AÑO (LETO) XXXII. (26)
No. (štev.) 42
ESLOVENIA LIBRE
flIIIIIIIIIRIIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIigg
........■".■■■■il..................................................................•.....m,,,.........
BL ENOS AIRES
18. oktobra 1973
Bližnji vzhod —
dunes in jutri
Nov spop'ad na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Arabci zavzema spet prve strani svetovnega časopisja. Vse druge, tudi še tako pretresljive ali važne novice so stopile na drugo mesto, kakor da bi od tega spopada bila odvisna nadaljnja bodočnost vsega sveta. In v nekem oziru tudi je.
Za razumevanje današnjih razmer na Bližnjem vzhodu je nujno, da seže-mo v nedavno zgodovino.
Ob koncu prve svetovne vojne so se na evropskih bojiščih pojavili prvi tanki in prva bojna letala. Angleži so takoj pravilno sklepali, da bo prihodnja vojna potekala večinoma s stroji, ki ’ih bo poganjal bencin. Daši tega spoznanja v letih do drage svetovne vojne niso realizirali v svoji oborožitvi, ker so upali, da se bo mogoče na ta ali oni način vojnemu spopadu z nacisti izogniti —- zadnji pasku® je bil Chamberlai-novo pomirjevanje Hitlerja — so pa v svoji globalni zunanji politiki skupno z Anmrikanci sledili temu spoznanju.
Ker so bila thkrat in so tudi še danes na svetu največja petrolejska ležišča na Bližnjem vzhodu, so v Londonu in Washingtonu že takrat sklenili, da bo Zahod moral to področje kontrolirati vise dotlej, dokler bo petrolej služil za pogonsko sredstvo industriji, ;se pravi v nekem pogledu zahodni civilizaciji. Kontrolo pa je možno izv'ajati le z lastnimi ljudmi, so sklepali v Londonu in Washingtonu. Edini belci, ki bi jih mogli na t) področje naseliti, z neprisiljeno propagando o viziji bodoče države, so bili Judje. Ves zadevni propagandni aparat se je obrnil v to smer, Anglija je dobila Palestino od Zveze narodov v upravo in število Judov v Phlestini je od 60.000, kolikor jih je bilo tam ob koncu prve svetovne vojne, naraslo do začetka drage svetovne vojne na 625-000.
Hitler je angloameriški propagandi vizije samostojne judovske države še pomagal s svojim zločinskim preganjanjem Judov ter so judovske množice širom sveta začele nezadržno upirlati oči v Palestino kot spet obljubljeno deželo. Ni se tja preselil velekapital z Wall ¡Street® niti ne iz Londona, pač pa so po drugi svetovni vojni v umetno ustvarjeno novo judovsko državo začele vreti množice judovskih priseljencev z vseh delov sveta, tako da dknes. ta državica šteje ok. 3 milijona prebivalcev. Mostišče na Bližnjem vzhodu za kontrolo nad petrolejskim področjem je bilo postavljeno.
Ohranjevanje Izraela kot takega stane Zahod, predvsem ZDA, dhnes podobno1, kakor stane Moskvo vzdrževanjte njenega mostišča na Kubi. Toda tako eni kakor drugi vztrajno plačujejo ta vojaško-politični davek.
Najsi bo arabski pritisk v tem četrtem spopadu z Izraelci še tako močan, v arabskih prestolnicah, če ¡so ¡stvarni v presoji položaja, dobro vedo, da jim Izraela ne bo uspelo uničiti — dokler tega ne bo dovolil Zahod. Meskva pomaga Arabcem le v toliko, da si ohranja svoj vpliv na tem področju. Nima pa Kremelj v danih razmerah v svoji lastni državi namena odvzeti ameriški in zahodnoevropski ter japonski industriji dobav petroleja z Bližnjega vzhoda. Moskva je v zadnjih mesecih sklenila dvigniti življenjsko haven prebivalstva v ZSSR ¡s pomočjo ameriške in zahodnoevropske industrije, ki morata zato neovirano delati naprej, kar pomeni, do mora tudi petrolej z Bližnjega vzhoda neovirano teči po naftovodih na Zahod.
Tak je položaj danes. Jutri bo vsekakor drugačen. Tisti jutri bo prišel, ko bodo v ZDA, v Zahodni Evropi ali na Japonskem iznašli ceneno in lahko pri-dobljivo pogonsko sredstvo v nadomestilo petroleja. Takrat bo petrolej postal za Zahod nezanimiv in z njim nezanimiv tudi ves Bližnji vzhod. Nekateri arabski šejki, pravi dolarski miljar-derji, na to že računajo in nalagajo svoje milijarde v švicarske, angleške in ameriške banke. Računajo, da bodo
TEORIJA IÏV PRAKSA
ŠE O VERSKI SVOBODI IN NOVI USTAVI
Trenutno dosega v Jugoslaviji svoj višek debata o novi ustavi. Kritika in dopolnjevanja osnutkov zveznih in republiških ustavnih določil ne bi rekli, da je dosegla mhsovno udeležbo ljudstva, je pa v nekaterih primerih resnično razgibala zainteresirane kroge. To se je dogodilo zlasti v primeru ustavnih členov, ki določajo delovanje tkim. „verskih ¡skupnosti“, to je, določajo meje (omejujejo) delovhnje Cerkve in vernikov.
V	našem liistu smo o teh debatah in o raznih predlogih ob ustavnih določilih že sporadično poročali. Danes bi radi to poročanje dopolnili v luči zadnjih dogodkov in pisanja ob tem problemu v Sloveniji. Kajti problem obstaja od trenutka, ko nova ustava nikakor ne predpostavlja napredka v verski svobodi, temveč, pod videzom koraka naprej predstavlja resnično v povratek v preteklost, t. j. ostrejši nastop proti vernikom in verskim skupnostim. Da o dejanskem položaju sploh ne govorimo.
SVOBODA BREZ SREDSTEV
V	ljubljanskem katoliškem tedniku „Družina“ z dne 23. septembra, piše dr. Stanko Ojnik (profesor cerkvenega prava na ljubljanski teološki fakulteti) o pomenu verske svobode z dražbo. V luči drugega vatikanskega cerkvenega zbora dokazuje potrebo, zahtevo današnjega časa po verski svobodi. In biča tista ustavna določila, ki se pod videzom zajamčenja svobode resnično postavljajo proti njej. Govori med drugim o členu 154 zveze in 222 republiške ustave („Izpovedovanje vere je človekova zasebna stvar“), o katerem pravi, da je „nerodno“ formuliran, kajti „Bilo bi jo mogoče razlagati v smiisilu nasprotja med javnim in zasebnim. Izpovedovanje vere je vedno družbena zadeva. Ker gre tukaj za pravice vernih in nevernih, da so obvarovani zunanjega pritiska v območju ¡svojega prepričanja, ne moremo razumeti pravnih formulhci.i, ki skoraj namigujejo na neko privatizacijo verske svobode.“
V	tej „privatizaciji“ pravzaprav sloni celotno določanje bodoče ustave, ki hoče Cerkev ločiti ne od države, marveč od družbe- Zato tudi dopuščanje svobode verskim skupnostim le „pri o-pravljanju verskih zadev in verskih o-bredov“ (člen 154 državne in 222 republiške ustave). Na kar dr. Stanko Ojnik pravi: „Ob tem se pojavi vprašanje, kdo odreja, kaj ,so verske zadeve. Mislim, da država ne more biti absolutni razsodnik nad tem, k'aj štejejo verske skupnosti za verske zadeve, temveč te skupnosti same. Vlsaka verska skupnost ima svojo lastno naravo in ji je treba zaščititi svobodo vse do mere, dokler ni kršen javni red ter javna morala.“
Teg‘a vsekakor ne upoštevajo ustavna določila o delovanju verskih skupnosti. Pa tudi, ako bi to upoštevala, še vedno ne bi mogli reči, da vlada resnična verska ¡svoboda. Zakaj ne ? 'Po -vrnimo se k čanku dr. Ojnika, ko trdi: Kaj pomaga pisana pravica in zakon, ako državljan nima pogojev za uresničevanje teh ipravic? Kaj pomaga pravica do dela, če ni delovnih mest? Kaj pomenijo politične pravice in svoboda govora, če so ljudje nepismeni in neuki? Kaj pomeni pisana svoboda tiska, če ni za to materialnih pogojev? Naloga javne oblasti je, da ustvarja razmere za uresničevanje pisanih pravic.“ Razlika med teorijo in prakso zadobi ¡tu vso svojo veljhvo. Tudi, ako bi šla ustava tako daleč, da bi dala Cerkvi in vernikom resnično svobodo, ta ne bi prišla do veljave dokler javna ob -
takrat začeli dajhti posojila razvijajočim se deželam in tako živeli oni in njih peščene in puščavske državice od obresti teh posojil.
Toda. to -so šejkovski računi za bodočnost. Vsekakor pa drži: izraelski državi, ki nima petroleja na svojem ozemlju, bo takrat trda predla, bolj.trda kakor danes-
last dosledno v praksi ruši temelje vsakršno svobode.
