-.-■r ri r-jr-fp ■k GLAS NARODA * I List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelaea 3—3878 NO. 105. — STEV. 105. Hie largest Sbranan Daily in the Umtod States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, MAY 6,1935. — PONEDELJEK, 6. MAJA 1935 VOLUME XT.TTT — LETNIK XT.TTT. JUGOSLOVANSKA VLADA ZMAGALA PRI VOLITVAH VLADNI KANDIDATI SO DOBILI 60, KANDIDATI NASPROTNIH STRANK PA LE 40 ODSTOTKOV GLASOV Bivši ministrski predsednik Ljuba Davidovič je rekel, da ni v Jugoslaviji nobene postave, ki je ni vlada prekr&ila. — Policisti so pretepali opozici-jonalce. — V Zagrebu je dobil dr. Maček trikrat več glasov nego Jeftič. — Volitve so bile' javne. BEOGRAD, Jugoslavija, 5. maja. — Ker je vlada prevzela kontrolo nad brzojavno in telefonskj zvezo, so na razpolago samo vladne vesti o izidu današnjih volitev v narodno skupščino. Izvoljenih je bilo 369 poslancev, volivnih list je bilo pa sest in sicer: 1. Vladna lista z nosilcem ministrskim predsednikom Jeftičem; 2. lis^a narodne stranke z nosilcem dr. Hedžero; 3. lista takozvane združene opozicije z nosilcem dr. MaČekom (čigar glavna opora je bivši ministrski predsednik dr. Ljuba Davidovič) ; 4. socijalistična lista z nosilcem dr. Zivkom To-palovičem; 5. lista 'Zbora" (takozvanih "Bojevnikov") z nosilcem Dimitrijem Ljotičem; 6. lista z nosilcem bivšim ministrom Božo Maksi mo vičem. Kolikor se je moglo dosedaj zvedeti, je bilo oddanih za vladne kandidate 60 odstotkov glasov. Opozicjonalni blok pod vodstvom dr. Mačka in Davidoviča je dobil 30 odstotkov, vsi drugi kandidati pa 1 0 odstotkov glasov. Volitve niso bile tajne. Vsak volivec je moral tako glasno povedati ime kandidata, za katerega bo glasoval, da so ga slišal vsi člani volivne komisije. Iz tega je razvidno, da so morali biti precej pogumni tisti, ki so si drznili glasovati proti vladi. Jasno je tudi, da so vsi državni uradniki glasovali za vlado. Ljuba Davidovič je pozneje izjavil: — Glavo stavim, da ni v Jugoslaviji nobene postave, ki je ob volitvah ni vlada prekršila. Po raznih krajih so se završili nemiri in nasilja, toda podrobnosti niso znane. V Beogradu je policija neusmiljeno pretepla par oseb, ki so nazdravljale dr. Mačku in Davidoviču. V Beogradu je 80,000 volivcev, toda volilo jih je samo 43,000. V Zagrebu in okolici je imel dr. Maček sijajne uspehe. Zanj je bilo oddanih 30,409, za vladne kandidate pa samo 9600 glasov. To je zelo značilno za razpoloženje, ki ga goje Hrvati napram vladi. V južnem delu Srbije, Bosni in Hercegovini, si je vlada zajamčila zmago s terorističnimi sredstvi. Tujezemski dopisniki, posebno angleški in a-meriški, ki so dospeli včeraj v Zagreb, so dobili povelje, da morajo odpotovati v Beograd. Kdor se ni hotel pokoriti tej odredbi, je bil izgnan iz dežele. BEOGRAD, Jugoslavija, 5. maja. — Policija je z gumijastimi krepelci razgnala nad 2000 oseb. ki so vprizorile protivladne demonstracije. Nekaj demonstrantov je bilo precej nevarno poškodovanih. Vlada je dala na razpolago vse svoje avtomobile, da so vozili ljudi na volišče. DUNAJ, Avstrija, 5. maja. — Neoficijelna poročila, ki so dospela semkaj iz Zagreba, javljajo, da je opozicija izvojevala v vsej Hrvatski veliko zmago. * V Zagrebu so dobili kandidati, ki nasprotujejo vladi, 82 odstotkov glasov. Po deželi je ta odstotek še znatno večji. ZAGREB, Jugoslavija, 5. maja. — Policija je aretirala na stotine oseb, ki so vprizarjale protivladne demonstracije. V tem slučaju gre večjidel za mlade ljudi, predvsem študente. Madžarska noče pogodbe s sosedami POPLAVE V BRAZILIJI 400 ljudi je utonilo. — Nevihta je trajala pet dni. — Voda odnesla 500 hiš. — Živila so se podražila. Rio de Janeiro, Brazilija, 5. maja. — Hudi nalivi, katere so spremljali siloviti viharji, in ki so trajali pet dni, so zahtevali v Bali i ji in okolici 400 človeških žrtev; ranjenih je bilo več sto oseb. Povoden j in gorski plazovi, katere je povzročilo neprestano deževje, so porušili 500 hiš, med kajerimi je tudi hotel "Paris", in nad 1000 ljudi je brez strehe. Pri zdravniški šoli v Bali i ji | se je nabrala voda s kamenjem fin blatom in bila je nevarnost, da bo voda odnesla poslopje, toda vojaki so s topovi razstrelili nabrano blato, da ji* voda odtekla. V gorenji del mesta ni mogoče priti z avtomobili, ker je ]>o ulicah več čevljev blata. Hiše ob pobočju hriba so večinoma izpraznjene in vojaštvo je bilo poklicano na pomoč. Ker je bil zaradi povodnji vstavljen ves železniški promet, so cene živil v Bahiji zelo poskočile. Telefonske in brzojavne žice so na množili krajih pretrgane. Tudi električne žice so na več krajih pod vodo, vsled česar mesto nima razsvetljave. Nad tisoč prebivalcev je dobilo zavetje na policij, stražnicah in v vojašnicah. Baliia, katerega polno ime je Baliia »le iSan Salvador de tod os os Saa it os, ima 32«),000 prebivalcev in je tretje največje mesto v Braziliji ter je najstarejše mesto v deželi. Usta-novljeno je bilo leta 1510 in je bilo glavno mesto države do leta 1763. Izmed 70 cerkva jih je mnogo še iz IG. stoletja. Mesto se nahaja na zaokroženem polotoku in je razdeljeno v dva dela. Dolenje mesto ima ozke ulice, stare trgovine in skladišča, gorenje mesto pa je moderno z velikimi parki, hoteli, šolami in cerkvami. Baliia, ki je glavno mesto države istega imena, je središče tobačne in kavne trgovine. Severno od mesta so velike plantaže kave, na jugu pa plantaže sladkorja in tobaka. ZAPIRANJE TEKSTILNIH TOVARN Wonsocket, R. I., 2. maja. — Zadnja tekstilna tovarna v Woonsocket je prenehala obratovati. Delničarji Lawton Spinning Company so glasovali za likvidacijo podjetja. Tovarno sa zaprli, ker je v tekstilni industriji skrajno slab položaj, zlasti še zaradi visokih davkov, tako da se obratovanje ne izplača. IZMENJAVA VOHUNOV Nemčija je dala enega Poljaka za tri Nemce. Poljski baron je bil izpuščen na svobodo. Berlin, Nemčija, 5. maja. — Poljski baron Jurij Nosnowski, katerega označuje tajna policija kot najnevarnejšega vohuna v Evropi, je bil izmenjan za tri nemške vohune, ki so bili zaprti na Poljskem. Med tremi nemškimi vohuni je 20 let stara gospa Teodora Ogurek Drazga, ki je po rodu Poljakinja, ki pa je zaradi ljubezni svojih starišev do Nemčije stopila v krog vohunov v korist Nemčije. Smrtni kazni za svoje vohunstvo na Poljskem je ušla samo s tem, da se je v ječi poročila z nemškim vohunom Krnestom Drazga, s katerim je bila aretirana leta 1933. Iz ječe je bil tudi izpuščen Drazga, ime tretjega vohuna, ki je bil zamenjan za barona Sosnowskega ,pa ni znano. Baron Sosnowski se je gibal v najvišji nemški družbi in je zvabil v vohunski krog baronico Benito von Falkcnhayn in baronico Renato Natzmer, ki sta bili obglavljeni 18. februarja. Baron Sosnowski