Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTKK IN SOBOTO.
Cena posamezni Številki Din 1-50.
TRGOVSR — - T
časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo (e v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
—	Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 8. januarja 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 6.
Kriza naše šumske industrije in lesne trgovine.
(Nadaljevanje.)
Vzrok malemu kreditu lesne industrije pri Narodni banki je predvsem dejstvo, da sprejema Narodna banka samo trgovske menice, medtem, ko lastnik menic takorekoč ne sprejema. Poleg tega banka tudi ne daje posojil, niti za kratkoročna investicijska dela ter se zalog pri odmemi podlagi kredita ne vpošteva. Kreditni pogoji pri Narodni banki bi se morali bolj ozirati na obratne razmere v lesni industriji in trgovini, kjer traja obratna perioda od nabave surovine pa do realizacije kupčije povprečno nad eno leto, a v gotovih primerih celo do dve leti. To velja posebno za gorske kraje v Sloveniji, kjer se les seka v poletnih mesecih, zbira v planinah na kupe, dokler ne pade zadostna množina snega, brez katerega je transport »do žag v gotovih primerih sploh nemogoč. Tako pride les navadno šele od januarja meseca najprej polagoma »a obrate, kjer se tehnično predeluje. Les, sekan poleti, je v najboljšem slu-«aju v aprilu, maju požagan, dokler pa se posuši, da je pripraven za daljše transporte, pa je treba še dveh mesecev suhega poletnega vremena, tako da se zaključuje celo leto, predno je les pripravljen za oddajo. Če se upošteva dejstvo, da se les prodaja na roke od 30 dni do 4 mesecev, potem je iasno, da traja cela manipulacija od po sekanja lesa do realizacije več kot ©no leto. Ako ne padeio zadostne množine snega v zimskem'času, kakor Ba primer letos, oetane ves plačan les eventualno do prihodnje zime v gozdu in b tem je immobiftziran za leto dni tudi ves kapital, neglede na škodo na kvaliteti, ker les vsled ležanja pordeči.
Prisilne prodaje.
Reelni lesni trgovini škodujejo v aadnjem času mnogo prisilne prodaje, kjer morajo razni podjetniki prodati zaloge z velikimi izgubami, samo da dobijo sredstva, ki iih nujno rabijo za »voje obveznosti. Tako se nam poroča, da se prodaja v zadnjem času v nekaterih primerih Italijanom po 1 m3 že za 210 Ur, in to za najboljši gorenjski smrekovi les. Vsled tega so se cene pokvarile tako, da izgubijo podjetniki, ki imajo blago iz prejšnjih dob v velikih množinah na zalogi, pri kubičnem metru 100 do 120 dinarjev. Porast dinarja v zadnjih štirih mesecih znaša ca. 30% prejšnje vrednosti ter je za one, ki imajo velike neizterljive terjatve v lirah, kakor tudi za dolžnike v dinarjih, naravnost uničujoč in je cela vrsta podjetij v svojem obstoju ogrožena. Ako primerjamo priložene kalkulacijske primere, ki jih je sestavila Zveza industrijoev za lansko lelo, s sedanjimi kalkulacijami, vidimo, da so se kalkulacijske kvote pri pretežni večini postavk, namesto da bi se ustalile, odnosno znižale, baš nasprotno celo povečale, ter da lesni industriji sploh ni uspelo znižati svoj produkcijski kalkul v raz-merju s porastom dinarja. Vzroki temu so že splošno znani. Predvsem so »e javno dajatve v zadnjem času le povišale, d očim se mezde nikjer znižale. Porast dinarja bo prižel do izraza v produkcijski režiji šele tedaj, ko se bodo porastu dinarja primemo znižale eene živil.
2. CARINSKA POLITIKA Iiveina carUa.
Pri carinskih vprašanjih nas predvsem zanima vprašanje kvozne oari-M na leg. Večina interesentov is
zborničnega okoliša energično zahteva, da je treba vztrajati pri izvoznih carinah za okrogli les, debla in grejo nekateri v svojih zahtevah celo tako daleč, da zahtevajo, da se za izvoz okroglega lesa izda popolna izvozna prepoved, da se tako zaposli domače žage in izvaža le predelan les in lesne izdelke. Italija in Španija, ki pridete za naš izvoz lesa v prvi vrsti v poštev, stremita vztrajno za tem, da se njih domača lesna industrija vsestransko razvije in skušate pri vseh trgovskih pogodbah doseči v tem oziru kar največje koncesije. Italijanski trgovci in prekupčevalci zahtevajo pri nas za nakup vedno le hlode, predvsem bukovino odnosno, ako tega ne morejo dobiti, potem pa debelo rezano blago, po večini ne obrobljeno, da jih morejo sami racijonelno podelati v polfabrikate in fabrikate.
Koncesije v italijanski pogodbi.
Zato se je v krogih tukajšnje lesne industrije vzelo s precejšnjim nezadovoljstvom na znanje dejstvo, da se je v ravnokar sklenjeni trgovski pogodbi z Italijo vezalo svoboden izvoz okroglega lesa, ki se v velikih merah podeluje v tuzemstvu. V poštev prihaja tu predvsem bukov les, ki služi kot surovina za izdelavo finega in upognjenega pohištva, kjer se je kon-cediralo Italijanom ukinjenje izvozne carine, medtem ko nismo za izdelke bukovega lesa, ki bi se jih lahko eks-portiralo v večjih kvantitetah v Italijo, dosegli v tarifni pogodbi nikakih olajšav. Poleg tega se je koncediralo ukinjenje izvozne carine tudi za hrastova debla do 20 cm premera, ki se lahko porabi za izdelavo parketnih frizov itd. ter carine prosti izvoz ostalega listnatega lesa, izvzemši kostanjevega in hrastovega do 30 cm premera. Konečno se je tudi od iglastega lesa do 20 cm premera, ki pride deloma kot jamski in brusilni les za izdelavo papirja za domač konsum v veliki meri v poštev, ukinila izvozna carina.
Na sestanku v zbornici se je ugotovilo, da se v nekaterih krajih izvažajo prizme na veliko škodo domače industrije, to so samo na dveh straneh obžagani hlodi. Te prizme so ravno tako surovina, kakor popolnoma okrogel neobžagan les, vendar nekatere carinarnice, v dobri veri, da je to obdelan les, pustijo prizme brez drugega preko meje. To neinformiranost carinarnic izrabljajo nekateri po-sestniki gozdov in bi bilo treba navodil carinarnicam. Tudi se izigravajo predpisi izvozne carine na ta način, da se okrogel lea razžaga v krajše dimenzije ter kot drva carine prosto izvaža.
Pogodbene tarife.
Trgovska pogodba z Italijo, ki je največji odjemalec lesa in lesnih izdelkov, je že sklenjena in se vsled tega zbornica omejuje na konstatacijo, da za polfabrikate, kakor tudi za uvoz izdelkov finalne lesne industrije v Italijo nimamo v pogodbeni tarifi nikakih ugodnosti ter da moramo plačevati carino, ki Je določena za druge pogodbene države, v kolikor spadajo posamezni tozadevni stavki Pod klavzulo največ Jih ugodnosti. Ta oarinaje v mnogih pria - 'h zelo občutna in se veted tr •,.. c-. vedno pritožbe iz krogov lesne " industrije, da ne morejo eksportiratl v Italijo cm množine, ki jo je zmožna producirati za ekspert in kakor bi bilo v
našem trgovskopolitičnem interesu. Tu je najbol j prizadeta pohištvena industrija.
Nova italijanska pogodba bo imela za našo industrijo finalnih produktov zelo težke posledice, ker obstojajo za fabrikate parketne industrije za embalažno industrijo ter ladijske pode, stavbeno mizarstvo, pohištveno industrijo v Italiji visoke zaščitne uvozne carine. Za te panoge je Italija za naš eksport izgubljena. Dan na dan prihajajo vprašanja po surovih hrastovih frizih, pa po surovih in po kuhanih bukovih frizih, le izjemno pa se pripeti, da italijanske tovarne vprašajo po izdelanih frizih in to le tedaj, če v določenem roku ne morejo z njih lastno produkcijo zadovoljiti svoje odjemalce.