ŠKOFJE DOPOLNJUJEJO
V	začetku septembra se je sestal v Zagrebu poslovni odbor Jugoslovanska škofovske konference. Na tem sestanku so se obravnavala prva ustavna določila in dopolnila, ki ¡bi jih po mnenju škofov v osnutek morala vstaviti skupščina. Škofje so v bistvu zahtevali, da bi bila v novi ustavi jasneje zagotovljena osebna verska svoboda vsakega posameznika, da se še bolj določi pravna enakost ateistov in vernikov katerekoli verske skupnosti in da se prepreči vsako razlikovanje zaradi vePske pripadnosti ali (neprfiipadnosti pri določanju družbenega položaja in delovnih mest. Nova ustava naj bi, po zahtevi škofov, jasneje zagotovila notranjo organizacijsko samostojnost verskih skupnosti in njihove pravice do oznanjevanja. Škofje so prav tako izrazili željo da bi bile pravice staršev do vzgoje otrok ne le priznane, marveč jasneje zagotovljene.
škofovski dokument, ki je datiran
4.	sept. ti 1. V Zagrebu so podpisali v imenu jugoslovanskih škofov zagrebški nadškof dr. Franjo Kuharič, ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, reški nadškof Josip Pavlišič, sarajevski nadškof dr. Smiljan Čekada ter beograjski nadškof dr. Gabrijel Btlkatko.
Škofje postavljajo svoje zahteve v desetih dopolnilnih točkah, ki zadevajo glavne člene ustavnega osnutka, ki govore o svobodi vernikov in verskih skupnosti.
V	četrti teh točk škofje direktno predlagajo vstaviti v člen 154 tri nove odstavke, ki so po svoji formulaciji vredni, da jih poznamo
„Občanu je tako posamič kot skupaj z drugimi zagotovljeno svobodno izpovedovanje vere.“
„Občana ni dovoljeno siliti k nečemu, kar bi kršilo njegovo pravico d> sprejemanja in izpovedovanja vere ali prepričanja po svobodni odločitvi svoje vesti.“
„Izpovedovanje vere je človekova zasebna stvar in občan ni dolžan povedati, kateri veri pripada ali ne pripada, pa je zato v nasprotju z ustavo, če se kdo pri presojanju pogojev za katerikoli delovno mesto ali vlogo v družbi ozira na versko pripadnost 'ali ne-pripadnost.“
Škofje med drugim tudi popravljajo točko, ki govori o ustanavljanju „samo“ verskih 'šol za duhovnike. Tej točki do -daio stavek: „in šole za pripravo svojih služabnikov.“ In obrazložijo ¡svojo zahtevo, češ, da bo „tako besedilo bolje upoštevalo vse verske skupnosti (¡tuni tiste, ki nimajo duhovnikov), pa tudi dejansko stanje, ker so poleg duhovnikov v naši Cerkvi potrebni tudi organisti, katehistinje, itd.“
Ob koncu dokumenta škofje še dodajo: „Upamo, da bo ta naš predlog pripomogel k ustavni jasnosti pri zagotavljanju osnovnih človekovih svoboščin.“
ODNOS PARTIJE DO CERKVE NESPREMENJEN
Nihče ne ve, do kake mere bo ustavna skupščina upoštevala posamezne predloge vetrnih državljanov, ali predloge škofovske konference, ali drugih veroizpovedi. A naj bo rezultat te „debate“ tak ali drugačen, eno je jasno: odnos partije do Cerkve se ne bo spremenil. To potrjujejo ¡Bazna pisanja prav ob ustavni debati, ki so se pojavila v raznih časopisih.
(Nad. na 2. str.)
POPRAVEK
V	zadnji številki se je v. članek „Razočaranje ali spoznanje“, objavljen na prvi strani, vrinila neljuba tiskarska pomota. Drugi odstavek tega članka se pravilno glasi takole: „Nikdar si nismo lastili pravice1 sodnika ali svetnika Narodnega sveta koroških Slovencev.“ Prosimo bralce, da ta popravek vzamejo na znanje.
PRISEGA. Trenutek ko general Perón polaga roko na Sveto Pismo. Ob njem nova podpredsednica. Na levi dr. José Antonio Allende, na desni pa dr. Bu ssaca, demokristjana, podpredsednika senatne in poslanske zbornice
El mensaje del General Perón
Tras asumir por tercera vez la presidencia de la Nación, el general Perón envió, desde los balcones de la Casa de Gobierno, un mensaje a todo el país. En sus principales párrafos expresó los siguientes conceptos:
“Por ello, para mi la presente circunstancia en que estoy frente a ese pueblo, que siento tan profundamente en mi corazón, es un acicate para dedicarle hasta el último aliento para servirle, y pedirle que me ayude; para pedirle a ese pueblo que me ayude a defender esa responsabilidad manteniéndose en paz, unido y solidario, cumpliendo cada argentino la misión que recibirá para la grandeza de la Patria y la felicidad del pueblo.
“Si yo hubiera pensado solamente en mi capacidad de realización, no habría aceptado esta responsabilidad. Pero cuento con lo que el pueblo argentino ha de poder realizar en esta Patria que todo lo merece, y por lit cual cada uno de nosotros está obligado ante el destino a trabajar, precisamente día y noche, para resolver los problemas generales.”
“Es precisamente esa profunda fe que tengo en el pueblo de la Patria la que me ha impulsado a aceptar la responsabilidad de conducir al país Y en ello espero que todos los argentinos, de cualquier matiz político qu¡: sean, comprendan que en la paz que podamos mantener y en el trabajo fe cundo que debemos realizar, está precisamente ese destino que tenemos la obligación de defender.
“Por eso a todos los argentinos, y especialmente a los peronistas, les exhorto a que pongamos desde mañana mismo toda nuestra actividad a* servicio de la reconstrucción de nuestra Patria, para que desaparezcan las necesidades primarias que todavía pueden observarse a lo largo y a lo ancho de ella.
“Cada uno de nosotros tendremos en A futuro un trozo de responsabilidad si esas tareas no se realizan. Yo y el Gobierno hemos de poner todo nuestro empeño, pero necesitamos que el pueblo argentino ponga el suyo, porque nadie hoy puede gobernar el mundo sin el concurso organizado de los pueblos.”
“Compañeros: finalmente quiero dedicar algunas palabras a nuestra
juventud.
“A esa juventud que es nuestra esperanza, quiero que le llegue nue tro más profundo cariño, junto con la exhortación más sincera de aue trabaje y se capacite. Porque los jóvenes serán los artífices del destino con que soñamos. A ellos hemos de entregarles nuestras banderas, convencidos de que por sus valores morales han de llevarlas al triunfo para la grandeza de la Patria y la felicidad de nuestro pueblo.”
General Perón nastereil predsednik Argentine
Pretekli petek 12. oktobra je general Juan Domingo Perón tretjič nastopil kot predsednik države. Ta edinstveni primer v argentinski zgodovini se je dogodil po osemnajstih letih pregnanstva, potem ko ga je narod na zadnjih volitvah, dne 23. septembra, z absolutno večino izvolil za svojega voditelja in ga postavil na najvišje mesto v državi.
Na sam državni praznik sta v dopoldanskih urah pričeli na skupnem zborovanju zasedati obe zbornici argentinskega kongresa. V veliki poslanski dvorani so se zbrali senatorji in poslanci, da v imenu naroda prisostvujejo prisegi novega predsednika. Malo čez enajsto uro sta vstopila v zborovanj sko dvorano general Perón in njegova žena gospa María Estela Martínez, izvoljena za podpredsednico. Po bučnem pozdravu je generala Perona in zbrane predstavnike nagovoril poslovodeči podpredsednik senatne zbornice, demokristjan dr. José Antonio Allende, ki je obrazložil važnost dogodka za današnji čas in za bodočnost ter zatrdil smernice ljudske vlade.
Takoj nato je general Perón z roko na svetem pismu prebral prisego, s katero se obvezuje, da bo kot predsednik Argentine skrbel za blagor naroda. Enako je kot podpredsednica prisegla gospa María Estela Martínez de Perón. Ni treba posebej omeniti nepopisnega navdušenja, ki je vladalo tako v kongresnem poslopju, kot na trgu pred njim, kjer so množice napeto sledile po zvočnikih celotnemu poteku zborovanja in prisege.
Po končanih slavnostih v kongresu se je novi predsednik skupaj s člani vlade in gosti odpeljal v vladno palačo na Plaza de Mayo, Majskem trgu, kjer je nato potekla svečanost predaje oblasti: Začasni predsednik Raul Lastiri je predal generalu Peronu znamenje oblasti: predsedniški trak in palico, ki jih nosijo argentinski predsedniki od prvega, Bernardina Rivadavie, pa do današnjih dni.
Sledile so prisege ministrov, ter sprejem častnih gostov, ki se je vršil že v delovni sohi novega predsednika.
Pri ’ slavnostih prevzema oblasti pa moramo omeniti še zadnjo, a najbolj emotivno točko. Z balkona vladne palače je predsednik general Perón nagovoril zbrano ljudstvo. Bila je to silna množica, ki je popolnoma napolnila Majski trg, in se razlivala še po dostopnih ulicah, zlasti po Majski aveniji. Njihovo navdušenje ni poznalo meja. Ropotanja bobnov (peronistična tradicija) in vpitja gesel ni bilo ne konca ne kraja. Svojega vodjo so večkrat prekinili z vali navdušenega odobravanja. Bilo je res snidenje naroda s svojim voditeljem.
Po Peronovem govoru in na njegovo izrecno prošnjo, se je ogromna množica hitro in v popolnem redu razšla.