pa je ušel smrtni kazni, ker je bil Poljak. Drazga in njegova žena sta se j>o poroki v ječi v januarju 1934 prvič videla, ko sta bila pred devetimi dnevi izpuščena iz zapora. Varšava, Poljska, 5. maja. O baronu Juriju Sosnowskeni, ki je bil izpuščen iz ječe, ni znano, kjer se nahaja. Niti njegovi sta riši ne vedo, kje se skriva. Njegovi s ta riši žive v Milanoweku blizu Varšave. Njegova mati je stopila v francosko šolo v Varšavi ter je rekla svojim prijateljem: "V šolo hodim od jutra do včera, kot mlado dekle, dasi sem stara f>0 let, ker bi drugače znorela". Sosnowskijev oče, ki je arhitekt, od jutra do večera riše načrte za nova poslopja. Sosnowski je pisal svojim starišem, da mu je žal. da ni mogel umreti skupno z baronico Falkenliayn in baronico Nat mer, ker je bil zaljubljen v Falkenliavnovo. REVOLUCIJA NA FILIPINIH _JE ZATRTA Voditelj vstaje Ramos išče pomoč Japonske. Voditelji so bili aretirani. — 59 oseb je bilo u-bitih. FLANDIN PONESREČIL Z AVTOMOBILOM Pariz, Francija, 5. maja. — Na potu na svoj dom v majhnem mestn Domery-sud-Cure, kjer je bil kandidat za župana^ se je mimstr. predsednik Pier-re-Eeienne Flandin poensrečil z avtomobilom. Pri nezgodi je bil nevarno ranjen, kakor tudi njegova žena. Njegov avtomobil se je zadel ob avtomobil držav, poslanca Jean-Michael Rcnaitour, ki zastopa v državnem zboru isti department kot Flandin. Flandmova žena je bila ranjena na glavi, na obeh nogah in ji je bila zlomljena roka. Manila, Filipini, 5. maja. — Filipinska vstaja je bila zlomljena. ko so bili aretirani njeni voditelji. Zaporno povelje je bilo izdano proti neki ženski, ki je vodila skupino upornikov, ki so vzeli šestim ameriškim mornarjem puške. Kolikor je do sedaj znano, je v vstaji bilo ubitih 59 oseb. Razširjene so govorice, da je vstajo podpirala Japonska, kar pa je japonsk,konzul Atu-ši Kimura odločno zanikal. Toda prijeti častniki so priznali, da so prispevali majhne zneski*. ker so jim agitatorji zatrjevali, okazala samo del svoje vojaške sile, ker je bila sklenjena vojaška zveza s Francijo. < > vojaških paradah so poročali vsi listi in "Izvestja" pov-darjajo, da so meje Rusije nepremagljivo zavarovane, da industrija neprestano napreduje in tla so bila polja posejana prej kot druga leta. "Sovražnik naj bo prepričan", pravijo "Izvcstja", da se bo vršila vojna na njegovem ozemlju, ako nas napade. Kdor koli nas hoče motiti v mirnem delu, bo občutil našo vojaško v , , moe \ Po zadnjih poročilih ima Rusija mnogo vojaštva z najmodernejšo opremo na zapadu in severu, kakor tudi na Daljnem Tztoku. Pri paradi v Kijevu, ki je glavno mesto Ukrajine, je bilo udeleženih 600 tankov in 300 aeroplanov, v Harkovu 200 tankov in 170 aeroplanov, v Minska, ki je blizu poljske meje, 400 tankov in 350 aeroplanov in v 1 .jen in gradu 400 tankov in 350 aeroplanov. Na Daljnem Iztoku je letalo 800 aeroplanov, število tankov ni bilo navedeno. Kolikor je mogoče sklepati po poročilih, je bilo v paradah 1. maja 2730 tankov in 2870 aeroplanov. Samo Moskva ima 500 tankov in 800 aeroplanov. Iz teh podatkov je razvidno, da je sovjetska rdeča armada »mnogo močnejša, kot je bilo do sedaj javnosti znano. Madžarski delegati so tri in pol ure razpravljali z italijanskimi in avstrijskimi zastopniki o podlagi za podonavsko konferenco devetih držav, ki se bo vršila v juniju v Rimu. Vzroki, zakaj Madžarska ne mara skleniti nikake ]>ogovalka. niLAS NAHODA", 21« W. iSth Street, New York. N. Y. CHelsoa S—STM TAJNE PRIPRAVE Ko jo posebni senatni odbor uvedel preiskavo poslovanju družb. ki izdelujejo in pnilajajo iiiunicijo. so začele prihajati v javnost silno nečedne stvari. Takoj se je oglasil v Angliji Stanley Baldwin in rekel v poslanski zbornici, da ne bo ničesar oslovanjc posvečeno miru, lie pa vojni in da ne bo prišla na dan no_ iiena stvar, ki bi spravila mednarodne dhor ničesar bistvenega prikrival. Že prcr(*j dolgo že namreč krožijo govorice, da i/.va jajo gotovi krogi za kulisami močan pritisk, 'la bi spravili Združene države v vojno. To l»i bila po njihovem uuieiiju edina pot. da #e obvarujejo zavezniki finančnega propada. Amerika naj I>i zoper postala molzna krava bankrotirane Kvrope. Ameriltfanee ji' upravičen vedeti, kaj se vrši za kulisami. Vsaka odgovorna instanca javno priznava, 'da bo v prihodnjih petih, najkasneje pa v desetih letih izbruhnila Kvropi vojna. Vsak se zaveda velrke nevarnosti, da bi bila tudi Amerika zapletena v njo. Vsled tega naj bi bila zgo.lovina ameriško-evropskih odnošajev leta 15)15 in lJUli vsem v pouk in resno svarilo. Smrt Razputinovega brata. V Touisku je policijski avtomobil povozil lx*rara, ki je obležal 11a mestu mrtev. Obdukcija trupla jc dognala, da je bil ponesrečenec brat ruske-ira meniha Kazputina, ki jo i-mel v oblasti carja in vse njc-f;ov<» odločitve. 1 DENARNE POSILJATVE* Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 ................... Din. 100 S 5.25 .................. Din. 200 $ «0 __________________ Din. 300 «11.75 _______________ Din. 500 »H• ........-........ Din. 1000 WM .................... Din. 2000 ▼ ITALIJO Za $ 9.35 .......... Lir 100 918-29 --------------- Ur 200 944.40---------------------Ur 900 988.20 .......... Lir IMO 8176.— .......... Ur 2990 9293.— .............. Ur 9000 KER 8E CENE 8 EDA J HITRO MENJAJO 8O NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ba UdUUIo Tedjtb snejkor kot 9toroJ no vodeno, bodisi t dlnarjin tli lirah dovoljujemo le bol Ju pogoje. Mm r ~ p,?mtl ; / 5iJjj IUL-* " " ...•••-... -818. 899. ■ " ** .......... 921-— 940— - « ..........84LH Prejemnik dobi t starem kroju uplačilo t doUrJlb. SLOVENK PUBLISHING COMPSNY MGU« Naroda" Zažgal je trgovino in se zastrupil. Na veliki petek ob štirih zjutraj je nesla žena trgovca Fra-11 ja Tevža iz Predtrga pri Radovljici h peku kolače. eče za veliko noč. Ko se je era dobre pol ure vrnila domov, ji je pred hišo zasmrdelo po dimu. Hitela je vprašati moža. kaj se je zgodilo. Začudila s«' je, že zato, ker je mož, ki je pri njenem odhodu spal, bil sedaj oblečen. Mož ji je mimo odgovoril, da bržčas -roti v prodajalni, v pritličju hiše. Žena je planila po stopnicah. mož pa je Ictrel v ooste-Ijo. Komaj je odprla železna vrata, žc jo jc objel gost dim in skozi vrata so pričeli švigati ognjeni zublji, .lela je klicati na pomoč. V nekaj minutah so prihiteli sosedje in ta-koj za njimi radovljiški gasil-ci. Vdrli so v prodajalno, kjer je bilo vprav pred prazniki nakopičenega mmi^o hla.ua. Ogenj je bil silen, t'žira le so se tkanine in nato vsa ostala zaloga. Najhujše je bilo v delu, kjer je bil shranjen jietrolej. Po napornem delu jc uspelo gasil-cem ogenj zadušiti. S tem je bila preprečena velika nevarnost. kajti če hi bil ogenj prodrl, bi