.Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. Št. 31. — Leto XX. — Kranj, dne i. avgusta 1936. Uredaištv« in oprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. i. Telefon it. 73 .Gorenjec" izhaja rusko soboto, Dopisa sprejema nrecmištvo do srede zvečer. Rokopisi se as vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnini za »Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, ontrtletaa 10 Din, posamezna številke 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Razlogi za komasacijo Na zadnji obč. seji 24. t. m. je gimn. direktor Košnik navedel izčrpne in tehtne razloge za priključitev okoliških vasi k mestu Kranju. Takole je govoril g. Košnik: ..Vprašanje, ki je danes na dnevnem redu ni novega datuma. Staro je že nad stodvajset let. Vsi ti kraji, o katerih ho danes govora in še nekateri drugi, so spadali pod Kranj v francoski dobi. Za časa Napoleonove Ilirije smo že imeli Veliki Kranj. Ohsegal je nekako cel teritorij v razdalji treh kilometrov od mesta. Poznejša avstrijska okupacija je razbila Napoleonovo tvorbo seveda z namenom, da loči podeželje od mesta in zmanjša s tem stike na najmanjšo mero. Od takrat je počivalo to vprašanje. Danes v novi Jugoslaviji je vzniklo znova seveda pod drugačnimi razmerami. Dejstva, da je naše mesto gospodarski, trgovski in kulturni center bližnje okolice, ne more nihče oporekati. V zadnjem času je postalo tudi industrijsko središče. Danes hodi na delo in zaslužek v Kranj dnevno skoraj 5000 oseb. Da ti ljudje, ki puščajo svoje žulje in svoj p t v mestu, spadajo v Kranj in so nanj navezani, ne more nikdo zanikovati, kdor opazuje razmere z odprtimi očmi. Kranj, staro patrijarhalično trgovsko, obrtno in poljedelsko mesto je spremenilo korenito svojo obliko, katero ne bo izgubilo v doglednem času. Vprašanje, ki je postavljeno na današnji dnevni red, se je porodilo znova, ko so p-išle v Kranj tovarne. Spominjam Bb še dobro, da sem obravnaval v razgovorih to vprašanje že pred več kakor desetimi leti z našimi okoličani, ko sem se sešel z njimi na sprehodih v naši okolici. V naši posvetovalnici se je pojavilo prvikrat na seji dne 30. decembra 1932. Med 25 odborniki sta jo zastopala le odbornika Košnik in Tajnik. Ker takratna večina ni bila dostopna nobenim izvajanjem sva vložila na seji dne 13. januarja 1933 manjšinski predlog na bansko upravo. Dovolite, da vam prečitam ta predlog. V seji dne 21. aprila 1933 se je sklenilo, naj ostanejo kranjske meje pri starem. Na osnovi tega manjšinskega predloga je pokrenila banska uprava v Ljubljani v letu 1935, da je okoliško prebivalstvo izrazilo s svojimi podpisi željo, da bi se priključilo Kranju. Na vloeo okoliškega prebivalstva smo sklenili v seji 20. oktobra 1935, naj se h Kranju pritegne tudi Stražišče. Takrat smo tudi izvolili petčlanski odsek, ki naj zadevo prouči. V seji 22. nov. 1935 se je sprejel sklep: a) občinski odbor se izreče danes proti priključitvi navedenih vasi k občini Kranj, ker še nima potrebnih podatkov; b) nalaga pa v zadnji seji izvoljenemu odseku, da vprašanje proučuje še nadalje, poda o svojem študiju poročilo občinskemu odboru s primernimi predlogi, pri tem pa upošteva tudi vas Stražišče, zavzame naj tudi stališče, ali ne bi kazalo pokreniti akcije, da se proglasi Kranj za mestno občino (avtonomno mesto) v smislu § 6 zakona o mestnih občinah. O zadevi naj se ponovno razpravlja tekom dveh ozimnia treh mesecev. Pri tej seji je bilo prisotnih 18 odbornikov, ki so vsi glasovali za predlog razen treh, ki so izjavili, da ne glasujejo. Gospodje! Spominjate se še, da sem pri tej seji izjavil kot poročevalec, da sem odločno za priključitev, da pa predlagam nasprotno le iz razloga, ker še ni rešeno vprašanje trošarine, ki se je nahajalo takrat pri Državnem Savetu. Za slučaj negativne razsodbe Državnega Saveta ste sprejeli dodatni predlog naj se razniišljuje tudi o tem, ali ne bi kazalo podvzeti korake za proglasitev Kranja za avtonomno mesto. Kot tako bi imelo pravo za uvedbo trošarine tudi pri neugodni razsodbi v Belgradu. Danes je vprašanje rešeno ugodno za nas. Odpadejo tedaj razlogi za odklonitev priključitve. Slišal sem sicer, da je industrija podvzela korake, da bi Državni Savet v plenarni seji razveljavil svojo prvo razsodbo. Mogoče je nazadnje tudi to, ali po mojem prepričanju ni verjetno, ker bi se s tem veliko število občin zašlo v položaj, iz katerega ni izhoda. In če bi se to zgodilo, bo vlada dobila izhod s tem, da bo veliko industrijo izdatno obdavčila ter s tem povečala osnovo za odmero občinskih doklad. V najslabšem slučaju preostaja nam pa še vedno pot k avtonomnemu mestu. V smislu tega sklepa sem hotel spraviti to vprašanje v pretres na občinski seji pred nekako tremi meseci, ko smo od občine Stražišče dobili odgovor, da pristane na priključitev le v slučaju, ako vzamemo h Kranju poleg vasi Stražišče celo občino. Ker je bila ravno v tem času razrešena naša občinska uprava, sem odustal od 6voje zahteve. Pripominjam pa, da sem takrat imel že zagotovljeno večino, kar danes najbrže ne bo držalo, ker bo marsikdo izmed gospodov glasoval proti, pod vtisom, da je to vprašanje, ki je eminentno gospodarskega in socialnega značaja, pričelo sodeč po zadnjih dogodkih pridobivati politično obeležje. Ako bo predlog danes propadel, gre zasluga onim krogom, ki stalno motijo redno poslovanje našega občinskega odbora in njegove uprave. V poštev prihajajoče vasi so imele pri štetju v 1. 1931 na prebivalstvu: Ru-pa 175, Primskovo 722, Gorenje 99, Klane 387, Huje 201, Čirčiče 312, Stru-ževo 180, skupaj 2067. Prebivalstvo se množi najbolj v vaseh Primskovo, Klane, Čirčiče, Struževo in Huje. Poljedelski značaj sta ohranili po-večina vasi Rupa in Gorenje. Zato se pa tudi število prebivalcev skoraj nič ne spreminja. V vseh drugih vaseh tvori kmečko prebivalstva neznatno manjšino, ki ne dosega niti polovice. Največ obrtnikov se je naselilo na Prim-skovem, kjer nahajamo kovače, kolar-je, čevljarje, krojače, peke, mesarje in druge. Pretežno večino tvorijo industrijski delavci, za njimi pridejo javni in privatni nameščenci. Vsi ti so zaposleni v Kranju. Na površini imajo navedeni kraji: k. o. Rupa 155 ha 33 a 20 m« 434 ha 20 a 34 m2 138 ha 67 a 61 m2 70 ha 22 a 84 m* 221 ha 63 a 91 m2 97 ha 33 a 97 m2 Primskovo Klane Huje Čirčiče Struževo Skupaj Kranj Vasi 1117 ha 41 a 87 m2 513 ha 19 a 07 m2 1117 ha 41 a 87 m2 Veliki Kranj 1630 ha 60 a 94 m2 Davčna osnova znaša po posameznih katastralnih občinah: Kat. občina Zemlja lina zgrariurina prnlobiiina rentnina skupaj Kupa 53.2% 4818.24 3268.