Itev. 94. & k Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah iifcjn-azniklh, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 aognldne. Uredi:: ♦ o: L'!i-a Sv. Frančiška Asiškega it. 20. r.\adstr. — Vsi drpi-i i a] se pCMij.ijo uredništvu lista. Nefrankirana pOfma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, trdjj. ulj i:i odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij listu .i iim^ti". — Ti*>k tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge * rtrejrrim poroštvom v Trstu. cHca Sv. Frančiška Asiškcga št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leta.......K 21 - za leta................. 12* — za tri mesece..............♦ • . 6' — Za nedeljsko izdaje za ce'o leto....... 520 za i v vodi, predno sta prispela na krov. Parnik je bil zadet od torpeda v sredino in razklan skoro na dvoje. Misli se, da je hilo nekaj kurjačev in strojnikov takoj ubitih. Parnik se je potopil v par minutah. Nemški »golob« nad Gerardmerjcrn. RENUREMONT, 3. (Kor.) »Agence fiavas« poroča: Neki »golob« je vrgel v nedeljo dopoldne na Geradmer štiri bombe. Delavsko gibani« na Angleškem. LONDON, 3. (Kor.) Kakor poročajo »Times«, je razpisalo ravnateljstvo doka v Portsmouthu nagrado v znesku 100 funtov za onega, kdor bi izsledil osebo, ki je v noči dne 31. marca zažgala dok. LONDON, 3. (Kor.) Pristaniški delavci v Liverpoolu, ki so se đosedaj branili delati v petek po peti uri in v soboto, so v tem tednu nehali delati že v četrtek. Boji v južni Afriki. LONDON, 2. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Kapstadta z dne 30. marca: Uradni komunike objavlja posameznosti o osvojitvi nemškega taborišča pri Plat-beenu. Glasom tega poročila je osvojil taborišče oddelek Četrte brigade na konjih pod vodstvom polkovnika Dowen-terja. Izgube sovražnika znašalo 4 mrtve. 6 ranjenih in 12 ujetih. Angleži so imeli dva ranjena in enega mrtvega. PerzJia. PETROGAD, 3. (Kor.) »Novoje Vre-inja« poroča iz Teherana: V Perziji vlada veliko vznemirjenje, ker so bile izkrcane v Enzelu ruske čete. Ruski posla- Za en su Je Pivoine dobila toliko te o-gabne, a vendar nedolžne pijače, obstoječe iz soka sladkih koreninic in veliko renske vode, da je spoznala, kak okus ima. Bog ve, kako si je Pivoine v tem trenutku želela čiste studenčnice iz svoje normandijske domovin. Toda, kakor rečeno, bilo le prepozno. • • • Ura na justični palači je odbila deset in na trgu se je pričelo nenavadno življenje. Izvoščki s polnimi kočijami so od časa do časa vozili mimo in iz kočij se je cul neki poseben hrup in glasen krik. Med temnimi debfi revnih platan je Pivoine, ki je mislila, da sanja, zagledala fantastičen izprevod čudno oblečenih moških in žensk, ki so peli in se živahno kretali. Nekateri so nosili hlače iz črnega baržuna z rdečimi pasovi in velikimi, le-sketajočimi se gumbi. Drugi so nosili na glavi cev iz železne pločevine. Bile so zraven tudi ženske, ki so bile oblečene kot moški, in moški preoblečeni v ženske. In vsi so kričali in se veselili, toda besede, ki so udarjale na Pivoinmo uho, niso imele zanjo niti smisla niti zveze. nik v Teheranu dementira oficijalno vest o kaki okupaciji Teherana od strani Rusov. Z ukrenjenimi odredbami se namerava le varovati ruska lastnina v provinci Enzeli. _ KltoJsko-Joponskl spor. LONDON, 2. (Kor.) »Times« poročajo iz Pekinga z dne 31. marca: Včerajšnje posvetovanje je poteklo brez rezultata. Japonski poslanec Hioki je sporočil svoji vladi, da so bile po njegovem menenju zahteve glede Mandžurije, Hanyagsa, Ta-jehsa in Pingsiangsa dovolj obrazložene. Kar se dostaje naselbin v Mandžuriji, pristajejo Japonci na tem, da se njihovim kolonistom dovoli eksteritorijalnost. Vendar pa soglašajo s tem, da so japonski podaniki podvrženi jurisdikciji kitajske poli-cje in da se jh prtegne k plačevanju davkov, pod pogojem, da Japonska dovoli policijske zakone in obdačenje. Kitajska je pripravljena, dovoliti eksteritorijalnost vendar pa se ne more spuščati v nadalj-ne pogoje, ki bi segali v kompetenco Kitajske uprave. Kitajska je tudi pripravljena, dovoliti Japonski železnice v Hanya-gu, rudokopstvo v Tajehu in premog v Pinzsiangu, protivi pa se zahtevi, da bi se ne smelo priznati tudi drugim državam pravice do rudarstva, ki bi lahko škodovala tem podjetjem. Japonska tozadevna zahteva je tako dvomljivo sestavljena, da bi se jo lahko smatralo kot monopol v rudarstvenih podjetjih v nižavah Jangtseja. Vsi inozemci smatrajo japonsko zahtevo v njeni sedanji obliki kot tako, ki se ne da spraviti v sklad z enakopravnostjo. Japonska tudi posebno poudarja obe zahtevi glede ustanovitve budhističnih misijonov, šol in enakih institucij. Kitajska se brani proti nastavljanju japonskih svečenikov kot vzgojiteljev, ki bi se pod zaščito eksteritorijalnost! po celi deželi naselili in spravili do veljave politiški upliv, ki bi bil naperjen proti avtoriteti kitajske vlade. LONDON, 2. (Kor.) Tokiovski dopisnik lista »Morning Post« piše o japonski politiki: Za državnike, ki priporočajo politiko močne roke na Kitajskem, obstajate dve zapreki, ki ju je treba za vsako ceno spraviti s poti. Prva zapreka je na-sprotstvo angleških trgovinskih interesov, druga pa ameriška odločnost, vzdržati na Kitajskem odprta vrata in pristajati na neodvisnost Kitajske. Vsled zveze z Veliko Britanijo in vsled pomoči, ki jo je nudila v sedanji vojni, bo zamogla Japonska pustiti rivaliteto angleških kupcev na Kitajskem čisto v nemar, medtem ko se je lahko umakniti ameriškim težko-čam z zaključkom zveze z Rusijo in sicer zato, ker so si ruski in japonski interesi na Kitajskem enaki. Japonsko časopisje se peča podrobno z načrtom rusko- japonske zveze. Vendar je pa dvomljivo, ako je mogoče pričakovati iz zveze z Rusijo kakega zboljšanja japonskih odnošajev na Kitajskem ali v Ameriki. Verjetnejše je, da bi vsled tega povsod, kjer se govori angleški, ne začeli skrbeti zato, da bi se iz tega ne izcimil trajni prepad med vztokom in zapadom. Po vojni bodeta mogoči samo dve zvezi in sicer za in proti militarizmu.