bil v nevarnosti ves Predtrg, in z njim Radovljica. Vprav okoli Tcvževe hiše se več jtoslopij skoraj dotika pogorišča. Posebno nevarno pa je bilo, ker je več poslopij v Pred-trgu kritih s slamo in je bilo jutro precej vetrno. Po požaru so šli gasilci iskat gospodarja. Našli so ga v |m»-stelji. Trobentač gasilnega društva se je pošalil in zatrobil gospodarju. Ta se je truden obrnil in rekel: **Pustite me v miru!" V soboto so prišli tudi orožniki. Mislili so. da je gospodar pijan. Eden izmed o-rožnikov je pripomnil, naj le puste gospodarja spati, saj itak spi danes zadnjič v svoji postelji. Kakor se je kasneje izkazalo, je res bilo tako. Odšli so po zdravnika, .da ugotovi Tevževo stanje. Ko je zdravnik hotel gospodarja prebuditi. je opazil, da ima ustnice ožgane. I "gotovi 1 je, da je Tevža mrtev: zastrupil se je z oetovo kislino. Trgovec Fran Tevža je pričel trgovati med svetovno vojno in njegova trgovina je bila na prav dobrem glasu. Zadnja leta pa jo pričel precej popi-vati in postajal je od leta do leta 1m>1 j »meden. Skrbna žena Katarina se je bala. da trgovina prepade. Zaradi tega je u-krenila. da uredi zadevo srnini ja. in ]h> posredovanju sodišča bi bil moral Tevža oddati trgovino ženi ravno na veliki petek ]>opoldne. To je bil povod, da se je mož odločil za obupno dejanje. Krvavo velikonočno kresova-nje. V ptujskem okraju je že navada, da ne minejo nobeni večji prazniki brez prelivanja krvi. Na veliko noč je stara navada na deželi, da zakurijo večje kresove, okoli katerih se zbere staro in mlado. Na veliko nedeljo zvečer so zakurili tUdI v Trbolcih pri Moškanj-cih večji kres, okoli katerega se je zbrala večja družba fantov, ki so bili že precej pijani. Besceda je dala besedo, med faikti je nastal prepir in v splošni gnječi je nekdo sunil z nožem pod pleča 18-letnega po- .sestnikovega sina Martina Ro-škarja iz Tibolcev. Ves krvav si' je Roškar 11a mestu zgrudil. Zdravnik dr. Martine od Sv. Marjete je odredil, naj fanta hitro prepeljejo v bolnišnico. Poslali so v Ptuj po rešilni voz, ki je Roškarja prepeljal v ptujsko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Že čez četrt ure pa je nesrečna žrtev fantovskega divjanja podlegla. Bila so ranjena pljuča, fant je umi! zaradi notranje izkrvavitve. Orožništvo vsestransko zasleduje morilca, ki ga do sedaj še ni prijelo. Ljubico je hotel umoriti, da bi se poročil z drugo. Pred malim senatom v Celju sta se zagovarjala zaradi poskusa umora posestnikov sin Leopold I'rleh in 22-let 11 i po-setnikov srn Ferdinand Oblon-ške, oba i/. Modriča pri Oplot-niei. I rleb je imel dalje časa Iju-bavno razmerje s 24-letno Mali jo (1 lobovnikovo v Kotu pri Oplotnici. Razcmerje ni ostalo brez |x»sledic. MimI tem časom pa se jc 1'rleb seznanil z 18-lct-na, precej imovito Veroniko Kamcnkovo in je pričel resno snubiti. 1'rlebov prijatelj Ferdinand Oblonšek je igral pri tem vlogo posredovalca. Kamen ikova je izjavila, tla ga poroči le pod pogojem, da ni (»lo-bovnikova z njim noseča. Cilo-bov.nikova je bila torej Urlebu na ])otu. Letos 2(1. januarja okrog 2.'».*»(>, ko so domači v hiši (ilo-bovnikovih že spali, se je prebudil brat Globovnikove. Anton, ki je spal s sestro v pritlični sobi. Opazil je, da nekdo sveti z električno svetilko najprej pri enem, nato pri drugem in slednjič zopet pri prvem oknu, pri katerem sta spali filo-bovnikova in njena 14-letna sestra Marjeta. Nenadoma so jm>-čili trije streli skozi pivo okno proti postelji, na kateri je spala Globovnikova s sestro. Krogle so šle tik mimo spečih sester in ju niso zadele. Sestri in brat so takoj pobegnili iz sobe. Suni je takoj padel na lTrle-ba. Samokres, s katerim je streljal, so našli pri Oblonšku, ki je trdil, da je bil samokres posodil Vrlebu. Pri razpravi je Oblonšek zanikal krivdo, T"r-leb pa jc izjavil, da jc bil kritičnega večera pijan, priznal, da je streljal skozi okno. a trdil, da je hotel Globovnikovo samo raniti. Leopold Urleb je bil obsojen na T let jeeč in trajno izgubo častnih pravic, Ferdinand Oblonšek pa je bil oproščen. DELO DOBITA dva moža za delati bela drva. Eno minuto hoda na delo. Gozd je prav na ravnem zraven farme. — Plača $3.00 od corda. — Katerega veseli, naj piše na: Henry Poklar, B. D. 1, Wilcox, Pa. (2x) OTROKA VRGLA IZ DRVEČEGA VLAKA V Nemčiji se je primeril te dni zločin, ki živo spominja na zverstvo nečloveške matere ,|o-nemamnvve, katero je sodišče obsodilo na smrt zaradi grdega ravnanja s trojico otrok, ki so umrli od lakote, medtem ko se je mati potikala z moškimi po svetu in veseljačila v barih. Na progi Paderlmri-Hagen je pretekle dni sunila ol-letna Elizabeta Freundlichova svoja lastna otroka, JMetnega sinčka in šestmesečno hčerko iz drvečega vlaka, ker se ju je hotela iznebiti. Deček je držal svojo sestrico v naročju. Slonel je pri vratih. Mati, ki je stala poleg otroka, pa je v nekem ugodnem trenutku odprla vrata v vagonu in s krepkim sunkom potisnila otroka iz vagona. Potem jc ]K»tcgnila zavoro, da se jc ustavil vlak in jc hitela pripovedovati spremljevalcem vlaka, da se je primerila nesreča. Železničarji >o preiskali teren vzdolž proge in našli o-troka smrtno nevarno ranjena. Deček je izdihnil kmalu po' prevozu v lioluišnico, deklica sc j je pa borila s smrtjo. Kriminalna policija je mater takoj zaslišala in je v začetku verjela navedbi, da se je zgodila nesreča Njena izpoved se je zdela tembolj vrjetna. ker je žena pripovedovala, da je bila namenjena na grob svojega prvega moža. Ko je izginila za trenutek v neki prostor, so se vrata vagona odprla in o-troka sta zletela ven. Toda poizvedovanje o načinu, kako se je zgodila nesreča, je zbudilo pri policiji pomisleke. Freundlichova je naposled priznala, da je izzvala nesrečo sama. S solzami v očeh je povedala, da je sunila sinčka in hčerkico iz dvečega vlaka zato, ker ni imela sredstev za preživljanje družine. Primer, ki kaže. kako strašno je že zajela poSlli'OVe-lost današnje roditelje, je izzval v Nemčiji silno ogorčenji-in listi zahtevajo za Frenndli-chovo pokoro, ki bo popolnoma maščevala storjen greh. I "GLAS NARODA" | pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Peter Zgaga DRAGOCENI SPOMINKI faro&te na "GLAS NARODA" največji slovenski d % ^vnik v Združenih, državah PROCES PROTI POSTNI UPRAVI. Neki angleški veletrgovec je tožil poštno upravo v Londonu zaradi nezakonito odmerjene kazni pri frankiranju pisma. ^Mož očita poštni uravi, da ni postopala v skladu z zakonom, ko je zahtevala od njega previsok kazenski |K>rto. Pravi namreč, da ima pošna uprava pravico zahtevati samo razliko med ]>red])isiniim portoin lil nalepljeno znamko. Vsa Anglija zasleduje ta proces z največjim zanimati jeni, kajti poštna uprava bo morala v primeru, če izgubi to pravico, vrniti milijonske zneske svojim adresa-tom. katere je oglobila po krivem. Važno za potovanje. Kdor jo namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nais dolgoletne *kuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da jo potovanja udobno in hitro. Zato se tpvpno obrnite na nas sa vsa pojasu£~. Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ea povratna dovdjo-nja, potne liste, viaojo t» sploh vse, kar je m potovanje potrebno v najhitrejšem 6o*u, m kar jo glavno, ea najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo^ do sadnjege trenutka, kot prodno se dobi is Waskingiona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en min. Pišite torej takoj ea brezplačna navodila in obotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovaii SLOVENK PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New Yoxlc, N. Y. Londonska tvrdka Christy jc priredila ta teden dražbo dragocenih malenkosti iz nekdanje carske zbirke. Prodajala je drobne zlate nože za prere-zovauje knjig, z dragulji posute zlate 1c|m> okvirčke za slike, zlate svinčnike, zlate cigaretne doze in slično. Vsa zbirka je štela Sli predmetov in dosegla ceno KiiiS hitov. Kupci so posebno občudovali drobno posodo iz naravnega kristala s čudovito skupino Vuchohoda. Vsa umetnina je samo in-koliko centimetrov visoka, in je potrebno povečevalno steklo, da razločiš vse podrobnosti kipcev Kristusa in d veli angelov. Neka dama je plačala za umetnino 110 funtov. Največja dragocenost zbirke je skupina pirhov. delo pet rograj.sk i h dvorskih zlatarjev. Carji so z njimi obdarili svoje bližnje. Strokovnjaki so občudovali zlatarsko in kleparsko umetnost njih mojstrov. Zlato, s stekleno plastjo okrašeno jajce, ki ga je naročil leta 1*ss Aleksander III., vsebuje rumenjak iz čistega zlata. V rumenjaku je skrita kokoš, ki se zo|M*t odpira iu vsebuje čudovito podrobno izdelano carsko krono. V notranjosti krone je skrito še nibi-novo jace. Ta pirli je bil prodan samo za Mb funtov. SUŽNJI, KI SE BOJE SVOBODE Neki londonski list j«» poslal svojega jmsebnega poročevalca Jlarolda Pembertona v Abesi-nijo, da bi proučil oudotue razmere. Prvo poročilo, ki ga je poslal svojemu listu, je imelo naslov: 44Dežela, kjer se sužnji boje svobode**. Angleški novinar je na lastne oči videl sužnja, ki je padel pred svojega gospodarja in ga milo prosil, naj mu ne podari svobode. Težke gospodarske razmere so prisilile radžo, da je začel odpuščati sužnje, ki se pa boje svobode, ker jim preti lakota. Pi» dolgih letih suženjstva so padli sužnji na nivo živali. Brez gospodarjev ne znajo niti misliti. uiti delati. Telesno in duševno so tako propadli, da jim* je edina želja ostati v suženjstvu. To je zelo žalostna resnica, ki je evropski reformatorji ne razumejo. M<*d zakoni, nanašajočimi se na sužyje in na živali, ni nobene razlike, kakor ni v Abesini-ji razlike med sužnji in živalmi. Veliko število sužnjev predstavlja samo reprezentančno dolžnost, ki gleda abe-sinski gospodar na njo kot na nujno zahtevo svojega soeijal-nega položaja. V splošnem ravnajo s sužnji še precej dobro, so pa tudi primeri skrajno surovega ravnanja. Od 12 milijonov prebivalcev odpade v Abe-siniji 5 milijonov na sužnje. Boj z morskimi roparji Iz Nankinga na Kitajskem poročajo, da so kitajske varnostne straže na severni strani obali kitajske province Kiang-su zadele na pomorske roparje ter se z njimi spustile v krvavo bitko. 300 gusarjev se je na 50 džunkah (ladjicah) policijskemu brodovju postavilo v bran, a so končno vendarle podlegli. Več kot 20 gusarjev je v boju padlo. | <> povzročiteljih svetovne vojne sem p reči ta I nešteto razprav. pii še danes nisem povsem na jasnem, kdo jo je povzročil. Po mojem skromnem mnenju nista svetovne vojne |M>vzročihi niti Bog niti hudič, niti Anglija niti Nemčija, Francija ali Srbija, pač pa so jo pa povzročila taka in sličua gesla: — Deiitschlaiid ueber Alles! Rule Kritania! Sacro Kgois-ino! America First! — in tako dalje. Dokler bodo narodi poudarjali taka iti sličua gesla, bo nevarnost nove vojne v ozračju. Neki < rnogrec je bil poklican zaradi borne zapuščine že drugič pred sodišče. — Podpiši se — mu j«* Velel sodnik. lu kar je nekaj nenavadnega — Črnogorec ^e je res podpisal. Kako pa je to* — ^a je vprašal sodnik — ko si bil po zimi tukaj, -i se podpisal z imenom Filipovi«". Danes si pa zapisal Filič. - \ este gospodiltc. — je po- jasnil Črnogorec— pozimi ima človek več časa za pisanje. Te 4111 i sem čital sledeče zanimivo poročilo iz neke evropske dežele: — Sej:i državnega zbora je trajala ves • l;t 11 in se zavlekla pozno v noč. Naenkrat pa vzklikne neki poslanec: — Na galeriji se ]io-1 ju bil jejo. Poslanec je pač moral imeti zelo dobra ušesa. In res se je dognalo. da j«' med poslušalci več mladih deklet in fantov, ki se raje j»oljubujejo kot pa poslušajo dolgotrajne debate. Predsednik je dal ves ogorčen izprazniti galerijo. To je i »ono ven dokaz, da parlamenti nimajo smisla za ljubezen oziroma za poljube, ki so nadvse razločna govorica ljubezni. Skoio v vseh parlamentih igra 1«' sovraštvo poglavitno vlogo. P vi starem bogatašu je bil v službi mlad, čeden in podjeten zdravnik, čigar naloga je bila skrbeti za zdravje vse družine. Nekega dne priteče k njemu ves razburjen bogatašev sin: — (■ os pod doktor, z našo Tončko je nekaj narobe. Lepi služabnici je bilo namreč Tončka ime. Zdravnik jo je preiskal in konštatiral. da ima lepa Tončka tifus. — Moj I log! — je vzkliknil mladenič — ali je tifus zelo nalezljiv.' Kdaj se opazijo prvi znaki te bolezni? — Štiriindvajset ur po nale-zenju. Sinoči ga je že imela. — Potem sem izgubljen! — je vzkliknil mladenič — kajti sinoči sem jo poljubil. Zdravnik je spravil fanta v posteljo, služkinjo pa dal odpeljati v bolnišnico. Nato je šel povedat bogatašu, kaj in kako. .