- 1140.- 11.- 9237.24 Primskovo 13.3% 7951.45 40233.- I5%2.- 380.- 64526.45 Klane 9.8% 2830.— 19984.- 6040.- 144.- 28998.- Huje 1.4% 1579.- 10163.-. 93573.- 6704.- 12079.- Čirčiče 32.5% 4715.— 8419.- 1250.- 138.- 14522.- Struževo 17.4% 1721.— 7700.- 410.- 54.- 9885.- Skupaj 9.9% 25614.69 89:-67.- 118375.- 7491.- 259247.69 zemljarina 53.2% in 32.5% vse davčne osnove. Mestni odnosno tržni značaj se javlja v višini zgradarine in pridobni-ne. Ti dve davščini znašata v % celokupnega davka v vaseh Huje 92.6°/», Klane 89.8%, Primskovo 87.1%, Struževo 82.3%, Čirčiče 66.6% in Rupa 47.7°/». Dohodki trošarine so bili preliminirani v občini Predoslje za leto 1936/37 okoli Din 45.000.— Od teh odpade na spodnji del najmanj 2/3, to je kakih 30.000.-Din. Tako je plačal samo en gostilničar na Primskovem za lansko leto nič manj kakor 17.000.- Din na trošarini. V primeri z davčno močjo Kranja, davčna osnova okoličanskih vasi res ni predstavljala imponujočega zneska. Pomembna pa postaja, če si ogledamo davčne osnove nekaterih bližnjih mest. V Škof ji Loki znaša ta komaj 220.000.-Din, v Kamniku pa 280.000.— Din. Ker potrebe teh vasi davno ne bodo dosegale onih v Kamniku ali v Škof j i Loki, je jasno, da se bodo dale kriti popolnoma z lastnimi dohodki, posebno še, ker vemo vsi, da so dohodki v stalnem porastu. Zra-stli bodo pa še posebno, ker bi z even-tuelno priključitvijo padle pod zgrada-rino vse hiše, tudi one, ki jo danes ne plačujejo, (Dalje prihodnjič.)/ Občinska seja-komasacija in znacajnost Davčne številke so zrcalo socialne in Po teh številkah imata selški značaj »spodarske strukture vsakega kraja, najbolj Rupa in Čirčiče, kjer znašu gOS Pretekli petek je novi župan sklical občinsko sejo v glavnem radi odločitve o priključitvi okoliških vasi odnosno industrijskih naselij k mestu Kranju. Uvodoma se je prečitala bilanca Mestne hranilnice za leto 1935, ki se je soglasno odobrila. Nato se je Kosmaču Jožefu radi nastopi vše gospodarske depresija znižala najemnino za tehtnice za eno četrtino. Potem pa se je glasovalo po listkih o prošnjah Stanka Ka-pušina, Klemenca Antona in Starca Antona. Vsi ti so prosili za podelitev go-silniških koncesij. V Klemenčevi zadevi se je izrekla večina, da je podana krajevna potreba po ustanovitvi nove gostilne, v ostalih dveh pa je zavrnila to podelitev. Vsekakor je nekam čudno, da se glasuje o krajevni potrebi za 3 slučaje posebej, pri tem |e za 1 slučaj potreba podana, za dva pa ne. Mi smo skromnega mnenja, da v tej logiki leži velika nesmisel, privoščimo pa ugoditev prošnje vsakemu posebej. Nato so se vršile volitve člana v šolski odbor in v vodovodni odbor. V šolski odbor je večina, ki se je o tem posvetovala seveda v neizogibnem klubu, iz volila g. Jereba, v vodovodni odbor pa novega člana obč. odbornika g. Antona Adamiča mlajšega. Nato pa je prišlo na tapeto najvažnejše vprašanje te seje, ki se ga je dalo po programu kot zadnjega na dnevni red. Radi stare prakse, se je delalo pri važnih odločitvah v Kranju vsepovsod tako ne samo na občini, temveč tudi v dru_ štvenih in drugih korporacijah, ker se računa, da so odborniki ali člani že toliko izmučeni, da nazadnje ne bodo posvečali najvažnejši točki tiste pozornosti in potrpljenja, ki bi bilo edino umestno za temeljito obravnavanje in rešitev. Te stare prakse so v Kranju po različnih režiserjih že tako dobro u-peljane, da jih nihče več ne skuša o-vreči in so imele že tudi sem in tja prav dobre uspehe. Ob pričetku debate za komasacijo se je takoj pokazalo, da so misli deljene in da je prav za prav sklep obč, seje formalnega značaja, ker se je to že obravnavalo na seji JNS kluba ohč. odbornikov dva dni pred občinsko sejo. Klubove seje se je med drugimi eksperti udeležil tudi razrešeni župan. Na tej seji je prišlo med JNSarji do ostre debate, tako, da jo je bivši župan ostentativno zapustil. Vršila se je v občinskih prostorih. V veži se je pa zopet premislil in se vrnil nazaj, ker je upal, da zadeva morda le še ni izgubljena. Ta klubova epizoda ponovno dokazuje, kako smešna in ponižujoča je institucija JNS—strankinega kluba obč. odbornikov, ki postajajo s tem popolne marijouete v rokah par režiserjev, kajti sicer se ne bi smeli člani, ki so propagirali za komasacijo, udeleževati kot nečlani obč. odbora takih sej. Pri plebiscitu bi namreč še vedno lahko glasovali proti komasaciji. Da se je pri tej priliki spravilo vse mogoče dovoljene in nedovoljene argumente nn pozorišče, je čisto jasno, zato naj povemo, da je bilo mnogo članov tega kluba že po svojih položajih in po lastnem treznem presodku odločno za komasacijo, kar pa so morali potem na pritisk opustiti in svoje mnenje spremeniti v obratno smer. G. bivši župan je pri svoji agitaciji rekel nekemu obč. odborniku, da naj glasuje za komasacijo, če odobrava moralno krivico , ki se je njemu naredila z razrešitvijo, če pa te krivice ne odobrava, potem mora glasovati proti komasaciji. Ta obč, odbornik je izostal od obč. seje. Tako se v Kranju obravnavajo zadeve splošne važnosti in tako se zanje tudi glasuje. Zopet drugi član, zastopnik delavstva v kranjskem obč. odboru je prvotno bil za komasacijo, pa je potem na pritisk teh „nevidnih režiserjev" spremenil mnenje in glasoval po lastni izjavi proti komasaciji in proti svoji volji. | Če zastopnik delavstva glasuje za izrazite delavske interese, ki jih ima vse v kranjski okolici naseljeno industrijsko delavstvo, proti komasaciji, potem pač ne zasluži drugega, kakor da se mu očita, da ni sposoben zastopati delavskih interesov, pa naj bo pod katerokoli zastavo. Sedaj pa preidemo k razpravi sami. Uvodoma je g. ravnatelj Košnik prebral obširen elaborat, s katerim je zagovarjal glasovanje za komasacijo. Njegovo utemeljevanje je bilo v resnici stvarno, in priznati se mora, da stvari ni razmotrival iz političnega vidika, temveč zgolj na podlagi potrebe in neizogibnih konsekvenc. Po njegovem referatu je moral biti vsakdo uverjen,da bo glasovala