Za našo šumarsko industrijo in lesno trgovino v Sloveniji bodo posebno vazne v bodočem trgovske pogodbe z Grčijo, Madžarsko, Rumunijo in Češkoslovaško in Španijo.
Grčija.
Pri pogodbi z Grčijo ima Slovenija eminenten interes, da se doseže za vse vrste stavbenega, lesa kakor tudi za izdelke stavbenega in pohištvenega mizarstva čim najugodnejše pogodbene stavke, da bi se naš z uspehom pnčeti eksport v te kraje, kjer je za našo lesno industrijo pri kolonizacijskih delih v Makedoniji ter obnovitvenih delih v solunskem pristanišču mnogo dobavnih možnosti, vzdržal in po možnosti razširil.
Glede Grčije je potrebno predvsem, da se vzpostavi za vse vrste lesnih izdelkov enaka ugodnost, kakor za rezan in stavbeni les in sicer na konkurenčni bazi s tarifo za prevoz iz Trsta v Solun po morju. V utemeljitev tega predloga pripominjamo, da se danes še mnogo blaga iz Slovenije pošilja v te kraje preko Trsta z ladjo | na škodo dohodkov naših železnic. Take pošiljatve danes kljub dvakratnemu prekladanju in vskladiščenju pridejo ceneje, nego preko Beograda in Djevdjelije. Tu pride na primer les za tlakovanje ulic, parketi, embalaža itd.
Severne države.
Pri sklepanju trgovskih pogodb z Rumunijo, Madžarsko in češkoslovaško imamo ves interes, da se vzdržijo visoki zaščitni stavki, avtonomne ta-rile, ker je uvoz stavbenega lesa in lesnih izdelkov v našo državo z ozirom na bogastvo naših šum neekonomičen in ga je vsled tega treba omejiti na minimum. Naši kraji ležijo napram glavnemu konsumentu v Sremu, Bački, Baranji in Banatu ter severni Srbiji tarifarno mnog< ugodneje kot pa karpatski del Češkoslovaške, Madžarske in Rumunije, ki ima poleg tega za transport lesa prikladne vodne poti po Tisi, Donavi in pritokih na razpolago. Da se omogoči naši industriji konkurenca v vzhodnih delih naše države, je treba primerne zaščite baš v uvozni carini. Pri trgovski pogodbi s Španijo pa Je za naš lesni eksport velikega pomena, da se doseže ukinitev 80% pribitka na carino, ki se pobira za blago iz naše države med tem, ko Italijani, ki uvažajo kot posredovalci naš les v Španijo, tega dodatka ne plačajo
Pri konkurenci severnih dežel je treba poleg stavbnega lesa obrniti po-j sebno pozornost na zaščito naše em-) balažne industrije. Pri naši industrijski podelavi lesa nam ostane mnogo lesa in odpadkov, ki se dajo porabiti edinole za embalažo, katera industrija je v povojnih letih pri np& tehnično > izredno napredovala ter je v stanju
kriti polno potrebo. Grozi pa nam sedaj opasnost, da se na pritisk avstrijskih industrijcev ter naših eksporter-jev sliv in njihovega zaščitnika ministrstva poljoprivrede in vod pod raznimi pretvezami zniža avtonomna carina na škodo domače produkcije. Zbornica kakor tudi Zveza industrijcev je pri raznih konkretnih primerih ugotovila, da zaostaja kvaliteta avstrijskih izdelkov mnogo za našo domačo industrijo. Tudi ne odgovarja resnici trditev izvoznikov sliv, da ne morejo dobiti doma dovolj embalaž, marveč izvirajo vse kalamitete od tega, da noben eksporter ne da naročila spomladi, marveč vsi šele v dobi od maja do septembra naenkrat, tako da bi morala ta industrija v dveh do treh mesecih kriti celokupno potrebo.
Ministrstvo šum in rud mora zastaviti Ves svoj vpliv, da se pri pogodbi z Avstrijo ne bodo dovolile koncesije na škodo naše embalažne industrije. Opozarjamo pri tem na zaščitno carino vseh drugih inozemskih držav, posebno pa Italijo, kamor ne moremo v predelanem stanju ničesar eksporti-rati. Danes eksportiramo tja bukove testone in tavolete, ki so surovina za embalažo agrumov, za katerih uvoz k nam smo dobili znižano uvozno carino, ne da bi dosegli glede embalaže kakšno koncesijo.
Na domačem tržišču nam v zadnjem času vedno bolj konkurira češkoslovaška industrija v cementnih sodih, malih lesenih škatljicah za kemično industrijo ter v galanterijskih izdelkih.
(Dalje sledi.)
Italijansko gospodarsko poročilo.
V	preteklem letu je bilo emisijsko delovanje kapitalnega trga zelo močno. V majniku na primer je dobil akcijski trg 547 -milijonov lir novega kapitala, v juniju 312, v juliju 496, v avgustu 519. Čeprav je v prvih osmih mesecih nastalo 1126 novih akcijskih družb (samo v maju 574), odpade nanje le majhen del omenjenega kapitala. Največje vsote so šle v pomnožitev družabnega kapitala velikih strojnih; železnih in tekstilnih podjetij ter v vodovodne naprave. Industrijsko ustanovitveno gibanje se drži v Italiji v okvirju pametnih mej. V novembru je nastalo 124 novih akcijskih družb s skupnim kapitalom 97 milijonov lir, kateri kapital se nam zdi prav majhen napram 332 milijonom, ki Jih je izdalo 71 že obstoječih podjetij za zvišanje svoje akcijske glavnice.
*
Preuredba trgovske zakonodaje bo v Italiji kmalu končana. Začeli so z delom leta 1919. Sedaj je predložen osnutek novega trgovskega zakona, ki prinaša skoraj na vseh poljih spremembe; v prvi vrste glede trgovskih družb, ki so postavljene na popolnoma nov temelj. Predvideni sta dve popolnoma novi obliki trgovskih družb; z vi/- 'i hočejo odgovornost administrato -v, odtegniti kapital možnosti predrzne bančne ipekula-cije, ščititi manjšino bolj kot doslej, zatreti nezakonito konkurenco. Določili bodo, katere družbe veljajo za narodno italijanske, katere ne, in bodo inozemske družbe brez izjeme postavili pod italijansko zakonodaja V inozemstvu ustanovljene družb«, ki imajo ‘v Italiji podružnico ali tovarno ali pa, ki napravijo j v Italiji zastopstvo, bodo morale predlo-' žiti besedilo ustanovitvene pogodi, bodo morale imenovati osebe, ki jih * Italiji zastopajo, in te bedo ravno tako odgovorne kakor vavrtelji italijanskih družb. Se več p ,—določb Je v na-
to**««*.
črtu. Sedaj načrt že ni v parlamentu. Ni pa izključeno, da bodo posebno nujne odredbe izšle najprvo kot dekret in jih bodo pozneje spremenili v postave.
*
Roljšanje italijanske trgovske bilance nadaljuj«. Opazuje se pa isto kakor pri nas: eksport narašča, tendenca devize kaže navzgor, čeprav le rahlo, a kljub temu so živila zmeraj bolj draga. Sicer se je vsled slabe pšenične letine dvignil tudi import, v prvih devetih mesecih od 12.676 milijonov lanskih lir na 13.787, a eksport se je zvišal od 7320 na 9776 milijonov lir. Importni previšek je bil pred dvema letoma še grozeče visok, sedaj znaša samo še 4013 milijonov. Povišanje eksporta je povzročeno zlasti po živini in perutnini, po poljedelstvu,
tekstilni industriji, avtoindustriji, gumijevi in rokavični. Od industrij, ki v eksportu ne pridejo v poštev, omenjamo ladjedelnice, ki so za dolgo časa spet močno zaposlene; v prvi vrsti ladjedelnice Julijske Benečije.