Končana je bila nastopna slovesnost-Argentina je stopila na novo ustavno pot. Pot popolnoma svobodne odločitve, kajti nihče ne more zanikati, da je ljudstvo soglasno in popolnoma svobodno izrazilo svojo voljo. Prišla je nova. doba. Da bi bila res doba soglasja im obnove. Začetek boljših dni za ves ar gentinski narod.
LETALSKI, MOSTOVI M BLIŽNJI VZHOD
ZDA OBOROŽUJE IZRAEL, ZSSR ARABCE
Razvoj na Bližnjem vzhodu se spreminja v vedno resnejši spopad med Zahodom in Vzhodom, da si prevladuje mnenje, da Moskva ne bo prekoračila nevarne črte, čez katero bi stopila v direkten spopad z ZDA
Sovjeti so namreč že v prvih dneh bojev med Arabci in Izraelom začeli pošiljati predvsem v Sirijo z letali različno orožje, pozneje pa so svoja letala usmerjali tudi v Egipt. Desetine sovjetskih letal je letelo s severa čez otok Ciper v Egipt
Na bojišču se je položaj na sinajski fronti več ali manj ustalil, ker je prvoten egipčanski naval izgubil svojo hitrost, zaradi velikih izgub v materialu in moštvu. Na sirijskem bojišču se je Izraelcem posrečilo spremeniti bojno srečo v svojo korist ter se je sirijska vojska začela umikati čez golanske višave proti Damaisku. Izraelska vojska je na nekaterih mestih prodrla do 30 km pred Damask. Izrael je na tem bojišču poleg sirijske vojske uničil predvsem iraški vojaški oddelek, ki ga je Bagdad poslal Sirijcem na pomoč-Ker Izrael nima namena zavzemati še več sirijskega ozemlja, se je izraelska vojska ustavila pred Damaskom ter je izraelski general (Dayan izjavil: „Sirijska vojska si sedaj liže rane, svoje tanke pa moremo sedaj obrniti proti sinajskemu bojišču“.
Tako se je tudi zgodilo ter je Izrael tudi na tem bojišču prešel v ofenzivo proti Egipčanom.
Medtem je vojno Izraelu napovedala tudi Jordanija, le da kralj Hussein s Svojo vojsko ni napadel Izraela čez reko Jordan, temveč je previdno poslal majhen vojaški oddelek v 'Sirijo na pomoč sirijski vojski. Ugotavljajo, da je Hussein klonil hudemu ‘arabskemu pritisku, da pa noče Jordanije zaplesti v direkten spopad z Izraelom.
Ker se sovjetske pošiljke orožja Arabcem niso ustavile in je Moskva organizirana pravi letalski most v Sirijo in Egipt, so ¡se tudi v Washingtonu odločili, da posnemajo Moskvo, seveda v kori.jt Izraela. V' Washingtonu so uradno objavili, da so organizirali letalski most, ter z letali prevažajo v Izrael vseh vrst orožja, deloma kar s s skladišč v Zahodni Evropi, da imajo krajšo pot.
Nixon sam je izjavil, dh ZDA vodijo na Bližnjem vzhodu „isto politiko, kakor so jo vodile leta 1958, ko smo se zapletli v libanonsko zadevo in leta 1970, ko smo pomagali Jordaniji. Gre namreč za to: vsaka država na Bližnjem vzhodu im'a pravico do svoje neodvisnosti in varnosti. Želimo, da bi ta vojna
končala, toda tako, da ho mogoče zagotoviti trajen mir.“
V Moskvi je bil medtem na obisku alžirski predsednik Boumedienn-e ter ie dobil od sovjetov izjavo, da bo Moskva pomagala arabcem „osvoboditi od Izraelcev zasedeno ozemlje“.
Izrael je tudi že objavil uradne podatke o izgubah v moštvu in materialu. Število izraelskih smrtnih žrtev do minule nedelje je znašalo 656 vojakom, manj, kakor v zadnji šestdnevni vojni leth 1967, ko je izgubilo življenje 778 izraelskih vojakov. Izrael je tudi izgubil približno četrtino svojega vojnega letalstva in tretjino tankov.
Na drugi ¡strani pa zahodni vojaški strokovnjaki ugotavljajo, da imata Si-rijh in Egipt, vojaških zalog za dosedanji tempo vojnih operacij le še za teden ali deset dni. Zato menijo, da bodo nasprotniki kmalu sedli za železno mizo in spet podpisali premirje, zlasti še, ker sta v tem ismislu v stiku tudi Washington in Moskva, ki sta zadnji instanci, ki dejansko odločata o položaju na Bližnjem vzhodu.
Resno opozorilo Arabcem je prišlo tudi iz NATO, ko je glavni tajnik te zahodnoevropske’-’ameriške obrambne ¡organizacije izjavil, da bi „ustavitev petrolejskih dobav Zahodni Evropi in ZDA pomenila ¡sovražno de-jhnje, z vsemi posledicami“.
Dr. Anton Korošec — sporna osebnost?
V tržaškem „¡Novem listu‘‘ je znani krščanski socialist FJ (Franc Jeza) objavil poročilo o neki italijanski knjigi, ki opisuje življenje italijanskega politika Umberta Merlini-ja, ki je bil vodilni član nekdanje italijanske ljudske in pozneje krščansko demokratske stranke. Ob sklepu tega poročila izraža Jeza obžalovanje, da ni noben izmed primorskih slovenskih politikov opisal svojih političnih doživetij in da tudi ni še nihče dokumentarno obdelal nobenega izmed oredvojnih voditeljev katoliške Slovenske ljudske stranke, razen -— do neke mere •—■ Janeza Ev. Kreka. — In Jeza nadaljuje: „Tako se npr. vsa sporna osebnost slovenskega katoliškega politika dr- Antona Korošca še vedno izgublja v meglenih obrisih in anekdotah (celo v Majcenovih zapiskih), ne da bi mogli preveriti njegova dejanja in govore na osnovi kritične študije . in zbrane dokumentacije.“
Vprašamo Jezo: v čem pa naj bi bila osebnost dr. Korošca sporna, in za koga je sporna? Za komuniste je verjetno sporna in seveda tudi za njihove satelite „krščanske socialiste“, ki so že pred drugo svetovno vojno s Kocbekom na čelu zagovarjali marksizem, hvalili Stalina kot največjega državnika XX. stoletja in končno zajadrali v komuni-
Zatorej le gledaj po sveti, a večkrat še v srce si glej in sodil boš druge mileje in sodil boš sebe ostrej!
Simon Gregorčič, V srce si glej!
Sz življenja fn dogajanja v Argentini
Nastop predsedniških funkcij s strani generala Perona, ki je izreden dogodek v argentinski zgodovini, je potekel nad vse mirno in brez presenečenj. Tuai potrditev vseh ministrov dosedanje vlade, kakor smo napovedali že v prejšnji številki našega lista, se je izvedla nemoteno m po že prej določenih tirnicah.
V zvezi z vlado pa omenimo, da se je izvedla neka isprememba. Po lastnem pireuda/ku bo Perón v svojem vladanju dajal več moči gospodarskemu ministru in pa glavnemu tajniku predsedništva, bivšemu podpredsedniku Solanu Limi. Dr. S dano Lima bo to funkcijo izvrševal v smislu neke vrste dejanskega ministrskega predsednika, čeprav tega mesta ni v argentinski vladi. Podobno odgovornost pa bo imel nad vsem gospodarskim poljem zadevni minister José
spreten in uspešen borec za pravice slovenskega naroda. Pod njegovim vodstvom je slovenska misel dosegla največji razmah.
¡Gelbnrd Njegovo delovno polje se bo razseglo do take mere, da ¡bo baje pol dneva uradoval v vladni palači sami, pol dneva pa v svojem ministrstvu.
Če sedaj na hitro pogledamo v politični položaj držhve ob nastopu, lahko soglašamo s tistimi opazovalci, ki menijo, da bo Perón, imel največ težav (ponovno) v isvojih lastnih vrstah. He--terogenični sestav peronizma nujno vodi do neke notranje krize. Tako je opaziti vedno večje oddaljevanje levičarskih krogov, ki ne soglašajo z gospodarsko politiko vlade, niti z drugimi ukrepi v notranjih zadevah. Prav tako pa verjetno ne bo prišlo do pomirjenja med mladinsko in sindikalno vejo peronizma.
'Notranje razprtije so prišle do trdega osebnega obračunavanji, kot to priča uboj starega peronističnega vodje v Rosario, in pa poulični spopad med pero-nističnimi skupinami v Formosi. V teh notranjih razkosavanjih peronizma pa je bela vrana primer peronistične gve-
„	rile: Montoneros in FAR Fuerzas Arma.
zem. Za ostale Slovence pa ni dr. Koro- večji razman.	.,
„	.....„„......■■...i das de Liberación
šec prav nič sporna osebnost; je eden izmed naj večjih slovenskih politiko
Razvoj položaja v čila
Vdova bivšega marksističnega čilskega predsednika Allendeja Hortensia m njegova hči Isabela, vsaka po svoje 17 sklopu levičarskih in komunističnih organizacij, prva v Meksiku, druga po Zahodni Evropi, propagirata proti obstoječem čilskem režimu.
V	Meksiki je Allendejeva vdova bila slavnostna govornica na letnem zborovanju mehiških urednikov in izdajateljev listov in revij ter je vse pozvala, naj „pomagajo ¡s tiskano besedo ustaviti krivično in kruto kaznovanje mojih rojakov v Čilu“.