ogromna večina za komasacijo. Po krajši medsebojni debati se je nato oglasil k besedi g. ing. Gross, ki je rekel, da mora svoje poročilo, ki govori proti komasaciji, prebrati, ker tako hočejo stvari. Nam je ta njegova odločitev umevna, ker se nam dozdeva, da prebrano poročilo ni zraslo na njegovem zelniku ampak je morda le produkt ljubljanske »Kazine" kjer vedri in oblači bivši g. podban. V tem ekspozeju podobnim onim iz ljublj. „Kazine' je utemeljeval, da ni podana potreba po komasaciji v Kranju, da je treba plebiscita in da ne gre zedi-njevati dve celi občini, to je Kranjsko in primskovsko v eno, čeprav je pri tem pozabil omeniti, da se vasi Struževo s plebiscitom ne more vključiti v skupno občino. Stavil je več predlogov, v katerih je že kar imenoval odbor, ki naj plebiscit izvede. Nato je g. Jereb kot zastopuik delavstva sprožil predlog, da se glasuje po listkih. Mi razumemo popolnoma, da je imel osebno velik interes na tem in ker zadošča že ena četrtina odbornikov za sprejem takega predloga, je bilo seveda glasovanje po listkih edina rešilna bilka za možatost in junaštvo nekaterih občinskih mož, sprejeto. Končni rezultat tega glasovanje je bil 12 : 8. G. župan kot tak ni glasoval, dasihtdi je bilo med debato dobro opaziti, da je za komasacijo. Danes vemo kljub temu tajnemu glasovanju natanko za vsakega posameznika, kako je glasoval in kaki nagibi so bili me roda j ni pri onih, ki si niso upali glasovati po lastnem prev-darku. Če kedaj, potem je to pot podan najboljši dokaz, da je klub JNS odbornikov občinske večine v Kranju svoje vrste aparat, kajti v tem klubu se posameznike dresira in jih pritiska ter «TRAN 2 obdelava čisto po njihovih privatnih brigali in težavah, s katerimi se ima v teh časih vsakdo boriti in se jim na ra-finirano prikrit način grozi z vsem mogočim. Najžalostnejše je za korajžo in možatost kranjskih JNS obč. odbornikov dejstvo, da jih terorizirajo razrešeni možje, ki se pritožujejo nad veliko moralno krivico, ki se jim je baje zgodila z njih odstavitvijo. Nimajo pa poguma, da bi primerjali to „krivico z ono, ki so jo napravili sami štirim članom bivšega obč. odbora, ki so jih razrešili zato, ker so bili v kavarni »Union", — zato, ker so bili nekdaj pristaši SLS in zato, ker so po njihovem mnenju kot taki pregoreči. Revež oni, ki se mora pustiti na tak način terorizirati. Izraza pa, ki ga zasluži oni, ki ta teror izvaja ne bomo navajali, ker ga lahko dobi vsak bralec sam. Če pa cel klub skupaj ni zmožen otresti se takega ierobstva, potem tudi ni vreden, da še Kedaj kandidira na katerikoli listi. Taki možje niso ljudje, ki naj jih pošilja katerikoli stan v borbo za svoje pravice. Taki možje so podobni liV&UCQJXl. ki se skrijejo pod klop samo če se jih nevšečno pogleda. Najbolj žalostno na vsem pa je dejstvo, da trpe tako duševno nadvlado pedagogi, ki naj bi narod po sokolskih načelih vzgajali v možatosti in odkritosrčnosti ne pa v bedastem klečeplastvu pred ljudmi, ki nimajo prav nikjer nobene ingerence in katerih častilakomni sistemi in morala so že davno do dna razgaljeni. Nam je sicer za izid glasovanja samega trenotno prav vseeno, ker vemo, da bo do komasacije prišlo prav kmalu, in ker vemo, da je v resnici neizogibna, četudi se jemlje iz še tako ozko- srčnega meščanskega stališča. Pri resnem, trezno premišljenim obč. gospodarstvu bo možno pri sedanjem prospe-hu industrije dobiti udobnosti in kruha za vse ljudi v mestu in v njegovi okolici. Ko bi pa enkrat napočili težji časi v tem pogledu, in o tem smo že pisali, potem je naravno, da se niti meščanstvo niti industrija ne bosta mogli oddolžiti za lepe dni svojega prospeha z kratko odklonilno gesto, temveč bosta morala nositi breme te nesreče na en ali drug način skupno in sporazumno in v bratovski ljubezni dotlej, da se ne povrnejo boljši časi. Kdor tem dejstvom zapira oči, ta je zelo kratkoviden in ne zasluži, da ga katerikoli stan imenuje svojim zastopnikom. Na koncu naj še omenimo, da predlogi g. ing. Grossa sploh niso bili dani na glasovanje, temveč se jih je le kar tako vrglo med debato, da naj se predlo-že poročilu na bansko upravo, češ da je že ona sama tudi toliko brihtna kakor ljublj. „Kazina". Mi želimo, da bi naša izvajanja v kolikor se tičejo proslulega kluba rodila vsaj pri nekaterih njegovih članih nekaj dobrih sadov, in upamo, da se bo konečno našel kdo, ki bo toliko pogumen in bo zabrusil tem uzorpatorjem v obraz, da ima v obč. zadevah prosto odločati sam brez vsakega diktata. Naj se nihče ne boji, da bi kdo teh vlasto-držcev še kedaj mogel kazati zobe in stresati svojo milost in nemilost ter komurkoli materielno škodovati. Kdor pozna kranjske razmere, ta itak ve, da so ti ljudje doigrali za vedno in da nimajo v nol>enem pogledu prav nobene moči več, najmanj pa v materielnem. Pojdimo v Stično! Naš vladika ljubljanski škof prevzv. g. dr. Gregorij Rozman je izdal sledeča vabilo vsem vernikom /ljubljanske škofije: »Lanski evharistični kongres je vsem udeležencem še v živem spominu. Pravkar se dotiskuje knjiga, ki v obsegu okroglo tisoč strani podrobno popisuje potek kongresa, prinaša vse govore in pridige in vse zaobljube, podane na stanovskih zborovanjih. Iz ie knjige bo še le mogel vsak spoznati ogromno in pomembno delo, ki ga je evharistični kongres izvršil, saj v dneh kongresa ni mogel biti pri vseh prireditvah. Tako bo ta knjiga obnovila v nas vse, kar je lepega in dobrega Eadlo v naše duše ob nepozabnih dneh ongresa. Letos obhaja stiski samostan 800 letnico svojega obstoja. O važnosti stiske ustanove za versko in kulturno življenje Slovencev so poklicane roke že pisale in še bodo. Ta pomembni ju- bilej, katerega mora slovenski verni narod veselo in hvaležno obhajati z priložnostno slovesnostjo, nam nudi najlepšo priložnost, da obnovimo v sebi ne samo spomin, temveč tudi milost lanskega evharističnega kongresa. Zato bomo oboje, obletnico kongresa in 800 letnico stiškega samostana združili v enotno slavnost. Že danes vabim vse vernike škofije in tudi Slovence izven ljubljanske škofije, da se udeležite slavnostnih dni v Stični, ki naj ne bodo samo dnevi zunanje slave, ampak mnogo bolj dnevi notranjega prerojenja v presveti Ev-haristiji in v češčenju Matere božje, ki je v svoji sedmeri žalosti še