*
Brezposelnost gre nazaj. Kolikor more statistika zanesljivega poročati, je bilo v lanskem decembru 115.600 ljudi brez dela napram 180.600 v oktobru
1923,	torej za 36% manj. Tudi število obratov, ki delajo s skrajšanim delavnim časom, se je zmanjšalo: 30. sept. 1923 jih je bilo 2119, 30. sept. 1924 pa 673. Število onih, ki so zaposleni samo od časa do časa, je bilo koncem septembra
1923	71.700, koncem septembra 1924 pa 21.200.
Gibanje cen v mesecu decembru 1.1924.
»Privredni pregled« iz Beograda I 11 ju cen tekom 1. 1924 nastopno ta-priobčuje v zadnji številki o giba- | belo:
Doba
povprečje leta 1913 januar 1923 januar 1924 februar 1924 marec 1924 april 1924 maj 1924 junij 1924 julij 1924 avgust 1924 september 1924 oktober 1924 november 1924 december 1924 povprečje leta 1924 2217
poljedel.	živina in sadje in		gradivo	kolonij.	industr.	celotni
pridelki	produkti zelenjavi		i	blago	i/jticlki	indeks
100	100	100	100	100	100	100
2740	1901	912	2240	1954	2830	2098
2295	2626	910	2062	1667	2618	2034
2380	2888	994	2062	1685	2618	2101
2433	2479	1005	2092	1709	2523	2040
2351	2290	969	2060	1680	2484	1973
2245	2082	1036	2132	1681	2292	1911
2158	2211	1123	2161	1711	2340	1984
2188	2317	1203	2161	1712	2389	1995
2256	2482	1347	2097	1709	2402	2049
2108	2417	1401	2154	1547	2246	1978
2080	2394	1670	2145	1549	2048	1981
2019	2520	1726	2257	1602	2102	2037
2115	2444	1836	2265	1608	2207	2112
2217	2445	1260	2137	1685	2358	2016
V mesecu decembru se je celotni indeks zvišal napram stanju v mesecu novembru za 75 točk ali za 3.5%. Cene so torej poskočile vzlic temu, da je dinar stal v mesecu decembru bolje nego v prejšnjih mesecih 1. 1924.
Vse skupine se draže.
V skupini poljedelski pridelki so se podražile cene za pšenico in moko.
V	skupini živina in živinski produkti so se dvignile cene za prašiče, goveje kože, jagnjeta in živino. V skupini sadje so porastle cene za vino in žga-
nje. Skupini gradivo in kolonijalno blago ne izkazujeta velike izpremem-be. Cene za industrijske izdelke so se dvignile za 105 točk ali 4.8%. V tej skupini so se zvišale cene skoraj za vse predmete. Cene so se znižale samo za bombaž in steklo.
Splošni gospodarski in finančni položaj se ni napram stanju v mesecu novembru bistveno izpremenil. Trgovski posli so bili nekoliko živahnejši nego v novembru, ker se je pojavila vsled praznikov večja potreba konzumentov.
Pravna osebnost in ž njo pravdna zmožnost?
(Iz Irgovinsko-sodne prakse.)
ne pa Zveza v svojem
V	svrho skupnega nakupa in prodaje kolonijalnega blaga na debelo se je bilo združilo deset trgovcev v M. ter je dalo svoji združitvi v dotičriem dogovoru ime »Zveza kolonijalnih trgovcev v M.«, ki posluje pod tem imenom pri podružnici banke x. Predmet Zveze je po tem dogovoru kupčije s kolonijalnim in raznim drugim blagom, skupni nakup, skupna odprema in vskladiščenje, prodaja udeleženim tvrdkam in drugim osebam. Namen zveze je cenejši nakup, omejitev režije, dosega cenejše vožnje kakor tudi skupna ureditev prodajnih pogojev in preskrba bančnih kreditov. Vsak član Zveze obdrži svojo samostojnost. Udeleženi so vsi enako pri podjetjih, pri dobičku in izgubi. Blago se kupuje in prodaja na skupen račun vseh udeležencev. Vsak član plača 20.000 K v gotovini kot varščino za popolno vzdrževanje in izpolnjevanje vseh, po Zvezi določenih in dogovorjenih določil. Za organe Zveze so postavljeni: plenarna seja in ožji odbor. Plenarni seji je med drugim tudi pridržano sprejemati in izključiti člane. More ga izključiti, ako pade član v konkurz ali pod preklic, ako postane insolventen ali se njegov delež pri Zvezi zarubi in se rubež v osmih dneh ne ustavi; tedaj se ugotovi bilančna vrednost deleža prizadetega člana in se mu izplača, ke so poravnane njegove obveze napram Zvezi.
Pod tem svojim imenom je vložila Zveza tožbo zoper toženo tvrdko za ostanek neke kupnine. Pravno sodišče Je izreklo vse dosedanje postopanje za ničlo In je tožbo zavrglo. Odreklo je namreč tožeči »Zvezi koloni jalnih trgovcev v M.« pravdno sposobnost, t. j. pravico tožiti, češ, da ttf imeli to pravico samo posamezni
njeni člani, imenu.
Zvezi, da nedostaja znakov, potrebnih za pravno osebo, kakoršna je korporacija. Po pismenem dogovoru, ki so nekaka pravila za Zvezo, je bila Zveza sklenjena med 10 člani, a plenarna seja sklepa o sprejemu novih članov. Iz tega, da je razvidno dvoje: da Zveza ni ustanovljena za neodre-jeno število članov, znanih in še neznanih, in da pristop novega člana vpliva na istovetnost združitve. Če sprejme plenarna seja ponudbo novega člana za pristop, je to prav za prav sklep nove pogodbe med dosedanjimi člani in novim članom. Da se pridobi članstvo, torej ne zadostuje le formalen pristop in izpolnitev pogojev, temveč treba, da se sprejme ponudba novega člana za pristop v plenarni seji, ki deluje za vse dosedanje člane. Ako pa je sklenjena nova pogodba, je nastala nova družba. Za pravno osebo pa nedostaja potrebnosti, da je združitev nezavisna od individualnosti svojih članov. — Dalje nima Zveza nikakega lastnega premoženja za dosego skupne svrhe. Njene kupčije finansira po sprejetih dokazih podružnica banke X., kateri so bili vplačali znesek 20.000 K kot varščino za kontokorentni kredit in so ji dali tudi še nadaljnjo jamstveno izjavo. Za vse obveze jamčijo vsi družabniki solidarno. Iz tega sledi, da so se člani sami osebno zvezali, niso pa obvezali Zveze v svojstvu zastopnikov, kar je bistveno za pravno osebo. Za pravno osebo je nadalje bistveno, da izstop enega člana nima nobenega vpliva na premoženje družbe. V navzočem dogovoru pe je rečeno, da se more ob izvestnih pogojih član izključiti ta) se mu nato izplača bilanč-
na vrednost njegovega deleža. Izlil ju- ; čitev člana ima torej za posledico raz- ■ delitev premoženja, kar se pri pravni osebi ne dogaja. Ker Zveza ni pro-tokolirana, preostane vprašanje, ni li kljub temu, tla ni protokolirana, javna trgovska družba. Za javno trgovsko družbo je potrebno, da se združi več oseb v svrho, da se vodi trgovska obrt, to je, da se sklepajo trgovinski posli z osebami, ki naprej : niso določene. Po sprejetih dokazih pa prodaja Zveza blago drugim osebam samo tedaj, kadar ga ima preveč; sicer gre promet samo med člani. Z drugimi osebami se torej sklepajo trgovski posli samo priložnostno, pri-godno. Zvezi torej nedostaja tudi bistvena potrebnost splošnega trgovskega obratovanja, radi česar ne more nastopati pod firmo kot pravdna j stranka, temveč morejo to le vsi člani skupno, vsak pod svojim navadnim imenom.