V	Parizu in v Rimu so komunistični stranki in druge levičarske organizacije organizirale manifestacije proti čilski vojaški junti ¡ter je Allendejeva hči Isabela tudi govorila zbranim manifestan-tom, ki so po ulicah nosili transparente z gesli proti čilskemu režimu.
Allendejeva vdova Hortensia pa je odletela tudi v Vzhodni Berlin, kjer je v javnem govoru obtožila bivšega čilskega demokrščamskega predsednika Freia, da je čilski vojski pontega! strmoglaviti režim njenega marksistične-
TEORIJA IN PRAKSA
(Nad, s 1. str.)
Eden najbolj „zanimivih“ člankov je bil objavljen v listu „Naša Komuna“, ki je glasilo občinske konference SZDL Ljubljana—Vič—Rudnik, v št. 10 letošnjega leta, z dne 24. septembra V njem pod naslovom „Verske skupnosti v osnuptkih ustavnih dtfočil“, neki Jože Dernovšek-Dušan, precej obsežno biča še tisto malo verske svobode, ki jo bodoča ustava dopušča. V svojem pisanji; kaže najosnovnejše nep »znanje kaj je verska skupnost in kakšn > je njeno delovanje. A višek nestrpno i pokaže v zadnjem delu članki, ko meii drugim pravi:
„V vse pore življenji v naši republiki ¡se še posebno moč-".:, vpija prav rimskokatoliška cerkev in Cerkev, ki s svoj;m delovanjem kot oblika in vrata verske skupnosti in organizaciV daleč presega interes' svojih vernikov. Posega v družbenopolitično življenje slovenske samoupravne družbe zlasti na prostoru vzgoje in izobraževanja,, socialno zdravstvenih in socialnih problemov, v prostor rekreacijskih, in športnih dejavnosti, v prostor organiziranega razvedrila in kultunih dogajanj, zahteva soodločanje v zadevah urbanistične politike itd. Znano je, da v nemalo „farnih“ območjih zbirajo gradbene materiale (cement, les, opeko) in večje, „prostovoljne“ denarne prispevke pod tiho, prikrito in tudi glasno grožnjo z oporekanjem ter kazanjem 's prstom prek prižnic na tiste vernike-občane, ki se v thke „zbiralne akcije“ ne vključujejo.
Delovanje verskih skupnosti moremo omejiti na obdobja v vseh časih, ko je rasla in dorasla sodobna Jugoslavija in Slovenija- Zgodovina z dokazi natančno opredeljuje vlogo in pomen ver-
sikih skupnosti in njenih predstavnikov-Verske dostojanstvenike praviloma najdemo vedno med zatiralci delavskega razreda in blagc-slavljavci orožja žan-darjev, kasneje v vlogi izdajalcev ljudstva od bele garde, domobrancev, četnikov do ustašev. Naj tudi ob ustavnih razpravah zapišemo to, kar so zapisali talci v enem izmed svojih poslednjih pisem na isteno celice: ...‘veš mama, sto življenj, če bi mi jih dala, bi bilo premalo, da ti opišem vse, kar smo doživeli tu, v Begunjah. ..“
Mnogi predstavniki verskih skupnosti prepričujejo občane-vernike, češ da čas prekriva vs-e rane itd. Mi, ki smo še žive priče srhljivih dogodkov med narodnoosvobodilno -borbo in ljudsko revolucijo, ¡se ob osnutkih ustavnih določb zavedamo, kam pelje vmešavanje v družbenopolitične zadeve — nazaj k že znanim dogodkom iz bližnje zgodovine!
Razumjivo je, d'à nobena ustava, kjer je cerkev (pri nas1: verske skupnosti ! ) ločena od državnih funkcij (pri nas: od družbeno ¡samoupravnih!) ne more- natančno opredejevati obseg, prostor in domet verskih opravil. To je naloga ustreznega zakona o delovanju verskih skupnosti v vsaki republiki in zvezi-Tega bo ob novih ustavah potrebno sprejeti z občutkom za svoboščine, pravice, dolžnosti in odgovornost.“
Razumljiva da tako pisanje, ki vsebuje bolestne izlive in prikrite grožnje nikakor ne obeta resnične verske svobode za bodočnost. Kaže p‘a tudi na orodje, katerega ¡se bo partija posluževala, dh v ustavi morebitno potrjeno svobodo, ki je le propaganda za zunanji svet, v praksi brezvestno tepta: to bodo zakoni, ki bodo v 'konkretnih primerih re-glamentirali delovanje verskih skupnostih, in ¡Cerkev še naprej omejevali po mili volji absolutnega vladarja — partije.
ga moža. Njene izjave je objavila vzhodnonemška komunistična agencija ADN, Hortensijo je vzhodnonemška komunistična vlada proglasite za „državnega gosta“.
Medtem čilska vojska nadaljuje z zasliševanji in sodbami zajetih levičarjev in teroristov. Iz nogometnega igrišča v Santiago, kjer so priprli po zrušitvi Allendeja okrog 5000 osumljencev, so pretekli teden izpustili na svobodo s enem dnevu 320 oseb. Več teroristov pa je bilo ¡spet ustreljenih, bodisi, ker so poskušali uiti ali pa so bili od vojaških sodišč obsojeni na smrt.
Čile se je trenutno znebil isikoro vseh komunističnih diplomatskih delegacij odn. vohunov in tajnih policistov. V sovjetskem veleposlanstvu v Santiago so ostali samo trije sovjetski uradniki, sovjetske interese pa zastopa indijsko veleposlaništvo. Čile je zaprl svoje ve-leposlanstvo v Moskvi ter ga pred Kremljem sedaj zastopa Peru.
Komunistični diktator Castro je pred dnevi doživel v .zvezi s Ičilom hud propagandni poraz v ¡Združenih narodih. Njegovi delegati - so se namreč Vedli slabše, kakor iste je bil pred leti vedel takratni sovjetski komunistični diktator Hruščev, ¡ko ¡si je sezul čevelj in z njim tolkel po mizi, ko je udrihal čez Ame-rikhnee. Castrovi delegati ¡so med govorom čilskega delegata veleposlanika B'azana, ki je Glavni skupščini ZN pojasnjeval razloge zrušitve Allendejeve-ga marksističnega režima, vistali s svo-
jih sedežev in nekateri z revolverji v roki pridrli na govorniški oder in psovali govornika. Predsednik ¡skupščine je ob odobravanju večine delegacij zahteval odstranitev kubhnskih razgrajaških delegatov.
Nov propagandni poraz v zvezi s Čilom je Castro doživel spet 12. oktobra, ob priliki proslave 481. letnice Kolumbovega odkritja Amerike, ki jo je v ZN priredita španska delegacija. Predsednik skupščine ZN, ekvatorski delegat Benites, je namreč „priporočil“ kubanski delegaciji, naj ¡se proslave- ne udeleži, ker se je bo udeležila tudi čilska delegacija. „Priporočilo“ je bilo utemeljeno s izjavo: „...zaradi frakasa v Glavni skupščini ZN v sredo zvečer“. Proslava je lepo poteklo brez komunističnih Kubancev.
Po nekaterih veleposlaništvih v San-tiagu je še vedno nekaj čilskih in drugih levičarskih elementov, ki so ¡se pred vojaško junto zatekli v azil. Polagoma jih posamezna poslaništva odpravljajo iz čila. Opazovalci ugotavljajo, da se noben čilski ali tuj ektremist ni zatekel v azil v sovjetsko ali katero koli drugo komunistično poslaništvo, temveč le v poslaništva zahodnih demokratskih držav.
wAw.wjwv(AiVJWwyvw
Ameriški odbor za zemljepisna imena v Waishingtonu je odločil, da se bo področje v državi Floridi, kjer leži vesoljsko letališče in ki je bilo poimenovano po umorjenem predsedniku Ken-nedyju leta 1963 Cape Kennedy, spet imenovalo Cape Cañaveral, kakor prej. Vesoljsko letališče ¡samo pa se bo imenovalo John Kennedy Space Centre.
Osvobodilne oborožene sile) sta se združili formalno v eno isamo organizacijo, ki bo nosila ime prve teh skupin: „Montoneros“. 'S tem se precej razčisti področje gverile, kjer lahko trenutno ugotovimo prisotnost dveh močnih skupin: novi peronistični Montoneros in pa trockistični ERP (Ejército Revolucionario del Pueblo — Revolucionarna ljudska vojska).
Kar is'e tiče drugih političnih sil, so v pripravljenosti. Radikali, druga najmočnejša struja, se pripravlja na vsenarodni kongres stranke, ki bo predvidoma v začetku prihodnjega leta, Medtem bodo v parlamentu „kritično“ podpirali deo peronistične vade. Kot se že sedaj govori, bo baje novi vodja stranke, po sigurnem Balbinovem odstopu, njegov zadnji tovariš formule, mladi senator De la Rua.
Po svoji -strani pa se precej razbija tretja politična sila, desničarska Man-rriquejeva Federalna zveza. Ta je zašla v krizo v parlamentu. Od prvotnih 20 poslancev (tretji najmočnejši blok), jih v Zvezi vztraja le še osem. Že ob začetku zasedanj, so ¡Se „osamosvojili“ trije poslanci bu-enosaireške konservativne zveze, dva od „Legalistične orientacije“ iz iSanta Fe, in eden od „Kata-marškega ljudskega gibanja“. Kmalu za tem so izstopili še trije poslanci od neoperoniističn-e Unión Popular, in končno sedaj še demoprogreisist Jorge Omar Vialo iz Santa Fe.