__ Bomba v grškem poslaništvu v Sofiji. ATENE, 2. (Kor.) »Agence d'Athenes« poroča: Po poročilih iz Sofije, so našli danes na vrtu palače grškega poslaništva Čula ie o pierrotih, debarderjih, cliicar-dih, balochardih, flambardih, titijih, otrocih karnevala, festivala in bakanala; toda vse te besede so jej bile tako nerazumljive, kakor bi pripadale kakemu tujemu jeziku. Bilo pa ni nič drugega, nego da je bil ta večer v »Pradu« velik ples mask. Ura je bila polnoči. Prihajanje voz je skoraj ponehalo. Nabrežje in trg pred justično palačo sta postajala vedno samotnejša. Čulo se je le še oddaleč neko brnenje, ki se dviga kakor iz panja iz gosto obljudenih pariških središč, in Ie tupatam so prodirali skozi o-kna »Prada« poluglasno glasovi burne polke ali divjega galopa. Mraz je postajal občuten. Pivoine se je tresla v svojem letnem oblačilu. Uvidela je, da tu ne more prebiti noči, ne da bi jej pretila nevarnost, da se ne prebudi več. Toda kaj naj stori? Kam naj bi šla? Tega seveda ni vedela. Pivoini ni bilo znano, da se v Parizu nahajajo umazane luknje, kjer se more za dva sua spati med najslabšo sodrgo, lopovi in potepuhi glavnega mesta. Tudi bi se ne bila upala potrkati na vrata takega zavetišča. v bližini delovne sobe poslanika bombo. Bomba le imela vžigalno nit, a ni eksplodirala. Policija je odredila preiskavo, Škof dr. Milaš umrl, DUBROVNIK, 3. (Kor.) Dalmatinski grško-orijentalski škof v pokoju, dr. Ni-4 kodem Milaš, je včeraj tu umrl. Sedemdesetletnica sousianovnika „Edinosti". Danes slavi pri Sv. Ivanu svojo sedemdesetletnico mož, ki je v čast in ponos naše slovenske okolice; mož, ki je v časih prvega narodnega vzbujanja, dram-Ijenja in vstajanja, v prvih dneh narodnega preporoda naše okolice izpodbuje-valno, aktivno in inicijativno deloval v prvih vrstah naših prvoboriteljev, in ki je po tem, ko so se naše vrste pomnožile in ojačile kvantitativno in kvalitativno, — in to je, kar ga najbolj časti — stopil v fronto kot bojevnik, kjer ga vidimo še danes, delujočega z isto toploto srca, kakor nekdaj v najlepših moških letih: jasen vzor svojim sovaščanom. vsem svojim o-količanskim bratom, vsemu tržaškemu Slovenstvu! Ta mož, sovrstnik in najzvestejši sobo-ritelj Nabergojev, je Anton Trobec star., posestnik pri Sv. Ivanu. Premišljeno in upravičeno smo rekli, da je Anton Trobec inicijativno posezal v naše snovanje v prvih časih narodnega preporoda v naši okolici. Ce je res, da je politična organizacija začetek, temelj in pogoj za uspešnost borbe za razvoj in dosezanje pravic naroda — in če je nadalje res, da je javno glasilo kanal, ki dovaja tej organizaciji živijenske snovi — potem je tudi res, da je bil Anton Trobec prvak med njimi, ki so postavljali temelje, da je ustanovil pogoje vsemu našemu snovanju v zadnjem polstoletju in da njegovo ime spada na častno stran knjige naših današnjih uspehov. V lepi stavbi, kakršna je današnje tržaško Slovenstvo, ostane Trobčevo ime vklesano z zlatimi črkami. Bilo je v časih nepozabnega dramite-Ija, agitatorja in boritelja Ivana Dolinar-ja, ko se je v hiši Trobčevi pri Sv. Ivanu porodila misel za ustanovitev političnega društva »Edinosti«, misel, ki jej je kmalu sledilo dejanje. V hiši Trobčevi se je porodilo društvo, v hiši Trobčevi so se vršile seje, a zapisniki teh sej so klasični zgodovinski dokumenti, ki pričajo, s koliko vnemo in domovinsko ljubeznijo so bili prežeti možje, ki so tedaj jeli orati našo politično ledino. Istotako se je v hiši Trobčevi porodilo naše glasilo, »Edinost«, ob kumovanju istih vrlih mož. V Trobčevi hiši so se pisale prve številke glasila, ki je bilo glasnik okoliškega Slovenstva v vihri tolikih bojev vse do današnjega dne. In če sinemo biti nekoliko indiskretni, povemo, da je bil Trobec tudi prvi finančni minister lista, ki pa ni pokrival potrebščin iz raz- Vstala je, vzela svoj svežnjič pod paz« duho, šla na nabrežje in čakala tamkaj, napol skrita za drevesnim deblom, na katero se je naslonila. — Saj mora biti v Parizu kako zavetišče, — je rekla sama pri sebi, — kjer morem ostati čez noč. Obrneu se na prvega človeka, ki pride mimo, in pove mi gotovo. kam moram iti. Toda prišel ni nihče in uboga deklica, ki j jej zobje šklepetali mraza in se jej oci zastrle s solzami, je gledala v duhu hišico svojega očeta in svojo toplo sobico in svojo posteljo z belimi zagrinjali. Pogubljenci v peklu, ki sanjajo o raju, ne morejo trpeti bolj, kot je trpela Pivoine. (Dalje.) Končno je začula glas stopinj in hotela je stopiti prihajajočemu nasproti. Bil je človek iz ljudstva, s prostaškim licem, raztrgano obleko, in negotova, o-mahujoča hoja je kazala, da je precej hudo pijan. Prestrašeno se je umeknila Pivoine. Naenkrat pa jej je zasijalo novo upanje. Prišel jej je nasproti, hodeč po sredi ceste, čedno oblečen Človek srednjih let in poštenega obraza, in oziral se je pri vsakem koraku ter tolkel s svojo debeJo Stran II. „EDINOST* štev. 94. V Trstu, dne 4. aprila 1915. položljivih kreditov, ampak je moral v pokritje troškov za vsako številko tekati okoli in trkati na razna vrata. So bili pač taki časi, tedaj... ! Kolikor si je ta list pridobil zaslug za napredek narodne stvari in zavesti v naši okolici — v toliko je ta dolžna neminljive hvaležnosti Antonu Trobcu. Anton Trobec slavi danes svoj sedemdeseti rojstni dan. Visoka starost je že to v današnjih dneh naglega življenja in — obrabljanja. Ali to dejstvo ne prihaja do izraza v telesni in duševni konstituciji Antona Trobca. Kakor nekdaj v najlepših moških letih, je slavljenec še danes čvrst in svež na duši in telesu. Kakor nekdaj ga vidimo še danes, ko so prevzele vodstvo druge sile, na narodnem delu kot svetovalca v tihi sobi. bodritelja na praktičnem delu. kakor boritelja v vihri volilnih bojev. Kakor da se to goreče srce. polno ljubezni do narodne stvari, vedno obnovlja ... ! Blagoslovljeno je to življenje Antona Trobca — živ vzor in zgled kakor more tudi človek skromnega rojstva in v skromnih razmerah ne le sveto. ampak tudi uspešno in koristno služiti sveti domovini, ako je v njem prav ega srca in razuma. Ni torej samo spoštovanje in čut hvaležnosti do slavljenca, ki nas sili, da se ga danes spominjamo na tem mestu, ampak je tudi želja in potreba, da kažemo nanj mlajši generaciji, dajte — bodite taki tudi vi! Kakor je Anton Trobec koristil narodni stvari s svojim delom v minolosti, tako naj jej koristi v bodoče kot sijaje!', zgled. Z iskrenimi, globoko čutjenimi čestitkami Antonu Trobcu spajamo istotako prisrčno željo, da bi Bog podelil slavljen-cu dolg, srečen večer življenja, posebno pa, da bi mu bilo dano, da bo g-cdal zmagoslavje stvari, ki jej le bil srčno udan v neomajni zvestobi, tako v dneh veselja in uspehov, kolikor v dneh neuspehov in splošne potrtosti. Anton Trobec ni omahoval nikdar: tudi v najhujših časih je i-mel trdnega moralnega oslona v svoji ljubezni do narodne stvari in v trdni veri v bodočnost. S to konstatacijo in z željo, da bi bili mi vsi taki, proslavljamo menda najlepše Antona Trobca ob njegovi sedemdesetletnici! Rezu? politične vesti. O odstopu vroia Tbuna se vodi še vedno v čeških listih vseh strank diskusija. — Tako živo je odstop tega moža s po-zorišča zadel ob strune političnega življenja. da zvene dalje in dalje. Ali nekaj skupnega, karakterističnega je na vseh teh izjavah: pri vseh se ti dozdeva, kakor da takole izmed vrst čuješ vprašanje: Zakaj? Kje je vzrok? — a da se vendar vsi ifcogjbljejo vsaki besedi glede na to kočljivo vprašanje .... Nu, pride že čas, ko poznejši raziskovalci naše politične zgodovine današnjih dni privzdignejo zaveso, da bomo gledali, kar Je za danes nerazrešljivo vprašanje . . . Posebno se to kaže na izjavah olomuške-ga »Našinca«: Knez Thun odhaja v takem ča^u. ko ni možno o njegovem šest-intridesetletnem javnem delovanju v u-radu namestništva in ministrskega pred-sedrka, reCi vsega, kar imaio na srcu tisti, ki iz polnega srca in iz vse duše obžalujejo njegov odhod. K tem spadajo tudi tisti, ki so bili med našimi nekdaj njegovi nasprotniki. Junak je padel, ali njegove misli in ideiali žive in bodo živeli nadalje. In tla, ki jih je in jih bo še v naši državi izoblikovala vojna, bodo — tako se nadejamo — ugodneja uresničenja tega, kar je knez Thun hotel: velike, do vseh svojih narodov enako pravične in vseh z isto ljubeznijo in nežnostjo objemajoče Avstrije. Odločitev glede literarične zapuščine Leva Tolstega. Med dediči grofa Leva Tolstega je trajal že več mesecev srdit spor radi literarične zapuščine velikega pisatelja. Sedaj je najvišji senat definitiv-j no odloČil v sporu in sicer na korist vdove pesnika, grofice Sofije Andrejevne Tolstoj. CestiIcem Tolstoja bo še menda v spominu, da je veliki ruski pesnik, ki je bil sicer jako nasproten vsakim določilom glede Iterarne lastnine, malo pred smrtjo odredil, da morajo preiti vsi njegovi rokopisi in vse pravice do njegovili del na njegovo najmlajšo hčerko, grofico A-leksandro. Ostali dediči, vdova in drugi otroci, so izpodbijali to oporoko in so dosegli sedaj tudi uspeh. Vsi rokopisi Tolstega — po njegovi smrti so bili shranjeni v zgodovinskem muzeju v Moskvi — so po sodni odločitvi sedaj last grofice Sofije Andrejevne Tolstoj. Vdova pesnika se je seveda odrekla posestni pravici na korist Rumjančevega muzeja v Moskvi, kjer so spravljeni literarični zakladi Tolstega v posebni sobani. Grofica si je pridržala le pravice nadziranja zbirke do svoje smrti. Peirograjska akademija znanosti bo pooblaščena od grofice, da napravi fotografične posnetke rokopisov, da lahko tako izpolni svojo zbirko v Pe-trogradu, zato pa pošlje v Moskvo za odškodnino fotografične posnetke svojih zakladov Tolstega, tako da boste obstojali potem dve zbirki. Akademija bo izdala z dovoljenjem grofice Tolstoj izdajo vseh del pesnika, vštevši zapuščino, ne da bi dobila vdova zato kako odškodnino. Izvzeti so od tega le dnevniki pesnika, ki se jih začasno še ne sme objaviti v polnem obsegu. Odstop generala Ruskega. »Az Est« l>orča iz Milana: Car je oprostil generala Ruskega vojne službe in ga imenoval za člana državnega sveta. V svojem pismu na generala izraža car svoje obžalovanje nad dejstvom, da je general obolel vsled naporov. General Ruskij je bil poveljnik tretje armade v bitki pri Lvovu, pozneje poveljnik v bitkah pred Varšavo in pri Prasznyszu. Brat generala Rennenkampia umrl. — Iz Berlina se poroča: V Altheide v Šleziji ie umrl brat ruskega generala Rennen-kampfa. Skrajno grdo ravnanje. Pod naslovom Hijene^ priobčuje »Briinner Montags-blatt« silno težke obdolžitve brnskega nemškega gospodarskega društva, ki je priredilo po celi nemški Moravski zbirko za ranjene vojake, nabrane darove pa naravnost nezaslišno zlorabilo.Kmetje iz dežele so n. pr. poslali društvu na tisoče jajc, katere so društveni činitelji po večini odnesli domov, kar pa je ostalo — kakih 6(100 jajc — so pustili zgniti. Eden izmed društvenih činiteljev je kupil celo nabrano veliko zalogo ruma in likerjev po kroni za liter, akoravno je bilo blago najmanj štirikrat toliko vredno. Za vojake darovano moko so ponoči spravljali društveni odborniki v svoje shrambe, ravnorako so napravili z vinom, perjem, mastjo itd. Nabrani darovi so bili vredni kakih 120.000 K, toda velik del te vrednosti je zašel v žepe »vrlih nabirateljev«. Stvar bodo sedaj preiskavale vojaške oblasti. Isti list poroča tudi, da goljufavajo nekateri brnski tovarnarji za sukno vojaško upravo ravno tako, kakor žalostno znani ogrski zločinci. Ena teh tvrdk je hotela vojaštvu dobaviti več kot 100.000 kron blaga, ki bi naj bilo stalo 12 K 80 v katerega prava cena pa je znašala 2 K 40 v za 1 meter. Vojaška komisija pa je goljufijo še pravočasno opazila. Talismani v angleški armadi. Londonski trgovci s kurijozitetami delajo sedaj dobre kupčije. Kakor pripoveduje eden izmed njih v »Daily Chronicle«, vlada med angleškimi oficirji in moštvom živahno povpraševanje po malih slikah, starih križih in lepih priveskih, ki jih jemljejo s seboj kot talismane. Posebno se povprašuje po predmetih, ki imajo za seboj svojo zgodovino, ali pa so vsaj najmanj redkost. V mnogih slučajih so žene in neveste vojakov, ki dajejo v vojno odhajajočim na pot najčudovitejše stvari kot talismane. Tako je dobil neki mlad oficir, ki je odšel že v drugič na fronto, od svoje neveste jako majhnega kitajskega mali-ka, ki naj ga obvaruje na vojni vsake nesreče. Toda, d očim so sedaj angleški vojaki glavni odjemalci trgovcev s starinami, so na drugi strani belgijski begunci, ki Jim pomagajo v nakup največ stvari. V mnogih slučajih so pripadniki najvišjih stanov v Belgiji, ki so morali vsled bede zastaviti svoje dragocenosti, kar so jih pač zamogli vzeti na begu s seboj. Tudi za vojne relikvije, posebno take, ki izvi- palico po tleh. da bi tako pregnal morebitne tatove. Pivoine je stopila izza drevesa in fe napravila par korakov. Vsa se je tresla. Meščan, misleč, da ga hoče nekdo napasti, je prestrašen obstal in se Je postavil v bran s svojo debelo palico. Ko pa ie videl, da ima pred seboj samo žensko, se je očividno nekoliko pomiril. — Gospod ... — ie pošepetala Pivoine. — Kai je. kaj hočete? — je vprašal možakar grozeče. — Oospod ... — je ponovila Pivoine, — prišla sem šele danes v Pariz in ne poznam nikogar . . . — Pojdite svojo pot, — jo je prekinil meščan, — nimam drobiža. Obenem se je obrnil, hoteč iti naprej. — Ne prosim vas miloščine, — je rekla Pivoine, položivši mu svojo roko na njegovo, da bi ga zadržala; — prosim vas le za božjo voljo, da mi poveste, kje naj bi ostala to noč. Meščan, oženjen, zelo moraličen človek, branjevec, nikakor ni razumel tega prosečega vprašanja. Osorno je porinil Pivoino od sebe in rekel: — Kje bi ostala, ti ponočevalka? Pri meni prav gotovo ne. Išči si drugje svo-iih dUemalcev in ne dotikaj se me. In šel je svojo pot ter pustil Pivoino samo v njenem obupu. Ubogo dekletce ni odgovorilo nič. Uvidela je, da je izgubljena, popolnoma, nepreklicno. Umreti bo morala sredi Pariza, stara šestnajst let, umreti bridke, neizogibne smrti. Čutila je že, kako jej otroljajo udje in kako se jej strja kri po žilah. Bilo je strašno. Pivoine je mislila, da je bolje, ako naenkrat napravi konec svojemu trpljenju. Šla je čez cesto in na most au Change, se naslonila na