki pa gotovo nalete na odpor filologov. Izvedba je v mnogem pogledu odvisna od razpoložljivega Števila srednješolskih učiteljev. Teh bo veliko pomanjkanje. Danes v Vojvodini sploh ne morejo pričeti s poslovanjem srednjih šol, ker nimamo profesorjev. Visoke šole bodo osnovane za sedaj po statutu belgrajskcga vseučilišča s 5 do 6 fakultetami, t. j. pravniška, filozofska, medicinska, teologična, poljedelska in tehnična. Misli se za sedaj na univerzo v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani. Statut z izpremembami za belgrajsko vseučilišče se bo sprejel prihodnje dni in se z zakonskim dodatkom vporabi tudi za vseučilišče kraljevine SHS. v Ljubljani. Največji kulturni dar naše nove domovine je univerza v Ljubljani, za katero imamo delni proračun in ki se otvori že jeseni. S tem se uresničijo naše nad 70 let stare zahteve. S tem pričnemo graditi lastno znanstveno narodno osnovo in znanstveno obdelovati vse sestavine domačega gmotnega in duševnega življenja. Poleg vse.Ta tega se misli osnovati pri ministrstvu oddelek za prosto ljudsko prosvetoz referenti po posameznih pokrajinah. Sestavno naj se goji prosveta po prosvetnih organizacijah, društvih s tem, da se prirejajo ljudska nredavania, poučni izleti, igre, ustanavljajo biblioteke, izdajajo popularno pisane kniige za široke ljudske plasti, po duševno zaostalih krajih prirejajo tečaji za nepismene, v naprednejših krajih snujejo ljudske univerze po danskem vzoru. V splošnem se vprašanja, ki se nanašajo na prosvetno politiko v državi, prav mnogo pretresajo. Do sedaj predloženi šolski zakoni so dokazali, da imajo vsi klubi v Narodnem Predstavništvu mnogo ljubezni do prosvete in mnogo zmisla za povzdigo ljudske naobrazbe. Minister prosvete Davidovič ima o nas najboljše mnenje, visoko spoštuje našo izobrazbo, ki smo si jo pridobili z lastnim naporom. Opravičene so nade, da bomo spadali v doglednem času k onim narodom, ki so na višku svoje duševne in materielne kulture. Najprej pa moramo preboleti težaven denarni položaj, kamor je pahnila mnogoletna vojna našo državo. (Iz govora gdč, stud. phil. Milice 11 e š i č e v e na pozdravnem sestanku v Unionu dne 20. t m.) Kakor letos, je obsevalo vroče poletno solnee naša brda in naše Alpe pred petimi leti; kakor letos, je bila priroda vsa bujna in mlada pred petimi leti; zrak je bil svež in čist kakor letos: a vendar mi, mi sinovi in hčerke snežnih Alp, mi nismo uživali Toplote, Svetlobe, Solnca, Zraka — mi nismo dihali, mi smo vzdihafi. Vzdihali smo in gledali proti srbskemu jugu in ruskemu severu. Bilo je to takrat, ko nismo smeli niti izreči besede »Srb«, kaj šele povedati, da želimo imeti v svoji sredini one, ki so z nami eno. Bilo je to takrat, ko nismo smeli o vas niti sanjati. Nismo smeli sanjati? Kdo nam Je mogel to braniti? Tudi takrat smo bili mi vsi pri vas, smo bili z vami, smo bili vaši. — A bilo nas je več. Kje so oni naši junaki, naši mladi kolegi in tovariši, ki so se z vsem mladostnim ognjem borili, borili za naše ideale, ki so morali svoje življenje dati v borbi s surovo silo, zato da so dali pravo življenje nam? Ni jih danes tu, da bi se z nami vred veselili mladosti in svobode. Za- pustili so nas same. Ne, pustili so nam veliko svojo misel, da jj sledimo--. Slava spominu njihovih mladih življenj! Ko so nas oni zapuščali, ležala je nad nami črna noč, nebo je bilo pokrito s temnimi oblaki. Ko so bila nevremena najstrašnejša, ko smo mislili, da bomo morali podleći — takrat se je zasvetila izmed oblakov kakor velika večna zvezda Vidovdanska misel, ki je v težkih pokosovskih nočeh stoletja in stoletja sijala našim prednikom. Zasvetila je, zatrepetala — ugledali smo jo in ji sledili Začeli smo trdno verovati. Naše mlade duše tu v snežnih planinah in tam v zelenih srbskih pokrajinah so se družile in — združile. Zmaga je naša — pobeda je naša, ker nismo nikdar dvomili o idealu. Danas smo neobično srečni, što možemo da ovde u našoj beloj Ljubljani pozdravimo vas, koji ste bili uvek čežnja naših mladih dana, san naših noćiju, ideal naroda. — Sada više ne uzdišemo, sada dišemo slobodno naš gorski vaz-duh, a zajedno s nama i vi. Napokon smo postali jedno. Ove su naše slovena-čke planine vaše, ona je vaša srpska Sumadija naša — sve je to naše zajedničko. Neka vam bude boravak medju nama prijatan. Neka vam pričaju naše šume, naše livade, neka vam pričaju naše Alpe o neizmernoj ljubavi i vernosti prema vama, sinovi velikih junaka! Slo-venačka vas omladina iskreno srdačno pozdravlja. Danas, kad se prviput sjedinjujemo u bratskome zagrgljaju ovde pod sivim Triglavom, danes se svi zajedno poklonimo sveti oj zvezdi — Vidovdanskoj misli, blagodareći joj, što nas je spasla iz tamne, strašne noći. A iz mladih naših duša neka vazdan zvući tiha molitva: Bože pravde —. Beograjski maturanti v Ljubljani. Po začrtanem programu so si ogledovali v včerajšnjih zgodnjih predpol-danskih urah srbski gostje mestne zna-mnitosti; ob 10. uri pa se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma zborovanje- Predsednikom je bil izvoljen prof- dr. Val. Korun, podpredsednikom maturanta Jovanović in Melihar ter zapisnikarjem Zd- Knez- Na predsednikov pozdrav in pozdrav prof. Vadnjala kot zastopnika šol- poverjeništva je odgovoril prof- Kangrga« O šolskem vprašanju je referiral vseučiliski prof. g. dr* Fran Ilešič (govor prinesemo v eni prihodnjih številk) in akademik Anze Novak- G- Jovo Tržič je govoril o delu srbskega dijaka za časa vojne. Na predlog akademika Zorka Fakina je bila sprejeta sledeča resolucija* Slovenska omladina združena z tovariši iz Beograda na zborovanja dne 21- julija v Ljubljani izjavlja v imenu vse jugoslovanske omladine: 1- Klanjamo se svetemu spominu vseh borcev, ki so žrtvovali kri in zdravje za osvoboditev naše skupne domovine- Zaklinjamo se, da hočemo stopati po njih herojskih sledeh in biti vedno pripravljeni žrtvovati za blagor očetnjave vse svoje zmožnosti — celo naše življenje. 2. Protestiramo proti neopravičenemu nasilju Italijanov in drugih sovražnikov, ki nam z oboroženo roko kratijo pravico do naše svete zemlje in se zaklinjamo, da ne bodemo mirovali preje, dokler se ne združi s svojo prirodno domovino zadnji naš rojak — in če bi morali v to svrho tudi še enkrat prijeti za orožje- 3- Pozivamo celokupno jugoslovansko omladino, da se ne pusti begati od začasnih pojavov v naši drž. politiki, temveč da vztraja neomajno na onih principih, ki so nam donesli svobodo — na principih politično, gospodarsko in kulturno Jedinstvene dr« zave SHS* Koncertna in gledališka večera v Narodnem gledališča* Klub beograjskih maturantov priredil je v nedeljo in ponedeljek dva koncertna in gleda- liška večera- Na prvem so igrali srbski dijaški diletanti dve krajši enodejanki in zapeli nekaj srbskih pesmi in uarod-ne himne: >Naprej zastava slavec in >Bože pravde«- Izvajalci so želi burno odobravanje- G* Govekar je predaval o postanku in zgodovini slov« gledališča. Govor prinašamo na drugem mestu- Naslednji večer je otvoril zabavo orkester >Kluba B- M-< Sledila je deklamacija Milosevieeve >Reč genija Jugoslavena c* Maturanti so nastopili «7 Iveh enodejankah: A Sautića »Pod maglom« in Mišela »Osvetljivi gospodine Kot diletanti so igrali neobičajno dobro in želi mnogo priznanja. V koncertnem delu je zapela gdč. Sadarjeva Prochaz-« kino >Zvezde žarijo« in tri Pa*čiĆevq pesmi: »2enica«, >Uspavanka I« in »Uspavanka II.