V tem ozračju, ko Perón išče soglasja ¡s svojimi nasprotniki in raznimi važnimi kr gi v državi, prvenstveno seveda s Cerkvijo, da s tem odte-ži notranje probleme p-e-r-onizma, se argentinsko politično življenje suče riaprej po kaj tradicionalni poti.
Deset mladih likovnih umetnikov
V našem bu-enosaireškem kulturnem svetu se je pojavite ¡skupina mladih likovnikov, ki s-e bodo predstavili prvič s svojimi ¡slikarskimi, plastičnimi in keramičnimi ¡stvaritvami v soboto 20. oktobra v mali dvorani Slovenske hiše. Razstavo prireja S,KAD — -Slovensko katoliško akademski društvo, ki je združilo 10 razstavijalcev — 5 deklet in 5 fantov — iz generacij-e v Argentini rojenih 'Slovencev okrog petdesetih let. Od deklet razstavljajo: Potočnik Anica, ki obiskuje Akademijo Bella® Artes (poleg slik ima tudi eno skulpturo), Willenpart 'Silva, prav tako iz Bellas Artes (razstavlja keramike), Zakrajšek Magdalena, Dolinar Andrej-ka, študira na Bellas Artes, in arhitektka Osterc Helena; od fan-tov razstavljajo tile: Adamič Marjfen, Obeirž!an Marjan, Fajdiga Pavel, Klemenc Franci in Urbančič Božidar. To ¡so študentje lepih umetnosti, arhitekture, grafičnega risanja in sploh likovne umetnosti,-Gre za deiset likovnih umetnikov, ki so si utrli prvič pot v javnost v argentinsko slovenskem kulturnem prostoru. Pravzaprav je ta skupina mladih presenetila opazovalce zdomskega kulturnega življ-enja v Argentini — kdo bi pričakoval tak organiziran nastop več kot deset let po zaprtju Umetniške šole Slovenske kulturne akcije, katere likov-
ni odsek ni mogel obuditi in združiti novih 'slikarskih in likovnih talentov.
Deset umetnikov — deset stilov, deset smeri, teženj in hotenj. Imenujem jih umetnike, čeprav so več ali manj vsi v tistem začetnem z'agonu, v katerem ¡si usvajajo svet umetnosti s šolsko prakso in tehniko in ko dopolnjujejo drzno zasnovo s klasičnimi vrednotami. Umetnost pride navadno nekoliko pozneje, ko človek preseže eno in drugo, ko se vzpne nad klasično šolsko tehniko in ko popusti v svoji vizionarni drznosti. Vendar, 'kljub temu imenujemo teh dese-t raz-stavljalcev umetnike, kajti njihova izpoved je dovolj zavestna in njihovo obvladanje tehnike večkrat tako zanesljivo, kot pri kateremkoli od ¡priznanih umetnikov.
Kakšne -so umetnišk-e perspektive te skupine desetih? Razstavljena dela se približujejo različnim stilom: od naturalistične figurativnosti do idealizma m abstrakcije v -obliki in barvi. Motivika njihovih del je razvojno pogojen-e, -to ¡se pravi takšna, kot jo najdemo pri umetnikih, ki so v polnem razvoju in ki išče. jo ¡svoj ustaljeni izraz. Tu je portret v klasični perspektivi in v modernem slogu, figure teles- in skupin, pokrajinski osnutki, tihožitja, predmeti, ideje- Dela v olju so na splošno barvita in ekspresivna, nekatera naturalistična, druga
simbolična. Keramike težijo v tisto modernost, ki ne zavrača -starih estetskih vrednot. Na splošno je mogoče reči: pri vseh je vidno stremljenje po dosegi osebne ustvarjalne avtentičnost.. Ti mladi umetniki s-e borijo za oblikovanje ¡svojega izraza ¡sredi poplave likovnih izmov in novitet, ki jih nudi in vsiljuje velemesto. -Gre za dosego -osebne ustvarjalne pristnosti, za ¡sintezo šole in lastne kreativnosti.
Brez dvoma bodo nekateri od teh ljubiteljev muz dosegli visoke gaje umetnosti. Poleg tega, da je za to potrebno dosti hoje in utrujajočega vzpenjanja, spoznanja starih in novih poti, -študija in dela, je nujno imeti v sebi tudi notranji umetnostni gon, voljo po umetniškem izražanju ter neusahljivo potrebo po umetniškem izpopolnjevanju. In to, se zdi, imajo v večji ali manjši meri vsi ti umetniki-začetniki.
Ob -obisku razstave desetih mladih likovnih umetnikov, ki ¡se bodo prvič organizirano predstavili naši publiki/ vemo, da je 'ta odločitev in izvedba pomemben dogodek. To gotovo še niso vsi, ki se med nami dejavno zanimajo za likrvno umetnost, a deset se jih je združilo, da pokažejo, da slovenske nove generacije v -buenoisaireškem velemestu niso izgubile ¡smisla za lepoto in umetnost in lahko ¡rečemo, dokler ne izgubijo smisla za duha uemtnosti, ga tudi ne bodo izgubili za duha slovenstva.
P.
Buenos Aires, 18. oktobra 1973.
SVOBODNA SLOVENIJA
17. obletnica Našega (loma v San Justo

LJUBLJANA. — Slovenski etnografski muzej je pripravil posebni razstavo pod naslovom „Pletarstvo na Slovenskem“. 'Predmeti, ki so jih nabrali na „terenu“ in jih je nad 300, prikazujejo ne samo to ljudsko obrt, ki v nekaterih primerih meji že kar na ljudsko umetnost, ampak pomenijo tudi lepo. novo pridobitev Slovenskega etnografskega muzeja.
AJDOVŠČINA. — V domačiji pred tremi leti umrlega svetovnoznanega slikarja Vena Pilona so 21. septembra uredili kulturno galerijo in stalno razstavo umetnikovih del.
LJUBLJANA. — Letošnjo koncertno sezono v okviru cikla „Ljubljanski umetniki Ljubljani'“ je odprl 24. septembra violinist Rok Klopčil ob spremljavi pianista Andreja Jarca. Umetnika so izvajala Mozartovo Sonato v C-duru, Bachovo Ciacono in dve Brahmsovi deli: Slonato v A-duru in Scherzo.
LJUBLJANA, — Vodilna slovenska pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnja-kova je konec septembra naredila kar rekordno strnjeno turnejo po Sloveniji. V desetih dneh je koncertirala v Ptuju, na Jesenicah, v Žalcu, Kočevju, Celju, na Ravnah, v Ilirski Bistrici, Postojni, Lendavi, Murski Soboti in Ljutomeru. Pianistka se je slovenskemu občinstvu predstavila z deli Bacha, Silotija, 'Scar-latija, Beethovna, Debussija, Liszta, Villa Lobosa, Moszkovskega, Chopina in Tajčeva.
BOVEC — Nad slapom Boka pri Žagi na pobočju Kanina je 10. septembra pred pripravljajočo se nevihto udarila strela in zažgala suho travo in grmičevje. Požar po petih dneh niso mogli popolnoma pogasiti zaradi težko dostopnega terena in visokih previsnih sten.
LJUTOMER — Po vesteh iz Gradca, Avstrija, je vrhovno deželno sodišče po dveletni pravdi med vinogradno-živino-rejskim kombinatom Ljutomer in avstrijskima podjetjima Bouvier in Mo-den-Mueller izreklo sodbo v korist Ljutomerčanov. Po tej razsodbi avstrijski tvrdki ne bosta več smeli označevati svojih vin z oznakama „Eisenthuerer" — „Železne dveri“ in „Luttenberger Nachtigaller“, torej z oznakama najbolj znanih geografskih leg ljutomerskih goric. Ljutomerčani so dobili pravdo že na prvi stopnji, pa se je tvrdka Bouvier pritožila, sedaj pa ie vložila priziv še na avstrijsko vrhovno sodišče na Dunaju, vendar po mnenju pravnikov ni možnosti, da bi s tem prizivom uspela.
DVOR — Pod težo 10-tonskega tovornjaka, naloženega s peskom, se je podrl leseni most čez Krko; tovornjak je zdrk nil v Krko, k sreči pa ni bilo ranjenih. Most je bil že dalj časa v slabem stanju, a se ni nihče menil za popravilo.
PORTOROŽ. — V portoroškem Avditoriju se je začelo 20. septembra jugoslovansko posvetovanje o sodobnem
'transportu in distribuciji blaga. Povabili so nad 1000 oseb na posvet, a na začetek jih je prišlo le 60; med njimi je bilo nekaj strokovnjakov iz švedske, Švice in obeh Nemčij. Zanimiva je bila ugotovitev švedskih strokovnjakov, ki sedaj spet dajejo prednost prevozu blaga po železnici.