ograjo ter se zagledala v pod seboj tekočo Seno. Ko je tako gledala v motne, temne, s strahovitim šumom ob stebre udarjajoče valove, jo je objela omotica. Zbala se je, zgrudila se na kolena in začela bridko jokati. V istem trenutku pa, ko je izgubila Pivoine upanje v rešitev, jej je prišla rešitev. Pojoč pesemeo, s smotko v ustih in rokami v žepih suknje je prišel po mostu mlad človek. Na glavi je imel majhen mornarski klobuk, okrašen z vso silo trakov v vseh mogočih barvah. Preko težaškega kostuma je nosil rjavo suknjo in dolga, rdeča pentlja z zlatimi resami mu je segala skoraj do nog. (Dalje.) rajo iz vrst sovražnikov, je trg jako dober. Branitelj v uniformi. Pri kazenskem okrajnem sodišču v Josefstadtu na Dunaju se je pripetil v torek pred priče t kom neke razprave radi razžaljenja Časti, zanimiv incident. Kot branitelj obtožene stranke je prišel odvetniški kandidat dr. Korten, ki se nahaja sedaj kot nadomestni kadet v vojaški službi in je nastopil tudi pred sodiščem v popolni vojaški uniformi. Voditelj razprave, dr. vitez Hell-mer, je pojasnil dr. Kortenu, da ga z ozi-rom na njegovo vojaško, z uniformo maskirano pozicijo, ne more pripustiti k zastopstvu pred sodiščem. Ker dr. Korten proti temu sklepu sodnika ni imel nobenega pravnega sredstva, je moral zapustiti uesto zagovornika in slediti razpravi v avditoriju kot navaden poslušalec. Iz Bismarckove knjige »Misli in spomini«. Prejšnji vladarji so gledali bolj na sposobnost kakor na pokorščino svojih svetovalcevr; če je samo pokorščina kriterij, potem se zahteva od vladarja univerzalna naobrazba, ki ji ne bi zadostil niti Friderik Veliki, čeprav je bila politika v vojni in miru svoječasno manj težavna kakor dandaies. Poveljnik »Emdena« v vojnem ujetništvu na Malti. V Sirakuzo došla poštna ladja »Misurata« ie prinesla z Malte vest, da se nahajata med tamkjšnjimi ujetniki tudi poveljnik znane nemške križarke »Emden«, kapitan Muller, in princ Ludo-vik Hohenlohe; slednje imenovani je bil ladijski kapitan na »Emdenu«. Dalje poroča kapitan »Misurate«, da čaka v pristanišču na povelje za odhod več vojnih in transportnih ladij s četami na krovu. Vojna opravila angleških žen. Iz Haaga se poroča: Na Angleškem se je prijavilo 23.000—25.000 žen za vojna dela, med njimi 3600 za municijske delavnice. Ena izmed njih, neka perica v Scarborou-ghu, koje stanovanje je bilo porušeno o priliki bombardiranja mesta od strani nemških vojnih ladij, hoče delati sploh samo šrapnele. Pričakovati je, da izda vojno ministrstvo nov poziv med ženske, naj se priglase še v večjem številu za izvrševanje moških del in se tozadevno pogaja baje tudi že z delodajalci. Lord Natanijel Rothschild umrl. V Londonu je umrl dne 31. marca lord Natanijel Rothschild, šef londonske bančne hiše Rothschild in sinovi. Pokojnik je bil najstarejši član Rothscihldove rodbine. Bil je prvi židovski lord angleške zgornje zbornice in predsednik angleške družbe Rdečega križa. Kot tak je dobil še pred kratkim zelo laskavo pismo od angleškega kralja. Tudi s pokojnim kraljem Edvardom je bil lord Rothschild v zelo prijateljskih stikih; igral je v vsakem ozi-ru, bodisi kot politik, finačnik, filantrop in žid, v vsem življenju Anglije odločilno u-logo. Londonski Rothschildi so bili pri vseh večjih državnih poslih udeleženi v znatnem obsegu. Pokojni je pred izbruhom sedanje vojne vplival zlasti mnogo na placiranje zadnjega avstrijskega in o-grskega posojila. _ Sličice iz vojne. Oče in sin se sešla na bojišču. 49-letni posestnik Franc Kožuh iz Št. Lenarta v Slov. goricah se je prostovoljno javil k vojakom. Njegov sin se je nahajal na severnem bojišču od začetka vojne. Na lastno prošnjo so uvrstili očeta meseca decembra v vojno stotnijo mariborskega polka. Pred 14 dnevi je pisal oče, da je prišel s svojim sinom pri D ... med nekim spopadom skupaj. Veselje ni bilo dolgo, ker je kos šrapnela zadel sina na prsi. Oče sam je obvezal za silo sina, ki so ga prenesli na obvezovališče, oče se je pa vrnil v bojno črto. _ Boji v Galiciji In na Poljskem. Vojaški sotrudnik »Neue Freie Presse« piše: Boji v Karpatih se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo, razven v oddelku prelaza Dukle, kjer Je nastal nekak odmor. Sedanja bitka v Karpatih ima po-polen značaj pozicijske vojne. Karakterizira se v srditih navalih iz utrjenih linij. Bitka je predvsem frontalna borba, ki se zamore končati brez teritorijalno važnega rezultata. V odprtih bitkah se izraža odločitev v veliki izgubi na terenu: ena stranka mora prepustiti drugi bojišče in se umakniti. V pozicijski bitki kulminira odločitev večinoma v zavrnitvi sovražnih navalov in v obdržanju ozemlja, za katero se vrši boj. Pri razpravljanju o sedanji karpatski bitki torej nikakor ni umestno, da bi se govorilo o kaki odločitvi kakršne so navadno v odprtih bitkah. Včasih tudi večtedenski boji ne dove-dejo do nobene Izpremembe položaja. Naši vojskovodje se sedaj očividno trudijo, da bi izpolnili defenzivo, ki je sedaj najbolj primerna za nas, z delnimi napadi in protinapadi. Rusi se sploh ne zmenijo za svoje izgube. Oni čisto lahko pre-bole izgubo 100.000 mož tekom enega meseca in to le na enem delu operacijskega ozemlja. Mogoče so te ogromne ruske izgube posledica ugodnih rezultatov naknadnih naborov v celem ruskem carstvu. Saj je znano, da ima stari ruski brambni zakon mnogo točk glede oprostitve od vojaščine, glasom katerih je bil precei visok odstotek brambnih ofovezancev oproščen od vojaške službe in izvežban, kakor pri naši nadomestni rezervi, le za silo ali pa sploh nič. Ruski rekrutni kontingenti so šteli povprečno na leto po 2CK-30.000 takih mož. K ugodnemu nabornemu rezultatu so mnogo pripomogli tudi strogi pogoji glede sposobnosti; poslabšanje spo- (sobnostnili razmer je naraščalo večinoma vsled alkoholizma. Ce je sedaj v tem oziru kaj boljše, ko je prepovedano oziroma močno omejeno vživanje in izdelovanje žganja, to še ni znano. Mnoga poročila z bojišča pripovedujejo, da je ruski vojak slejkoprej še vedno velik prijatelj alkoholičnih pijač. Zato ni izključeno, da so bili pri sedanjih naborih v Rusiji spo-sobnostni pogoji za vojaško službo zmanjšani; vsled strogega prikrivanja vojaških vprašanj v Rusiji, kar traja že par let in posebno sedaj, seveda niti misliti ni na to, da bi se zamoglo dobiti kake zanesljivejše podatke o tem gotovo zelo važnem vprašanju. Na vsak način bi bila velika pomota^ ako bi kdo mislil, da je rezervoar za ruske sile izčrpan. Seveda pa je na drugi strani tudi res, da se je število temeljito izvežbanih bistveno zmanjšalo. Do odločitve v dejanskem smislu besede zamore komaj priti na fronti, ampak na krilih. Ruska prediralna strategija ni za vsakega. Forciranje bi pomenilo, žrtvovati za dvomljive uspehe na tisoče