prav posebno v današnjih časih naše najboljše zatočišče. Kakor sem vas lansko leto vabil v Ljubljano na splošni evharistični kongres, tako vas vabim letos na obletnico v Stično: »Pridite, molimo Gospoda v presveteni Rešnjem Telesu, zadostujmo mu za vse žalitve, da bo usmiljen in milostljiv našemu narodu in naši domovini!" V Ljubljani, 30. maja 1936. t Gregorij Rozman, škof. SPORED STISKIH SLAVNOSTI: NA PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA 15. AVGUSTA: Ob petih popoldne bo pred stiškim kolodvorom slovesen sprejem cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov. Tega sprejema se udeležijo dotlej že v Stični zbrane narodne noše ter možje in fantje na kolesih. Po sprejemu gre sprevod v Stično, kjer čaka dostojanstvenike vse ostalo ljudstvo. Ob šestih zvečer slovesna otvoritev obletnice evharističnega kongresa in 800 letnice stiškega samostana s pridigo prevzvišenega gospoda krškega škofa dr. Josipa Srebrniča. Ob osmih zvečer bo na prostem ob cerkvi uprizorjena slavnostna fantovska igra »Jurij Kozjak.". Ob desetih ponoči procesijfa mož in fantov z bakljami k evhnrističnemu križu na hrib Vinograd. Tam bo o polnoči polnočnica samo za može in fante. Če bo o polnoči tudi dosti ženstva v Stični, bo zanje polnočnica v samostanski cerkvi. Po polnočnici sv. maše v cerkvi, kjer bo izpostavljeno Najsvetejše in prilika za spoved. V NEDELJO, 16. AVGUSTA: Ob šestih zjutraj pridiga in sv. maša gospoda lavantinskega knezoškofa dr. Ivana Tomažiča. Ob osmih stanovska zborovanja za može. za fante, za žene in za dekleta. Po zborovanjih svečana zaobljuba. Ob devetih bo na velikem zunanjem dvorišču samostana slovesna pontifi-kalna sv. maša s pridigo, nato pa isto-tam manifestacijsko zborovanje. Ob pol dveh popoldne evharistična procesija, ki se je udeležijo vsi romarji. Po procesiji pred cerkvijo slovesne litanije. zahvalna pesem, posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in blagoslov. Nato razhod. Če pa bi ostalo še dovolj udeležencev do večera v Stični, se bo popoldne ponovila slavnostna igra »Jurij Kozjak". KDAJ IN KAKO POJDEMO V STIČNO? Možje in fantje moramo biti vsekakor v Stični že na Veliki šmaren popoldne, za žene in dekleta pa je dovolj, če so v Stični vsaj v nedeljo 16. avgusta zjutraj. Da bo pa mogoče vse pravočasno glede vlakov urediti, prosimo vse, ki bodo šli v Stično, da se nemudoma prijavijo pri svojih župnih uradih. Župni uradi na Gorenjskem naj prijave čimpreje pošljejo Prosvetni »GORENJEC« zvezi v Ljubljano. Bo s tem spet nekaj dela, a vsi se zavedajmo, da nam ljubi Bog ničesar ne pušča nepoplačancga. KOLESARJI, V STIČNO! Fantje se zberite v skupine in odhi-tite v Stično na kolesih. Okras za koler sa dobro in previdno pritrdite^ ali pa ga nadenite šele v Stični. Skroite, da bo slavnostni sprevod z dostojanstveniki s stiškega kolodvora do Stične res veličasten. Zato bodite v Stični najkasneje ob štirih popoldne dne 15. avgusta. Poskrbljeno bo, da bodete lahko kolesa med drugimi točkami sporeda varno spravili. NARODNE NOŠE, V STIČNO! Čudovito lepoto so lanskemu velikemu evharističnemu kongresu dajale naše narodne noše. Dolenjska je glede teh uboga. Zato pa je tem bolj dolžnost Gorenjcev, da pridemo v narodnih nošah. JUBILEJNI ZNAK. Za stiske dni bo te dni izdelan krasen jubilejni znak s starodavnim stiškim grbom. Znak bo veljal 3 dinarje. Imeti ga mora vsakdo, ki se udteleži stiskih slovesnosti. Kupiti ga morate že doma. S tem bodete znatno podprli prireditelje stiskih dni. DOBRIM SRCEM ! Prireditve stiskih dni so nujno zvezane tudi z denarnimi izdatki. Stiski samostan jih ne more kriti sam. Zato priskočimo na pomoč vsi, ki hočemo, da bodo stiski dnevi zares veličastni. Prispevke pošiljajte neposredno na župni urad v Stično. Vsi tisti, ki se teh svečanosti iz kranjske župnije mislijo udeležiti, naj se javijo upravi »Gorenjca" kakor lansko leto za kongres, da dobijo znake, brez katerega nihče ne more v Stični prisostvovati slavnostim. Vabimo posebno narodne noše. Pričakujjemo veliko prijav. Ne pozabite | da prodaja nogavice vseh vrst, srajce, kombineže, perilo, ovratnike, kravate, kape, klobuke, dežnike i.t.d. nova modna trgovina Hinko Podjavoršek poleg farne cerkve v Kranju po Vaših zaželjenih cenah! jjj Gorenjci nosijo TIVAR-jeve obleke, ker so dobre in poceni T I V A R OBLEKE Skerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) V belgrajskie zapore! V ljubljanskih policijskih zaporih je postalo že dolgočasno. Policijska preiskava je bila že davno končana. Vsi smo pričakovali, da nas izpuste na svobodo, ali pa izroče sodišču. „Če pridemo v sodne zapore, bomo kmalu na svobodi, ker sodni-ja je neodvisna in se bo tam kmalu izkazala naša nedolžnost, pa gremo domov!" Tako smo modrovali in upali! Kako malo smo takrat še pozna li naše razmere! Na to, da bi kdo moral v Belgrad v ječo, niti mislil nikdo ni! Dne 7. junija sem izvedel, da se je vršila v kranjskem župnišču preiskava. To me je presenetilo! Kaj vendar neki iščejo!? Pobrali so nekaj privatnih pisem, spisano pridigo iz 1. 1914. in nekaj avstrijskih patronov, ki so jih našli v nekem predalu. Ko sem 1. 1909. odhajal od vojakov, sem si vzel vzel za spomin par magacinov patronov. Iz tega so potem izšle gorostasne govorice, da so našli v kranjskem župnišču cele zaloge orožja in municije! De 9. julija popoldan ob 6. stopi v »Zeleni \atikan" prijazen nadstražnik 6 črno brado. Ril je nekam svečano resen, da se mi je takoj zdelo, da ima nekaj posebnega na srcu. Pa pravi: »Gospodje Škerbec, Hostnik, Godina in Platiša naj vzamejo vse svoje reči in se pripravijo na odhod!" Kaj| bo? Prvi trenutek sem mislil, da nas izpuste domov! Ko pa pogledam stražnika, ki tako resno otožno gleda, kako spravljamo svojo prtljago skupaj, pa mi pride na misel: To nič dobrega ne kaže! Ko pridemo v pritličje, dobimo tam že Brodar-ja Štrcina, Umnika in Vombergarja. Jerneja Vom-bergerja sem takrat prvič videl in spoznal. »Kaj bo?" se sprašujemo! Noben nič ne ve. Kmalu nato prično prihajati v sprejemno sobo detektivi, oblečeni za pot z ročnimi torbicami. Končno pride še nadzornik Zajdela in pravi: »Gospodje, gremo v Belgrad!" V Glavnjačo! To je bila kratka in zelo neprijetna misel nas vseh. Kdo še ni slišal po časopisih tega imena? 