NOVA GORICA. — Izvršni odbor skupnosti Varstva delavcev in kmetov je določil nove cene storitev v zdravstvu na območju ajdovske, tolminske in novogoriške občine. Po novih cenah bo dnevna oskrbnina v novogoriški bolnici znašala 180,50 din; v posameznih dispanzerskih službah pa bodo povečali cene od 6 do 8 odstotkov Razpravljali pa so tudi o problemu nesreč, ki se pripete na poti na delo ali z dela. Ugotovili so, da te nesreče predstavljajo izredno veliko materialno breme, saj se je lani kar 57% vseh nesreč zaposlenih pripetilo na poti na delo ali z dela.
MARIBOR — Mariborski skladatelj popevk Jože Kreže je na tretjem Mariborskem glasbenem festivalu zabavne glasbe, ki je bil 23. septembra, prejel prvo in drugo nagrado. Kreže je eden vodilnih slovenskih skladateljev narodno zabavne glasbe in narečnih popevk; pred kratkem je na podobnem festivalu v Ptuju prejel tudi prvo nagrado. Tekmovalni del je v Maribora obsegal 16 popevk, od khterih je bilo skoraj polovica narečnih. Nagrajeni sta bili popevki „Flo-sarji" in „Piskrovez Marko".
KRANJ — Krožno kabinsko žičnico na Krvavec, ki jo financirata Kranjska Creina in Brniško letališče, grade is polno „paro". Za novo žičnico, ki teče vzporedno s staro so že zgradili 71 opornikov, sedaj grade še postajo. Poleg tega so uredili že precej smučarskih prog; ena teh vodi prav z vrha Krvavca do spodnje postaje v dolini. Žičnica naj bi začela obratovati že konec novembra.
Umrliso od 17. 9- do 24. 9. 1973:
LJUBLJANA — Ana Setničar; Marjeta Alibašič; Drago Fatur, dipl. inž-, prvi diplomant Teh. fakultete v Ljubljani; Marija Batjel r- Gabrijelčič, 89; Helena Stante r. Leskovar; Andrej Kušar; Ivan Žagar; Alojz Rener; Hedi' Likovnik; Franjo Korbar, up. tekst, svetnik; Ignac Foršnarič, avtoprevoznik
RAZNI KRAJI — Janez Gologranc, Celje; Jože Kovačič, ‘Senovo; Ivana Sajevec, Andrčeva mama, Oljševek; Lovrenc Šubeij, Sl, Podmolnik; Štefan Skrt, Levpa; Sitanishav Kavčič, Kranj; Peter Golob, ¿upnik in dekan, Dob pri Domžalah, Ferdo Leskovic, dentist, Črnuče; Edvard Azbe:, up. jamomerec, Trbovlje; Janez Porenta, Zavoglje; Ernest Jevnišek, Celje; Miroslav Oblak, urar, Celje; Franc Jerič, 63, Dvorje, p. n.; Franc Žohar, Šmartin ob Paki; Lojze Levar, 66, Sp. Pirniče; Jože Krušnik, Loka; Ana Bir-tič r. Božič, 82, Dobrova; Berta Pešec r. Est, 82, Radee; Ana Mlakar r. Dov-jak, Rudnik; Frančiška Novak r. Uršič, Planina; Lojze Kolenc, up. učitelj, Zagorja ob Savi: Emil Pakiž, Sodražica; Milena Marušič, Opatje selo; Iv’a Železnik r. Debeljak, 76, Kranj; Marija Peček r. Jontez, Velike Lašče; Ivana Remškar, Potokarjeva, Brezovica; Vid Mohorič, 51, Kočevje.
V SLOVENIJI je bilo do 22. septembra 492 smrtnih žrtev prometnih nesreč.
Kjer so vas zibali . . .
Tak je bil naslov koreografsko podane zgodbe iz preteklosti slovenske vasi, kakor so jo podali sanhuški fantje in dekleta za darilo svojim staršem in vsem, rojenim še v starem kraju Slovenije, na obletnici Našega doma v San Justo. Lepa je ta zamisel mladine, toda lepa je tudi zgodba in e celo njeno koreografsko izvajanje, kakor ga je zamislil in izvedel Franci Čarman, bivši prvi plesavec ljubljanske opere in še sedaj aktivni plesavec državne opere v La Plati, glavnem mestu huenosaireške province- O tem tudi večletnem plesav-cu milanske Scale -smo v našem listu že pisali v napovedi te izvedbe, danes moramo reči takoj samo to, da je Čarman s tem ¡svojim slovenskim baletom popolnoma uspel in žel ovacije vsega občinstva. ¡Napetost pričakovanja je bila velika, kar je pričala polna dvorana, tako polna, — okrog 600 oseb, računajo izvedenci! — da je mnogo prišlecev moralo ostati zunaj, ki so se seveda zadržali zato v spodnjih, tedaj odprtih izredno okusno opremljenih gostinskih „Vaška zgodba“ iz nekdanje Slovenije se je začela z lepo melodijo domotožne pesmi Gor čriez izaro..., na kar se je prikazala slovenska vas s cerkvijo in mogočnimi kmečkimi domovi na obeh straneh ceste. To mogočno scenerijo je
izdelal Tone Oblak. Fanfcje sedle v gostilni in dekleta „mimo hodijo“, ki jih „še ne pogledajo ne,“ kot poje pesem, pa se vendarle nato vjamejo štiri pari, ki zarajajo prisrčne in res z občutkom plesane stare slovenske plese, kot jih današnji rod ne pleše več. In v to rajanje udari poziv trobente, ki povzroči slovo fantov od ljubečih deklet, za „kratkih sedem let, ko videta se spet“... In teh sedem let je napolnjenih s sanjami in hrepenenjem, branjem pisem in kvar-tanjem fantov, ki niso šli v vojake, „za eno kelnarco“. Prizor, ko nato pride med nje ribniški rešetar, ki ga je v maski, kretnjah in plesu mojstrsko prikazal avtor Čarman sam, je vzbudil spontan aplavz občinstva. Delo na polju •— kosci in grabljice — je dalo priložnost za ljubke koreografske kompozicije, ki so bile deležne priznanja že med izvajanjem. Vrnitev fantov od vojakov in srečanje z dekleti, ki se jim prej sramežljivo in nagajivo skrijejo, je bilo prisrčno in se je razvilo potem v veselo rajanje, tudi v ples z „marelami“. Ta mladostna razposajenost se je zaključila z lepo kompozicijo ob mladem paru, naravnost teatrsko efektno sklepno baletno sliko, s katero se je zaključil ta — kot je pripomnil nekdo udeležencev — „mali gorenjski slavček“.
Preteklo nedeljo, 14. oktobra, je ¡slovenska skupnost v San Justu, ki se zbira v okviru Našega doma, praznova sedemnajsto obletnico svojega središča. Ob tej priliki je bil pripravljen tudi poseben program svečanosti, na katerega je bila povabljena vsa slovenska srenja v Argentini.
DOPOLDANSKA PRIREDITEV
Savnosti so se začele že ob 8 zjutraj s sveto mašo, katero je v sanjuški cerkvi daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Anton Ore-War. Izredno število rojakov je prisostvovalo ¡sv. maši. Prihiteli so iz vse sanjuške okolice, pa tudi iz drugih krajev Velikega Buenos Airesa, katerim na čelu so bili zastopniki slovenskih društev, organizacij in domov.
Med sveto maišo je prepeval slovenski cerkven’ pevski zbor, ki ga vodi Štefan Drenšek. Takoj po maši, pa ¡s!o se slan-juščani, pa tudi ostali gostje podali v Naš dom, -kjer se je odvijala dopoldanska slavnost.
Obletnica doma je imela letos še po seben prizvok, kajti ob tej priliki je bila slovesna otvoritev inblhgoslovitev novih društvenih prostorov. Veliki prostrani prostor v pritličju, ki je bil lepo urejen in okusno opremljen v družabne namene. Ta prostor je uvodoma blagoslovil krajevni dušni pastir dir. Alojzij Starc Svečanosti sita botrovala ga. Anica In-dihar in pa Ciril Oblak, ki sta kot simbolično otvoritev riazlvtezhlla |slov|eniski trak ob vhodu, nakar je sledila blagoslovitev.
Dr. Starc je ob tej priliki tudi povedal priložnostne besede. Dejal je, da je prostor podoben veliki sobi, ali po naše „hiši“, kjer naj se rada zbira družina sanjuiške skupnosti, in kjer naj vladata razumevanje ter ljubezen.
'Sledil je govor predsednika Našega doma Staneta Mustarja, kateri ¡se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu, da' je danes Naš dom prelepa sedanjost. Nato je dejal:
Obračam, is© na vas, draga mladina, in vam polagam na srce, da tudi Vi po možnosti sodelujete pri vseh teh delih, kajti le tako boste imeli še večje veselje, ako bo pri temu tudi klaj vaših žuljev.
Še bolj pa je važno to, da ta naš dom ohranite vedno tako lep, kot je danes, pa ne ¡samo na zunaj, ampak tudi na znotraj. Duhovno ga ohranimo na kulturni višini in naših lepih krščanskih načelih. Tako Vam bo lahko vedno v ponos, da ste sinovi slovenskih staršev. Ta dom naj nam 'bo vsem kakor ognjišče, kjer se ogrevamo in dobivamo zdravega duha v naši skupnosti in prijateljskem okolju, stari in mladi. Obdržimo pa v njem vedno plamen prave domače toplote slovenskega doma.