— Moj Bog! — je vzkliknil bogataš — i>otem sem pa tudi jaz izgubljen. Tudi jaz sem jo namreč poljubil. — Stari hinavec — si je mislil zdravnik in poizvedel: — Pa že vsaj niste za služkinjo tudi svoje žene poljubili? — Seveila sem jo. Vsak večer jo poljubim, predno grem spiit. — Križ božji! — je vzkliknil zdravnik, ki se je spomnil prisrčnega objema bogataševe žene — potemtakem sem tudi jaz izgubljen ... iz Slovenije. •I G LA 8 NARODA" NEW YORK, MONDAY, MAY 6,1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. f KRATKA DNEVNA ZGODBA CLEMENT V A l'T EL* Peter in Pavel sta študirala na ist«Mii liceju, ttnla ne y. enako marljivostjo. IVt«*r j«1 bil yrlo dohor dijak in |»roiV.e, ki si je zaman prizadeval vzbuditi njegovo zanimanje y.a grščino in latinščino, mu je dan /.a dnem )H>uavljal: — Lenuh stv in tiič n»- 1»» i/, vas. Pet rt »vi nnlitelji so bili -rečni, da imajo takega sina. — Prigovarjal um bom. naj gre na visoko m»Io, — j(. pravil oče znaneeui. — Že zdaj kaže, da se bo povzpel zelo visoko. In res je napravil vse izpit" '/. otiliko; sam rektor univerz-' mu jo pri zadnjem izpitu čestital. Pavel pa ni krenil po t poti. Oče je moral z žalostjo v s-reu priznati. — Moj sin je te pee. Nikoli ii«' bo znal prevajati Iloraea ali Vergila. A grščina 11111 je španska vas. Najbolje bo v/.eii ga iz šole. Ho pač izgubljena eksistenca. Ko je oče vprašal Petra, kaj lit »če postati v življenju, je o«l-govoril: — Akademik. Pavel j«« pa odgovoril na isto vprašanje: — Kolesa bom popravljal. Ko um je bilo trideset le-, najboljši štinlent še ni bil član akademije, pač je bil pa že iz-ti. mnogo, neizmerno mnogo. Zaslužil je mnogo denarja. Dobil je križee častne Icgi- Peter j<- izkazal v boji.li dostopnega klasične izobrazbe. Hraneč most na Sonini ><• jo sjioinnil na lloratia Coelita ter ga ptiviieinal. Pavel je pa širil svoje tovarne v neskončnost. Ni živ* I z vzvišenimi opomini na stari \ek, temveč z dražestno igralko Liano «les Hegoinas. Nekega dlie ga j«- poselil peter. ki je bil na dopustu. — No, kako se ti kaj godi? ga je vprašal Pavel. — "Ne slabo... a tebi i •— I >obro, toda moja jo trda. Ti imaš srečo. Nobenih skrbi, nobenih sitnosti. Ti sa -n;»i ubogaš, in tvoja dolžno-t je zelo enostavna: ubijati ali biti ubit. da, jaz pa imam odgovornost. In koliko dela! So trenutki, ki ti zavidam tvoje ga seržanta. — A urea niedieoeritas ! — V bistvu je t <» vojna t - i v i -listov. Mi tu daleč za bojiščem bomo zmagali. — Sie vos iion vobis... — (»ovorim o mis. — Cigaro, dragi moj? — Tiiueo Danaos. — — Te niso Danaos... >o pa boljše. Po vojni je Peter spravit >vojo mesečno plačo. Pavel je bil pa že dvajset k rat n i milijonar. Peter je začel pisati epos o vojni, ki g;i pa ni hotel sprejeti noben založnik. — To je krasno, — so mu zatrjevali.— vidi se. da je vaš lirizem prepojen - klasienim okusom. To- BREZPOSELNI ISCEJO DELO Skupine mladeniče v na stojnui m'-u vojaškega urada v New Yorku. Prejšnji teden jih je zojiet na tistw"t» prosilo za tlelo. toda le 730 je bilo tako srečnih, da so dobili zaposlitev v Civilian Conservation Corps. Obrazi jim razodevajo precejšnje zadovoljstvo. MONTE CARLO V ZATON'J da občinstvo se žal ne zanima za poezijo. — T«»rej se bo treba lotiti proze, — je odgovoril burna -nist. lil začel je pisati veliko tlelo pod nagla v jem "-Latinsko slava"'. To je bil res spomenik izobrazbe, kjer je bil J off te se enkrat primerjan s Fabi -jem Cuuettorjem, kjer je doli I Foeh poteze novega Maria, kjer je < 'lemeneeau zavijal v plašč patrijota Sulle, kjer so bili vsi ljudje in dt»godki svetovne vojne primerjani z ljudmi ali velikimi deli starega veka. Toda založniki so odklonili tudi to delo. — Napišite n a m vendar kaj napetega, senzacijoa nI nega, — so 11111 prigovarjali. — Potrudil se bom. — Da. toda niti besedice o vojni in nobenih latinskih citatov... Saj jih nihče ue razume. Toda tudi ta poskus se ni posrečil in Peter je bil srečen in vesel, da je dobil mesto inštruktorja. — Pavel je pa šel tnl uspe ha do uspeha. Postal je narodni poslanec in ustanovil ~ je dnevnik "Le Latin". Nekega dne je prišel k njemu Peter, ki se nikakor ni svetil, razen na komolcih in kolenih. — Rad bi f »ost a I sot rudnik tvojega dnevnika, — je odgovoril na bratovo vprašanje, kaj hi mogel storiti zanj. — Saj veš, da imam humanistic-t.t študije. In tako sem si mislil, tla me sprejmeš v službo, (dej, zdi se mi, da bi politični uvodnik.. . — Tega napišem vedno sam. — Ti / ,Jaz sem pa mislil... — Da, dragi moj. lotil sem se t nt I i tega posla. Saj niso potrebne humanitističiie študije, da lahko človek zabavlja na vlado. — Literarno kritiko... — To sem prepustil "prijatelju Liane de Begonias, bivšemu kolesarskem dirkaču. LAJAJOČI ZBOR V Frankfurtu ob Meni so o-t\orili te dni v zvezi s 3. kinološkim kongresom eno največjih mednarodnih pasjih razstav, na kateri bodo zastopane skoraj vse dežele sveta. Okrog 3300 psov, pripadnikov 1J4 pasjih plemen, se bo tu'pokazalo javnosti; večina jih je seveda iz Nemčije, a vendar jih ima preko 500 izmed prijavljenih svoj tlom drugod. Samo lovskih psov bo nad tisoč, 500 nemških ovčarjev, 250 domačih in pritlikavih psov, 100 bernardineev, 150 dog itd. Nemške oblasti so naklonile tej razstavi, ki vzbuja pozornost vsega sveta, vso svojo pomoč. Tako dobro dotirane razstave menda še ni bilo, častno predstavo je sprejel državni športni vodja von Taseham-mer, odlikovanja in nagrade so darovali vsi mogoči oblastni čiuitelji, deželne vlade, mesta, u tudi razni inozemski vladarji. t Najvišje odlikovanje prejme žival, ki dobi naslov "zmagovalke n a svetovni razstavi 1935." hi ki mora šteti najmanj IS mesecev. Poleg tega tekmovanja za najvišji naslov pa bo še eelo vrsta drugih pasjih prireditev, tako n. pr. mednarodna tekma hrtov, nastop policijskih psov itd. Te 11ni so se sestali delničarji slovite igralnice v Monte Carin k svojemu letnemu zIh»-iu. Ob tej priliki so morali zv-t'eti dve hudi resnici: dividen-de ne bo letos nobene; in če se j v zadnjem trenutku ne zgodi čudež, bo morala igralnica prenehati s svojim poslovanjem. - Čisti dobiček je zuušal lansko leto 5T> tisoč dolarjev, do-čim ga je bilo predlansko leto skoraj dva milijona tristo tisoč dolarjev. Da bi premagali veliko konkurenco, so del niča rji preti čarom najeli Palais tie Mediter-ranče v Niči. Najemnina j" znašala letno 1 ">o tisoč dolarjev, investicije so požrle isto-it.liko. Toda kupčija se ni obut sla. Dobiček v M on te Carin je požrla palača v Niči — najema nist) obnovili. Zlato izginja čedalje bolj iz igralnice. Kdor je prej prihajal tja, je slišal njegov žven ket že v njeni veliki veži. Danes je tega konec. Ruskih knezov, ki so bili sposobni v eni noči zaigrati žetev enega celega leta, ni več, madžarskim veleposestnikom, ki so tekmovali v razsipnosti in igralski strasti ž njimi, gre d«»volj sla b< in devizne odredbe njih dežele jim onemogočajo jemati vsako večjo vsoto s seboj v i-iiozemstvo. Angleži, Američani iti drugi so se preselili v druge igralnice ob Rivieri, zlasti v Nico, ki so bolj elegant n • it: jim nudijo tudi več nego zaprašeni sijaj Molite Carla. Ti« posedajo saino še igralci iz lia-xade, ki žive od skopih rent i:i so zadovoljni, če priigrajo na dan -par dolarjev. Elegantnih dam, ki so prej obljudovale te prostore, ni skoro nič več. In v tem polomu nastaja še neko vprašanje: Kaj bo z ne-odvisnostjo malt* kneževine, ki je stroške svoje uprave krila doslej iz dohodkov igralnice? Ce pade igralnica, pride brezpogojno do združitve s Francijo in z Napoleonovo besedo bomo lahko rekli: ^Rodbina (irinialtlijev je prenehala vladati." revolucije," ki jo je oropala prestola, vedla nadvse korektno. Sele po prevratu so se o nji raznele vesti, da ima tudi ona svoj " roman". Breme pregnanstva, ki ga je morala vzeti na svoje rame, si je začela lajšati z ljubeznijo izven zakona. In tako so se pokazale razpoke te zveze javno. —Alfonz XIII., ki je bil poprej nežen oče in soprog, se je odtujil svoji ženi, ker so otroci stopili med njiju. Položaj se je poslabšal še s tem, tla so se začeli otrt»ci ženiti in možiti. Začeli so sklepati zveze, katerim je bila kaljiea nasprotna, medtem ko je Alfonz XIII. zaradi |M>manjkanja časa in poslovnih zadržkov pristal na vse, kar so mu predlagali. Tu tli je začel Alfonz XIII. 