Rekurzno sodišče je razveljavilo ta sklep in je prvotnemu sodišču naložilo, naj v stvari nadalje postopa. Re-kurzno sodišče kaže še na to, da ima po dogovoru ali Zveznih pravilih ožji odbor neposredno vodstvo in nadzorstvo nad poslovanjem, skrb za nakup in razpečavo blaga in določitev prodajnih pogojev. Pravico za podpisovanje Zveze imata dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist skupno. — Ta pravila izražajo povsem določno in jasno način, kako se uveljavlja volja družbe kot talce in kako se zastopa družba napram drugim osebam v pogledu njenih pravic in obveznosti; dalje, da traja družba tudi še po menjavi članov naprej, da ima lastno, od posameznih članov različno premoženje in da izvršuje trgovinske posle. Zato je toži tel jici priznati svojstvo pravne osebe in s tem tudi pravdno zmožnost.
Revizijsko sodišče je pritrdilo sklepu rekurznega sedišča in je še nadalje pripomnilo:
Res je sicer, da določajo pravila, da se blago kupuje in prodaja na račun vseh udeležencev, t. j. vseh članov Zveze in da gre v bistvu za koristi članov, ker je namen združitve ravno cenejša nabava blaga za njihove trgovine. Toda prvo je glede na ostala določila pravil pač tako razumeti, da gre nakup in prodaja za skupnost udeležencev, t. j. Zveze, katera ravno sestoji iz skupnosti vseh udeležencev. Zveza je bila oživotvorjena, da služi cenejšemu nakupu blaga. Da gre to v bistvu v prid udeležencem, ki tvorijo Zvezo, ne jemlje še le-tej svojstva pravne osebe, ker ji ostane kljub temu samostojnost napram članom, kar se kaže osobito v oni določbi pravil, da so člani dolžni blago od Zveze kupovati, česar ne bi bilo, če bi šlo nakupovanje res na račun članov samih in ne Zveze. V tem primeru bi se blago pač le razdelilo med člane, ne pa kupovalo, ker bi že z nakupom postalo lastnina članov. Tudi določba, ki pravi, da ostanejo člani Zveze v v združitvi samostojni, ne govori za to, da Zveza ni samostojna pravna osebnost. Včlanjene tvrdke naravno ne prenehajo biti vsaka zase samostojne kljub združitvi, ker s tem, da v svoji skupnosti tvorijo Zvezo, ki je sama za sebe samostojna pravna oseba, vsaka posamezna zase ne preneha biti samostojna tvrdka v ostalem svojem obratu. — Da pa more tožite-ljica biti nositeljica samostojnih pravic in dolžnosti, zlsati glede premoženja, ni mogoče zanikati že z ozirom na one določbe pravil, ki govorijo o čistem dobičku in primanjkljaju, odnosno o globah članov, ki zapadajo v prid Zveze.
Slednjič ne govorijo zoper obstoj tožeče stranke kot pravne osebe niti solidarno jamčevanje članov za njene obveznosti, niti morebitni izstop ne-kojih članov, ker morejo člani za svojo Zvezo jamčiti kakor noudeleženo druge osebe, in ker menjava članov v pravilih Zveze ni samo predvidena, marveč more celo praviloma obstoj pravne osebe biti neodvisen od menjave članov, ki jo ravno tvorijo.
V	zakonu je torej utemeljen sklep rekurznega sodišča, ki tožeči Zv^zi priznava pravico, da nastopi kot tož-nica.	»t
0 gospodarskem položaju Turške.
Težko dnevno vprašanje v Turčiji je skrb za preskrbo z žitom. Upali so na Malo Azijo, ki naj bi Carigrad preskrbela, pa se upanje ni izpolnilo. Zaloge žita v Carigradu so se zelo skrčile in jih je bilo o Božiču samo za 1000 vagonov. Dovoz iz Male Azije znaša komaj petino tega, kar so pričakovali. Ker je tudi upanje na dovoz iz Bolgarije in Rumunije zmeraj manjše, grozi krušna kriza. Cena kruha gre stalno gor. V zadnjem ča.si« se zelo zanimajo za amerikansko žito. A ameriško žito gre večinoma skoz Carigrad v Bolgarijo, ker cene carigrajskega trga ne konvenirajo tako, kakor plačuje Bolgarija. Velika ovira je zlasti visoka carina.
Druga skrb je oljčna skrb; je pa dosti manjša. Crde za to, kako bodo bogati letošnji oljčni pridelek prodali. Te tedne pride glavni val. Letošnjo produkcijo cenijo na 300.000 centov. Tudi kvaliteta je prav dobra. Vrednost pridelka znaša približno poltretji milijon angleških funtov. Ce bodo dobro prodali, bo krušna kriza v izdatni meri zmanjšana. Prvi del je že odšel v Italijo in na Grško; glavni odjemalci, London, Marseille in Rumu-nija pa pridejo šele sedaj na vrsto. Letos pa za turško olje zanima tudi Egipt. Največ izvažata Smirna in Aidiu. Napravljene so že obširne shrambe, delovati so začele stiskalnice.
Vprašanje turškega državnega dolnji je bilo v zadnjih dneh predmet pogajanj pri nemško-francoskem razsodišči! v Parizu, prišlo bo pa tudi pred angk*-ško-nemško razsodišče. Ker so se raznesle govorice, da nameravajo tudi Turčijo sanirati, se je kurz turškega državnega dolga na borzah v Parizu in Londonu utrdil. V upravi se bo izvršila 1. marca sprememba, ker se bo generalna direkcija preselila iz Angore v Carigrad. Carigrajska trgovska zbornica opozarja one inozemske družbe, ki se hočejo pri nji vpisati, na tole: vlogi morajo pride-jati družbeno pogodbo, izvod uradnega lista, v katerem je bila ustanovitev družbe objavljena, okrožnice družbe ter uradno dovoljenje za delovanje v Turčiji.
TRGOVSKI KOLEDAR 1925
je Izšel.
Naroča se pri Slov. trg. druStvu „Merkur“ v Ljubljani, Gradišče 17/L
Cena s pofitnlno Din 20* —
Trgovina.
Pomanjkanje soli v Sloveniji. V našem listu smo že opetovano opozarjali na nevarnost, ki preti Sloveniji, da ostane popolnoma brez soli. Po naših informacijah ni dobilo monopolsko skladišče v Ljubljani že izza meseca maja pr. 1. uprav nobenih novih pošiljatev soli in so bile koncem leta izdane že zadnje zaloge, tako da ne poseduje monopolsko skladišče v Ljubljani danes niti najmanjše količine soli. Ze prej je pomanjkanje soli zlasti z ozirom na potrebo soli za vkladanje poljskih pridelkov in za konserviranje mesa povzročilo gospodarskim krogom občutno škodo, a sedaj se je bati, ako ne dobimo v najkrajšem času nove zaloge soli, da ostanemo brez goli tudi za najnujnejšo kuhinjsko uporabo, ker nimajo podeželske trgovine uprav nobenih zalog. Kakor smo čuli, je naša Trgovska in obrtniška zbornica že opetovano intervenirala na merodajnih mestih, da se tej mizeriji odpomore in pričakovati bi bilo, da se monopolna uprava v Beogradu že vendar enkrat žgana in ta nedostatek odpravi
Slabi izgledi ca avstrijsko trgovsko bi-lane« t L 1984. — Podatki o avstrijski zunanji trgovini izkazujejo, da je trgovska bilanea za prvih deset mesecev leta
1924	pasivna za 836 milijonov Klatili kron. V primeri z uspehi iste dobe v I.
1923.	je deficit L 1924. za 17 milijone* zlatih kron večji. Uspehi zadnjih dveh mesecev L 1924. bodo po vsej priliki deficit še Izdatno zvišali, ker se je deficit meseca oktobra napram mesecu septembru 1924 zvišal za celih 27 milijonov zlatih kron.
Štev. 3.