7*?Jt%-.v ,\»*-.0. V »•• -fh ■CfcsS. V > ....... "i ivt*^ ';** * a - ...Vti t'vj*7. «\?\v.'. »• L „\JR< S- '-?vV» Prvi trenutek sem osupnil, ko sem slišal nadzornika Žajdelo, kam nas pelje! Toda razne živ-Ijenske izkušnje so me naučile, da me ne spravi kuka nesreča tako brž iz ravnovesja. No na par tovariše pn je ta vest vplivala naravnost porazno! Eden stopi k meni in ves razburjen pravi: »Matija, nikdar več nas ne bo nazaj!" »Beži beži", pravim, »kar korajžo, tako hudo pa že ne bo!" Med tem časom se je po vseh policijskih zr.po-rih razneslo, du nas bodo odpeljali v Belgrad. Vsa zamrežena okna so bila polna naših ljudi, ki so demonstrirali, da je kar odmevalo po dvorišču! „2ivij6! Živijo Slovenija! Živijo dr. Korošec! Dol z nasiljem!" je odmevalo po dvorišču! Med takimi vzkliki je odpeljal »Zeleni Henrik" nas osmo-rico največjih »zločincev" skozi vrata na ulico in nato na kolodvor. Na kolodvoru vse zastraženo! Polno detektivov, žandarmerije in policije! Na posebnem tiru je stal dolg voz, pripravljen za nas, na vozu vsa okna zastrta. Vsak izmed nas je dobil svoj kupe, popolnoma ločen o drugih, vsak pa tudi poleg sebe detektiva, le moja malenkost je dobila kar dva za stražo! Kakor največje zločinec so nas gnali v Belgrad! Sreča za nas, daje bila ljubljanska policija precej kulantna, ker sicer bi nas vlekli v Belgrad vse vklenjene na verigah, kar je delala v podobnih slučajih drugod policija! Sreča tudi za nas, da je bil poveljnik nušega spremstva policijski nadzornik Zajdela, ki nam je šel zelo na roko, kolikor je pač smel in mogel, ker je bil tudi on pod strogo kontrolo »prevnetih organov". Ob 8. uri zvečer se odpeljemo z brzovlakom proti Belgradu. V Zagrebu nas priklopijo osebnemu vlaku, ki je prišel v Belgrad takrat okrog pol ene popoldan. Težka mora je legla na nas. Enakomerno je drdral vlak med zrelimi Žitnimi polji po neizmernih slavonskih in sremskih njivah. Kaj nas čaka v Belgradu? Nadzornik Zajdela je nosil velikanski akt, zapisnike o naših zločinih! Pa je znal tako lepo vsakega posameznika tolažiti: „Saj ne bo nič hudega, saj vas kmalu izpuste iz Bel-grada domov ..." »GORENJEC« ~ STRAN 1 Fantovski kres bo zagorel na Sv. Joštu Komaj je preteklo 12 mesecev, odkar je bi-:lo slovenskemu narodu spet dovoljeno, da sme .samostojno politično in po svojem verskem prepričanju misliti in svoje misli tudi drugim na glas povedati. Dolga leta in mračni dnevi prisilne molčečnosti so nas močno povezali med seboj in so nas še bolj izšolali v neupogljivi in nezlomljivi volji: ostati zvest onim vzorom, ki smo jih črpali iz ljubečega srca naše matere in iz očetovskih besed, s katerimi je gradi! naš katoliški cerkveni nazor ve-iroučilelj v šoli. Leta preganjanja in zatiranja so bila leta rasti, gorenja in oblikovanja otroške vere v fantovski ponos in nezlomljivi pogum vztrajati in zmagati g svojimi katol. načeli, čeprav z žrtvijo svojega življenja. Spone, ki so nasilno zaprle ognjišča naše kato!. slov. prosvete, so dunes zdrobljene, nad nušimi prosvetnimi domovi in tabori zopet vihra prapor zmage in svobode. Množice narodnih noš, kolesarjev in radostnih pešcev se zbirajo po širni slovenski domovini in nrt-nifestirujo tako na verskih kot prosvetnih taborih in zborovanjih za popolno zmago križa in kraljestva Kristusovega. Nn tem pohodu katoliške prosvete, zgrajene nn temelju Kristusove svobode, pravice in ljubezni, stopamo fantje v sprednjih vrstah. Mi hočemo biti varnostna straža in napadalni oddelek vsega krščanskega osvujmlnega pohoda. Prvi, ki prisluhnemo Cerkvi, našemu vrhov- nemu poveljniku, in mu sledimo, smo in hočemo biti fantje! Zoto se šolamo na naših sestankih, zato se zbiramo pri obhajilni mizi k prijateljskim sestankom z našim Kraljem in Vodnikom Kristusom. To so naše orožne vaje. Potrebni so pa od časa, kakor pri vojakih, tako tudi pri nas manevri: potrebno je, da se čim večkrat zberemo na skupen tabor, da tu premerimo svojo moč in disciplino. Na notranji moči vere, ljubezni in poštenosti, ter na privzgojeni disciplini se gradi naš boj: in naš fantovski ponos, da smo Kristusovi bore, nus bo držal v vztrajnosti — do končne zmage, ki je zmaga Kristusovega kraljestva nad kraljestvom satanovim. — Sedaj vemo, zakaj so nam potrebni mogočni fantovski tabori: tu mora zagoreli plamen nuše vzgoje in našega prepričanja v zmagoslaven krik: Mi smo pripravljeni, naše vrste so strnjene in disciplinirane, ne bojimo se boja. Naš beli prapor ne bo klonil, pa naj ga obkolijo rdeči in modri in naj se njima pridruži zoper nas še rumeni prapor frarnuzonstva — ne bomo klonili: pripravljeni (smo tudi nn zahrbtne napade. Fantje, raztreseni po širni Gorenjski! V nedeljo (2. avg.) bomo na Sv. Joštu zanetili kres naše fantovske korajže in volje. V soboto bo zagorela grmada na Sv. Joštu: to bodi vabilo nam vsem. da pohitimo in v nedeljo [\ slučaju slabega vremena bo fantovski tabor prihodnjo nedeljo 9. avg!!) zanetimo ogenj tudi v naših fantovskih srcih m zmago naše pravice in svobode. edenske novice KRANJ Društvo jugosl. obrtnikov, se obrača tudi letos na vse prijatelje obrtnikov z opozorilom, da bo dne 9. avgusta priredilo svojo letno vrtno veselico. Ker v čirčiškem gozdu prireditev ni mogoča, se bo vršila na vrtu tovarne „S'tan_ dard" v Polnkovi pristavi, ki je zelo prikup-1 ji v prostor. Kot običajno, so obrtniške veselice vedno na visoki domačnosti in družabnosti. Za zabavo in pa ples bo posebna godba. Ker je priimek namenjen za humanitarne namene so vsi prijatelji vljiudno vabljeni. ODBOR Fantovsko okrožje se tem potom zahvaljuje vsem tistim, ki so darovali za kritje stroškov tabora pri Sv. Joštu. Pri nabiranju prispevkov so vsi pokazali mnogo razumevanja. Bog plačaj! Na tabor pri Sv. Joštu so vabljeni vsi fantje iz Kranja kakor tudi iz vasi Primskovo, Čirčiče, Rupa, Klanc-lluje in Struževo, to je iz vse kranjske župnije. Po mogočnosti se udeležite tudi kresovanja na predvečer. Osebe, ki imajo opraviti v vojaških in tro-šnrinskih zadevah se opozarjajo, da se nahaja tozadevna pisarna v starem rotovžu — Maj-strov trg in sicer v prostorih, katere je imela popreje v najemu žandarmerija. Prosvetno društvo v Kranju vabi vse člane, da se po možnosti udeleže izleta, ki bo v nedeljo dne 9. avguste. Izlet odpade le, če ne bi bilo v nedeljo dne 2. avgusta na Sv. Joštu fantovskega tabora in bi se tabor vršil ta dan. Društvo je sklenilo, da bi šli k Sv. Križu nad Jesenice. Spored bi bil sledeči: iz Kranja gremo z drugim turistom t. j. okrog sedme ure zjutraj, ob tO bi bila pri Sv. Križu sv. maša, ki bi jo daroval dr. Simončič. Vrnili se bomo ali z rednim večernim vlakom ali pa z turistom. Prijaviti se je trebu pri tajniku v upravi ..Gorenjca" do 6. avgusta. Isto tako opozarjamo člane že sedaj, da je udeležila na prosvetnem taboru na Jesenicah, ki se vrši dne 30. avgusta obvezna. Po/.ivumo vse tiste, ki imajo narodne noše, da gredo na tabor v njih. Prijaviti se je treba pri tujniku v upravi ..Gorenjca" najkasneje do 26. avgusta. Agi-tirajte za čim večjo udeležbo. Pripeljite tudi svoje prijatelje! 