« Pokazala je pri tem vse vrline svojega prijetnega, izberno šolanega organa, tako da je bila prisiljena dodati še dve pesmi, ki nista bili na sporedu- Enako mojstrski jo nastopil kvartet g- prof- Kozine, ki je moral istotako dodati programu i m točkam: Mich! >Atila in ribič«, Mirk »Na trgu« in Dev > Šopek koroških narednih pesmi« dve pesmi in sioer Adamičevega »Vasovalca« in Maškove »Mla^re«« Michlov »Atila in ribič« je bil sicer, mojstrsko prednasan, ali skladbi se vi-« di, da je komponirana za zbor- Z navadno preciznostjo je nastopal del mešanega zbora »Glasbene Matice« pod vodstvom g. Golobica. Zapel je nekatere narodne pesmi in Adamičevo »Mlad junak«- Izvajanje pesmi je mogočno učinkovalo. Poslušalci so bilt kar elektrizirani in viharni aplavz ni hotel ponehati* Zbor je dodal himno »Bože pravde«, ki jo je publika stoje poslušala- ..... -■" >m1 ■ Politične vesti. — Socijalno - demokratska stavka se je, kakor smo že včeraj naglas ali, popolnoma ponesrečila. V Ljubljani bi sploh nihče ne vedel, da je stavka, ako bi vlada sama ne skrbela za to, da se, podpro nameni uprizoriteljev te nosjni-selne stavke. Zjutraj so biLe odprte, vse prodajalne, trgovine in kavarne. Šele, ko je vlada poslala vsakemu p©-« samnemu obrtniku in trgovcu policijskega organa, ki je obrtnikom in tr*» govcem v imenu vlade nasvetoval. nai vsaj dopoldne zapro svoje lokale, češ, da vlada ne more jamčiti za nobeno Škodo, so se ljudje vklonili ln zaprli svoja obratovališča. Kaj takšnega menda doslej še ni zagrešila nobena upravna oblast, da bi direktno podpis rala stavkarsko gibanje. Splob pa sej zdi, da je bilo vladnim oi^anonj naravnost ležeče na lem, da bi došlo do neredov in izgredov, saj drugače si ne moremo tolmačiti dejstva, da ni bilo y kritičnem času v sredini mesta skoro nobenega stražnika. Ko so stavkujočl v prvih popoldanskih urah hodili po mestu ter s terorom nastopali proti onim kavarnarjem, ki so imeli svoje lokale odprte, ni bilo nobenega policista niti na tistih točkah, ki so sjocr vsak dan redno zasedene. Vsakdo ifi dobil utis, kakor da bi bila varnostna oblast v direktnem sporazumu s teroristi. Policija se izgovarja, da je morala vse moštvo koncentrirati na Slovenskem trgu in pred kolodvorom, češ, da se je bilo tamkaj ba_ti Izgredov, in da vsled tega ni imela dovolj organov na razpolago, ki bi skrbeli za mir in red v ostalih delih mesta. Ako je to istina, zakaj se potem varnostna oblast ni obrnila na vojaštvo, ki je bilo pripravljeno na vsak migjjaj deželne yja-de, odnosno varnostne oblasti. To so razmere, ki se v urejeni državi ne morejo trpeti in prepričani smo, da bp centralna vlada poskrbela za ta da se kaj takšnega v bodoče nikdar več ne bo zgodila Kam pa pridema ako deželna vlada ne bo imela več toliko avtoritete, da bi ščitila mirno prebivalstvo pred terorom peščice elementov, ki jim gre samo za ta da izzovejo v državi notranje nemire in izgrede. — Za Belo Kana in Ljenma. Gruča demonstrantov ,ki je včeraj spremljala socijalno - demokratsko deputacija ki Je iziočila znano spomenico deželnemu predsedniku dr. Brejcu, je pred palačo deželne vlade kričala: *2iyeja 3U Stran 2. > „SLOVENSKI NAROD" Une 22. julija 1919. ..0 štev socijalna republika, živeli Madžari živel Bela Kun, živel LjemnU Nihče ni interveniral, nobene straže ni bilo v bližini, tudi takrat ne, ko je tolpa kričala »Živela anarhijal* Lepe razmere! — Čudne razmere. Ko so v nedeljo opoldne na gorenjskem kolodvoru somišljeniki in somišljenice socijainSi demokratov pod vodstvom revidenta Vencajza in Kopača ustavili vlak in odpeli lokomotivo, je strojevodja protestiral proti temu in zahteval, naj se ga pusti na miru, da bo mogel izpolniti svojo dolžnost v. Beležimo to aej- štvoV — AK je res? Poročajo nam, da se je sodrug Kopač v noči od 19. na 20. julija obrnil na nekega višjega železniškega uradnika in mu zagrozil: »Ako ne ustavite prometa, bomo nekaj takega napravili, da boste pod tem trpeli Vi vsi, domovina in država.« Gosp. Kopač bo pač tako prijazen, da bo. nam razjasnil, kaj je hotel povedati s temi besedami. nevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. MINISTRSKA KRIZA PORAVNANA-Beograd, 21- julija- Ministrski predsednik Stojan Protič je imel z ministrskim podpredsednikom dr. Anton Korošcem daljši razgovor, čigar posledica je bila, da sta ministra dr. Korošec in Gostinčar preklicala svojo demisijo-Današnje seje Narodnega Predstavništva sta se oba ministra zopet udeležila, kar je zbudilo splošno pozornost. Na ta način je preteča ministrska kriza za enkrat zopet rešena, ne da bi se dogodile v ministrstvu kake spremembe* Današnje seje Narodnega predstavništva se je udeležilo le malo poslancev- Obravnavali so se v prvi ^rstl vzroki ministrske krize- V političnih krogih prevladuje mnenje, da je pravi vzrok krizo povsem drugi, kakor slučajno nesporazumljenje med Proričem in dr- Korošcem na sobotni seji ministrskega sveta- Domneva se, da je hotela dr. Korošceva grupa izvesti nekako opozicijo proti vladi, da pridobi re-katere garancije za svojo stranko ter da je hotel dr. Korošec dobiti proste roke v notranjepolitičnih vprašanjih v Sloveniji- UREDITEV PRAVOSLAVNE CERKVE V JUGOSLAVIJI. Beograd, 21- julija* V najkrajšem času odpotuje odposlanstvo Narodnega predstavništva in drugih merodajnih faktorjev v Carigrad, da razpravlja s carigradskim patrijarhom radi ureditve pravoslavne cerkve v Jugoslaviji- Kakor znano, je carigradska pa-trijarhija popolnoma v grških rokah, a naša delegacija bi rada sklenila dogo-vor, da se naj patrijarhija preseli iz Carigrada v Beograd ter naj obssga tudi vso pravoslavne cerkve v celi Jugoslaviji in Albaniji- STAVKA V ZAGREBU-Zagreb, 21- julija. Današnji generalni štrajk je potekel v Zagrebu popolnoma mirno. Po vseh industrijskih' in obratniških obratih je bilo ustavljeno vse delo, trgovine, gostilno in kavarne so bile zaprte- Tramvaj ni vozil. Na kolodvorih se je delalo samo ono, kar je bilo nujno potrebno za vziržanje reda na progi- Do nemirov in demon« stracij ni prišlo- Dopoldne ste se vršili dve manifestacijski skupščini« V prostorih >Kola< so zborovali socijalisti levice, kjer sta govorila dr- Mi jo Rado-ševič in Svetozar Delič o temi: >Proti reakciji in korupciji-* Skupščina soci-jjalistov desnice se je vršila v kinu >Helios*r, kjer sta nastopila kot govornika voditelja Vitomil Korač in Vilim Bnkšeg. oba poslanca Narodnega predstavništva. Na obeh skupščinah &e je razpravljalo proti imperijalietični politiki mirovne konference v Parizu in proti intervenciji Antante v "Rusiji in na Ogrskem- Železriičarske zahteve sprejete-LDU- Beograd, 19- julija- Vlada je bilobrila zahteve železničarjev po dra-ginjski doki adi. Naš poslanik v Bukarešti- Novi poslanik kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Bukarešti Dragotin Jan-kovic je izročil včeraj romunskemu kralju svoja poverilna pisma* ZavezniM. Češko - poljska pogajanja. LDU. Praga, 21. julija. (CTU.) V češko - poljsko delegacijo sta bila izvoljena kot delegata narodne skupščine glavni urednik Sis in podpredsednik narodne skupščine Udržal, ki sta odpotovala včeraj zvečer. Nadajjnj delegati imajo biti še izvoljeni. LDU. Moravska Ostrava, 21. julija. (CTU.) »Kurjer Warszawski« poroča, da se je vrnil Paderewski na Poljsko in prebiva v Krakovu, da se udeleži pogajanj, katera so se začela včeraj. " LDU. Moravska Ostrova, 21. julija. (ČTU.) »Gazeta Warszawska« Določa, da je poljski ministrski svet sklenil podati celokupno demisijo in o .tem obvestil državnega predsednika Pil-sudskega. Rekonstrukcija kabineta se bo izvedla takoj, ko se vrne Pade-rewski. Obnova Francije. LDU. VersaiUes. 19. julija, (Dun. KU.) V včerajšnji seji zborničnega mirovnega odseka je poročal poslanec Dubois o obnovitvenih določbah mirovne pogodbe za Nemčijo. Izračunal je škodo, ki jo ima Nemčija plačati, na 200 milijard. LDU. MIlan, 21. julija. (Brezžično.) Iz Madrida se javlja: španski kabinet, ki je v vprašanju volilne reforme doživel v zbornici poraz, je podal demisijo. Mirovno konferenca. MIROVNI POGOJI ZA AVSTRIJO. Splošne določbe. LDU. Lvon, 20. julija. (Brezžično.) V nedeljo dopoldne se je generalni tajnik mirovne konference Duta-sta v spremstvu atašeja v ministrstvu za zunanje stvari, Arnavona, pripeljal v Saint Germain in je izročil državnemu kancelarju dr. Rennerju dopolnilo k mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo. Pogodbi je priloženo pismo predsednika mirovne konference Cle-menceauja, kjer se dovoljuje nemško-avstrijski delegaciji desetdnevni rok za predložitev njenih pripomb, in ki pravi, da mirovna pogodba' vpošteva V5C protipredloge, ki iih je nemško-avstrijska delegacija zaporedoma stavila v svojih notah. Izročitev mirovne pogodbe se je izvršila brez vsakršnih formalnosti. Med novimi klavzulami je omeniti določbo o mejah med Nemško Avstrijo in Madžarsko na eni, ter med Nemško Avstrijo in Cehoslovaško na drugi strani, določbo, ki je iz-premenjena v toliko, da obsegajo meje Nemške Avstrije kolikor mogoče dosledno vse ozemlje, kjer stanuje nemški govoreče prebivalstvo. Pogodba ustanavlja mostišče na desnem bregu Donave južno od Bratislave. Razen