'potovati po svetu z rdečim avtomobilom. kar je navdalo kraljico z ljubosumnostjo. To jo je slednjič napotila, da je vložila tožbo za ločitev zakona. Od|M>tovala je k svoji materi, princesi. Beatrici Batteiiberški na Angleško. Kralj pa se je nastanil v Franciji in živi v Fon-taim blcauju, kjer bo zdaj so-I dišeč obravnavalo tožbo za lo-! čitev. KRALJICA SE LOČUJE Te «bi i se Ih> na sodišču v Fontainebleauju pri Parizu ol»-ravala tožba za ločitev zakona bivšega španskega kralja Al-fouza XIII in njegove soproge Viktorije Kvgenije Batten be r-Ške. Vest o ločitvi zakona ne prihaja presenetljivo, kajti kra ljevski par živi že dalj časa ločeno. Bivši španski kralj se je o-ženil 31. maja 1^06 in na ma-dridskem dvoru so tedaj pričakovali, da 1h> ta poroka pravi blagoslov za mladega princa. Posebno avstrijska uatlvojvo-diuja Marija Kristina, tedanja španska vladarica, si je obetala od tega znatnega preobrata. Alfonz je bil namreč v pogledu ljubezni vedno željan znatnih sprememb. Mati je upala, da bo s poroko pripela sina na uzdo in je bila zelo vesela ob vesti, da si je mladi kralj izbral za nevesto lepo angleško princeso. Kraljevemu paru se je na rtv dilo v tem zakonu šest otrok, štirje sinovi in dve hčeri. Prve ease so se cul« o družinskem življenju na madridskem dvoru same lepe stvari. Ko pa so jeli otroci doraščati in se je pokazalo, da trpi najstarejši sin na hemofiliji, drugi pa je mutast. je prišlo med kraljem" in kraljico do razdora. Kralj se je vrnil na svoja mladostna pota in iskal zabave z dragimi ženskami. Kraljica pa se je do i •w Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej. OO -Irani .............. .30 AZAZEL, t nI«, vez............................1.— broširana .HO t" V KAN DE BEBGEBAC. Heroi.'nu komedija v petili dejanjih. Trt I o vezam* ..............1.70 CRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev. :t*j sir. tVna.....S3 tUoltoka ruska drama j«- |MMlana v jako le-|ieiii slovenskem prevodu. KDA. drama v 4. dejanjih .....................60 GOSPA Z MOK.IA, r,. dejanj .................75 KREITZEKJEVA SONATA Spisal 1,. X. Tolstoj. UW, strani. Cena.....«0 s eudovitiiu mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bral«-i nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, gnizorilust za gro-zoviiostjo do strašnemu konm. LJl BOSI MNOST Spisal U .Novak. 4.-, strani. Cena v....... .30 1 »ejanje te veseloigre je na|jeto in polilo pristnega humorja. Sti-nerija je skromna, število os«-l» nizko 11;». Našim malim odrom, ki žele uspelega v«-vera. knjižieo toplo pri|«»-eamo. LOKALNA ŽEIJCZMCA, :;. dejanj ........... ifl UI DSKI ODER: 7,. XX. Fo 12 letih, 4. dejanja ............ ,fi0 m \t.l>\. Spisal Alozij Hemt>e. ni; strani. Cena...45 Žaloigra ulNtge^a d«>kieta v dvanajstih prizorih. -To je hritka. glo»M»ka z^otiha ženske, ki trpi. initla in om. PET ROKOVE POSI.KON.IK SANJE Spisal Pavel CJolja. -S4 strani. Cena.......10 Iložiejut igra v štirih slikali, primerna za večje odre. POTOPISEN! ZVON Spisal Uerliart Hauptinann. 1J4 str. Cena...50 Orauiatska l»ajka v i«etih dejanjih. PEPELI H, narodna prsvljiea. H. dejanj 72 str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana............75 R. L". R. Drama v r!. dejanjih s predigro, (Caiiek). Vezano ........................45 ROKA V ROKO .............................-JO MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez......M OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano .................70 SEN KRESNE NOvee. 40 struni. Cena ...... .30 To j<> ena izmed |»etih emHlejank. eijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je ituel pisatelj, nam odkriva na eelu knjigo z ltesedami: — Ni strup, temveč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....35 ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena jtovsod. tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s i»etjem v 3. dejanjih .... .60 VRTINEC. Žagar, 3. dejanja, 51 str......... .35 ZAPRAVLJIVEC. Moliere. 3. dejanja, 107 str. .51 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .30 ZA KRIŽ LN SVOBODO. lgrokaz v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJIDSKIH IGER. 3.snopie. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60 13. snopifi. Vestalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok .........................30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov ..................30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neia ................................ .30 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troka ................................30 PESMI in POEZIJE AKROPOUS IN PIRAMJDE ................ .80 R%LADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana 1.— BOB ZA MLADI ZOB, trda vez .............. M KKAGULJtKI (rival .......................£> MOJE OBZORJE, (lintigl) ....................1.35 NARCIS (Gruden), hroš. .................... -30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. .50 POLETNO KLASJE. Cena.................... J50 PRIMORSKE PESMI, (tJruden), vez. ........ .35 8LUTNE (Albreeht), hroš. .................. ^0 POHORSKE POTI (Glaser). bro^rano........ -30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... .50 VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60 ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ 5(1 Z LATO BOG, pravljice, trda vez............. .65 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 109 strani. Cena.......45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN .MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. «llolm;ir> ............1.