TRGOVSKI LIST. 8. januarja 1925.
i    in »iimiiiiiihm—m \uummmwmmmmmmmmmmmmmmmnwnmmMmmmmmnmmmwm
Stran 3.
Zastopnika se išče. Italijanska tvrdka išče zastopnika za razpečavanje lahkih koles za dirke in registrirnih kas, oboje italijanskega izvora. Naslov pove trgovska in obrtniška zbornica.
Mednarodni kongres svobodne trgovine se bo vršil letos v Pragi hkratu s kongresom centralne zveze češkoslovaških trgovskih organizacij in mednarodnim kongresom trgovcev.
Moratorij na Romunskem. — Rumun-ska je na podlagi zakona z dne 23. maja 1923 podaljšala moratorij za plačilo inozemskih dolgov za nadaljne tri mesece, od dne 16. decembra 1924 dalje.
Poravnalno postopanje. — Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini Julija Kovačiča, posestnika in trgvoca \' Vojniku. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 2 dne 16. februarja 1925 ob 9. uri.
s (sesmaessaBameisfm
>suom< r-------
V RADE MARS C
mm
nitji j
Industrija.
O	naši težki železni industriji je pri- j občil g. dr. Gregorič, tajnik Centrale in- i dustrjjskih korporacij v Beogradu, v ; zadnjem beograjskem »Privrednem pre- ! gledu« v informativnem oziru zelo zanimiv članek, v katerem podrobno opisuje položaj s posebnim ozirom na inozemsko konkurenco ter prihaja do zaključka da je zvišanje carinske zaščite ueob-hodno potrebno, ako hočemo, da se reši 'gotovega propad« tudi še to, kar že imamo.
Češkoslovaška industrija. Po statističnih podatkih, vzetih iz glasila češkoslovaških dekliških družb, je posneti, da nahajamo na Češkoslovaškem 37 rudarskih družb s celokupnim osnovnim kapitalom v iznosu 433,740.000 ČK; meta-iurgičnih podjetij 55 s 526,686.000 čK; s predelovanjem kamna, zemlje, stekla se bavi 98 podjetij s 470,183.000 čK; podjetij za mehanične konstrukcije nahajamo na Češkoslovaškem 65 s kapitalom
639.255.000 čK; električnih podjetij na češkoslovaškem 24 s 145,750.000 čK; z lesno industrijo se bavi 67 podjetij s
817,500..000 čK; z industrijo kavčuka se bavi 8 podjetij z 49,650.000 čK; strojam je na Češkoslovaškem 18, ki imajo
90.160.000 čK; kemična industrija je zastopana s 65 podjetij, ki imajo
442.019.000 čK; stavbnih podjetij je 29 z 8,323.000 čK. Najbolje je zastopana živinska industrija, ki šteje 276 podjetij s celokupnim kapitalom 805,477.000 čK.
Naša cementna industrija. — Letno
produkcijo cementa v naši državi se ceni •na en milijon tou; zaposluje pa okoli
15.000 oseb. Sporedno s porastom produkcije se je dvignil tudi izvoz. Po statističnih podatkih se je izvozilo leta 1920 68.072 ton v celokupni vrednosti 17.5 milijonov Din, leta 1921 se je izvozilo 180.953 ton v vrednosti 49.2 mil. Din, leta 1922 je izvoz narastel na 182.953 ton v vrednosti 72.1 mil. Din in leta 1923 na 187.000 ton v vrednosti 84.1 mil. Din.
Promet.
Znižanje tarife za mleko. Generalna direkcija drž. železnic je odredila, da se ima za mleko in prazne uporabljene mlečne vrče, ako imajo ime lastnika, predane kot brzovozno ali tovorno blago, v vsaki količini računati prevoznina po postavkah tovornega razreda A in to: 1. Za mleko, predano na postaji Ljutomer za Radgono trs. 2, Za prazne uporabljene mlečne vrče od postaje Radgona trs. za postajo Ljutomer. To velja do dneva preklica, a najdalje do konca L 1925.
Za »nižanje tovornine. — Minister za trgovino in industrijo je te dni konferi-?al s prometnim ministrom o možnosti »nižanja tovornine. Minister za trgovino je zavzemal za znižanje, ker bi znos-■ aejše tarife pospešile rarvoj naše mlade
-	trgovine, posebno pa industrije. Zavze-***! se je tudi za odpravo lomljenih ta-pri Prevozu blaga, ki izdatno dra-” hlagg. Za vzgled je navajal progo Vet. »aftkereluSušak, na kateri se tariti šestkrat lomijo. Ni izključeno, da se ta ano-r »alija, ki skrajno kvarno vpliva na na-
še gospodarsko življenje, v doglednem času ukine. Glede izvozne tarife za sladkor je prometni minister še tekom konference pristal na znižanje za 38%.
Promet na progi Ormož-Ljutoiner, odnosno Murska Sobota. — Generalna direkcija državnih železnic je na predstav]«) Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani pojasnila, da je na progi Or-mož-Ljutomer, odnosno Murska Sobota dala v promet po eden par voz zaradi tega, ker ta proga še ni definitivno dograjena in bi obsežnejši potniški promet oviral promet tovorov, s čemur bi se končna izvršitev gradbenih del le zavlekla. V novem načrtu voznega reda, ki stopi v veljavo po končni izvršitvi gradbenih del, so nameravani trije pari potniških voz. Ob uveljavljenju novega voznega reda bo železniška uprava upoštevala vse želje interesentov, kolikor bo to s prometno-tehniškega stališča mogoče.
Promet na češkoslovaških državnih železnicah. Intenzivnost tovornega prometa narašča. V 1. 1924 se je naložilo za 18% več vagonov nego v prejšnjem letu.
V	1. 1925. se namerava naročiti: 60 parnih lokomotiv, 20 tenderjev, 1 akumulatorsko lokomotivo, 308 osebnih in 722 tovornih vagonov. Reparticijska komisija je odkazala Češkoslovaški nadaljnjih 30 lokomotiv in 500 tovornih vagonov iz ogrske in 10 osebnih vagonov iz avstrijske posesti. Po stanju dne 1. oktobra 1924. je imela Češkoslovaška 4401 lokomotivo, 8089 osebnih, 2506 službenih, 417 poštnih in 112.035 tovornih vagonov.
Davki (n takse.
Plačevanje davkov v Srbiji potom poštne hranilnice. — Generalna direkcija neposrednih davkov namerava uvesti plačevanje davkov potom čekovnega urada tudi v Srbiji. V ta namen je odposlala dva inšpektorja v Ljubljano in v Sarajevo, da proučita na licu mesta poslovanje pri plačilu davkov potom čekovnih uradov. Srbska javnost pozdravlja namero finančne uprave in želi, da se čimpreje uresniči. Kakor se čiije se bo poizkusilo s plačevanjem davkov potom pošte najpreje v Beogradu in nekaterih večjih mestih Srbije in Črne gore.
Pobiranje takse po tarifni postavki 83. taksne tarife pri bankah in denarnih za-vodih. — Vsled neenakega tolmačenja tarifne postavke 33., ki obravnava dolo-i čila o pobotniškem koleku, je generalna | direkcija posrednih davkov z razpisom | od 16. maja 1924, št. 16.217 idala nastop-; no pojasnilo: Talesa po tar. post. 33. se J plačuje takrat, kadar se prejema ah po i trjuje prejem gotove vsote kot povračilo za delo, za storitve, za prodane predmete in v obče za izpolnitev obveznosti razen v primerih, v katerih se sprejemajo ali izdajajo vsote po odprtih tekočih računih. V teh primerih se pobira taksa po tarifni postavki 36. (po 50 para). Potemtakem se ne pobira taksa po tarifni postavki 33., ako kdo izroči svoj lastni denar denarnemu zavodu, ‘da mu ta zavod preko svoje podružnice ali drugega
denarnega zavoda v drugem kraju izroči položeno vsoto. Taksa po tarifni postavki 33. pa se pobere, ako kdo položi j pri denarnem zavodu denar z določi- \ lom, da ga zavod izroči kaki drugi osebi neposredno ali preko kakega drugega denarnega zavoda in sicer, ako je prejemnik, kateremu se naj denar izroči, v tuzemstvu, pobere takso oni zavod, kateri izvrši izplačilo, ako pa je prejemnik v inozemstvu, pobere, odnosno plača takso tuzemski zavod, kateri nakaže neposredno izplačilo v inozemstvu. — Potrdila, katera izdajajo denarni zavodi plačniku o prejemu denarja, katerega naj izplačajo kaki drugi osebi, niso zavezana nobeni taksi.