tega predvideva tudi nekatere izpremembe v okolici Gmiinda na Nižjem Avstrijskem. Klavzule o modalitetah, kako naj preide ozemlje, ki ga je Nemška Avstrija morala odstopiti Italiji, v italijansko oblast, so izdelane zelo podrobno. Med vojaškimi klavzulami je najvažnejša ona, ki določa, da jakost nemško - avstrijske arm^df ne sme presegati 30.000 mož s častniki vred. V to število je všteto tudi moštvo nadomestnih formacij. Novačenje je dovoljeno samo potom nabiranja prostovoljcev. Častnikov Nemška Avstrija ne bo smela imeti drugačnih kot aktivne; njih število bo smelo znašati največ dvajsetino, število podčastnikov pa največ petnajstino celokupnega staleža armade. — Glede obnove in odškodnine je v pogodbi sprejeto načelo, da je Avstrija s svojimi zavezniki odgovorna za vsako izgubo in škodo, ki jo je katerakoli izmed za-veznih ali pridruženih držav, oziroma njih prebivalstvo trpela vsleed vojne, katero mu je vsilila s svojim napadom Avstrija, oz. njeni z a v ez n i k i. Kategorije škode, za katero se od Nemške Avstrije zahteva povračilo in poprava, so popolnoma iste kakor v mirovni pogodbi z Nemčijo. Skupno vsoto, ki predstavlja povzročeno škodo, bo dognala komisija za obnovo o kateri govori mirovna pogodba z Nemčijo in kateri bo podrejen poseben odsek za izvršitev pogodbe z Nemško Avstrijo. Ta komisija bo obsegala po enega zastopnika ameriških Zedinjenih držav, Vejike Britanije, Francije in Italije, od katerih bo vsak imel po dva glasa. Razen omenjenih bo štela komisija še enega člana, ki ga bodo izvolile vzajemno Poljska, Romunija, Čehoslovaška in kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Komisija za obnovo in odškodnino bo najkasneje do 1. maja 1921 obvestila Nemško Avstrijo koliko znaša skupna vsota njenih vojnih obvez-n o s t L Vse države, ki so se polastile bivšega avstrijskega ozemlja, oziroma ki so nastale iz razsula avstro - ogrske monarhije na njenem ozemlju, bodo morale prevzeti primeren del avstrijskega državnega do Iga iz predvojnega časa; pravtako tudi Nemška Avstrija. Iste države, toda razen Nemške Avstrije, ne bodo imele nikakih obveznosti, ki bi izvirale iz vojnih dolgov bivše monarhije. Podrobne določbe. LDU. St. Germain, 21. julija. (D. KU.) Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo obsega v glavnem naslednje določbe: Povračilo in poprava. Kako vsoto in v kakih rokih bo Nemška Avstrija plačevala v tridesetih letih kot vojno odškodnino, bo določila komisija za obnovo, ki jo predvideva mirovna pogodba z Nemčijo .Ta komisija bo doimala najorej vsoto, ki lo mora Nemška Avstrija v letih 1919— 1921 plačati v zlatu, v blairu, ladjah, vrednostnih papirjih in drugih vrednotah. Komisija se bo ozirala na gospodarski in finančni položaj Nemške Avstrije ter na njeno zmanlšano plačilno zmožnost samo tako dolgo, dokler se nJen položaj bistveno ne lzoremenl. Nemška Avstrija mora odstopi« vse pomorske ladje in nadomestiti vse povzročene izgube zaveznjji tn pridru- ženih držav na rečnih ladjah, toda samo v toliko, v kolikor oddaja ladij ne presega 20% ladijskega parka, ki ga je imela meseca novembra 1918. Nadalje mora nadomestiti stroje in dru ge sestavne dele, pri čemer se bo pa oziralo na sedanjo dezorganizacilo njene industrije. Zaenkrat mora oddati, vrhutega 6000 molznih krav, 2000 glav mlade goveje živine, 100 bikov, 3000 telet, 2000 slav plemenske goveje živine, 2000 plemenskih konj, 1000 ovac in 1000 pitanih prešjčev. Vsa ta živina se razdeli po določenem ključu med Srbijo in Romunijo. Končno mora Nemška Avstrija oddati tudi še nedoločeno količino popolnoma izdelanega pohištva. — Za petletno dobo mora Nemška Avstrija priznati za-veznim in pridruženim vladam opcijsko pravico glede lesa železa in mag-nezita. Finančni pogoji. Za vse obveznosti, ki izvirajo iz mirovne pogodbe, se stavi hipoteka na vse državno imetje in na državne dohodke. Hipoteke se razdele med države .katere prevzamejo ozemlja bivše monarhije. Nevknjižene predvojne dolgove razdeli obnovitvena komisija po soudeležbi posameznih ozemelj med one državne dohodke let 1911—1913. ki jih smatra za pravično merilo delazmož-nosti teh ozemelj. Vojna posojila se ožigosajo. Druge države, izvz_emši Nemško Avstrijo, nimajo nikakih obveznosti napram lastnikom vojnih posojil na onih ozemljih, toda te države in njih državljani, ki so lastniki državnih posojil, tudi nimajo ničesar zahtevati od Nemške Avstrije. Za vojna posojila v prejšnjem inozemstvu je odgovorna le Nemška Avstrija. Vsaka država ohrani državno lastnino, ki se nahaja na njenem ozemlju. Kar prejmejo države, izvzemši Nemško Avstrijo, na ta način, se vknjiži v njih breme na obnovitveni račun Nemške Avstrije, odtegnejo pa se od drugih držav prevzeti dolgovi, v kolikor odgovarjajo izdatkom ki so jih potrosile za to državno posest. Nadalje preide deželno, občinsko, šolsko in bolniško imetje kakor tudi gozdovi nekdanje kraljevine Poljske brezplačno v posest novih držav. Razentega se bo dogovorila komisija udeleženih držav o vseh finančnih vprašanjih, ki morajo biti rešena vsled razpada bivše monarhije in vsled reorganizacije državnih dolgov in vsega denarstva, kakor stoji v mirovni pogodbi. Če ne pride do sporazuma ali če se pritoži ena udeleženih držav o nepravičnem postopanju svojih državljanov, ustanovi obnovitvena komisija razsodišče, proti če-gar odločitvi ni priziva. Bankovci: Vse nanovo nastale države morajo tekom dveh mesecev na svojem ozemlju nahajajoče se bankovce žigosati in jih tekom 12 mesecev zamenjati za lasten denar. Denar, ki se vzame iz prometa, se mora oddati obnovitveni komisiji. Avstro-Ogrska banka se ima takoj likvidirati. Bankovce, nahajajoče se dne 15. junija 1919 v inozemstvu, prevzameta Nemška Avstrija in Ogrska same. Vsaka država obdrži na svojem ozemlju se nahajajoči drobiž. Civilni in vojaški upokojenci starega cesarstva, ki so si na podlagi te pogodbe pridobili drugo državljanstvo ali si ga še pridobe, nimajo glede svoje vpokojnine od Nemške Avstrije ničesar terjati. Promet: Izprememba prvega načrta: Črtanje konkurenčne prepovedi. Udeležba na konferenci določitve novega podonavskega režima. Internacio-naliziranje renskega, nemškega in donavskega prekopa. Črtanje splošnih določb o pripustitvi železniških zgradb. Pritegnitev Morave in Dije v podanav-ski režim. Nove obmejne železniške postaje med Nemško Avstrijo in aliira-nimi in asociiranimi državami, kakor tudi poslovanje med obmejnimi postajami, se določijo potom dogovora udeleženih postajnih uprav. Ako ne pride do sporazuma, določijo aliirane in aso-ciirane države strokovnjaško komisijo, v kateri bo zastopana Nemška Avstrija. Ako se dotikajo privatne železnice bivše monarhije več državnih ozemelj, naj se izvede administrativna in tehnična organizacija teh omrežij potom dogovora teh družb z udeleženimi državami. Ako se ne bo možno sporazumeti in ako pride med odkupci do kakih sporov, odloča razsodišče, ki ga imenuje svet zveze narodov. Italija more 5 let potem, ko obvelja mirovna pogodba, od Nemške Avstrije zahtevati graditev re-schenske in predelske železnice. Stroške plača Italija, vendar pa odloči od zveze narodov imenovano razsodišče, koliko teh stroškov ima Nemška Avstrija povrniti Italiji. Češki koridor: Češki koridor med Bratislavo in Reko se deli v dve črti. Prva poteka od Bratislave čez So-pronj preko nemšk.