in tisoče ljudi. Varovanje naše sile. najboljšega dela našega naroda, torej onega, ki brani našo domačo grudo pred sovražno premočjo, izključuje ruske bojne metode. Mi v zaledju moramo torej potrpežljivo čakati na razvoj stvari in se truditi, da dobimo prave pojme o oblikah pozicijske vojne. PoljsKa poroHla z ruskega Poljske^. Krakovski »Czas« priobčuje poročila iz drugih poljskih listov o življenju v kraljestvu poljskem. Kot prvo priobčuje poročilo »Dzienni-ka Berlinskiega«, ki pravi: »Varšavsko prebivalstvo ne trpi draginje, o kateri pišejo nemški vojni poročevalci. Tako je na primer v »Kurjeru Warsz.awskem< od 9. marca poročilo, da kuhinja za inteligenco, ki hoče delati dobiček, daje obede iz treh jedi po 25 kopejk. Dovoz živil je tak, kakor' povsod v velikih mestih v vojnem Času. Dogaja se, da se pošiljatve za vojno dopravo zakasne za kak dan. V celoti pa je življenje v Varšavi normalno. Pomožnih vojnih odborov je bilo 6. marca vseh skupaj 394. Od tega časa se je ustanovilo trideset občinskih pomožnih odborov, dva mestna in eden okrajni. Največ trpi zaradi vojne industrija, ki zaposluje komaj polovico delavstva. »Dzien« piše, da v Varšavo stalno prihajajo posebno židovski begunci z vseh koncev sveta, celo iz Turčije in Palestine. Pred vojno je štela Varšava okoli 300.000 židov, danes jih ima baje nad pol milijona. Razposlati jih nameravajo po raznih mestih, kajti Varšava je prenapolnjena in se je treba varovati nevarnosti nalezljivih bolezni. »Dziennik Poznanski« priobčuje poročilo prebivalca iz zapadne ruske Poljske, v katerem pravi: »Nedvomno so vse kraljestvo in vsi stanovi trpeli zaradi vojne, toda vsa beda se pokaže šele po vojni, ko bo treba nadomeščati ves živi in mrtvi inventar, plačevati dolgove in obresti, ko v mnogih krajih sploh ne bo žetve. Beda je posebno v tovarniških krajih; po deželi, kjer je ostalo samo nebo in zemlja, kjer ni ljudi. V drugih krajili pa je dovolj gotovine, ker se je pridelek prodal drago in kmetje niso imeli nikdar toliko denarja, kakor sedaj, ker še nikdar niso stavili za živino tako visokih cen kot za časa vojne in rekvizicij, kateri so bila pridržana samo veleposestva. Le izjemoma so tupatam vzeli kakemu kmetiču kakega konjiča. Delavno ljudstvo tudi ne trpi pomanjkanja, ker je dobro unovčilo blago, ki mu je preostajalo, zlasti živino. Trgovstvo, zlasti židovsko, je v majhnih mestecih utržilo veliko, prodavši stare zaloge za zvišane cene, in z raznovrstnimi, ne ravno najčistejšimi manipulacijami, posebno z menjavanjem denarja. Takoj po izbruhu vojne so se razširile vesti, da papirnati rublji nimajo cene, pa so jemali trirubljevke za trideset kopejk v srebru, toraj za desetino prave cene. Največ pa trpi veleposestvo in tovarniško delavstvo. Domače vesti. »EDINOST« zaradi praznika Jutri, v ponedeljek, ne Izide. V torek izide list redno ob 5 zjutraj. Najprisrčnejša voščila ob priliki velikonočnih praznikov izrekata uredništvo in uprava »Edinosti« naročnikom in čitateljem lista, želeč iskreno, da bi napočilo njim in vsemu našemu narodu ter naši ožji in širši domovini Čimprej vstajenje iz sedanjih težkih, težkih Časov! Sedemdesetletnica Antona Trobca. Od Sv. Ivana nam pišejo: Svojo sedemdesetletnico slavi danes svetoivanski narodni prvoboritelj gospod Anton Trobec starejši. Živimo v zelo resnih časih, kakršnih naš slovenski narod ne pozna od svojega prebujenja sem. A vendar, pri vsej tej resnosti, pri vseh teh skrbi polnih časih nismo pozabili svoje svete dolžnosti napram možu, ki je slovensko stvar na tržaški zemlji — posebno še v Sv. I-vanu — storil vse, kar je bilo možno, ne glede na žrtve, ki jih je moral često sam doprinašati. Iskal pa ni nikdar časti, najmanje pa koristi. Kako ga domačini spoštujejo, priča dejstvo, da so mu ob vsakih volitvah ponujali razne kandidature, kar pa ie on v svoji skromnosti vedno in dosledno odklanjal. Lahko trdimo, da so vsi svetoivanski narodni dclavci posredno ali neposredno iz njegove šole. Razni Negodeti, Godine, Gr-meki in še drugi so sad njegovega narodnega delovanja. Reči moramo, da ves čas njegovega neposrednega vodstva je Sv. Ivan ohranil častno ime »nepremagljive trdnjave«. Cenjenim čitateljem »Edinosti« bodi o-menjeno, da je politično društvo »Edinost« in njega list sad njegovega prizadevanja in žrtvovanja. Misel o ustanovitvi lista se je porodila baš v njegovi gostoljubni hiši. Prvotno se je ustanovilo »Bralno društvo Edinost«, ki je imelo sedež v njegovi hiši; iz njega pa se je ustanovilo politično društvo »Edinost« in list istega imena. Pred seboj imam nekaj prvih številk tega lista in v vseh čitam shod za shodom; na vseh teh shodih pa srečavam njegovo ime med odborniki, govorniki itd. Nevenljivih zaslug si je pridobil s tem: saj naši okoliča-in so bili v onih časih mrzli, narodno nc-prebujeni. Z veliko muko in žrtvo se je doseglo toliko, da stoji danes list »Edinost« na častnem mestu med slovenskimi listi. Njegovi narodni učenci so nameravali prirediti mu časten večer, a v teh žalostnili časih so po dolgem premišljevanju odložili to misel na ugodnejši čas. Danes se mu pokloni zastopstvo glavnih narodnih društev, želeč mu, da bo, dasi po letih star, čvrst na duhu dočakal naroda slovenskega vstajenja! Namestnik baron Fries je kmalu po svojem uradnem nastopu ukrenil celo vrsto odredb, ki streme predvsem po kolikor mogoče priprostem in hitrem poslovnem postopanju v politični upravi Trsta in Primorske. V odloku na vse oddelke namestništva in na okrajna glavarstva poudarja namestnik, da se zahteva oh sedanjih razmerah bolj nego kedaj prej takojšnja rešitev vseli tekočih aktov, vsled česar je treba delati z vsemi silami na to, da se, odgovarjajoč resnosti sedanjega časa skrbi za vzdržnnje in ohra nitev popolnega tekočega poslovanja. To se nanaša še posebno na one zadeve, ki so v neposredni zvezi z vojnim stanjem, ali, kakor vprašanja ljudske preskrbe in zdravstva v posredni zvezi, pri katerih zamore imeti vsako zavlačevanje za prebivalstvo usodne posledice. Tudi sicer se je treba posebno pri medsebojnem poslovanju departmajev in uradov, kakor tudi v kompetenenih vprašanjih izogibati vsake razsežnosti. Pri reševanju vseh upravi poverjenih zadev je treba vedno paziti samo na bistvo stvari in njen pomen za državo in interesirane stranke. V neposrednem občevanju z občinstvom, kar je ena najvažnejših funkcij politične službe, mora imeti vsak uradnik vedno pred očmi, da imajo v urade prihajajoče stranke vedno pravico, da jih oblasti dobrohotno poslušajo in jim, kolikor odgovarja to zakonu, gredo tudi uspešno na roko. Nikdar se ne sme pozabiti, da si je treba zaupanje prebivalstva, najdragocenejšo pridobitev politične uprave, mogoče pridobiti in rt-hraniti le z dobrohotno pomočjo. Za vzpostavitev neobhodno