30 letnico obstoja svoj« trgovine obhaja s prvim avgustom trgovec z zlatnino g. Rus. Himen. V sredo popoldan sla se v tukajšnji cerkvi poročila g. dr. Jan Novaček, direktor tovarne sladkorja v Zagrebu z gospodično Sandor Jurico. Srečno! Promenndni koncert bo v nedeljo dopoldne nu glavnem trgu, Igrala bo namreč godba kranjskega glasbenega društva kot zučetek velike vrtne veselice, ki jo bodo priredili istega dne na Laborah vojni invalidi iz Kranja. Cisti dobiček te prireditve je namenjen invalidom, vojnim vdovam in sirotam, najpotrebnejšimi med nami, zato so vojni invalidi res upravičeni, da računajo na moralno in gmotno podporo vse juvnosti. Zato naj v nedeljo nihče ne opusti obiskati njihove veselice, kjer se bo gotovo prav dobro počutil. v gozdu v Brezjah v bližini posestva konje-derca Sporna našli v gozda odrtega vola z odsekanimi nogami. Veber je namreč vola privezal k smreki in ga pobil s sekiro, ki jo je ukradel pri Spornu, kjer je pred leti služil. \ebra so izročili sodišču, (!°nur pa, k: so ga našli pri njem t. j. 553 Din vrnili lastniku ukradenega vola Josipu Vrečku. Kranjskim orožnikom gre vsako priznanje v teji zadevi, saj so tatu res hitro izsledili in izročili sodišču. Krojači - vojni invalidi, člani Udruženja vojnih invalidov se opozarjajo, da je udruženje prejelo obvestilo glede šivalnih strojev, ki se bodo podelili siromašnim članom - krojačem. Vse točne informacije daje krajevni odbor v Kranju. Obenem se obveščajo vsi člani, da je bila v ponedeljek pokopana na tukajšnjem pokopališču članicn udruženja vojna vdova ga. Jnkše Marija. Bila je vzorna krščanska mati. N. v m. p! Tekmovanje vajencev na razstavi. Na jesenski razstavi bo poseben oddelek zu izdelke vajencev vseh strok. Mojstri se naprošajo, da dovolijo učencem, posebno še onim, ki bodo kmalu prosti, da lahko napravijo poljubne izdelke. Vajenci naj pa pokažejo javnosti svoje zmožnosti. Ce bi bi! kdo v zadregi, kaj naj naredi, dobi navodila pri Združenju, oz. Razstavnemu odboru. Res lepo in pravilno izvršena deln bodo nagrajena. Prijaviti se je pisarni Združenja. V ponedeljek zjutraj ob 2. je izbruhnil v tovarni „Intex" na tako imenovani Fnrovški loki, požar v oddelku, kjer je predilnica. Požar je opazil paznik Vidic, vendar je bil že tako močan, da ga ni mogel snm zadušili, zato je takoj poklical par delavcev, ki stanujejo v bližini tovarne. Eden njih je takoj tekel po gasilce v mesto, drugi pu so začeli sami gasiti. Vendar je šlo to delo težko izpod rok. Gorela je vata, iz katere predejo niti. Povzročila je močan dim, ki je napolnil ves obrat, tako da so mogli v notranjost le s pomočjo plinskih mask. Tovarno ima tudi za primer požara po zidu napeljane železne cevi, v katerih je voda in na te se na gotovih mestih morejo priklopiti brizgalne cevi; za to je vedelo nekaj delavcev. Ko so skušali gasiti, je pridrvela po cevi skoro vrela voda, ker je železna cev vodila ravno mimo ognja. Zato teh nekaj delavcev ni moglo niti omejiti, niti zadušiti ognja, ki je medtem hušknil že skozi tovarniško streho. Prišli so nn kraj požara kranjski in kmalu za njim še stražiški gasilci, ki so nato v dobre pol ure ogenj zadušili. Pogorelo je precej preje, vate in uničilo pnr strojev. Škode je precej. Le to, dn so gasilci prišli še do času, ko ogenj ni zajel in dodobra vžgal stropni les, je rešilo tovarno. Kajti v tovarni so vsi podporniki iz lesa, ravno tuko tudi vsa streha, kar bi lahko v trenutku pogorelo. Ogenj je vsekakor nastal že v soboto, kjer se je vnela vata, ki je tako tlela in tlela, dokler ni zagorela. Verjetno je, du so se vnele osi pri kakem stroju in s tem tudi bali' vate. Ker pa je v tem delu vate zelo mnogo, se jo požar lahko zelo hitro razvil. Le hitra pomoč gasilcev in obilica vode je preprečila, du ni pogorelo poslopje, v kalerem delu preko 100 delavcev. V tovarni je precej modernih strojev, katerih vrednost znaša nad milijon dinarjev, Tatvina. Alojzij Veber brezposelni delavec iz kočevskega sreza je bil pred mesecem pri posestniku Josipu Vrečku pri Krunju in mu je nudil v zakup goveje kože. Vedel je namreč dn Vrečko kupuje kože za g. Ribiča iz Šenčurja. V noči 25. t. m. pa je ukradel Vrečku čez 700 kg težkega volu vrednega nud 300C Din. Kranjski orožniki, katerim je tatvino Vrečko takoj prijuvil, so kmalu ugotovili, du je nekdo v soboto prodajal v Stražišču govejo kožo. Res jo je prodal za 560 Din Batističu, isto je pa Vrečko spoznal :'a kožo svojega ukradenega vola. Batistič je izjavil, da je njemu prodal kožo neki Frane Meglic iz Loma, ki je celo zahteval račun, da bi v slučaju morebitne aretacije mogel zagovurjmi in doku-zovali, du je kožo prodal zu drugeg«. Orožniki so seveda kmalu ugotovili du Meglic ni nihče drugi kot Veber. Veber je Batističu tudi izjavil, du je med potom konj brcnil volu, mu zlomil nogo in je morul vsled tega vida zu-klati. Orožnikom je Veber ob aretaciji govoril, du je dobii kožo od nekega neznancu. To mu sevedu ni nič pomagalo. Orožniki so namreč Prispela nova poSiljka motorjev Wanderer «Si. Sedaj samo Din 5.500 Ivan Savnik — Kranj PREDDVOR Smrt. V 93. letu starosti, z Bogom spravljena, je umrla vdova po generalu, Leoniu Giin/I roj. Fuchs. Pokopali so jo v nedeljo popoldne. N. v m. p! Žegnanje. Na goro sv. Jukoba, kjer se je vršilo običajno žegnanje, je lepo vreme privabilo toliko ljudstvu iz bližnjie in duljne okolice kakor malokduj. Pesem Gorenjskih puntarjev je tu vzbudilu živahno zanimanje 1uko, da je ..Gorenjcu" zadnjo nedeljo hitro zmunjkulo. ŠMARTIN PRI KRANJU Prosvetno društvo poziva vse fante da se udeležijo tabora pri Sv. Joštu. Zbero naj se pred domom in skupno odidejo na tabor. Priporočamo funtom, naj se udeleže tudi kresovanja na predvečer tubora. NA GORENJSKEM! največja izbira otroških globokih in športnih vozičkov Športni: D 185.