-avstrijskega ozemlja na Pragersko, druga pa po samo ogrskem ozemlju proti Pragerskem. Nov člen je bil sprejet o svobodi tranzitnega, brzojavnega in telefonskega prometa, ki se uredi slično svobodnemu tranzitu pri železniškem, paro-plovnem in poštnem prometu. Teritorialne določbe: Ne-izpremenjene ostanejo določbe prvega načrta, ki se tičejo tirolskih meja, tako da pripade Italiji vsa južna Tirolska do Brennerja. — Na Koroškem se ustanovi nov glasovalni pas, ki bo bistveno obsegaj celovško kotlino in ki bo šel Južno * po grebenu Karavank. To ozemlje bo ločeno po črti, ki gre od Rožeka, po sredi Vrbskega jezera, nato po Jezer-nici, Glini in Krki v dva dela. Za vsak del se ustanovi glasovalna komisija, v kateri bo poleg zastopnikov velesil v južnem dera jugoslovanski, v severnem delo pa nemško - avstrijski zastopnik. Naprej se bo glasovalo tri mesece potem, ko stopi v veljavo mirovna pogodba, v južnem delu in sicer po okrajih, ne po občinah. Ako izpade glasovanje v korist Nemški Avstriji, tedaj pripade tudi drugi del brez glasovanja Nemški Avstriji. Ako pa se odloči južni del za Jugoslavijo, tedaj se izvede glasovanje tri tedne nato tudi v severnem delu. — Na Štajerskem je mirovna konferenca ugovore nemško - avstrijske delegacije zavrnila. Tu bodo ostale meje neizpre-menjene. Nemška zapadna Ogrska pripade povečini Nemški Avstriji, tako da dobi Nemška Avstrija šopronj in Nežidersko jezero, ne pa šent Gotarda. Subotišča, železnice iz Bratislave v Černo, Moša-nja in Ogrskega Starega grada. — Meje proti čehoslovaški so v toliko izpre-menjene, da meja ne teče na levem bregu Morave nego sredi reke, tako da je Nemški Avstriji omogočena paroplov-ba. Chmov (Hochenau) in Pernital (Bernhardtstal) se priznata Nemški Avstriji, prav tako tudi večji del sodnih okrajev Vitoraz (Weitra). Drugim ugovorom nemško - avstrijske delegacije glede meja proti Čehoslovaški niso ugodili. Skupni rezultat napram nesprejemljivim pogojem z dne 2. junija kaže tele, pravzaprav za Nemško Avstrijo neznatne vspehe: 1. ljudsko glasovanje v najvažnejšem delu Koroške; 2. privze-tek Nemške zapadne Ogrske, vendar na eni strani brez ljudskega glasovanja, ki ga je predlagala Nemška Avstrija, na drugi strani pa brez vzhodnega dela mošonjskega komitata; 3. dostop Nemške Avstrije do reke Morave v Nižji Avstriji; 4. utesnitev ozemlja, ki bi ga imela oddati Nemška Avstrija po načrtu od 2. junija, nahajajočega se v sodnem okraju Valčice (Feldsberg), v katerem leži železniška proga Nikolsburg-Breslava (Ludenburg); 6. utesnitev ozemlja, ki bi ga morala Nemška Avstrija oddati v severno zapadnem ozemlju Nižje Avstrije in sicer v sodnih okrajih Skremelice (Schremz), Gmunt (Gmiind) in Vitoraz (Weitra), najbrž da ie možno obvladati železniški progi Gmunt - Budjejevjce in Gmunt - Tre-boni, pri čemer ostane Nemški Avstriji večjjdel vitoraškega in Iišovskega okraja- Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. Bolgarska in Romunija. LDU. Bukarešta, 20. julija. (Da-cia.) Bolgarski ministrski predsednik Teodorov izjavlja zastopniku bukare-škega lista »Izbanda« da je bivša bolgarska vlada napravila mnogo napak, da so Nemci popolnoma izropali Bolgarijo in da namerava Bolgarija vzpostaviti prijateljsko razmerje z Romunijo. H koncu pravi Teodorov, da obstojajo med Romunijo in Bolgarsko naravne meje in da Bolgarska nima zgodovinskih zahtev do Dobrudže. Italijanska nasilja. LDU. Beograd, 21. julija. Iz Bito-lja se javlja 13. t. m.: Ob pol 14. je na ulici kralja Petra v Bitolju ranil italijanski vojak iz revolverja v glavo zamorca, francoskega vojaka. Ranjenca so prenesli v okrožno bolnico. Zločinec se je sam Javil svojemu poveljniku. Stvar preiskujejo francoski in Ltali-janski vojaški krogi. Telovadba dijaškega naraščaja v Narodnem domu. Telovadba dijaškega naraščaja, ki se je prekinila se bo zopet vršila redno vsako sredo in soboto od pol 16. do 17« ure (pol 4-do 6- ure popold-) Telovadci-dijaki, ki so telovadili pri Ljubljanskem Sokola se poživljajo, da se zglase ob navedenih dnevih in urah pri br- Gostiču v telovadnici v Narodnem domu- Sokol na Viču je izvolil poseben izobraževalen odsek, čigar naloga je: prirejati predavanja, dramatične predstave, poučne izlete itd. Glaven njegov cilj pa bo: propagiranje sokolsko ideje- Izobraževalni odsek je aanovo uredil sokolsko knjižnico. Knjige se izposojajo vsako nedeljo dopoldne od 10* do 12- ure pri bratu Uranu na Glincah. Odsek pripravlja izvirno slovensko dramo: »Sin«, ki se bo v kratkem uprizorila* Sokolska župa Ljubljana L 4 redna seja župnega predsedstva se vrši v soboto 26. t- m- ob 20- uri v zvezni sobi sokolske zveze v Narodnem domu in ne v petek, kakor je bilo javljeno včeraj- — Zdravo! — Tajnik- Spominjajte se zaklada ffSlov. sokolske zveze". Dnevne vesti. Cenzura In časopisje. Več mesecev je že od tega, da so zabranjeni inozemski nemški listi v naši državL Ko je bila izdana ta prepoved, se je izrecno določilo, da smejo redakcije slejkot-prej sprejemati tuje liste, ker je to v našem javnem interesu. Toda cenzura se po tej izjemni določbi ni ravnala, marveč je dosledno plenila vse liste, prihajajoče na naslov redakcij iz sovražnega inozemstva. Vprašamo, ali se je cenzura samooblastno postavila nad vlado, ali ie morda dobila tajen migljaj, da se ji ni treba ozirati na ono izjemno določbo? Naj bo že stvar takšna ali drugačna, slovensko časopisje ima pravico zahtevati, da sme svobodno dobivati tuje liste tudi iz sovražnega inozemstva. Zato pozivamo vlado, da ukrene takoi vse potrebno, da nam cenzura ne bo zadrževala liste, ki so narri nujno potrebni v informacijske svrhe. Pričakujemo, da se bo to zgodilo nemudoma, ker bi bilo nesmiselno še dalje vztrajati pri praksi, ki je v svojem bistvu absurdna. Menimo, da bo vlada pač znala razločevati med činitelji, ki, kakor se pravi, delajo javno mnenje, in med nerazsodno maso. — Ureditev prejemkov In službenega razmerja pri ljubljanski policiji.? Današnji »Slovenece se norčuje iz tega, da je poslanec Pestotnjk v javni seji Narodnega Predstavništva pozval ministra notranjih zadev in finančnega ministra, naj vendar že enkrat rešita upravičeno zahtevo ljubljanskih redarjev zlasti glede ureditve plač glede všteria v mestni službi prebitih Tet Pravi, da ima dr. Pogačnik že dolgo pismo v žepu, kjer se mu društvo stražnikov zahvaljuje za njegovo intervencijo pri ministrstvu. Naši stražniki so korektni ljudje in čisto mogoče je, da ima dr. Pogačnik kakšno njihovo pismo v žepu. Vendar je njegova intervencija morala biti jako površna, da se stvar že pet mesecev vleče. Ni lepo, da se klerikalni poslanci same sebe tako hvalijo. Smešno pa je, če se hvalijo s stvarmi, ki jih niso dosegli. Res Je žalostno, da se najde časopis, ki napada poslance, če kaj storijo v prid našim nižjim uradnikom in uslužbencem, ki so največji reveži pod milim nebom. — Obsojena radi žaljenja veličanstva. Dne 16. t m. se je vršila v Sara« jevu kazenska razprava proti Ivanki Budimir, bolničarki v tamošnji deželni bolnišnici, radi žaljenja Veličanstva. Spozabila se je in z grdimi besedami Je psovala našega kralja. Pred sodnijo se je vse to dokazalo. Obsojena je na tri leta težke ječe. — Radi progroma na Srbe leta 1914 v Sarajevu je bila 17. t m. pred sarajevsko sodnijo Lucija Šmogelj obsojena na 5 let težke ječe. Dokazalo se je, da je pri dveh srbskih družinah razbijala posodo in pohištva Osramočen] natakarji. Gospodične v kuhinjskem tečaju, ki so stregle včeraj v restavraciji Union gostom, ker so natakarji stavkali, so dobile 203 K 50 v napitnine, katero darujejo za oslepele vojake. Gostje so bili večinoma izletniki iz Beograda, ki bi morali ostati brez jedi, ker niso bili natakarji tako človekoljubni, da bi jim stregli. Gospodične iz »Kuhinjskega tečajac pa so se dobrovoljno javile, da prevzemo posle, katerih natakarji niso hoteli opravljati. Dobile so nagrado, ker pa človekoljubje ne zahteva nobene nagrade, jo odstopajo oslepelim vojakom. Čast jim! Prazni brzovlaki iz Trsta. Brzovlak iz Trsta Je 21. t. m. ob 3. zjutraj prtepei brez vsakega potnika; vsi potniki so bili prisiljeni izstopiti v Logatcu s pretvezo, da potniki nimajo predpisanih potnih listov. Železniški spremljevalci vlaka so pripovedovali, da je v Logatcu veliko vrvenje vojaštva, dovažajo se nove čete. V Italiji je bržkotne tudi železniška stavka, vozijo samo vojaški sprevodniki Ekspresni vlak iz Trsta se je pripeljal ob 7. uri 30 minut zjutraj brez vsakega potnika, kakor se je odpeljal prazen iz Trsta. Na progi Zidan most - Zagreb je bil v nedeljo na vsaj črti zopet vzpostavljen železniški promet Vlaki so rudi včeraj vozili popolnoma redno, navzlic od socijalno - demokratske stranke proglašeni stavki. Ustavljeni brzovlakL Radi pomanjkanja premoga se je moral z 21. julijem ustaviti promet nočnih brzovlakov štev. 5/5a in 6a/6 na progi Dunaj-Trst O Milanu Gorupu nekaj pojasnil. Vest, ki smo jo posneli tudi mi, da je bil morilec ruskega carja Slovenec Gorup, se je izkazala za popolnoma neverjetno. Ne samo, da govori proti temu vse življenje in delovanje omenjenega, tudi časovno je izključeno, da bi bila ta vest resnična. Milan Gorup je bil, kakor nam poroča eden izmed njegovih tovarišev, ki pozna v