Donos neposrednih davkov v meseeu oktobru 1924. — V mesecu oktobru leta
1924.	se je pobralo v naši državi skupaj 85,602.995 dinarjev neposrednih davkov, vštevši invalidski davek. Pobralo se je na Hrvatskem 12,104.665 Din, v Bosni 16,099.842 Din, v Vojvodini 25,520.931 Din, v Sloveniji 8,635.622 I)ui, v Dalmaciji 1,734.958 Din in v Srbiji 21,506.977 Din. Davka na poslovni promet se je v istem mesecu pobralo 5,726.471 Din na Hrvatskem, 3,525.006 dinarjev v Bosni, 4,914.263 Din v Vojvodini, 4,682.391 Din v Sloveniji, 1,675.579 Din v Dalmaciji in 2,677.230 Din v Srbiji, skupaj 23,200.940 Din. Linearnega poviška na neposredne davke se pobralo:	na	Hrvatskem
7,577.080	Din, v Bosni 19,171.019 Din, v Vojvodini 12,051.615 Din, v Sloveniji 5,006.855 Din, v Dalmaciji 511.776 Din in v Srbiji 14,326.406 Din; skupaj torej 59,644.750 Din.
Davčno okrajno oblastvo v Ljubljani razglaša: V smislu čl. 204 finančnega zakona za leto 1924-25 z dne 31. marca
1924,	Ur. list 140—43, str. :«9, se s tem javno razglaša, da bodo odmerni izkazi občne kontingentirane in nekontingenti-, ane pridobnine, pridobnine od družb z o. z. in pavšalnega davka na poslovni promet za davčno leto 1924 razgrnjeni davčnim zavezancem na vpogled v času od 17. do vštetega 31. januarja 1925 pri davčnem uradu Vrhnika za pol. občino Vrhnika in pri vseh županstvih okraja Ljubljana-okol ica in Vrhnika razen županstva Vrhnika. Vpogled v odmerne iz-kaze je splošno dovoljen vsem vpisanim davčnim zavezancem ali njihovim pooblaščencem. Poslednji se pa morajo izkazati s kolka prostim pooblastilom. Vsak davčni zavezanec je upravičen zahtevati pri davčnem oblastvu podrobne podatke glede odmerne podlage za vsako davčno vrsto posebej. Tako prošnjo je kolekovati s 5 Din. Kak priziv ali pritožbo proti odmerjenemu davku je vložiti najkasneje do vštetega 15. februarja
1925	pri davčnem okrajnem oblastem I j j ubljana-okolica. Priziv ali pritožbo, ki se mora za vsako davčno vrsto posebej vložiti, je po taksnem zakonu kolekovati z 20 Din, vsako prilogo pa z 2 Din.
Pristojbinske prostosti za. Narodno banko. Ministrstvo financ je oprostilo Narodno banko in vse njene filialke in agencije v državi od plačanja poštnih taks za vse novčane pošiljke, katere na-slovlja na državne organe.
Dobiček In zadovoij stvo
svojih odjemalcev boste dosegli le s tem blagom
Denarstvo.
Podaljšanje izvoznih kreditov pri Narodni banki. — Udružeaje izvoznikov naše kraljevine sporoča, da je Narodna banka ugodno rešila vse prošnje za podaljšanje izvoznih kreditov.
Finančna pogajanja med Češkoslovaška in Poljska. V kratkem se začnejo v
Pragi pregovori med Češkoslovaško in Poljsko. Glavni predmet pogajanj bo vprašanje plačila dolgov, sklenjenih v av strijskih kronah, izplačilo papirjev, emitiranih tudi v kronah bivše Avstrije, porazdelitev kreditnih ustanov, katerih delokrog se je prej razširjal po teritoriju obeh držav. Enaka pogodba se je že sklenila med Ce&oelovaŠko in Avstrijo.
Bunca Adriatica pojde v konkurz?
Kakor znano, je Banca Agriatica v Trstu dne 20. oktobra pr. I. zaprla svoje blagajne in predložila poravnavo. Predlagala je plačilo 20% za vse svoje dolgove in še to v obrokih in brez vsakega jamstva. Vsled pritiska kazenskega sodišča, skrbnika poravnave in posameznih oseb, ki so se za stvar zavzele, so se začela razna pogajanja in nazadnje je prišlo od straui neke skupine finančnikov, po posebnem zanimanju upravnega svetnika Feinerja — kateremu je sodišče za 10 milijonov zaplenilo vse njegovo premoženje — do predloga, da bi se plačalo upnikom banke 40 od sto njihovih terjatev, a za tirjatve pod 3000 lir od 60 do 90 od sto. Ta predlog pa je bil pogojen. Eden glavnih pogojev je bil ta, da bi ostali upravni svetniki prispevali k poravnavi s 3 milijoni. Konsorcij upnikov je na ta predlog odgovoril, da ga sprejme kakor podlago za nadaljnja pogajanja in izrekel upanje, da se bo ponudilo še nekaj več. Toda tudi ta predlog je bil umaknjen. Upravni svetniki namreč, namesto da bi nabrali tri milijone, niso nabrali niti enega milijona, zbog česa ni mogla ona skupina finančnikov svojega predloga vzdržati. Tržaški odbor upnikov in zastopnikov drugih večjih skupin se je dne 2. t. m. sestal, da se posreduje glede novega položaja, ki je nastal, ter je sklenil: >Odbor konsorcija upnikov Banca Adriatica, zbran na seji z eksponenti drugih večjih skupin upnikov; obveščen, da je bil predlog za poravnavo, predložen po neki skupini finančnikov, umaknjen mesto da bi bil zboljšan, ker se tisti, ki so odgovorni za polom, branijo primerno prispevati za popravo; do-čim izraža svoje najgloblje ogorčenje nad brezbrižnostjo, ki so jo pokazali tisti, ki ne čutijo svoje dolžnosti, da po svojih močeh zadostijo svoji moralni in pravni odgovornosti: je soglasno sklenil, da bo na prihodnji razpravi, — če ne bi se do tedaj ponudil nov in sprejemljiv poravnalni predlog — predlagal konkurz Banice Adriatice, v svrho, da bodo potom primernega postopka, ki se bo nadaljeval z vso energijo civilnim in kazenskim potom, odgovorne osebe prisiljene storiti svojo dolžnost.
Kovanje zlatesa, srebrnega in bakrenega denarja v Rusiji. — Ruska brzojavna agentura javlja iz Moskve, da se bo v kratkem začelo kovati v Leningradu velike količine zlatega drobiža. Obenem se bo koval srebrni in bakreni denar.
Komisija za izenačenje finančne uprave. — Kakor poročajo iz Beograda, je finančni minister imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo razpravljati o načrtu za izenačenje finančne uprave, o spremembah in dopolnitvah zakona glede glavnega državnega računovodstva, o notranji organizaciji ministrstva financ kakor tudi o ureditvi in pristojnosti finančnih delegacij in o ureditvi nadalj-nega finančno administrativnega aparata. Za predsednika te komisije je imenovan delegat ministrstva financ dr. K. Savnik iz Ljubljane. Člani komisije so: načelnik proračunskega oddelka v finančnem oddelku Zivojin Gjurišič, inšpektor Nikola Petrovič, pomočnik direktorja poštne hranilnice dr. Fran Pavlič in šef odseka za sestavo proračuna Milan Ostojič. V komisijo bodo pa še pozvani strokovnjaki iz Hrvatske.