-, 225.-, 330.-, 550.-Globoki: D 395.-, 450.., 500.-, 750.-Najnovejši, avto oblika: Din 750.-, 850.-, 1.175.- IVAN SAVNIK - KRANJ PODBREZJE Nova sv. maša. Po treh letih smo se Pod-brežuni zopet pripravili na noro mašo. Vse Podbrezje se je odelo v praznično obleko, preko trideset mlajev so fantje postavili, na stotine lepih vencev je bilo razpredenih v župni cerkvi in nu številnih slavolokih. Gospod Klav-dij Okorn je pristopil prvikrut k oltarju, Ze ob prihodu v župnijo 12. julija so mu Podbre-žuni priredili prisrčen sprejem. Nu postaji v Podnartu so ga sprejeli z vozovi, na konjih in s cvetjem. V slovesnem sprevodu so ga potem spremili v župno cerkev. Dan nove maše 19. julij je bil zares lep dan. Cerkev je bila polna ljudi, ki so prihiteli od blizu in daleč, da bi bili deležni novomušniškega blagoslova. Vsi so bili polni veselju, saj je bil zopet eden izmed njih poklican, da prvikrat daruje daritev Bogu Očetu. Slavnostni govornik duh. svetnik g. Anton Vovk, župnik iz Tržiču, je nn-glusil, kuko duhovniki prinašajo med naše ljudstvo mir, pravi srčni mir, ki ga svet zaman išče in ga tudi dati ne more, ker tu mir prihnja le iz. nebes po rokah duhovnikovih. Po slovesni sv. masi je g. novomušnik v krogu svatov na svojem domu v Dolenji vasi pri Katrušnekii pruznovul svoj veliki in veseli dun. G. novomušnik. veliko uspehov Ti želimo na Tvoji novi poti, na kateri boš posredoval ljudem duhovnih dobrot in vrednot, ki jih boš dvigal do nebes. Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, ziatnino, srebr-nino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila urarska in zlatarska se edino tu strokovno popravijo pod garancijo. Oglejte si krasno izložbo! Kupujem staro zlato in srebro. Ivan Levlčnik, - urar KRANJ - JESENICE Obisk na grobu. Naslednjo na Jakobovo nedeljo pa smo se z žalostjo spominjali rojaka pokojnega g. Filipa štularja, katerega so nam pred letom dni ugrabili savski valovi. To nedeljo nas je obiskalo 830 romarjev iz Zagorju. Prišli so s posebnim vlakom na božjo pot k Mariji Pomagaj na Brezje, nato še v Ljubno in od tam v Podbrezje na grob zagorskega kaplana g. Filipa. Podbrežani smo videli, da Za-gorjani še niso pozabili dobrega gospoda, prepričali smo se, kako radi so ga imeli. Na grob so mu prinesli bakelj, vencev in cvetja. Tudi rudarsko svetilko so mu prižgali. V nabito polni cerkvi je ob enajstih govoril v spomin rajnemu g. zagorski župnik g. Franc Merkuš. Hvaležnost do lajnega gospoda jih je prignala na prerani grob. Po sv. maši je vse lepo pozdravil na pokopališču pred spomenikom domači g. župnik duh. svetnik Venceslav Von-drašek. Ko se je spominjal priljubljenega g. Filipa, so spet vsem zaigrale solze v očeh. Pevci so še zapeli par pretresljivih žalostink. Popoldne po petih litunijah smo se še enkrat zbrali na grobu in molili za pokoj njegove duše. Nato so se Zagorjani poslovili in ob petih jih je odpeljal vlak. Spomin na rajnega g. Filipa nam je še vedno drag. Marsikdo se ustavi ob njegovem grobu, kjer počiva s svojima dvema stricema, ki sta bila tudi duhovnika, v skupnem grobu. SMLEDNIK Vse fante, ki čutijo katoliško in so v vrstah prosvete, vabi fantovsko okrožje na tabor pri Sv. Joštu. Ne zamudite! Vsi. ki ste rojeni leta: 1857, 1862, 1867, 1872, 1877, 1882, 1887, 1892, 1897, 1902, 1907, 1912. 1917 1922: 1927, pristopite v KARITAS takoj! Pozneje bo za Vas zavarovanje dražje! Zastopnik za Kranj: GRMEK, Cesta na Golnik 10. TR2IC 25. t. m. so v tržiški okolici orožniki aretirali več oseb. Nekateri hočejo to izrabljati politično in bi iz tega radi napravili nekake ..šenčurske dogodke". Slišale so se tudi grožnje za slučaj, če se povrne keduj zopet JNS na oblast. K celi stvari pripominjamo samo to, da se je ravno pri tem pokazalo, kakšna svoboda je danes in kakšna je bila pod JNS režimom. Sedaj so varnostni organi in politična oblast brez političnih prigunjnčev okrenili vse samo po zakonu, katerega so napravili ljudje od JNS, s to razliko, dn so bili osumljenci po zaslišanju izpuščeni na svobodo, medtem ko st» preje pustili ljudi, ki so bili osumljeni malenkostnih dejianj po cele mesece * preiskovalnih zaporih, mnogokrat v resnici p<, nedolžnem, ne oziraje se na njihove svojce oziroma njihove družine. Nekatere žrtve komunizma so dobile v takratnih časih po več let ječe in se nahajajo še danes v zaporih. Čudno se nam zdi, du nasprotni krogi ne rečejo, da so tudi teh žrtev krivi ..klerikalci". Tihotapci se še niso zmodrili. Zdi se, da pomladna nesreču nad Lomom in med Jezerskim ni nič zalegla. Pretekli teden so obmejne oblasti pri sv. Ani prijele dva tihotapca, ki sta s seboj nosila 15 kg saharinu. Sledilu bo ke~.en in občutna globa. Doma sla od golnišk^ strani. Kurji tat. Isti dan, ko so prijeli tihotapca pri sv. Ani, so orožniki doživeli nekaj podobnega. Ob cesti proti kolodvoru vzdolž, predilnice so zagledali človeku, ki je nosil s seboj dve vreči. V njih je bilo polno kokoši. Jasno je bilo, da jih je ukradel. Hotel jih je Tržiča-nom. ki jih radi jedo — kakor je znano — prodati in p: i tem kaj zaslužiti. Ustrašil pa se je orožnikov, popustil vreči, ušel proti Bistrici in jo neopazen prekoračil. Tržiškn godba je v nedeljo priredila za Vir-jem svoj korrert, ki je bil združen z zabavo. Nabralo se je občinstva, ki je poslušalo godbo in petje, poskušalo srečo s srečolovom, uživalo ob šaljivi pošti, streljanju Tarzana s su- V soboto pri Sv. Joštu kresovanje in litanije ob 9. uri zvečer, v nedeljo sv. maša in po sv. maši tabor gorenjskih fantov. Vsi fantje na tabor! STRAN 4 »GORENJEC« Lep« )Mjročiie prstane, krasna darila za vse prilike dobiš le v prvi zlatarski delavnici !ja Gorenjskem. Vsa popravila zlatnine, nr' m očal izvršim točno, strokovno in • primerno garancijo. Nakup starega zlata, srebra in denarja po največji dnevni ceni. ts* Ran zlatar in sodni cenilec v KRANJU V zalogi imam veliko izbiro vsakovrstnih ur, zlatnine, srebrnine, jedilnega