detajlu razvoj dogodkov v Rusiji, posebno v kolikor so bili udeleženi Jugoslovani, do leta 1917. v srbski legiji ter je prestopil v »udarni bataljone v Kijevu, ki je imel glavni namen, boriti se proti Nemcem. Do leta 1918. je služil Gorup pri tem bataljonu ter nam potrjuje to omenjeni svedok, ki je bil dp takrat z njim v osebnem stiku. Pozneje je izvedel v Carigradu od nekega štev. 170. .SLOVENSKI NAflUO*. dne 72. Jurij a isrs. 3TTT2I. o. Hrvata, ki se je vrnil iz Sibirije, da je Gorup res prestopil k boljševikom, kjer je bil imenovan za komisarja. Gotovo tega ni storil iz prepričanja, marveč prisiljen po zunanjih okoliščinah. Bil je — bržkone pri Samari — vjet od Čeho - Slovakov in ustreljen. Za gotovo se nam zatrjuje, da v boljševiških vrstah ni skoro nobenega Slovenca, pač pa nekaj Srbov in precejšnje število Hrvatov. Da bi bil Gorup udeležen pri umoru carja, je izključeno že zato, ker je Kijev zapustil šele ko so se mestu približale nemške in avstrijske čete. Milan Gorup je bil rodom Ljubljančan. Narodnostne razmere v Podvrbi, Glede na narodnostne razmere v Podvrbi (Krompendorf) in okolici (blizu Celovca) so se našli v sedaj v posesti komande Celovškega odreda se nahajajoči kroniki prej avstrijske orožniške postaje v Podvrbi nastopni velezanimi-vi podatki: »Podvrba in okolica sta imela do srede 19. stoletja čisto slovenski značaj in prevladal je slovenski občevalni jezik, ki je še sedaj med on-hotnimi prebivalci v navadi v krajih Leinsdorfu in v Pričicah. Otvoritev južne železnice leta 1864- in hitro naraščajoči tujski promet je temeljito izpre-menil idilsko življenje prebivilcev na hregu jezera- Čimdalje živahnejše občevanje s celovškimi meščani in leto-viščarji. ki so v Čimdalje večjem številu dohajali iz vseh delov cesarstva in iz inozemstva, je pospeševalo razširjanje nemškega jezika in je vplivalo tudi ljajoče na kulturni in gospodarski razvoj občin- Kmetje so polagoma pre-zidali in povečali svoje hiše, da bi bile primernejše za letoviščarjo: nastala so nova udobnejša in vzorna poslopja in raslo je blagostanje prebivalstva- Slovenski jezik mlajše generacije se je močno izpodrinil, tako da danes v Podvrbi govori le malo oseb slovenski. Samo v župni cerkvi v Brezi, k čije fari ?pada Podvrba, je enkrat ali dvakrat vsak mesec slovenska pridiga in se moli slovenski- Tako so tudi napisi na starejših nagrobnih spomenikih docela slovenski, mlajši pa izključno nemški« — LDU. Slovenski ulični napisi v Ptuju. Iz Pruja nam pišejo: Napisne table za ulice in trge je prav čedno napravil slovenski klepar Majcen v Ptuju- Po glavnih ulicah so table že nabite približno 14 dni- V tem oziru smo bili Ptujčani vendar le prvi- Odslej se imenuje n- pr- Brandgasse Aškerčeva ulica, TJngartorgasse Panonska ulica, Eauptplatz Slovenski trg, Bismark-gasse Krekova ulica, Wagplatz Hrvatski trg, Schiilerplatz Srbski trg, Ornig-kai Aleksandrovo Nabrežje, Herreng-Prešernova ulica, Kiirschnerplatz Stanko Vrazov trg, Ornigstrasse Trubarjeva cesta, Roseggerstrasse Zrinjskega ulica, Biirgergasse Cankarjeva ulica, Brunnerallee Gregorčičev drevored Madchenheimstrasse Frankopanka. Ameriški dar In stranka rs tvo. V Mostah dele — seveda zopet — pri Orehku, konservirano mleko, riž, kakao in sladkor — darilo iz Amerike, ubožnim otrokom. Orehkova žena se je pri tej delitvi opetovano izrazil^ da naj otroci, ki se ne bodo zapisali »Orlom«, nikar ne hodijo po ta živila, ker jih ne bodo dobili. Tako se še vedno šopiri tik pred Ljubljano zagrizeno strankarstvo. Vsak pojten človek se mora s studom odvračati od takih ljudi Ali jih bo vlada še vedno ščitila? Jugoslovanski pomorski matici v Dubrovniku je darovala Hrvatska trgovinska banka v Zagrebu v društvene namene 1000 K. Nove poštne pristojbine. Opozarjamo občinstvo na ministrsko naredbo, ki določa zvišanje vseh pojtnih pristojbin s 1. julijem t. L, da se izognejo naslovniki pomanjkljivo irankiranih poštnih pošiljk doplačilom. Vsi poštni uradi so dolžni dajati strankam v pri-stojbinskih zadevajj potrebna pojasnila. V glavnih potezah objavljamo sedaj veljavne pristojbine: Pisma: do 20 g 30 vin., do 40 g 60 vin., do 60 g 90 vin., do 80 g 1 K 20vin. itd. za vsakih 20 g 30 vin. več. — Dopisnice: 15 vin. za komad. Dopustne so tudi zasebno založene, če odgovarjajo po velikosti uradnim vzorcem. — Tiskovine: do 100 g 10 vim do 150 g 15 vin., do 200 g 20 v itd. za vsakih 50 g 5 v več do 2000 g — Vzorci: do 100 g 15 vin., do 200 g 30 vin„ do 350 g $5 vin, — Poslovni papirji: do 200 g 30 vin.; pristojbina se stopnuje od 100 do 100 g za 15 vin. do 2000 g. — Postranske pristojbine: priporočanje, povratnica .izplačilno potrdilo, reklamacija, za vsak slučaj 60 vin. — Ekspresne pristojbine: za pakete 2 K 50 vin., za ostale predmete l K — Vrednostna (denarna pisma): pristojbina sestoji iz a) pristojbina za prjr;cr-ročeno pismo iste teže; b) vrednostne pristojbine; c) dostavnine, oziroma 0") obvestnice. Nakaznice: do 25 K 25 vin., do 50 K 50 vin., do 100 K 60 vin., do 200 K 70 vin., do 300 K 80 vin. itd. za vsakih 100 K 10 vin. več do 1000 K in izplačilna pristojbina 10 vin. — Paketi: Pristojbina se računa a) po teži; M po označeni vrednosti; c) za dostavo, oziroma d) obvestitev, in sicer: a) đo 5 kg 1 K 50 vin. in za vsak nadaljuj kilogram 60 vin. več do 20 kg; težjih Paketov poŠta ne sprejema; b) do 100 kron 25 vin., do 500 K 50 vin., do 1000 kron 1 K, do 2000 K 1 K 20 vin. itd. za vsakih 1000 K 20 vin. več. Te pristojbine veljajo tudi za vrednostna pisma, c) brez vrednosti ali do 1000 K 1 K za vsakih nadaljnih 1000 kron označene vrednosti 10 vin. več; d) če odpade dostava, se zaračuna 10 vin. obvestnine namesto dostavnine. — Povzetnina: 20 vin.; od povzetnega zneska odbije naslovni urad še stroške za nakaznico. Vse pristojbine se plačajo že pri predaji, tako, da se naslovniku izroči pošiljka brez pristojbin. Na pošti v Trbovljah se je otvorila dne 15. julija t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni Tn medkrajevni telefonski promet. Obenem se je priključila telefonska centrala Tr-bolje II. kot postranska centrala k glavni centrali Trbovlje I. Vojak begunec sem pozabil dne 19. julija 1919 dopoldne kovček v vlaku na Jesenicah- Vlak je nato odpeljal proti Kranjski gori- Prosim najditelja, da mi vsaj nekoliko vrne, ali sporoči, kje zamorem dobiti- Obvestilo prosim pod >begunec< poštno ležeče Jesenice. Umrl je kovaški mojster Ivan Urbančič na Dolenjski cesfi. eden najvestnejših strankinih agitatorjev, ki se ni nikdar strašil nobenega pota in truda, kadar je nastopila molilna doba. Dasi sicer priprost obrtnik je bil Izredno silen organizator- Z njim je izgubila stranka pred vsem pa Cosp >večni zid«- — Pozor! Radi nujne potrebe preureditve kino - dvorano se vrše do preklica samo dve predstavi vsaki večer na vrtu ob % 8- in 9. uri ob spremljevanju izvrstne godbe na lok-Kino Ideal- Kultura. Opozarjamo na današnji ruski koncert v Unionski dvorani. Izvajale se bodo večinoma pri nas neznane operne skladbe ruskih skladateljev, originalne ruske ciganske pesmi m spremljevanjem kitare in plastične igre in plesi baletne plesalke in plesalca- So to člani bivšega im;jerator-skega gledališča iz Petrograda* Sedanje razmere x Busiji so tudi umetnikov mnogo razpršile po svetu- — V četrtek bo koncert z istim sporedom na Bledu-»Ljubljanski Zvon« v Kamniku. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Je priredilo v nedeljo, dne 20. julija popoldanski izlet v Kamnik. Razen pol-noštevilnega članstva se ga je udeležilo večje število društvenih prijateljev. Zvest svoj čas danemu obetu, da ne bo samo gojil našo pesem, ampak tudi budil narodno zavest se je »Ljubljanski Zvon« po svojem prihodu v Kamnik najprej poklonil manom narodnega pevca in buditelja, na Žalah nad Kamnikom pokopanega pesnika Antona Medveda. Mešani zbor je pod vodstvom društvenega pevovodje neumorno kvišku stremečega in energično kvišku vodečega goso. Zorka Prelovca v izbornem prednašanju zapel dve ža-lostinki, predsednik kamniške Čitalnice, gosp. davčni upravitelj Rudolf Bin-ter pa je v zanosjiem govoru slavil pokojnikovo delo za probujo in osamosvojitev. Potomci kraljeviča Marka so Slovencem priborili svobodo in jim junaško pomogli do svobode. Zato bodi njim in kralju Petru slava in iskrena ljubav. — Po tej slovesni manifestaciji jugoslovanske zavednosti se je v čital-niških prostorih vršil izborno obiskan koncert, ki je obsegal moške in meja-ne zbore, kakor tudi več samospevov ob spremljevanju klavirja. Prijatelji petja, ki zasledujejo pokret »Ljubljanskega Zvona« izza njegovega oživetja, so ugotovili z odkritim zadoščenjem, da se pod smotrenim vostvom hitro dviga do višine prvovrstnega pevskega zbora. Za svoie nastope je »Ljubljanski Zvon« žel obilo oduševi ienega, vrlo zasluženega priznanja. — Po koncertu se je na Čitalničnem vrtu razvila zabava, ki je potrajala do tlel, ko ie bilo treba oditi na vlak. »Ljublianski Zvon« more v svoi letonis zabeležiti en vrlo uspeli izletni koncert in hkrati en zavednost budeči posrečeni nastop več. Gospodarstvo. Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago nekaj rektificiranega špirita- Obrtniki, ki rabijo za svojo obrt špirit, naj priglasijo najkasneje do 1-avgusta t. 1- pri navedenem uradu, Dunajska cesta št- 22 svoje potrebščine, na poznejše priglase se urad ae bo n:o-gel več ozirati- Rudarsko glavarstvo obvešča, da so carine oproščeni glasom sklepa ministrskega sveta v Beogradu z dne 7-julija 1919, št- 2447, na predlog ministra za gozdarstvo in rudarstvo vsi rudniški podjetniki in rudosledei v kraljestvu pri izvozu rudniških proizvodov, bodisi v sirovem bodisi v predelanem stanju, kakor tudi pri uvozu strojev, orodja, gradbenega in vsega drugega pomožnega materijala, ki se potrebuje pri rudniškem obratu- Potrebščine za obrtnike iz Nemške Avstrije, Nemčije, Čeho - SloYa4&,e in drugih držav bo treba sestaviti za pogodbe, ki se bodo sklepale v bližnjem času. V ta namen se vrši posvet obrtnikov v Uradu za pospeševanje obrti. Dunajska cesta št. 22, v torek, dne 22. julija ob 6. popoldne. Zglasijo naj se zlasti zastopniki raznih obrtnih strok, zadružni načelniki in tudi posamezniki, ki se zanimajo za dobavo vsakovrstnih potrebščin iz navedenih držav. Sestanek je največjega gospodarskega pomena in je točna udeležba nujno potrebna, ker naj si sicer pripiše vsak sam, če ne bo dobil pozneje materijala. Društvene vesti in prireditve. I- nogometna tekma v Ljubljani- Po štiriletnem odmoru tekmuje jutri dne 23. t. m- ob 17'30 novoustanovljeni B- K- >Slovanc s klubom beogradskih maturantov na športnem prostoru nasproti državnemu kolodvoru Vstopnina 2 K, dijaki 1 K- Predprodaja vstopnic se vrši po srbskih maturantih, na dan tekme pri blagajni. Društvo drž- uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slovensko ozemlje ima v običajnem lokalu 24- t- m. ob 20- uri nujno odborov o sejo, sklepčno ob vsakem številu pa-vzočih- (Točka 2- poslovnega reda-) -— Predsedstvo- Šentjakobski semenj v nedeljo 27. julija na prekrasnem vrtu g- Mohorča Za gradom 3 ob priliki cerkvenega proščenja v šentjakobski farj bo ] ri« vlačna sila za vsakega- Šentjakobsko gospodarsko napredno društvo, ki priredi skupno z žensko šentjakobsko skupino JDS ta semenj, ima na razpolago take ljubke originalne zanimivosti, kakršnih v Ljubljani še ni bilo nikdar na kaki prireditvi- Vstopnina je 1 K 50 v, otroci v spremstvu staršev so prosti vstopnine- Preskrbljeno je za vsestranske dušne in telesne razvedrit-ve, da ne bo nikomur žal, kdor ee udeleži tega semnja- Vremensko poročilo. VHIm iad morje« 3M-2 SrcatJ! mM tltk 7M mm | Julij (I čas otazo-vaaja. SUaje baro-■etra v mm s.* B m Vetrovi Nebo 21 2. pop 7353 171 breiret dež ■ 9. zv. 735 9 148 • oblačno 22 7. zj. 736 8 12-9 • • Padavina v 24 urah 11.6 mm — Srednja včerafSna temperatura 16*1°, normalna 19*9*. — Vremenska napoved za jutri: 1 Lcoo severno vetrovno vreme. Najnovejša poročila. (Naša poročila iz Beograda in Zagreba.) MINISTRSKA KRIZA PORAVNANA-Beograd, 2\. julija. Na podlagi pisma, v katerem je ministrski predsednik Stojan Protić izjavil, da je dr. Korošec pomotno predstavljal incident, ki se je dogodil med obema državnikoma, sta se danes ministra dr. Korošec in Gostinčar brez nadaljnih pogojev in pridržkov vrnila v ministrski svet, umajenjvši ostavko. Ker krize nihče ni želel, vsaj ne v tej obliki, je bila ta ureditev nemudoma vsestransko sprejeta. Oba klerikalna ministra sta se danes udeležila ministrske jseje, kakor da se ni nič pripetilo. VATIKAN PROTI NAŠI DRŽAVI. STROSSMAYERJEV NASLEDNIK B! SE NAJ POSVETIL NA DUNAJU. Zagreb, 21. julija. V političnih krogih vzbuja veliko pozornost vest, da se je po ovinkih izvedelo, da je sveta stolica imenovala kanonika Aksamovi-ča za škofa v Djakovem, ne da bi poprej kakorkoli obvestila vlado kraljevine SHS In povrh še. da se ima kon-sekraciia tega novega upravitelja Strossmayerjeve stolice izvršiti — na Dunaju. Ta odkriti afront Vatikana proti naši državi je vsakogar iznenadil in si nihče ne more razlagati vzroka, od kod ta sovražnost. Ko se stvar službeno potrdi, je brezdvomno, da nastopijo v razmerju do Vatikana posledice, ki jih danes še nI mogoče pregledati. SOCIJALNO - DEMOKRATSKA STAVKA. DEMONSTRAC. V LJUBLJANI DOVOLJENE KLJUB MINISTRSKI PREPOVEDI. Beograd, 21. julija. Iz vse kraljevine prihajajo vesti, da se je od soci-jalistične stranke napovedala generalna stavka vršila z malimi izjemami povsem mirno. Promet se je vršil kljub obupnim naporom boljševiških agitatorjev povsod v redu. Manifestacije so bile v £ejj kraljevini prepovedane, ker je vlada smatrala iziave v prid madžarskim boljševikom kot državi sovražno delanje. Neliubo Iziemo po poročilih tvori samo Ljubliana. kier se le dogodilo nekai činov terorizma In se ie kljub ministerijalnl prepovedi vršil shod In obhod. MINISTER PRIBIČEVIĆ O ČRNOMALJSKI AFERI. Beograd, 22. julija. Danes je ministrstvo notranjih zadev izdalo službeni komunike ministra Pribičeviča. s katerim se svoiečasno poročilo ljubljanskega »Slovenca« o izjavah ministra gjejle črnomaljske afere označuje kot nepravilno in netočno. V komunikeju se poudarja, da je podpredsednik ljubljanske deželne vlade, kot tedanji njen šef, po svoji službeni dolžnosti poročal izključno le glede razmer v črnomaljskem okraju in je na podlagi teh poročil izšel ministerijalni ukrep. Komunike službeno ugotavlja, da je vsled odpora od druge strani uvedena preiskava popolnoma potrdila poročilo poilpred-sednika deželne vlade. Minister zaključuje, da je v vsakem svojem službenem ukrepu vedno pripravljen, posameznim klubom dajati stvarna pojasnila. »KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA« V ITALIJANSKIH ROKAH. Dunaj, 21. julija. Italijanski interesenti so nakupili večino delnic Kranjske industrijske družbe in čakajo samo, da italijanska vlada tO kupčijo potrdi. Sedaj se vršijo na Dunaju pogajanja akcijonarjev glede vpraSanja, ali se ima obrat v družbenih podjetjih na, jugoslovanskem ozemlju začasno ustaviti ali ne. Vsled vejikih prometnih težav, pomanjkanja surovin in neprestanih mezdnih zahtevkov, je namreč po izjavi vodilnih delničarjev družba v. zadnjih letih delala z izgubo, vsled Česar se predlaga ustavitev obrata, dokler ne nastopijo zopet normalne razmere. (Op. uredništva: Pri tem bo nač imela tudi kaj besede naša vlada, ne samo delničarji.) RAZDELITEV BIVŠE A-O. TRGOVSKE MORNARNCE- Zagreb, 22- julija- >Novostic imajo vest z Dunaja: >Iz Pariza se javlja: Vprašanje razdelitve tonaže bivše fc-o. trgovske mornarice je rešeno na ta način: Vsa tonaža trgovskega brodovja smatra so kot vojni plen, v kolikor nI večina kapitala v rokah zaveznikov aH asociiranih držav- — Temu dodajajo >Kovostic: Po tej vesti ostaja kraljestvu SHS cela dubrovniška plovba (obalna in oceanska), Avstro - hrvatsko parobrodno društvo, >Ungaro-Croatac (obalna in svobodna plovba)', >Oceania< in vsa >Dalmacia< ter male paroplovne družbe v Dalmaciji- Akcije >Adrije< in Lloyda in nekaterih drugih društev je prevzela Italija- Naži državi pripade od celokupne tonaže avstro - ogrske 20% in razen tega cela obalna plovba* IZGON HRVATSKIH TRETJERED-NIKOV S CRESA-Zagreb, 22- julija- >Novosti< prinašajo: Na otoku Čresu so bratje tret-jeredniki sami Hrvatje. Ko je Italija okupirala otok, so bratje junaško podpirali nase ljudi in jih branili proti italijanskemu nasilju- Sedaj je dosel od papežke stolice iz Rima dekret, da imajo Hrvatje samostan zapustiti in da 6e vselijo vanj Italijani- Isto se je dogodilo z odobrenjem papežke stolice v Piranu- Na ta način je stopil papež direktno v službo italijanskega imperija-in šovinizma« Vesti LDU. GALICIJA — POLJSKI LDU. Lvon, 22. julija. (Brezžično.)