potrebnega kontakta z javnostjo in posebno 7 vsemi krogi gospodarskega življenja, je velike važnosti tudi časopisje, ker nucll upravi ne samo izredne podatke o željah in potrebah prebivalstva, ampak zamore tudi bistveno prispevati k temu, da se širši krogi informirajo o posebno važnih upravnih odredbah, kakor tudi o njenih vzrokih in namenih. S tega stališča je pazljivo čitanje dnevnega časopisja dolžnost vsakega upravnega uradnika, ki pri izvrševnju poklica nikakor ne more črpati potrebnega poznavanja ljudi in stvari samo iz šutdija aktov, pač pa v razmeram sedanjosti odgovarjajoči zadostni meri le iz življenja samega. Tako je treba! Pred par dnevi sme omenili tudi m;, kako je znana tvrdka Frey-tak in Berndt na Dunaju va neki svoji publikaciji označila Hrvate z — Morlak<*m Z zadoščenjem beležimo, da to žaljenje ni ostalo brez odziva. Oglasila se je ugledna korporacija — zagrebačka trgovska In obrtna zbornica — se svojim protestom na adreso tvrdke. Pomagalo je: tvrdka se je takoj oglasila z odgovorom, v katerem se izgovarja in zvija, češ, da je njen urednik, ki pa ni več živel, dotičr.e podatke crpil iz Hichmannovega „Universal Taschen-Atlas", da pa je tvrdka takoj odredila, da se na-daljna Izdaja primerno popravi. Izgovor je sicer precej piškav, ker pobiranje žaljivk za drugimi nI lepa stvar, ali ta nastop trgovske zbornice Je Imel vsaj ta vspeh, da tvrdka takorekoč prosi oproščenja. Tako treba! Le če bomo s primerno energijo zavračali vsako žaljenje 6i izsilimo, čežene odkritega spoštovanja, pa vsaj respekt. Našel se je desetletni deček Marij Bavčar, o katerem smo pred nekaterimi dnevi poročali, da se je izgubil. Našli so ga v Ljubljani. Fantič je imel namen iti v — Galicijo na bojišče. Starši so veseli, da so zopet dobili begunca. Dobro bi pač bilo, da bi učiteljstvo v šolah resno poročilo deco, da vojna ni igra, in sploh skrbelo zato, da bi res šolska deca le vendar enkrat opustila „vojno igro", ki končno dovaja do takih neumnosti, kakor jo Je napravil zgoraj imenovani „prenavdušeni rodoljub". Za čajev večer Moške C. M. podružnice so darovali : gdč. Ponikvar (preje pcmoto-ma izostalo) in Jos. Dekleva K 4. Hvala. Člani „Delavskega pod. društva" se vabijo na sestanek jutri, v ponedeljek, 5. t. m. ob 10 predpolne v društvenih prostorih v svrho sestave novega društvenega odbora. Tržaška podr. Slov. plan. društva naznanja, da priredi v soboto dne 10. aprila v dvorani «Trg. izobr. društva" ul. S hranCisfc-> ■/ Trstu, dne 4. aprila 1914. »EDINOST« št. 94. Stran III. 2. skioptični večer s zelo bogatim iz zanimivim vsporedo-n. Predstavljale ^e bodo ne-le najnovejše sli^e naših slovenskih gora, temveč tudi — vprvič -- tudi slike veličastnih podzemskih jam. Opozarjamo že v naprej vse eenj. člane in slov. občinstvo na to izredno prireditev, katere obširen vspo-red priobčimo v kra'kem O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili sprejeti črno-vojniki Herman MiheliČ, Ivan l.unden, Fran Maver in Fran Stros. Urrar v Imnl Včeraj popoldne okoli polidveh ie bi! zdravnik z zdravniške postaje telefonič-nim potom pozvan na pomoč v kavarno »Al Fedele Triestino«, češ, da je tam neki človek, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči, ker je bil ranjen s strelom iz revolverja. Zdravnik se je takoj odzval temu pozivu in se podal z ambulančnim vozom \ rečeno kavarno, kjer je našel 33-ietnega Antona Moraspina. ki je bil pa že mrtev: ranien je bil z enim strelom iz revolverja v glavo, a z drugimi tremi streli v rame in v noge. Zdravniku ni seveda preostajalo drugo, nego konstatirati. da je nesrečnež že mrtev, nakar ie bilo truplo umorjenega prepeljano v mrtvašnico pri Sv. J ust ti. Kdo in zakaj je Maraspina umoril? V kolikor nam je bilo mogoče zvedeti, je Maraspino včeraj opoldne igral na biljard z nekim Ivanom Viottijem. Pri igri sta se ra -Maraspin in Viotti sporekla in bi se bila celo pretepla, da niso posegli vmes drugi gostje rečene kavarne in iu pomirili, ali vsaj ločili. Naenkrat je pa Viotti zopet skočil pokoncu in zdirjal pred Maraspina ter ustrelil proti njemu z revolverjem, rekši mu: »Tu imaš! To ti bo dovolj!« Maraspin je nato pobegnil iz kavarne, a Viotti je dirjal za njim ter ga dohitel na ulici pred kavarno, kjer je še trikrat ustrelil z revolverjem proti njemu. Maraspin se je nato ves krvav rgrudil na tla. a Viotti je pobegnil. Kakor že rečeno, je bil nato pozvan zdravnik z zdravniške postaje in obenem je bila o tem dogodku obveščena policija. A še preden je policija ukrenila kakšne korake, da bi našla in aretirala morilca Vi-ottija. se je ta posledniinrostovoljno predstavil na policijskem komisarijatu v ulici della Muda vecchia. Umrli so: Prijavljeni dne 3. t. m. na mestnem izikatu: Bušac Danica. 17 mesecev, Greta štev. 13; £krlj Anton. 14 let. ulica G. l eopardi štev. 1; Kizihr Fran, 5 let. ulica Fabio Severo štev. 15; Mirni Valentin. 73 let, ulica della Cere-ria štev. 13; Pospišil Fran, 6 mesecev, Lloydova ulica štev. 22. H8ražR0-52layska organizacija. Urad NDO ostane danes zaprt; jutri se uraduje od 10. do 12. dopoldne. Tajn'štvo NDO je bilo v zadnjem času često opozorjeno na razna podjetja, ki zaposlujejo tujezemske državljane, dočim naše ljudi odpuščajo z izgovorom: »ni dela«. Samoposebi se razume, da se »Nar. delavska organizacija«, ki je stala vedno ra stališču, da irna na avstrijskih tleh pravico do dela predvsem avstrijski delavec, na noben način ne more strinjati s takim postopanjem. Tako postopanje nam je temmanj razumljivo v sedanjem Času, ko so skoro vsi državljani prisiljeni, prenašati kakršnasibodi bremena, povzročena po vršečili se dogodkih. Kdor dela in se trudi, temu naj se da tudi primerno rlaeilo! Noben resničen avstrijski patrijot ne more zahtevati, da se Avstrijca zapodi iz dela, na njegovo mesto pa postavi naši državi popolnoma tujega člo\eka; da se torej pravega pripadnika države vrže v bedo in pomanjkanje, tujca pa nasiti. Človek se mora nehote vprašati, kaka politika je to? In vendar se tako dogaja. So celo podjetja, kojih akcijonarji služijo v naši vojski, ki z navdušenjem nosijo avstrijsko uniformo, a Imajo na svojem delu nameščene — tujce. Ni li to ironija? Kje je drugje kaj takega mogoče? Da, opravičljivo bi bilo tako postopanje, toda samo v slučaju, ako bi naših delavcev ne bilo zadostno število na razpolago. Ker pa temu ni tako — kajti veliko je avstrijskih delavskih družin, ki so izpostavljene stradanju, ker družinski glavar nima zaslužka — moramo najstrožje obsojati taka dejanja in pribiti, da to ni in ne more biti v interesu monarhije in Če se gotovi odgovorni krogi še tako tolčejo na prsa in hvalijo. Ne vemo natančno, kako je v ostalih mestih Avstrije, to pa lahko trdimo, da v gornjem pogledu menda nikjer ne bo tako