— Oriniske himne. »Vodopiveei ................1.20 Pomladanski odmevi, II. zv....................45 MOŠKI ZBOR Gorski odniet i. iLalmrnart 2. zvezek .........45 Trije moški /bori. t Pavčičp Izdala t:iaslM-na Matiji ...................40 DVOftLASNO Naši liimni ................................. .50 MEŠANI ZB4>RI Trije mešani zbori. Izdala tila^-lieiia Maiiea .. .15 RAZNE PES.MI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. ter» Izdahi t.Li>U-na Mafn-a .. .441 Gorske rvetliee. iluihamari O-rvero in |»*tero rauiili gta*ov...........45 V pepeluirni nori. iSattneri Kanlanta za soli. 7.1 «>r in orkester. Izdala tilaslM*mi Matiea .........................75 Dve pesmi. -1. Za moški zl»or in bariton sol«..................................20 MALE PESMARICE Šr. 1. Srhske narodne himne .................15 št. ia. št« čutiš, Srbine tužni .................15 št. 11. Zvečer ...............................15 št. i:s. Potloknira ...........................15 Slavrek, zbirka šolskih pesmi. < Medved ?.......';"> Lira. Sn-»lnj»-š«»lska, 1. in zvezek ........ ^0 Troslasni mladinski zbor primeren za trotglasen ženski ali luožki zlnir. 15 |iesmie. tPregel>..L— MEŠANI IN .MOŠKI ZBORI. <-\ljai» — z\e/tk. I i tu lis: Ti veselo poj: Na dan: IH vna noč ................................ zvezek, t ijtotnin k veselju: Svetsi noe: Stražniki; Hvalite t;os]mda ; ttDčutkt; t;e- ......................................... CERKVENE PESMI Domari glasovi. Cerkvene |>esnii za mešan zbor 1.— Tantuni Ergo t Premrl....................... JVfl Mašile pesmi za mešan zl»or iSattnen ........ .50 Pange Lingua Taidnm Ergo lienitori I.Fuerstert JM1 K svetemu Rešiijemu telesu tare politične sisteme, doživlja čas, v katerem se preobra zuje njegovo duhovno življenje. Naši nazori, naše mišljenje se v marsičem spreminjajo; stare vrednote, ki so še valstva kulturnih držav manj vredna. V tem tiči največja vevarnost za človeštvo. Drugi \ a že n nizlog pristašev evge-nike je splošno soeijalnega značaja. Ameriški evgenikki mi izračunali, da j«* v Združenih državah od celokupnega pr. pred kratkim bile nesporno ve- j bivalstva 15 odstotkov inaiij-javue in trdne, se v temeljih \ rednih. Teh i Irza v- 1"> odstotkov i » tr • i-i « . . . . . ... ... majejo. Nove, večkrat prevrat- piehivalstva je več ali manj slusa. \ se je tdio. Bridek nasmeh izpreleti njegova usta. Al! , 1 . . i . .. .. - i ne misli in stremljenja prepla- ; navezano na javne poOpoie. se mu to v teh dol^di skrbi polnih o tihem gozdu, ali pa vkreber po kame- , . . . .. }.. • . • - :r : ... . , : , . . 1 , i iMiejstvovanja. Mi smo priea1 liane izdani civilizirane i nju, zatopljen v svoje sanjavo hreiH'iienje, tedaj je naenkrat t , , 4 ■ ' , . -.Ml . „ .. ... * x i • 11 • . i • • i •• , • , , ^ »talne iii brze preosimve starci \ e letno .jOO milijonov zaslišal ta ljubki, zveneči glas, zdaj iz daljave, zdai zoiiet, kot , . , , , , . , M,.i . . , v . . . „. ' . ga druzaimega re»- , \ 7j I rzujejo preiivsem zavo-ii srca obrnil, je bil okoli njega samo prazo miiobolmce, poboljsevalm- je mrzlično Jezala utrujenost v vseh muh, kadar nm le im> mu ! , • - - i • - i v . . .... . . „ * , J , • Smelo lahko trdimo, da vidimo ce, pomožne sole, iece itu. \ ka polnem razni i si jc van ju spanec težko legel na trepalnice,' ......., . * 1 . • . • .... , ,, . . . . , , . , « eno na ivazneisih spremenili i iste svrhe izdalo v Aenieiji da so padle, tedaj je nenadoma jasno m glasno v spanju zado-1 . • . . • . r i ♦ rP ! tr • . t i v.. . , . . ^ - , Kovega <*a-a in duha v omeiitvi j ekoli $.»0.0konci, si s trestwo roko po- . . . ~ . . ... osebue-svobiMle posameznika v gmotna bremena, ki ]ih mora teguil preko cela m je poslušal in bil je sani, olxlajala ga je . . . . . ¥ J . , , . . . , . . , . iii* • • - i-i- i i- - i -- i korist celote. Iz dneva v n samo njegovi vzdihi so doneli po tihi koci. . . . , . . ,, ... • , , , . i T> i •• i-ii • opažamo, kako postaia družba, itazuml uvo ie. da ImhIo s stal — I^ovsoii gre za menoj! — godrnja, ko z zbeganim po-1 ' . . ".. . . • . a_____ j * i ■ organizirana v državi, oni vse- mm naraščanjem iminjvreil- gledom motri mogorlobje se skloni njejrova glava in s liri pa vi m glasom meče besedo za besedo: — Prosim, gospod, da napravite kratko! In če tudi grem težko od vas, moram proč! — Moraš? Tako? Kaj pa Imš sedaj? — Kar moram! Samo eno! Samo eno v življenju Vedno samo eno! Tn nobene ceste ne poznam, kje bom našel! Zagrešil sem, sedaj se moram pokoriti. In četudi zojiet enkrat pribitim do svoje sreče — je bo samo polovica. nehanja. Za koristi in ugodnosti, zahteva država izpolnjevanje dolžnosti, katere nam nalaga. Te dolžnosti postanejo lahko dokaj neprijetne za posameznika, saj mora večkrat svojo lastno korist podrediti koristi celote. Država kot organizirana celota ima biten interes na tem, da je njeno prebivalstvo duševno iu telesno zdravo, ker ie tako bo v polni meri izpolnjevalo dolžno-ti napram njej. S tega vidika je treba motriti evjrenična -.tremijenja, ki v večji ali manjši meri prihajajo do izraza v socijaliiih zakonodajah raznih držav; vsem je končni cilj isti: zdravo, dedno neobremenjeno prebivalstvo. V našein vsestransko razgibanem času se sedaj mnogo govori in piše o evgeniki. seda je grškega izvora iii pomeni "dobro rojeni" Je to veda, ki proučuje razmere iu pogoje, pod katerimi nastaja dedno zdravo potoin-tvo. — Vkljub temu, da je evgenično gibanje še razmeroma mlado, je že jako razširjeno in pml DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovenskc Berilo KNGLISIl SLOVENE READER 8TASE SAMO $2 S ar učit 9 ga p rt — KNJIGARNI GLAS NARODA 21« WEST IMth STRPKV New York City. 1 ji to zadrgnilo. Ko se je zločinec pričel zgubljati, je krvnik zaujko popustil, da je prišel zopet k sebi. Nato je zopet |x»-tegnil. Takšno mučenje traja silno dolgo. Se preden je zločinec umrl, so ga oblili s katranom, zažgali in ga pričeli no- iti po vasi kot gorečo hakljo Ji'XUA: 1. I-afuywte BUB SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU m WBIT Hth 8TREKT NEW IOSK, H. f. ralm IVAM ZA CEN* VOZNIH LISTOV, *»-ZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA FO-TCVANJ* ZZS MAJA: S. \V;isliiitKl«>ii v Havre l»i r»-ii»iriii v ('lifrlmiirg 1<>. iSn-mi-n v ltri*n:«>n 11. 1'aris v Havre ('•»nt«-
  • ruhiul tudi ogenj. Petrolej-' sko ozemlje ni prizadeto. P » zadnjih poročilih je zahteval 18. —. Msijesti«- v Clii-rltmirg Maiiliallaii v Havre • i - rhaiiiplaiii v Havre HeX V < »eln iS. llreiiien v Itremeu •Jl». lieren^aria v <'lierlxmr^ Havre Aliin^ten v Havre Normaixlie v Havre POTRES NA FORMOZI Na Ja]Miiiskeii; so imeli t;* 8. Kur<>|>a v Rreinen Celile