Gibanje našega dinarja v Newyorkii. Naš dinar je v prošlem letu na newyor-ški borzi notiral: januar za 100 Din
1.14 doL, april 1.25 doL, julij 1.19 dol., oktober 1.42 dol. in december 1.50 doL
Zlata pariteta srednjeevropskih držav. Jugoslavija 1 Din v zlatu 17 Din v pap.; Italija 1 lira v zlatu 4.35 lir v pap.; Češkoslovaška 1 krona v zlatu 6.90 kron v pap.; Avstrija 1 krona v zlatu 14400 K v pap.; Ogrska 1 krona v zlatu 17.000 K v pap.; Rumunska 1 lej v zlatu 42 levov v pap.; Poljska 1 zloty 1300.000 mark v papirju.
Carina.
Omiljenje carinskega postopka s petai-ki, ki iznašajo inozemske valute. Generalna direkcija carin je na zahtevo generalnega inšpektorja ministrstva financ opozorila carinske organe, da ne delajo potnikom, ki imajo pri izhodu ali vhodu v državo pri sebi inozemsko valuto, nika-kih neprijetnosti in šikan in da se držijo točno predpisov, po katerih morajo za potrdilo v lapzemski valuti uporabljati posebne formularje.
izvoz in uvoz.
Izvoz ruskega petroleja. Predsednik petrolejskih sindikatov Lomen je. izjavil pri prihodu iz inozemstva v Moskvo novinarjem, da je sedanji svetovni tržni položaj jako ugoden zu izvažanje sovjetskega petroleja, ki bo doseglo višino izvoza predvojnih let. Lomov je naglašal, da predstavlja ruski petrolej, ki ga je nabavila Italija v Rusiji, skoraj tretjino petroleja, ki se ga izvaža v enem letu, ter je dodal, da so se pogajanja s francoskimi trgovci v svrho izvoza petroleja jako povoljno zaključila.
Izvoz iz Italije v Jugoslavijo. — V prvih desetih mesecih lanskega leta je Italija izvozila v Jugoslavijo blaga v vrednosti 2703 milijone lir naprarn 2219 milijonom lir v enaki dobi leta 1923.
Glavna zaloga
i
f*CO^ i
►
F. ŠIBENIK - LJUBLJANA
Razno.
Nadaljevanje gospodarskih pogajanj v Benetkah. — Gospodarska pogajanja v Benetkah, ki so se prekinila sredi decembra, se bodo nadaljevala 15. t. m. Kakor znano, niso se pogajanja za rešitev reškega pristaniškega vprašanja in vprašanja glede železniške tarife mogla zaključiti in je bila konferenca prekinjena, sedaj se bodo razprave glede istih vprašanj nadaljevale.
Poljski interes za Jugoslavijo. V zadnjem času posvečajo vse poljske novine največje zanimanje dogodkom v Jugoslaviji. Največji poljski listi kakor »Ku-rier Warszawski«, »Echo Warszawskie«, »Rzeczpospolita«, >Nova Reforma«, >Ku-rier Lwowski«, »Dzienik Poznanaki« in drugi imajo skoro stalno jugoslovensko rubriko, v kateri prinašajo izvirne dopise in vesti iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, kakor tudi razno gradivo iz jugoslovanskih novinarskih krogov. Posebno zanimajo Poljsko predstoječe ju-goslovenske državnozborske volitve in pokreti opozicije. Medtem ko so poljske novine prej beležile jugoslovanske vesti samo s teoretsko-novinarskega vidika, komentirajo sedaj sleherno vest iz Jugoslavije, kar izdaja veliko zanimanje Poljske za Jugoslavijo.
Reparaeijska komisija in sklepanje pogodb s Nemčijo. Reparacijska komisija je določila smernice, ki se morajo uvaže-vati pri sklepanju trgovskih pogodb z Nemčijo, da so prizadete države, lahko deležne od Nemčije onih dajatev, ki jih predvidevajo reparacijske določbe. Ta sklep je narekovala reparacijski komisiji potreba, da se uvede provizorični režim, dokler konferenca zavezniških finančnikov končnoveljavno določi višino reparacij, ki jih mora plačati Nemčija v izvrševanju Dawesovega načrta.
Koiai sejem v Ljubljani. Kakor vsako
I-.
i"’ pA*. .
leto, se vrši tudi letos starozuani sejem za kože dne 21. t. m. v Ljubljani. Na ta sejem se vabijo lovci in vsi kupčevalci s kožami in krznom ter se jim priporoča, da bi že 20. t. m. prispeli z blagom vred v Ljubljano. Sejem se vrši od jutra na-piej cel dan. Informacije daje Urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani,-Gosposvetska cesta, kamor se naj interesenti obrnejo tudi glede prenočišča.
Program konference medzavezniških finančnih ministrov. V Londonu se je vršila seja ministrskega sveta, ki se je pečala predvsem s vprašanji konference zavezniških finančnih ministrov, ki se bo vršila v Parizu in katere program bo: Razpravljanje o dohodkih in stroških poreuske okupacije. Nadalje bo konferenca razpravljala o razdelitvi dajatev, ki jih predvideva Dawesov načrt, in o ameriški zahtevi po vojni odškodnini. To poslednje vprašanje je tvorilo že več časa predmet korespondence z Wa-shingtonom, v kateri je Anglija izpodbijala upravičenost ameriške zahteve po vojni odškodnini. Vprašanje inedzavez-niških dolgov ni sicer na dnevnem redu konference, 'vendar pa se domneva, da se bodo vršili o tem predmetu privatni pogovori, ki bodo izredne važnosti za rešitev vprašanja medzavezniških dolgov.
Rusko-poljski odnošaji. Po vojni je bil sklenjen med Poljsko in Zvezo sovjetskih socijalističnih republik dogovor za izvršitev katerega se vodijo že dolgo časa pogajanja. Poljaki se pritožujejo, da se boljševiki ne drže določb pogodbe, a z druge strani trdijo boljševiki, da se niso še pregrešili proti besedilu pogodb ter postavljajo s svoje strani vedno nove zahteve. S tem dogovorom so se boljševiki obvezali za razne stvarne reparacije in baš to vprašanje je bilo že izvor mnogim prerekanjem. Poljaki so zahtevali, da jim boljševiki vrnejo del takozvane aktivne udeležbe v gospodarskem življenju bivše Rusije. Poljska je namreč predstavljala v carski Rusiji aktivno ozemlje, ki je dajala ruski državi mnogo več dohodkov, kakor se je zanjo potrošilo. Sedanji poljski poslanik v Berlinu je napisal temeljito razpravo, v kateri je dokazoval, koliko materijelne koristi je imela Rusija od Poljske. Na podlagi te razprave se je sklenilo v Rigi, da vrne sovjetska republika Poljski 30 milijonov zlatih rubljev na račun teh reparacij, a od te vsote ni Poljska še do danes prejela niti vinarja. Dalje so se boljševiki obvezali, da bodo vrnili Poljski ves železniški materijal, ki je prišel v Rusijo pred nemško zasedbo. Vsa ta škoda se je cenila na 29 milijonov zlatih rubljev. Dosedaj je Poljska dobila nekoliko lokomotiv v vrednosti kakih 6 milijonov poljskih zlatnikov, za ostalo so dah boljševiki dragih kamnov za približno
46,550.000	poljskih zlatnikov, tako da je ostalo še 24 milijonov zlatnikov dolga.