žalostno izgledalo, kakor pa pri nas v Trstu. — Tem potom prosimo slovenske delavce, da nas o vsakem zapostavljanju našega delavstva pred tujci natančno in hitro obveščajo. Sicer so izredni časi in nam ne bo mogoče tako nastopati kakor bi radi, toda vkliub temu se bo dalo in se mora nekaj storiti — saj so naše zahteve umljive in pravične. NDO vnovič opozarja, da je treba prošnjam za brezposelno podporo priložiti tudi delavsko knjižico. Vesti Iz Gorlihe. Deželni šolski svet je z mesecem marcem up kojil po 40letneni učiteljevanju g. Franceta Tomšiča, nadučitelja v Nabrežini. G. To mišić je služboval v tej občini nad 80 let. V tem času se je razvita enorazred-aica v petrazredno šolo. Z njegovim sodelovanjem so ustanovili v Nabrežini obrtno-pada je valno šolo za klesarje in občinski otroški vrtec. Vse tri zavode je vodil imenovani do zadnjega. V znak spoštovanja in hvaležnosti mu je priredilo občinsko stare- šinstvo slovesno odhodnico, kar j« za občino jaVo hvalevredno. Iz Renč. Dne 5. aprila t 1. ob 3 uri po-polud e se bo vršil sklep šolskega leta .Obrtno nadaljevalne šole za zidaije". Gg. interesentje, ki se zanimajo, se ulju Ino va-b jo za blagohotno vdeležbo. Posebna vabila se ne bode pošiljala. Živila so v Gorici z vs; kim dnem dražja pri mesarjih in prodajalcih jestvin. Temu večidel svojevoljnemu draženju nad maksimalne cene bi nadzorovana oblast prišla v okom, ako bi prisilila prodajalce jestvin, da bi ime1! napisane in od oblastva potrjere cene javno pribite v svojih prodajalnah, kar n j bi se strogo kon roliralo. Ljudje komaj Izhajajo, posebno še, ker pri deželnem odboru ne morejo vsi dobiti tudi za denar potrebne moke. Zadnji čas je, da se kaj stoii v obrambo ljudi pred izkoriščanjem po ne-kaferih nezvestih rgovcih. Preskrfca Dunaja z živili z Goriškega. Na kratko smo omenili, da se je vršila na gori kem deželnem odboru konferenca, ki se je bavila z vprašanjem, kako poskib ti dunajskemu mestu nekaj Živil, zlasti zgodnjih, "z Goriškega. Z Dunaja so d šli štirje odposlanci. Posvetovanje se je tikalo v glavnem zgodnj h pridelkov, predvsem krompirja, zelenj ve, špargljev, predžunkev, graha, repe. Zgodnji krompir gre druga leta največ v Nemčijo, letos ima Iti na Dunaj — potrebovali ga bomo pa tudi doma! Na posvetovanju se je sklenilo vplivati na poljo-delce, naj skrbijo za razne pridelke v največji me i, vse naj se obdela, kar se je dosedaj obdelavalo in še na novo, kjer se še ni skrbelo za take pridelke, naj se jih pridela letos. Ako bo le delavskih moči dovolj ! Za sodnega izvedenca za krminski sodni okraj glede gradbenih del je imenovan geometer J s. Benardelii. Obolel je, baje precej opasno, odvetnik dr. Henrik Turna v Gorici. Brlvnice v Goric* bodo jutri, drugi veli-kon čn praznik, zaprte ves dan. 34 vojakov iz 6 hiš. Iz Lokovca poročajo, da je od lam iz 6 kmečkih hiš na bo-j šču 34 vojakov. V Renčah bo jutri sklep tamkajšnje zl i'arske < brtre šole z razstavo izdeli-a Ta šola je za renčke zidarje velike koristi. Gostje, ki se zanimajo za napredek Renčana, dobrodošli! Za sprejemanje strank na goriškem okrajnem glavarstvu so določene sedaj ure od 9—12 vsak de'avnik. Popoldne se stranke na nrben način ne sprejemajo. Od k nceptnih uradnikov so štirje v vojni službi. Pri gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici sc nastavljeni skero sami Nemci, tako v inženirski, juridični in računski službi. Slovenci bi se morali bo'j brigati za take službe. Zlasti se posvečati inžinerski stroki. In ako bi se kazale zapreke, je dol/nost naših poslancev, odstraniti jih. Večina gozdov goriškega gozdnega in domenskega ravnateljstva se nahaja na slovenskih tleh. S Tolminskega baje ne bodo vozili nobenega pridelka \e. v Gorico. Skoro neverjetno zveni to, kajti kam pridemo, ako si bomo zapira i kar cele okraje pred seboj. Z ureditvijo prometnih razmer v tem pogledu naj se bavi deželni aprovizacijski odbor. Težko ranjen. 22ktni Fran Jejčič iz Šma-rij je bil napaden, ko je šel v Svino, in težko ranjen. Baje ga je ranil neki Blagorja. Je:čič se nahaja v bolnišnici usmiljenih bralo v v Goric. S23 let šteje skupno onih 12 starčkov, katerim so umivali noge v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici v četrtek pri običajni cerkveni slovesnosti. Nadvojvoda Ludovik Saivator je daroval 1000 kron za gradnjo cerkve srca Jezusovega v ulici Leopardi v Gorici. Pravico javnosti je dobila trorazredna ljudska šola pri Uršulinkah v Gorici. Ponavljajo se pritožbe glede razsvetljave v Gorici. Prepozno začno svetiti električne svetiljke in prepozno nehajo. Ob 11. uri ni treba več take razsvetljave, zvečer ob 7. uri pa je potrebna ali je po-gostoina ni. Vodstvo elektrarne naj pač upošteva opravičen glas občinstva. Iz bolnišnice v vojno službo. Odšli so iz bolnišnice na Travniku v Oorici zopet v vojno službo: narednik Bruno Fa-ninger, 27. pešpolka, narednik Peter Ve-lušcik 97. pešpolka in učitelj Jaganeli iz Podgore, vojak 7. pešpolka. Pogreša se Rudolf Kuštrin, korporal 97. pešpolka, 15. stotnije. 2e od 20. avgusta se ne ve nič o njem. Ako kdo kaj ve, naj sporoči očetu, Antonu Kuštrinu v Lokov-cu štev. 96, pošta Cepovan. Kuštrin ima v vojni vseh svojih 5 sinov. Po tujih bolnišnicah so bili iz goriške dežele poleg zadnjih seznamov: Andrej Gregorič iz Gorice, vojak 27. domobranskega polka, bolan, je bil v Ljubljani, v Temešvaru je bil Angel] Kraus iz Gorice, rojen 1893, bolan, vojak 97. pešpolka; v Ensu Anton Legiša iz Devina, vojak 20. lovskega bataljona, bolan, v Ko-lošvaru Hektor BatistiČ, Četovodja pešpolka štev. 97., ranjen na desni roki, doma iz Gorice. Za mrtveca je izkazan Ivan Bregant, vojak 27. domobranskega pešpolka, rojen v Gorici 1891. Umrl je ranjen za zastrup-Ijenjem krvi dne 26. decembra v bolnišnici v Leče na Ogrskem in tam ie tudi pokopan. V vojaški bolnišnici v Budimpešti je umrl, kakor priča zadnji seznam izgub, Ivan Stefančič iz Fare, vojak 27. domobranskega pešpolka. Umrl je dne 12. decembra. Pokopan je na pokopališču Ko-banjaer, oddelek osmi, vrsta Šesta, grob štirinajsti. Iz ujetništva se Ponikev hiš. štev bil ujet.v Galiciji, nu. Dopisnica od ma je rabila 55 pri 97. pešpolku. -di. da se vsakdo dospejo pisma v izmerno časa. je oglasil Josip Hvala iz . 67. Na sveti večer je Nahaja se v Turkesta-tam do njegovega do-dni. Hvala je korporal — Iz tega slučaja se vi-rad oglasi, ali predno domovino, traja to ne- , Delniški kapital in rezervni Tn. 0K D. dober, beli in rumen se prodaja po HrUl!l|lir dobri ceni. Zaloga ulica Bosco 5 \ Trst. štev. 165 ilflflH se sobe z eno ali dvema posteljama UUUI1 z uporabo kuhinje. Ulica Commerciale 9, pritličje. 300 August ftulor, znanja, da je zopet lastnoročno prevzel krojaftko delavnico. Izvršuje najmodernejše civilne obleke, ter vsakovrstne uniforme po naj zmernejših cenah Za naroČilo zadostuje dopisnica, ter pride osebno na dom z uzorci. 