  • erl>ourg 14. Itreuieii v Hrenien 15. I»ex v Oenoa <*luiinplMin v Havre II1. Manliutlnn v Havre Itereii^aria v 4'herhours 'SI. Xoruiniiilie v Havre -K. Ai|iiitauia v ('lierlmare >. He «le France v Havre ilaj«»>.tie v Clierhour^ Kurups v Ilreiuen Coiite • 1 i Savloa v <>enoa Jfl.IJA : I>ereiiu:iria v Chcrhourg: Washington v Havre Sjiturni.i v Trst ii. Ilremen v Itremen (!hauj|>laiii v Havre Hex v Oenoa Normari'lie v Havre Aijtiilaiiia v ('herhoiirj; lin ropa v Kremen ('•►nte Hranile v Cieoiia Miije«tle v (Tierlioiirg Manhattan v Havre lie tie France v Havre • 'on le «S i Savoia v lienoa Itereli^arin v <'herln^arg Kremen v Krene-n i'ha m plain v Havre Watliiiiston v Havre Aipiitania v <*lierlH«nr)e Normamlie v Havre 1«. n;. 17. ■-'I. zagotovi človeštvu čim ve dedno zdravih ]>otomcev, >< evgenika praktično more p«> služiti samo enega sredstva,1 da namreč na siguren, a ob euem človekljuben način om< j i ra-zniuoževanje manjvr«*«! nih, deduo obremenjenih lju dL riiizacijo, io je po rmetno povzročeno jalovost,'. !;i človeka oropa možnosti o cetovstva, oz. materinstva. — Sterilizacijsko posto^»anje je j.rva uvedla Kanada, v novejšem času Norveška. Danska, Finlatidija, Svedija in Neinč: ja, ter neTvateri kantoni Švice. Tozadevni zakoni predvidevajo v bistvu sterilizacijo o-eh i d katerih je pričakovati o-škoilovano potomstvo, kot so duševno bo I u i, slaboumni, hožjastniki, gluhonemi; iz kri-minalih razlogov je predvid.* na steriliziicija za težke, ne poboljsljive hi seksualne zločince. KAKO NA KITAJSKEM ZADAVIJO OBSOJENCA? potres "JToO mrtvili, .V2lH» hud • ranjenih in SOOO lahko pošk«»-dovanih. Razdejanjih je 414."i hiš. TATOVI SO PRELISIČILI DETEKTIVE !lz Saughaja poročajo o zanimivi obsodbi nekega mladega .Kitajca, ki je umoril lastno I mater. To je bil Liučaočili. Svoji materi je od rezal glavo Težka sapa strese lovčeve prsi. Vedno veselejše se smeje gospod Henrik. — Kdo ve, midva bi se bila mogoče še pobotala. Hajmove oči plaho jx>gledajo prošta. — Toda pater Desertus je v zadnjem kapitlu stavil predlog iu je bil sprejet. Samostan je imenoval lovskega nadzornika, od danes naprej. Postavljen bo nad ves lov samostana. Je lovsko izvežban in strog lovec. Kolikor ga poznam, bo svoje lovce strogo držal na vrvi. In s takim, ki iz muhavosti ali neumnosti odpove svojo službo, se bo težko sprijaznil. Ali tudi iti ne misliš tako? — Kaj pa ti je? Ali si ogleduješ ono hi-SoT Lepa hiša, kaj ne? Tam bo stanoval novi lovski nadzornik. Čez štiri tedne bo obhajal ženitovanje. Glej, Hajmo, tam-le med vratmi je njegova nevesta. Hajmo, kateremu je padla kapa na tla, stoji s tresočimi rokami in omahujoč i mi koleni. Prebledi, nato mu zopet vroča rdečica zalije obraz, odpre usta in oči ter strmi proti vratom, skozi' katere stopi pater Desertus, z roko vodeč Gitli. Kako krasno in ljubeznivo je bilo to dekle! Rdeče krilo ode-va v mehkih gubah njeno vitko postavo, toda ni bilo kratko prirezano po kmetskem običaju, temveč ji seže, kot pri gosposkem dekletu, do stopal; snežno belo phitno ovija njene rame in roke Mi tesno ee oklepa temno zeleni, s srebrom pretkani stezalnik mladih prsi. Gitline oči leekečejo, lica so ji kot cvetoče vrtnice in kot črna krona krase tesno spletene kite njeno čelo. Hajmo govori s težkim j«»zikom. Toda Gitli ga je že opazila in mu prihiti nasproti z veselhn krikom. Jecljaje in ihte visi d I* nt v Jugostitvijo Bremen - Europe Ekapresni vlak ob parniku v B-emerh iven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane • Ali potujte z znanimi tkipresnimi parmki : DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN Izbor"« ielezn ške zveze od Cher, bourga ali Hamburga Za iH>j;t>irii!:t -r.t:i ali lokalriean HAMB0RG-AMERICAN LIRE NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY NEW YORK VA2NO ZA f NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno di kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pn leto. Zadnje opomine in račune smo razpo »lali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročni no pravočasno poravnan Pošljite jo naravnost nam ali j*, pa plačajte našemu zastopnikti v Vašem kraju ali pa katerem» izmed zastopnikov, ko jih imen% to tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudt druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Kakor razvidite iz slike, so ruske trgovine povsem moderno urejene. Kot v Ameriki, so tudi tam živila v neprodu««io zaprtih kovinastih skatljah, da se ne pokvarijo. Odkar je v teku druga petletka, je mogoče v Rusiji vse primeroma počela ni kupiti. V nekem izmeni odličnih h°-, indi^na : telov v angleškem kopališča Brigtonu so našli obešeno go. Heleno Kemptliornovo, e-no izmed najlepših in najelegant-liejših Londončank. Obesila se je na okvir vrat v kopalnici z belim svilenim šalom, okrog ramen je imela pisano ruto iz težke svile, a na pršili šopek lilij. Iz pisem, ki so jili našli v njeni spalnici, je razvillno, da je storila ta poslednji korak, ker ni mogla preboleti ■smrtf svojega moža, slovitega rejca psov, ki je izvršil samomor lanskega maja zaradi nepričakovanih izgub na borzi. — Kenipthornova je govorila neprestano samo o njem in zaman so jo skušali spraviti na drug pogovor. V žalovanju po njem je dala t?elo svoj avto prepleskati zunaj črno. Na večer, preden si je vzela življc- COLORADO: ( Pueblo, Peter Cnllg. A. Saftl* Walsenburg, M. S. Bajrnk Indianai>olis, Louts Banicb ILLINOIS: Chicago, J. BevčIC, J. Lnkantcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cloen in Illinois i Joliet, Mary Bambich, Joseph H re ▼at La Salle. J. Spellch Maacoutab. Frank Angnatln North Chicago, Jože Zelene KANSAS: Glrard, Agnes Motnfk Kansas City. Frank Žagar rje, je bila videti mirnejša in . je celo z nekim znancem plesala dva tanga. Šal, s katerim se je obesila, .ie bil prvo darilo, ki ga ji je dal mož, ruta pa njeno prvo darilo njemu. Lilije je kupilo v isti cvetličarni, kjer ji je mož kupoval te cvetke, ko sta bila za medene tedne v istem hotelu, kjer je šla sedaj v smrt. MARYLAND: Kltznilllt-r. Fr. Vodoplrec Steyer. J. Černe »uis Confe Gilbert. Louis Vessel Hibhing. Jobs Po v Se Virginia. Frank Hrvatlcb MONTANA: Roiin'lup. M. M. Panian Washoe. L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowamla. Karl Strnisha Little Falls. Frank MaaU OHIO: Barlierton. Frank Troba Cleveland. Anton Bohek, ("has. Kar-linger. Jacob Resuik. John Slapnik G i rani. Anton Nagnrie Lorain, Louis Balant, John f um» Se Warren. Mrs. F. Racbar Youngstown. Anton KIkelJ OREGON: Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brooghton. Anton Ipavec Clarldge. Anton Jerina Conemaugb, J. Brezovee Export, Louis Supantit Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kaarin Oreensbnrg. Frank Norak Johnstown, John Polanta Krayn. Ant. TanželJ Luzerne. Frank Ballocb Manor. Frank Pemsbar Midway, John 2ust Pittsburgh, J. PogaCar Presto. F. B. Demsbar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fir. Sefaifrer West Newton, Joseob J or an WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Sheboygan. Joseph Kakrf Skak WYOMING: Rock Springs, Lsnh DiamondrUle. Joe Ro'Jch Vsak issripnlk it** pMb m m kater« k preJeL Ti^iirfli rt)s kan tepla pipwatiw. UPRAVA "QLA3 NAMQUA"