! List »La Democratie Nouvelle« trdi, da je mirovna konferenca sklenila prisoditi Vzhodno Galicijo Poljski Ukrajinci sor protestirali v imenu pravice, ki jo ima-, jo narodi do samoodločbe. Ako dobi Poljska Vzhodno Galicijo, bo na grebenu Karpatov mejašila z Romunijo. Na ta način bo nastal pravcat zid okoli madžarskih boljševikov, ki bodo popolnoma obkoljeni in osamljeni. Zc3 se, da je mirovna konferenca končno uvidela, katera pofitika da je najbolj umestna, nam* reč ona, ki podpira prijateljske narode in pomaga učvrščevati novonastale državne tvorbe. PROTI OGRSKIM BOLJŠEVIKOM. LDU. Lvon, 22. julija. (Brezžično.) Kakor poročajo iz Bukarešte, je sklical general Franchet d1 Esperav v Bukarešto velevažen vojni svet, katerega so se udeležili vrhovni poveljniki vseh armad, ki se bojujejo na madžarski fronti. Bela Kun bo moral kmalu uvideti brez-upnost svojega položaja, zakaj general Franchet d* Esperay je dobil polnomoČ, da nastopi z vso odločnostjo proti bu-» dimpeštanski vladi. Francoska vojska, ki bo eventualno sodelovala proti Ku* novi vladi, stoji na črti Baja - Se&edin-Velika Kikinda. PROTI MIROVNI POGODBL 1 LDU. Amsterdam, 21. jufija, (Dun. KU.) »New York Timesc objavljajo vest tiskovnega urada Radio, po kateri da imajo vsestranska posvetovanja predsednika Wilsona namen, razjasniti položaj in doseči čim prej ratifikacijo mirovne pogodbe. Wilson je preverjen, da Izvira žilavi odpor proti dogovoru glede zveze narodov edinole Iz netočnega poročanja in vsled tega iz krivega pojmovanja. Senator Ritock je izjavil, da po njegovem mnenju opozicija ne bo dovolj močna, da bi ovrgla mirovno pogodbo. STAVKA V ITALIJI- LDU- St. Germain, 21- julija- \T>* kor- urad) Kakor poroča >Matin< iz Rima, je potekel prvi dan generalne stavke popolnoma mirno- Po vsej Italiji ni bilo nikakih izgredov, razen, daj je bil na železniški progi Rim - Nea-polj izvršen bombni atentat, pri katerem pa se ni nihče ponesrečU- KLAVERN SPREVOD V BEROLINTJ«! LDU. Berlin, 21- julija- r(DKU-^ >Vossische Zeitung« poroča? Danes* popoldne je korakalo po ulici Unter dem Linden okoli 5000 neodvisnih" socialistov v sprevodu- V Wilhelmstras3e je} bila izobešena v svarilo demonstrantom tabla s napisom: >Kdor gre dalje,! bo ustreljen\< Nato je del manifest&ntor. krenil nazaj proti BrandenhurSJdnl vratom- Ostali del se je pa pod pri tipkom prihitelih prostovoljskih det radi umaknil, tako da ni bilo nobenih" resnih*' spopadov- Aproviiacija. H- Vžigalice na sladkorno izkaznice štev- 52 in 56 se dobe v trgovini g< Tavčarjeve, Kongresni trg (in ne pri g-Planinsku, Dunajska cesta)- — Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani naznanja svojim članom, da je prejelo nekaj masti- Ker pa je količina jako majhna, približno 100 kg, in trenutno te kakovosti nf mogoče dobiti, se člani naprošajo, da se za razdelitev oglase le najpotrebnejši, ker se bo sedaj vpoStevalo le te-Večja množina masti dojde kasneje, in takrat s bo oziralo na vse- Mast se na drobno ne more razdeljevati, ker se nahaja v pisarni- Zato naj se dogovori med seboj več članov, ki so pripravljeni prevzeti cel zavitek masti, ki tehtal 12-50 kg. Treba se je zglasiti in mast prevzeti najkasneje do ponedeljka 39-julija- Cena je 22 K za kg- Kdor želi pojasnil, naj se oglasi v pisarni- _ NASA ZASTOPSTVA NA ŠTAJERSKEM. Cenjenim inserentem v prijamo vednost- V olajšavo inseratnili naročil s* naš list >Slovenski Narode na Štajerskem, poverili smo svojim pooblaščen-' cem v Celju, Ptuju in Mariboru spreje« manje inseratnih naročil. Inserato za nas list smejo torej sprejemati in nam oddajati: V Celja: Tvrdka Gorite 4 L*, skov&ek* V Ptuju: g. J- Gaiser, Glavni trg. V Mariboru: a> & SnSnik, Grajska ulica štev- 22. Vse pobližnje informacije se dobe pri navedenih zastopnikih- Priporočamo se v mnogobrojno vpoštevanje. Z vsem spoštovanjem _Uprava »Slov- Naroda«. Izdajate!! In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarna«. Stran 4* •SLOVENSKI NAROD", dne 22 julija 1919. 170 štev. M »kobila z žreHIco. Naslov pod Šifro »Kobila/7165-4 na npr. Slov. Naroda. 7165 I Proda se eno žensko in PfflOr I\U1 (II eno moško kolo. Polzve se v Ilirski ulici 21 I. nad. vrata 3 BK/l 111 rtlUl dobro ognjen , kup rIMllDl MiUJ, trgovina J. Ratborsek, Sm artno-Utl|a. 7107 U F. K. ni j. Manlicher repetirna puš uj JE ka cal. 8. Pojasnila daje ser, paškar, Šelenbargova ul. 6 7056 M pozor! parirani divji petelin in druga lovska oprava naprodaj. — Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7142 Trpki pmn&iik nntakturnL špecerijski in železninski stroki. Ponudbe pod „Pomočoik/ZlSS1*. BflH'SPifo žepnih ur, zlatnine in sre rUlfiufiill brnine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne poŠte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 Več M U prvovrstnih oljčnih tro pin, garantirano zdravih v hlebih (prvovrstno krmilo za živino) nudi tvrdka Bor. Sbil, Kočevje. — Vzorci na željo giatis. 7048 jffiFRrT 'rnP0ftJran* belgijanec, 10 let UiLDLl star, 166 cm visok, se takoj proda. Naslov: Franjo Grobovšek, oskrbnik Mirkovec, p. Sv. Križ Začretie, HrvaŠko. 7091 Bondnov motor, K^&Si stanja, se proda. Naslov pove upr Slovenskega Naroda. 7175 Porlvo nI za 2 sobi in kuhinjo, popol loma novo, predvojno delo, se proda radi preselitve do petka. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7176 rifKDnnARiffl 30—35 Iet star°. ve^° UUurUuHniLU, nadziranja vseh gospodinjskih deL išče slovenska obitelj za Karlovac. Ponudbe na Franja Jakil. Karlovac. 7170 Ihnrffliom brašna (moko) kukuruza, rlLufljuill graha ječma, zobi (ovsa) svak'U količinu sa skladiš a M, Dimić, Zagi eb Jurišićeva ulica 24 Telefon iS — 16. 7155 Vet zidarjev is delavcev mr tukajsafl tobačni tovarni. Zgia-siti se je pri Robertu Sxnielowskem mestnem stavb eniku, Rimska cesta si- 2. _7093 InVfl/a nillva "sanica (Buchsflinte LUliM pUSađ tvrdke Sauer & Sohn kal. 16 X 16 — 9*3 mm brez petelinov se proda. Ponudbe na uprav, pod puška/7182. 7182 lilKiU tfUtll stov sodarski les se prodaja v večji množini. Pojasnila se dajo aa poštno ležeče pod «Vinska obrt» Poljčane. 7178 VftfiriniiunfS nekoliko izvežbanega IVUUllinjCUtu sprejme pod ugodnimi pogoji odvetnik na deželi. Vstop po dogovoru. Ponudbe na upravništvo ^Slovenskega Naroda« pod „Koncipijent 7129. 7129 Ove MAHU MPttH službe. Prva vešča slov., ital., druga slov. in nem. govora in pisave. Najraje gresta v večje mesto, tudi k večjim otrokom v boljšo hišo. Naslov pod ».inteligentni" poštno ležete Velenje. 7168 Oprava za spalio sodo ii* Ponudbe pod šifro »Tihi dom/7044* na uprav. Slov. Naroda. 7044 Trgovka Pavla Staraschiia v Cir-tovtali pri Pragenkem nudi repno seme v vsaki množini, liter po 20 kron. Nsnfnffoi * v Mariboru: inventar za liaillUUdj* kavarno K 36-r00, komole-ten, inventar za brivca K 8000*— novo v Celju in okolici 4 gostilne, 5 vil, 5 hiš in majhna in velika posestva. — Breznik ia dru? Celje, Dolgo polje št. 1. Ha n^ndai traCnice» 7 ks meter» « llu |JlUuQJ gozdno Železnico, osi s kolesi in ležišči za 4 vozičke, pisalni stroj, skoraj nov, Adier, lepenka rjava, izvrstna kakovost, večja množina vseh Številk. Vprašanja: poštni predal 53. Celje. 7156 Kupim vet dobro otiranienili motor« mjifjbfi vsake vrste za kolesa, motorie lUfillnU in avtomobile. — riorjenćlć. Seleobnrgova ulica 6. 4273 TrflflMVa mnf kolonijalne stroke, liyU»iPi(l IliUl zmožen hrvatskega ali sploh kakega slovanskega jezika v govoru in pisavi, se išče kot opora ravnatelja za večjo delniško družbo v Zagrebu. Natančne ponudbe pod: ".rhtirj n. sol!de" na Internacionales Zeitnngs-Bnrean v Zagreba, Ilica br. 21. 7040 liaoroda! nljH mlin lJg£, £t valjčna stola, 1 par francoskh, 1 par nemških kamnov, dobro >doč, v prometnem kraju ob državni cesti. Zraven spada gospodarsko posiopje, klet, lep sadni vrt in nekaj roija. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 7164 Eve mi Ispi dvonedstropui M z vrtovi, ena z zraven ležečo stavbeno parcelo in prodajalniškimi ter gostilniškimi prostori, se takoi ugodno prodasta v Spodnji Šiški. Kdor hoče zadnji trenotek densr ugodno naložiti in zamenjati, naj rošlje pismeno vprašanje pod ..Valota 7106** na nprav. te?a lista. 