Kar ta obletnica sovpada tudi v 25-letmeo našega prihoda v Argentino, se mi zdi da smo dolžni iskreni izr'az zahvale tej naši novi domovini, ki nas je tako širokogrudno sprejela v svoje okrilje, v naših teških časih. To pa lahko storimo, v ¡teh razburkanih časih, z našim dobrim zgledom in poštenostjo, pri
Že ta „živa podoba“ je vzbudila iskreno odobravanje. Ko pa so nato plesa vci in plesavke s prisrčnimi smehljaji in plesnimi gibi poklonili to svoje izvajanje staršem in vsem, ki so prišli v novo domovino iz „te dežele njihovih zibelk“, ter so častnim gostom v poklon začeli metati nageljne, je odobravanje rastlo ter doseglo višek, ko se je pojavil avtor Franci Čarman v krogu svojega „plesnega asambleja“. Tedaj je pristopila k odru ga. Franja Golobova-Sltarotova, svetovnoslavna pevka ljubljanske opere in mu kot prva čestita-lk. In nekdanji prvi plesalec ljubljanske opere, se ji je ves ginjen zahvalil in ji poklonil nagelj iz šopka, ki mu ga je dala v zahvalo sanjuška mladina. Tako se je na tem prelepem večeru v sanhuškem Našem domu srečala najlepša tradicija slovenskega gledališča. Ni bil ta večer samo obuditev spomina na naivno in globoko ter prisrčno mladostno ljubezen slovenske vasi, temveč tudi spomina na slovensko operno gledališče. Ni jih bilo malo, ki so doživeli v tej ljubki plesni zgodbi rahel triglavski odmev Gorenjskega slavčka; bili pa so tudi, ki so gledali naprej in si ob njej že zamislili zarodek izvirne slovenske operete v zdomstvu... Toda kako se bo to zgodilo, ko pa nimamo niti salonskega orkestra...
Vsekakor je bil ta nastop Čarmanove skupine v San Justu uspeli „poskus",
čemur nam vsem skupaj Bog pomagaj.
Po odobravanju, ki je sledilo besedam šanjuškega predsednika je sledil pozdrav predsednika Zedinjene Slovenije, Boža Starihe, ki je sanjuške rojake pohvalil ob vidnem napredku in jim želel še lepih bodočih uspehov.
Kot zadnja točka dopoldanskega programa je nastopil .šolski pevski zbor, ki je pod vodstvom gdč. Anice Mehle zapel lepe slovenske rodoljubne pesmi, za kar je žel toplo priznanje navzočih gostov.
POPOLDANSKI SPORED
že pred peto uro, za katero je bil napovedan začetek popoldanskega ¡sporeda, je občinstvo napolnilo dvorano in galerijo, tako da ni bilo dobiti niti za stojišče več prostora. ¡Na oder je stopil Ivan Oven, ki .se je v imenu odbora Našega doma zahvalil za tako lepo udeležbo in je pozdravil vse navzoče'. Posebej je pozdravil predsednika Narodnega odbora za Slovenijo Miloša Stareta z go-ispo, delegatk slovenskih dušnih pastirjev m.sgr. Antona Oreharja, predsednika osrednjega društva Zedinjena Slovenija Boža Stariho, sanjuškega slovenskega dušnega pastirja dr. Alojzija Starca, predsednika ¡Slovenske kulturne akcije univ profesorja dr. Tineta Debeljaka, pisatelja Joiieta Vombergarja in pevovodjo Gallusa dr. Julij’a Savellija z gospo ter zastopnike vseh domov in organizacij,
Ivan Oven je nato napovedal spored in posebej poudaril, da bo sanjuška mladina rojena v Argentini izvajalk posebno točko folklornih plesov v baletnem stilu ob spominu na prihod njihovih staršev v Argentino pred 25 leti. To točko poklanjalo svojim .staršem in vsem tistim, ki so bili rojeni v Sloveniji.
Nato je nastopil kot prvi sanjuški mladinski pevski zbor pod vodstvom Andreja Selana. Z mladostnim z*anosom je zbor ¡sestavljen iz svežih glasov odpel venček rodoljubnih pesmi. Viharno odobravanje je dokazalo, da je bil nastop mladinskega zbora lep uvod v popoldansko prireditev.
Nato je .stopil nk oder od občinstva živahno pozdravljen predsednik NO Miloš Stare. V uvodnih besedah je navajal, da je pred sedmimi leti govoril ob proslavi desetletnice Našega doma. Tedaj je rekel, da naj bo ta dom oporišče slovenstva in svobode. Ko je hato nakazal rast in razvoj tako človeka, pa tudi naroda in še posebej slovenskega naroda, je prikazal pot, ki jo mora prehoditi tako posameznik kakor organizirana skupnost od otroških let do polnoletnosti in. zrelosi. Niaš dom v San Justu praznuje sedemnajsto obletnico. Je polnoleten, in gre nasproti novim nalogam. Ko bi živel v mirnih časih, bi danes rekli: čestitamo in se zahvalimo vsem, za vse žrtve in delo, ki so jih vložili v to, da stoji dimes ta lepi dom. V njem je šola, verski pouk, šport, družabnost, veselje in življenje- Zato daneis1 čestitamo in izrekamo javno zahvalo. V bodoče ie treba vse to ohranjevati. Ne pozabimo pa, da naj 'dom dokaže svoio zrelost in n’apravi v bodoče korak naprej: zaorati je treba v globino, da bodo
ki odpira nove perspektive v našem kulturnem razvoju. Zato zasluži ta skupina sanhuške mladine, ki je nam starim poklonila ta prisrčni dar, da jo tudi imenoma imenujemo. Nastopile so plesavke Urbančič Irena, Urbančič Ema, Intihar Anica, Opeka Ljuba, Groznik Marica, Groznik Anica, Malovrh Marta, Trpin Metka in Pugel Karmen. Ple-savci pa so bili: Drenik Andrej, Smrdelj Ivo, Obriskal Tone, Malovrh Berto, Radoš Jože, Radoš Dinko, Maček Tomaž. Osterc Franci, Opeka Lojze. Vsi v narodnih nošah, dekleta v oblačilih, stiliziranih po zgledovanju na koroško ziljansko nošo. Godbena spremljava je bila sestavljena iz plošč najkvalitetnejših slovenskih pevskih nastopov ter se je morda le malokdo zavedel, koliko dela in napora je terjalo tako „jemanje“ fragmentov iz celot in povezovanje v noyo enoto. Prav ta odlična spremljava slovenskih narodnih pesmi je pripomogla mnogo k takemu uspehu, k taki „iluziji" opernega gledališčnega nastopa. Napor za tako prireditev kakor tudi njen uspeh nujno zahtevata ponovitev!
Franciju Čarmanu pa lahko samo čestitamo. Želeli bi samo, da bi ne ostalo le pri tem „poizkusu slovenskega baleta“, temveč naj ga razvija naprej, kajti prav takšna zvrst folklornega gradiva nam je manjkala doslej za nastope pred mednarodnimi forumi.
td
sadovi trajnejši in lepši. To je nujno, zaradi nevarnosti nemirnega sveta in zmaiterializirane družbe. 'Ne pozabimo, da komunizem ne miruje. Staršem je zaklical: Ali ne bi bilo .sramotno in poniževalno, če bi vaš sin ali vaš vnuk v'vaš s trudom zgrajeni dom, vtihotapil rdeč; simbol .s ¡srpom in kladivom. Naj bo naš dom .tudi v bodoče oporišče slovenstva in svobode, postane pa naj še trdnejši branik pred vsemi škodljivimi in razkrajajočimi vplivi. .Postane naj pa tudi svetilnik idealizma, ki ga danes človeška družba in predvsem mladi rod tako pogrešata. Pri vsem tem pa ne pozabimo, da ima ¡slovenska mladina dolžnosti do Argentine in do Slovenije. ¡Uveljavlja naj se v Argentini in naj bo zgled vsem, kaj zmore Slovenec, močne volje in prežet idealizma. Naj se mladi Slovenci izoblikujejo v osebnosti, da bodo dokazali tistim v domovini, kaj doseže Slovenec v svobodi, zdravih nazorov in ljubezni do .slovenstva.
Udarne besede Miloša Stareta ie občinstvo nagradilo z dolgotrajnim odobravanjem in je bilo videti, da je pri ploskanju krepko sodelovala mladina.
Govoru Miloše Stareta so sledili folklorni plesi, o khterih poročamo na drugem mostu. Proslava .sedemnajstletnice Našega doma je bil lep praznik sanjuške slovenske skupnosti.
Slovenci v Argentini
BUENOS AIRES
Mladinski zvezni sestanek
Bi| je v nedeljo, 7. oktobrh v slovenski hiši. Ob 9.30 je bila v cerkvi Marije Pomagaj mladinska ¡sv. maša. Sledil je zajtrk, kateremu je bila povabljena vsa navzoča mladina. Iskoristili ismo ta trenutek za razgovor s prijatelji, za branje mladinske vezi in za topel zajtrk.
Ob 11 je bil v mali dvorani ¡Slovenske hiše sestanek, ki ga vsak mesec organizirata skupno zvezna odbora SDO in SFZ. Sestanek se je začel z molitvijo in z pozdravom predsednika J'aneza Rodeta.
Mesec oktober je tudi pomemben mesec za Slovence. 29. oktober je naš praznik saj iso^ takrat 'Slovenci dobili prvo vlado. Istočasno se .tudi proslavlja dan slovenske zastave. Ob tej priliki sta zvezna odbora poväbila za predavanje predsednika Narodnega odbora za Slovenijo Miloša Stareta, ki je govoril o našem narodnem prazniku.