127 MH I fin bunn aU Pa 700.0:0. 300.000, 200.000, nilJUll nruil 100X00 itd. more zadeti oni, ki si nabavi srečko 5. razreda avstrijske razredne loterije pred 6. aprilom. Žrebanje traja 22 dni, ireba se 64.000 dobitkov za 18,356.200 kron. Srečke stanejo : V. E 25, xlt K 50, Vt K 100, '/» K 200- — Razprodaja in razpošilja Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Tr^t ulica Caserma št. 11. Zunanjim naročnikom se priporoča naročiti in pbslati denar po poštni nakaznicL 158 VllfftUft vdova za par ur na dan. Naslov AllUlfU pove Ins. odd. Edinosti. 400 15Ietnl deček družne, išče ^ kate rosi bodi službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 202 tffflM Vvttff Številko „Edinosti- od 11. nuDi ima maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega Usta, proti primerni nagradi. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak se le preselil in ordinira seda] v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. ^liiIirass2io!iflvlirezliBls[in2.Ploiol!iranie.^ Tržaška posojilnica m hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi na ki se bo vršil v petek, dne 23. aprila 1915 ob 8 zvečer v veliki dvorani v lastni hiši (Piazza della Caserma štev. 2). DNEVNI REO: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z reiervnim zakladom. 4. Ra^ni predlogi.*) 5. Volitev nadzorstva. TRST, dne 3. aprila 1915. NAČELNIŠTVO. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po t 49 zadružnih pravil, se vrši drugi v ne-e!|o, dne 2. maja t. 1. ob 10. uri predpo-Iudne z istim dnevnim redom, ki Je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. *) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more j recej sklepati, ampak le odloČi, če s>e sploh vzamejo v pretres ali če se morajo iziočiti posebntmu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelatvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postavit', na dnevni red bodočega občnega zbora. Ivan Krie Trst, Piazza S. Glovaitni % — — ■___kuhinjskih in kletarskih potreb- AaiVBa ščin od lesa In pletsain, ikafor vrent, tefcrov in kad, e od te ko v, lopst, rsdet, rit ia bs&kovretnih kote v, istbasn v ia metel ter mnoga drugih t to fctroko spaaajo&h predmetov. rflDOlOCO svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrst« bodi od poredana, zemUe cmaiia, kositarja. aU cinka, nadalje pssamanto^e, kletke itd. Ta goat&ničai)* pipe, krogce, »esalje Ia stekleMo po—do ta ving, ■■■■nnn^E^aBHBHBHi 5. razred 3. avstrijska razredne loterije premijo od 700,000 kron l^v ^^ Žrebanje zatne v * W dne 6? aprila 1 srečke stanejo srečke stanejo *|s R 25, 'U R 50,1U K 100, *U K Z00 razprodaja in razpošilja Podružnico ljubljanske kreditne banke rv v TRSTU, ulica Caserma itev. n I^^^Prlporoča se naročati pravočasno Žrebanje traja 22 dni 16725423 KB 3» 5B BB BB PRIPORGČUIUE TUEDKE Fotografi. NrtlHlllitf spomini artistične fotografije na IlUjlJUlJM kristalu, porcelanu itd za priveske, nagrobne karuc* in fdično. — Za-topnik velikega if-tii 7X reprodukcijo artist "nih fotografij je GIOVANNI 1'ELIZZAM, urur, Trs\ olica Nuov» It_ 41 (pslafta Salem>. 1495 Gostilne. obrinllsko društvo o Borko* lli zu cerkve) toči izborna vina n jostreie h fino _ Prostorni dvorana. 233') mwwwwww : J sprejema od vsakega tudi če ni ud isdruge, 'X in jih obre- Jg 11 Q| večje zreške pc do-♦ staje po 4 [S |0 govoru.Tr08VCBBi II : t ♦ - i raglstrovana zadruga s neomejenim Jamstvom ♦ I m Mn:"ulica S. Frances lehaiiikov, |>riprave za eiektrično razsvetljavo, elekt ične motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telelone in vsako * Fratela^ Uais&er Trst, ul. Carduai 14 (ex Torrenle) ZaSoga ustrojenih hci Velika i/bera potrebščin za Čevljarje. - Specijaliteta Oelase. poslana, osmrtnice in vsa naznanila ie pošiiiati »lnseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 20 rgiMBnei D^AsivRsaeii difOBiiHaon Točne ure prodaja ! \Em\........ najuglednejša in najsta- H rejSa prodajalnlca ur v ® Trstu, ulica S. Antor.io m (vogal ulice S. Nicolo) J Velika izberaS verižic, zlatih, srebrnih, g kakor tudi stenskih ur 5 vsake vrste i. t. d. Usisr.aviiena 1.185?, aosrasiii a r- zccr-- - 5 a c 1 a.'JiiKJS s a sofiivje. Piidelovanje zadostno z:i 1 letni iiotroSe1« druž no od 4— C oseb samo K 2 50, prosto s repkov; planilo n if'rej. Attlllo DepcR^er, Trst, Ccrso št v. 5 Telelon štev. 18-95 (z\onHl 2-krat) gUSII IIHHHII fr&ncesco Buda, zlat&r Trat, al!oa Boai's&ta it. 1. Frcdaja f»rr-brn;h in loviuflfltih nr. od 4 kron d« t je, ubr oi, pr-f»rJ, viriŽice i* eaierikrjjHfeega dou^e zlita iikljurno » o priložnostnih cenr.h. i'r »dijs. ku nje m mfnjnje z^tlo nrebi'« ia dragoc Ivrdtea BUDA m re prodajati po ne;eijetco uirkih irennb kar ne f=»T*ja ve ifcans-iih svot ra uk u-ijorce u-nhtore, raf-4' (tijavo it i. it k. kr.r mora kolčno pIpči'Tsti or^t-T I IGM„ Hlhlll Ti UH III i ^r^ - l-SBESS« s s ^ 1 | uSka Ribšt@y. 23, vogal uL Bescherie Velika izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavlh barvah. Suknje s ko^uhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene In modre obleke za delavce. Izbera biaga za moške obleke. Sprejemajo se o^ro^Sa no meri •jtivM mmmn ^ 3SSS2SBES£9SBeBaBBB ■ 9 - a _ ^.g. p ~ tru. «rtj no po najnovejšem načinu 'f3 ter i<» odd>ja ?.tr.jnkiii.i v najem pv> nć.jniie]ih cGt-IS?^. S7AČ4JS W£2> tii MIUidMCV KKO«. jfc UriiM ore: od 3 da 12 icjild. in ti l rit S pa^li b^dJ^j v. vsz^ dtkiaft i i uritofi an^ l|| a^t^jifeffj R liBKiuTij^ Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „ČRNEM GRABNU" Izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink l/4 litra. ISTRSKO vino po 24 st. lfA L - PRISTNI TERAN po 32 st. l/A I. RESTAVRACIJA IS a IH y II « n Trst, Beiveftre 32 0 t! n i KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr dnostne papirie in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA Trst, Via Cassa di Rlsparmio Stev. 5 (Lastno pošlo ______E3 -.-r, ^ VTT T I ir.irp. AK"RF1DTTIVT flKK'I IV VA- H cClTi,\ VLOGE NA KNJIŽICE 0 4/o od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka is na TOVA^JE VLOG m in žiro-računu po dogororu. FILIJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA. METKO VlC OPATrJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVA ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERFJE. od 9 do 121/, POP« I" od 2l/, dO 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize in pap rje. jns Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni • w izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDIT1 Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. 1NKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ♦♦♦♦ ESaOMPT MEMaC