Stanje brezposelnosti na Češkoslovaškem. — V drugi polovici meseca novembra pr. 1. je bilo v celem 8950 deloma brezposelnih, razen tega so podjetja podpirala 11.890 deloma brezposelnih oseb. Skupno število brezposelnih oseb je torej znašalo le 20.840, dočim je bilo ob istem času prejšnjega leta v celoti ! 74012 oseb brezposelnih.
tovarna
- "J"	*
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, riudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. j
;r. t ZAHTEVAJTE PONUDBO 1	*“4
Tehnično in higijenično najmoder* neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: linblfcnk, Dunajski taste it la, H. nadstropje. *
Ogrske indeksne številke. — Indeksna številka za veletrgovino (1913 = 1), ki je izkazovala dne 31. januarja pr. 1. 10.266 točk, se je tekom inflacijske dobe dvignila na 21.000 točk, dosegla koncem junija 22.078 in se od takrat giblje med
22.000	in 23.000. Indeksna številka za detajlno prodajo je izkazovala v preteklem letu dne 31. januraja 8168 točk, do dne 31. julija se je dvignila na 21.018, do decembra' pa se je zopet znižala na 20.846 točk.
Zaposlenost ameriške industrije. Zaposlenost v 6067 tovarnah se je v mesecu juliju pr. 1. znižala za 14% napram stanju v istem času v letu 1923. Plače in mezde so se v istem razdobju znižale za 19%, povprečen zaslužek delavcev pn za 6%.
Januarska številka »Bonkarstva«. Prijeli smo januarsko številko »Bankar-stva«, ki vsebuje sledeče zanimive član--ke: Ljubomir St. Kosier: Kamati ili ka-pitali; Dr. Duro Šurmin: Na radu za
j konsolidaciju; Dr. Vlada T. Markovič: Iz valutne politike; Redakcija: Stauovište-j Hrvatskog Sabora u pitanju zaštite ula-: i gača i kontrole u novčanim zavodima;
' Stjepan Radič: Jedan govor u Hrvatskom | Saboru; Ing. Konstantin čutulcovič: Si-| gurnost uloga, krediti i kamati; Ante
I	Majnarič: Pitanje uštednja naših emi-! granata; Aladar Merkler: Zaštita ulaga-ča i pitanje kamatnjaka; Dr. Milovan Pinterovič: O potrebi izmjene zakonskih propisa o kamatima u nas; Dr. Stanko Deželic: Obračunski zavodi; Dr. Mirko Kus-Nikolajev: Neuposlenost i bankovni činovnici; Toni Gerl: Daivesov načrt; Dr. Mirko Kus-Nikolajev: Teorija i načela socijalizacije. Bankarski pregled: Osnivanje Srpske Reparacione Banke.
—	Pravna naslednica podružnic Avstro-Ogrske Banke. — Savez osiguravajučih društova u Kraljevini SHS. — Stanje Državne Hipotekarne Banke Kraljevine SHS. — Stanje Poštanske štedionice Kraljevine SHS.
Josip Peteline, Ljubljana
IV a v e li Ro I (blizu Prešernovega spomenika) Ob VO(ll IVa malo I
Priporoča potrebščine asa Šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje,
modno blago, pletenine, žepne robce. Ščetke, sukance, toaletno blago. Telefon 913	Telefon	913
in
Trgovski list!
Ljubljanska borza.
Dno 7. januarja 1925.
Blago. Les: Deske, 20, 25, 30, 40, mon-te, fco meja, bi. 610; hrastovi hlodi, od 40 cm naprej prem., Ia, fco meja, bi, i700; testoni, 20 mm, monte, 2.20 m, 3 m, 3.90 m, fco meja, den 680, bi. 700; remeljni 30/60, 35/70, 40/80 70/70, I.,
II.,	fc omeja, den. 640, bi. 660; bukova drva, 1 m dolga, sept. seč., fco nakl. post., 3 vag., den. 21, bi. 22, zaklj. 21; bukovo oglje, suho, vilano, fco meja, den. 119, bi. 121. — Žito in poljski pridelki: Pšenica dom., fco Ljubljana, den. 460; pšenica bačka, par. Ljubljana, bi. 500; koruza nova, um. suš., def., fco Ljubljana, bi. 255; koruza nova, gar., fco Postojna trs., bi. 260; koruza nova, zdrava, fco Ljubljana, že tu, bi. 235; laneno seme, fco Ljubljana, den. 650; Otrobi pšen., sr. deb., fco gor. post., bi. 225; otrobi pšen., drobni, fco Ljubljana, bi. 210; ajda, Ia, grašč., fco medjim. post., bi. 356.25; gobe, lepe, štaj., jes., fco Ljubljana, bi. 87.50. — Fižol ribn., oč., b/n, fco Postojna trs., bi. 460; fižol prepel., oč., b/n, fco Postojna trs., bi. 555; fižol madolon, oč., b/n, fco Postojna trs., den. 440.
Vrednote. 7% invest. pos. den. 65; Celjska pos. den. 210, bi. 121, zaklj. 10; Ljublj. kred. banka den. 225; Merk. banka den. 124; Prva hrv. šted. den 895, bi. 908; Združ. pap. Vevče den. 100; Split« bi. 1300; ?Nihag«, den. 46, bi. 50; 4%% kom. zad. Kr. dež. banke bi. 90.
Tržna poročila.
Ljubljanski živinski sejem (7. t. m.). Dogon: 345 konj, 1 žrebe, 142 volov, 79 krav, 16 telet in 43 plemenskih prascev. Cene konjem 6000 do 20.000 Din par po
kakovosti. Goveja živina se je trgovala za kg žive teže povprečno: voli I. 12,.
II.	11.50, III. U, buše 9 do 10, krave za klobase 6 do 7, teleta 15 do 17 Din. Prasci, 6 do 9 tednov stari, so se prodajali po 150 do 250 Din komad. Kupčija je bila živahna in je bilo precej prodanega. Tujih kupcev ni bilo, a so za izvo« nakupovali nekateri domači izvozniki. ■
Milanski trg. Voli I. vrste po lig v lirah žive vage 6.10 do 6.90, zaklani 11.50 do 13, II. vrste žive vage 5 do 6, zaklani
9.80	do 11.75; krave I. vrste 5.50 do 6.70, zaklane 10.80 do 13.15; II. vrste 4 do 5.40, zaklane 8.35 do 11.25; teleta I. vrste žive vage 5 do 5.70, zaklana 12.80 do 13.85. Prešiči za klanje, žive vage, osnovna cena za komade od kg 180 naprej po 9.20, zaklani od kg 180 naprej 10.55 lir za kg.
Porast cen v Avstriji. — Po statističnih podatkih so cene v Avstriji porastle tekom zadnjih dveh let za 40 do 50%.
Dobava, prodaja.
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 28. januarja t. L pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani glede dobave 300 pisemskih in 300 denarnih vreč. — Dne -29. januarja t. L pri Komandi mesta v Slovenski Bistrici glede dobave 150.000 kg prešanega sena in
70.000 kg prešane slame, dne 31. januarja t. 1. pri komandi mariborskega vojnega okruga v Mariboru glede dobave
100.000 kg prešanega sena. — Dne 29. januarja t. L pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave cinko-ve in pocinkane pločevine. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
/-v4!1 ji i
- A\
im
Najboljši
SlVoI iu~s troj |e edino le
Josip Petelinc-a
znamko
Grltzner in Adler
za rodbino, obrt In Irnhislrijo
Ljubljana »g *££
Potili * morju br«ipl»l«o. ¥««otao »oroMlJt.
Delavnica BO popravila Na mil ho	Telol.	n	»13	No	moto
1 mr-
IMJHAN
Ljubljana, Poljanska cesta št 3 Krovec, stavbeni, galanterijski In okrasni klepar. Instalacije vodo-
Naprav« alraJovodov. • OopaUtke la Uoaalit« aaprava.
vonlc porod U plo&«vlM M flmui, bana. U* In med make vslIkoaU."kakor latU posod (tkulU) aa kaaaarm
Hy«iPf>mnioMmi ooooaooooo
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
Molk ta Majctatj: »Martam, tairoko-tedatart)** d. d. LtaMtasa. — Odgovorni uradnik F. ZERAS.
Tlak tlakam« »Mavtar«, trgovako-tadnatrijaka d. 4.