orodja, očal toplomerov, barometrov itd. Prepričajte se pred nakupou. o ceni in kvaliteti. Kupujem vse starinske predmete; ure, slike, okraske, stvari za narodne noše itd. Prodajamo za časa obrtno-industrijske razstave v Škofji Loki vse blago po globoko znižanih cenah. - Modna trgovina Anton Savnik. lico; sploh je bilo veselja kot že dolgo ne v Tržiču. Napaden je bil ta večer, ko se je vračal proti domu, preglednik finančne kontrole g. Šuštar. Sel je po stopnicah proti Svečniku. Nenadoma prileti polliterska steklenica, kozarci, nato še dve skali. K sreči napadalci, ki so bili skriti v temi, priljubljenega gospoda niso zadeli. Nasilneži niso bili s Tržiča, ampak s Pristave in Kovorja. Umrl je vrli mož g. Gustav Pitterle. disponent tržiške predilnice. Svoji družini je bil skrbni oče, svoje otroke je vzgajal katoliško brez ozira na to, kaj bodo ljudje rekli. Rad je pomagal pri cerkvenem in društvenem orkestru. Z velikim naporom se je udeleževal še slavnosti ob stoletnici tržiške farne cerkve, nato se je zatekel v ljubljanski Šlajmnrjev dom, kjer je podlegel. Pokopali so ga v sredo v Ljubljani. Spoštovani družini naše iskreno so-žalje; usmiljeni Bog pa naj poplača njegovo dušo. ŠPORT Strelska družina v Tržiču priredi vsakoletno nagradno streljanje prihodnjo nedeljo dne 2. avgusta t. 1. in to od 8. do 17. ure. Družina ima pripravljenih obilo nagrad za dobre strelce. Vabim tem potom vse članstvo kranjske družine, da se tekmovanja v Tržiču sigurno udeleži, ker se bo tekmovalo med drugim tudi za srebrni prehodni pokal, ki ga točasno brani naša družina. Zveze z vlakom kakor tudi z avtom so ugodne in upam. da nam dobrega razpoloženja tudi ne bo manjkalo, zato bodo že skrbeli vrli tržiški strelci in meščani. Tajnik. No. 2563. R a z p i s štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec oslul pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oskrbnina znaša od Din 25.— do 300.— Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno uli občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, laki prosilci nuj zaprosijo podporo še pristojni sres-ki kmetijski odbor ter naj predložijo prošnji za sprejem v kmetijsko šolo izkazih) o višini prispevka kmetijskega odbora. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, kaleregu so oproščeni učenci — absolventi dveh ali več razredov meščunske šole uli kake nižje srednje šole. Hkratu se preišče njih zdravstveno stunje po šolskem zdravnika. VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinnrni v Ljubljani Fran-kopanska mil. 11. ItlRLI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača0-50 D. Najmanjši znesek je 6 Din ..Predsedstvo občine Primskovo pri Kranju razpisuje oddanje zidarskih in tesarskih del pri mosta Primskovo—Rupa. Ponudbe je vložiti najkasneje do 6. ure zvečer in sicer na dan 5. avgusta 1936. Načrti so na vpogled interesentom vsak dan ob uradnih urah v občinski pisarni nu Prim-skovem." Obrtno - gospodarska razstava Vsi interesenti se obveščajo, da se rok za prijavo udeležbe podaljša do 10. avgusta, ker marsikateri še ni obveščen. Po tem roku pa si razstavni odbor pridržuje vse pravice o razdelitvi prostorov ter se bo naknadno došle prijave upoštevalo le v toliko, kolikor bo prosto, ra nu razpolago. Vabijo se posebno še oni, iz •takih posebnih strok, o katerih javnost malo ve ali sploh nič ne ve. Cus je primeren in bi tudi sudjarski oddelek na razstavi dosegel n-speh. Naprošajo se vsi oni, ki imajo kako starinsko posebnost, du to javijo ruzstavnemu odboru. Upamo, da nam bo javnost in pa lastniki takih zanimivosti šli blagohotno na roko. Prijuve in vsa pojasnila se dobe vsak dan v pisarni zu hotelom ..Jelen" (prej pisarna Za-bret) od 9 - H in od 3 - 5 ure. RAZSTAVNI ODBOR Kmetijstvo Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto 15. septembra 1936. Sprejme se 30 učencev. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostal: po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z Din 5,— je poslati ruvnuteljstvu bunovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem m'-stu najpozneje do 15. avgusta 1936. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevulo, spričevnlo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev odnosno varuha (Kolek 2.— Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolunju, ki re-flektirajo nu bunovinsko ali kako drugo Otomane, divane, modrece in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Sprejmem vajenca v brivsko obrt, nastop takoj. Naslov v upravi. Kupim železno dobro ohranjeno »rtao klop -Hlebš R. Kranj*. Važno! Modroce! Otomaae, spalne divane itd. izvršuje soHdno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare poŠte, Kranj. Trgovina galanterijskega in konfekcijskega blagu, dobro vpeljana, m prometnem kraju, se pod ugodnimi pogoji odda. Cenjene ponudbe na upravo lista pod ..Trgovina". Samo nekaj časa I Vsak, ki se v mojem ateljeju fotografira in naroči 6 razglednic dobi 1 ogledal-ce s svojo sliko in kabinetno sliko brezplačno. Fotograf JUG - Kranj (sedaj nasproti trgovine Savnik) 4 legitimacije samo Din 25-, amaterske kopije komad Din 1.-. Športne obleke vseh velikosti v modernih barvah, kakor tudi blago za obleke, klobuke, srajce itd. priporoča A. Jazbec, Kranj BARVE L A I OLJA MERKUR p. ÏÏÏHJD1C, KRHflJ Ob 30-letnici mojega strokovnega udejstvovanja me veže prijetna dolžnost, da se vsem svojim cenjenim odjemalcem najtopleje zahvalim za izkazano mi zaupanje ter prosim, da mi isto še v nadalje blagovolijo nakloniti. Obenem pa vabim tudi nove odjemalce zagotavljajoč jih solidne postrežbe. Z odličnim spoštovanjem Rudolf Rus urar in trgovec z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti. V Kranju, dne 1. avgusta 1936. č m V neizmerni žalosti javljamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mama, stara mama, gospa MARIJA RAKOVC roj. MOČNIK vdova po trgovcu z usnjem dne 30. julija previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 1. avgusta 1936. ob pol šestih popoldan iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Blago pokojnico priporočamo v molitev I KRANJ, dne 30. julija 1936. Žalujoča rodbina Rakove. Za uredništvo in izdajatelja odgovwja Karl Eržen v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.