7106 40 lesoiD delavcev lesa. Pogodnina za 1 m3 znaša 6 K 80 v. Stanovanje v gozdni baraki. Živež se dostavi iz rudniškega konzuma po cenah, kakor drugim rudniškim de-avcem. Reflektanti naj se zglasiio pri ravnateljstvu Trboveljske premogokopne dražbe v Zagorjn ob Savi. 7097 Mestna hranilnica v Črnomlja razpisuje slažbo uradnika — blagajnika. ^rošnje je vlagati do 10. avgusta 1.1.. prednost ima;o prosilci, ki so izvež-:ani v hraciiničnem poslovanju. Nastop službe takoj ko možno. Defirjitiv-nost po enoletnem zadovoljivem službovanju. Plača po dogovoru. 71 SI lina zetitea pok ^^s^ Srb), 37 let star, dobro vzgojen, z denarjem t bankah in premoženjem 1C0.000 K, ima 2 otroka, za katera bo sam skrbel, če bi bodoča Žena ne hotela, se želi seznaniti z vdovo od 28 — 37 let radi ženidbe, zdravo brez otrok in resno. Imeti mora približno odgovarjajoče premoženje. Prosi se Došiljati samo resne ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod Šifro .KornjiC/7047- s fotografijo in pogoji do 10. avgusta t L Tajnost za-mčena. 7t47 + Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Marija Frotcar naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Marice ln Ivana ter vseh ostalih sorodnikov srce pre-tresujočo vest, da je njen iskrenoljubljeni, nepozabni mož ozir. oče sin, brat, bratranec, stric in svak, gospod nadrevident tuž. železnice, posestnik itd. včeraj dne 21. julija ob 8. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 23. julija 1919 ob 5. uri popoldne iz hiše Žalosti, Sv. Petra c. št 15. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Priporočamo ga v blag spomin! V Ljubljani, dne 23. julija 1919. Brnita tt dobro ohranjen poitni oni-nOUfl K nibus. Pripraven tudi kot hotelski voz s 6 ozir. 8 sedeži. Ponudbe pod „ Omni b« 7150* na uprav. Slov. Naroda. 7150 Ctflljilnib Jak0 leP' d0Dro ohranjen, aliUIlilla, se proda za primerno ceno. Ogleda se lahko vsak dan do 2. pop v trgovski zbornici Beehtovnova ulica št. 10. Natančneje pove iz prijaznosti zbornični ravnatelj gosp. Hauptman, prvo nadstr. " 7147 Kupci, pozor! ~~ Imam naprodaj kočijo, prav lahko, prve vrste, in 7 novih vozov loitrski z enim sedežem in dvema na 4 peresa. Cena se pove, ko pride kupec gledat ANTON JAKOMINI v Kočevju. 7177 8000, 9000, 10000 mm premera debla, rabljen, se proda z mesta. Techa. u. Elektrotecho. Bfkro Lackner i Urnlc, Oraz, Wih-kenbnrggasse 38. 7)72 se sprejme, neoženjen lahko s hrano in stanovanjem, o*erjem pa s stanovanjem. Poizve se Jeranova ulica 11. 6986 0.0011 Ktm nvk za žarnice 2X1 qmm z alu-minjem, ovitih s svilo ali pavolo se takoj proda iz zaloge v Gradcu. Na zahtevo vzorci. Teckfl. Motečim. Burn Lackner i ml ta, fttaifflnlL 35. toplice Dobrna pri Celju poprej „Neabaus" ai • oktober M parni stroj 49 efektivnih konjskih sil,staci onaren, rabljen, pa popolnoma obratovalen, se ceno odda. 7173 Techn.- n. E!ektrotechn. Puro Lackner 1 Urmc, Oraz. Wik-kecburggasse 36. Novi Krompir ižol. čebula iu drugo sočivje, žito, večje količine dostavno hrvatska postaja prodaje H, Novak, i Zagreb, Maksiralrska c. 64. Večja množina solidno in lično izgotov :': štedilnikov:': v več velikostih za vzidanje se dobi pr Franc Rnvberja, ključavničarju v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6. Prevzemajo se vsa ključavničarska in konstrukcijska dela in popravila rolet za skladišča v hitro in ceno izvršitev. 6785 Josip Jug stavbni in pohištveni pleskar in ličar ::: Rimska cesta št. 16. naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna Zmerne cene. Za vsa izvršena dela jamčim dve leti Za oslabele vsled starosti, proti slabostim v želodcu in proti gubitku telesne moči, je stari vinski konjak pravo oživ-ljenje. Razpošilja dve pni litrski steklenici, franko pakovanje, za 60 K. 5848 Benedikt Hertl, graščak na graščini Golič pri Konjicah, Štajersko. Otroiki vozički vrtni stoli in žične posteljne vloge (mreže) so dospele. Brata Sever, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. 6996 Proda se 100 parov finih popolnoma predvojnih ženskih čevljev a 150 K Ponudbe na Franc Brale, Brani *4. 7050 Postelje po K 60*—, spodnje in vrhnje modroce kakor tudi vsakovrstno drugo hišno opravo priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetaifika delavnica, Ljub ljena9 Marijo Terozije cesta, Kolizo]. 6724 Strešnik, fino glaziran, iz Ia materijala, proda jam dokler traja zaloga. Cevi za km oale, plošče za tlak, podboji (oan-gerji) vedno v zalogi. Sprejemajo se naročila na vse druge betonske izdelke in popravila. Betonska tvornica Jos. Cihlaf, Ljubljana, Dunajska c Me zona trg, šolsKe torbe, najsohdnejša izvršitev s Konfekcijo iz govejega usnia nud'm ceno Lasten izdelek. Peči premog šte-dilnice znamka, .Hausschatz" z 1 to-železnem kurilnikom, ne pregori Zahtevajte neobvezne ponudbe. Zastopniki se iščejo. Josip Steiner, Export — Imrjort. Dunaj (VVien) XVII. Ottakringerstr. 60. 7154 gospe in gospodične! Naznanjam Vam, da sem otvorila specijalno porfumerijo Imam velike izkušnje v kos-metiki, zato se lahko vsaka dama pri meni preskrbi z najboljšimi kosmetiČnimi predmeti. N. pr krema za lice, puder, Šminka, prah, voda in krema za zobe. Barva za lase, brilantin, krema za roke, amerikanski Hair-Petrol za rast las itd. Priporočam se za obilen obisk Marifa Uran. Lfubljana, Mestni trg št IU Špecerijsko kolonijalno in prekomorsko blago najceneje in najbrže kupujete :: od poznate veletrgovine :: Izidor sin Zagreb, Vlaška nI, 21, Telefon 106. Utemeljeno 1883. Zahtevajte cenik! papirnatega blaga prodaja se samo na debelo. Bogata izbera pismenega, uradnega, konceptnega, za pisalni stroj, ovojnega in risalnega papirja vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Dalje krasna izbera umetnih ljubljanskih in božičnih razglednic, ročnih in tržnih torbic, denarnic listnic itd. Cene primerne. Uran trgovina a papirjem, Mestni trg štev. 11. (Preje Franc Iglic.) 7101 Proda se M M]%,%Tn™*3 klosićevi cesti št. 28/1. desno. 7134 TnMrii kakor tudi več nčenee? se iMflJJl sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Steiner, mostni tesarski moister, Ljubljana, Jeranova ulica sL 13 4844 se proda od 5 — 7 ure popoldne. Cesta na Rožnik št. 5. Verbič. 7184 Zablerajte samo £VZST%& sestavin najboliša. Glavna zaloga Oroslav Certalič, Resl'evs cesta it. 20, L j ubijana. 7144 i v Dajem lega klet iSSA V isti hiši na razpolago je tudi prostorno skladišče. Dopisi pod »Lepa klet/7166*4 na upr. Slov. Naroda 7166 rabljena. Interesanti neka se irvole obratiti na Dušan Brajić Prijedor, Bosna. 7167 Gjuro Guteša Anka Guteša roj Žnideržič ■j poročena \ fa— v Ljubljani 20. julija 1919. Zagreb Laško se išče proti proviziji za Zagreb (ozir. Ljubljano). — Dopisi na ^ Wik M)u, Oes. m. 11 lHieo VI SrOckeaaasse 1. Maj za urikTĐievanle sik za moško in žensko stroko so prične dne 4. avg. t, 1. Pojasnila in priglasitve vsak dan od 10. do 12. ure v Gosposki ral. st. 7, Z. nadstr, t. H1INC, lastnik konc. sole sa prikrojevanje. barv, lakov, vžigalic tn cikorije % Izvoznicami dobavljata „BIDMONN & ER1Ž, Brno, Giacie čis. 49. Ceha slovaška republika. 1W Generalna reprezentanca za kraljestvo SHS za baterije, žarnice, elektrotehniko BSgr* 3z9elki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk. Janko Pogačar, LJubljana. Skladišča, pisarne in razstavni Likal m vsako količino strojnega olja, bencina, naite, petroleja, mazila, parafina, sveč in dragih petrolejskih proizvodov. Poslovnice za prodajo: Ljii Beograd, Zagreb, Reka, Osjek in Split. :\i Delniška glavnica: K 30.000.000. JADRANSKA BANKA s vloge na knjižice Vloge na tekoči ta iiro račna proti najugodnejšemn obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. . EUPDJG Dl PBODA4A: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Dubrovnik Dunaj Kotor BUtkovle Centrala i Trst. Podrniniee s Opatija Spi jot Šibanih Zader Ikgpoiltnra Kraal« Reierve: okrog K 10,000,000.—« rTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. UDAJA; Ceke, nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta. ~ I BUDITE pod najugodnejšimi pogoji. : na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. t Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslovi JADRANSKA. Telefon št. 257. BnaaBnaaaaaflsnaMaaaaM DS 83 59 4B 69 ^^SE 33^948