Predavatelj je najprej omenil zadnje dogodke v svetu, kot vojaški udar v Čilu in vojno rta Bližnjem vzhodu, in v ta svetovna dogajanja postavil tudi našo slovensko problematiko. Govoril nam je potem o tem, kaj je. prava svoboda, in kako so ¡se za svobodo slovenskega naroda borili naši veliki možje: Slomšek, Janez Ev'angelist Krek in drugi. Nato pa ja pokazal zgodovinsko pot, ki je vodila od prvih naporov naroda v težnji po svobodi pa do 29. oktobra, ko smo se Slovenci rešili tujega jarma.
Pregledali smo nato vprašanje, zakaj naj bi se mladi zanimali za 29. oktober, in .sploh za slovenstvo. Tudi tu nam >e Miloš Stare nakazal, kako rešiti ta problem, z resnim študijem, s tem, da se uveljavimo v naših sedanjih do movmah, pa tudi, da se zanimamo in sodelujemo v slovenski skupnosti in pripomoremo k slovenski kulturni zakladnici.
Dolgotrajno ploskanje je potrdP.o predsedniku Staretu priznanje in zahvalo. Predsednica^ SDO Marija Urbančič je potem zaključila sestanek z molitvijo.
O B V 15 S T I L A
SOBOTA, 20. oktobra 1973:
V	Sovenski hiši ob 20 VIII. kulturni večer SKA. Predava dr. Srečko Baraga o kmečkih uporih v slovenskih deželah. Ilustracije s številnimi diapozitivi.
V	mali dvorani Slovenske hiše razstava mladih ¡'kovnih umetnikov, ki jo organizira ¡SKAID'. Otvoritev ob 18,30.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 20 koncert mladinskega zbora „Karantanija“, ki ga vodi ga. Marija Fink-G-eržinioeva.
Na Pristavi ob 19.30 20-letnic'a Prešernove šole.
NEDELJA, 21. oktobra 1973:
V	Slovenski hiši popoldne misijonska proslava ob 50-letnici „Kat. misijonov“.
V	Carapachayu celodnevna pomladanska prireditev.
V	Slovenski hiši razstava mladih likovnih umetnikov, odpeta od 15—20.
ČERTEK, 25- oktobra 1973:
V	Slovenski hiši ob 17 pripravlja Zveza slovenskih mater in žena selsta-nek s predavanjem dr. Rudolfa Hanže-liča: „Socialna vzgoja za sodobne razmere".
Na Pristavi po maši sestanek za fant? in dekleta.
SOBOTA, 27. oktobra 1973:
Proslava slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši.
V	Slovenski hiši, razstava madih I) kovnih umetnikov, odprta od 15—20.
NEDELJA, 28. oktobra 1973:
Celodnevna prireditev v Rozmanovem zavodu v Adrogue.
V	Zavetišču 30. obletnica Turjaka, Grčaric, ter ustanovitve slovenske domobranske vojske.
SOBOTA, 3. novembra 1973:
V	Slovenskem domu v San Martinu jubilejni koncert Slovenskega pevskega zbora v San Martinu.
29. OKTOBER
SLOVENSKI NARODNI PRAZNIK
in
DAN SLOVENSKE ZASTAVE
Slavje v stoboto, 27. oktobra 1973 v Slolvenski hiši
Spored: ob 19.00 — sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj za vse, ki so delali in se žrtvovali za slovenski narod; ob 20.00 ■—• v dvorani: Koroški večer; ob 20.45 — slavnostna večerja.
Pripravljalni odbor
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR V SAN MARTINU
v soboto, 3. novembra, ob 20 bo v dvorani Slovenskega dima v San Martinu
JUBILEJNI KONCERT
ob 25-letnici ustanovitve zbora
Sodelujte pri izdaji Zbornika Svobodne Slo-venije, najbolj reprezentativne knjige slovenskih izseljencev. Ne odlašajte. Naročite to knjigo in plačajte še pred izidom. Cena 70.— pesov. Za pošiljanje po pošti doplačilo (za Argentino) 5.-
DRUŠTVO SLOVENSKA VAS
vabi vise člane in rojake na
KONCERT mladinskega zbora “Karantanija
pod vodstvom gospe Marije Fink-Geržiničeve
Vršil se bo v soboto, 20- oktobra 1973 ob 20. uri v HLADNIKOVEM DOMU — v LANUSU
99
Vsi lepo vabljeni!
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Halcón 4158, Buenos Air-1-" T.E. 69-9508 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N” 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N° 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 1.149.713	
Zdravnik sede k bolniku na posteljo. „Ali vas kaj boli?“ ga vpraša.
„Ja Noga, na kateri mi sedite.
:......................................:
DR. JUAN JESUS I
BLASNIK	\
; :
Specialist za ortopedijo	j
in travmatologijo
: :
| C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed j
■	I
Zahtevajte določitev ure na
telefonu 49-5855 in 628-4188	£
: :
■	Ordinira v torèk, četrtek in soboto j
od 17 do 20
S '	*
«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■ ■ ■ a ■■ ■ ■ ■ B B a a ■
„Sijajno, najini 'ženi isploh ne vesta, kje sva sinoči bila.“
„Ja, rieis. Ti, kje svla že bila?“ „Nimam pojma.“
DRUŠTVENI OGLASNIK Zedinjena Slovenija b’a tudi letošnje počitnice pripravila šolsko kolonijo v corde-bskih hribih pri dr. Hanželiču. Prijave re sprejemajo v pisarni ZS do 20-novembra. Pogoje bomo po možnosti kma u objavili.
Slovenska radijska oddaja bo 21
oktobra posvečena našim materam in 20-letnici Prešernove šole na Pristavi.
N®ve plošče in kasete iz domovine
Simon Rajer, Tucuman 1561, 7. nad. št. 50 T. E. 46-9440; od 9—12 in
15—19. (Ob sobotah zaprto.)
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ©fie. 2 T.E. 35-8827
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
28. oktober
CELODNEVNA PRIREDITEV V ROZMANOVEM ZAVODU V ADROGUE
dopoldne ob 11.30 sv. maša — popoldne ob 16.00 igra: OTROK BREZ MATERE
Gospe in gospodične lepo prosimo za pecivo!
Vsi lepo vabljeni!
■MimiiiivMiiimi

VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
MUEBLES
Podružnice
CARLOS SPEGAZZINI Avda. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO Almafuerte 3230
Frente Estación EZEIZ/t Ruta 205
T.E. 295-1197
LUKA MILHARČIČ
Električni aparati
Izključni zastopniki: Hitachi — National ■— Crown — Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia — Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gam uza —■ Olivetti — Kenia — Champion — Marshall
Seja upravnega sveta ZS bo 26. ok -
tobra ob 20 v prostorih ZS.
Vseslovenska tombola za izdajo učn.h knjig bo 2. decembra v Slomškovem domu
Naročnina Svob. Slovenije za leto 19 73 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—)■ ZDA in Kanada 13 USA dol’.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošte. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 33-721.-
TRIDESETLETNICA
SPOMINA JUNAKOV GRČARIC IN TURJAKA TER USTANOVITVE SLOVENSKE DOMOBRANSKE VOJSKE
nedelja, dne 28. oktobra, v Slovenskem zavetišču dr. Gr. Rožmana
Spored:
Ob 11 sv. maša za vse preživele in pokojne borce.
Proslava s slavnostnim govorom (govornik — pisatelj, poročnik dr. Sitanko Kociper.
Sodeluje moški zbor iz San Martina.
Sledi kosilo v prijetni družbi in srečanje z nepozabnimi junaki, ki bodo večno živeli v slovenskem spominu.
Lepo vabimo vse borce in prijatelje z družinami, mladino, narodne noše vseh vrst ter zastopnike organizacij in ustanov.
Starešinstvo DSPB Tabor, Argentina
Slovenski dom v Carapachayn
bo priredil v nedeljo, 21- oktobra
VSAKOLETNI POMLADANSKI DAN
Ob 11.30 sv. maša za pok. člana Miha Menič.
Nabirka pri sv. maši je namenjena z« slovenske misijonarje. Po maši skupno kosilo.
Popoldne razne igre in splošna zabava.
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odTočite za naložbo svojih prihrankov!
a
■ ■
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z.
■
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
■ ■ ■ m m ■
Uradne ure; ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
■
BBBBBBBBBNBBB■BBBBBBBBJBBBBBBBBBBRBBBBBBBaaBBBBaBBBaBBBMBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB■BB■■■■

Teatro Colón 1973
Figarova svatba
Letošnjo operno sezono buenosaireške-ga opernega gledališča je otvoril Mozart. To se je zgodilo prvič v 65-letni zgodovini Colona. Mozartove opere uprizarjajo v Buenos Airesu malodane vsako leto, vendar navadno šele proti koncu sezone, skupaj z operami nemških skladateljev.
Po 3 letih smo spet poslušali Figa-rovo svatbo. Snov za to šaljivo opero je vzel libretist Lorenzu Db Pon:e iz istoimenske komedije Beaumarchai-sa, ki je ob uprizoritvi na Dunaju zbudila nasprotovanje cesarskega dvora zavoljo jedkih političnih namigavanj in uporniške satire. Mozart je Da Ponte-ju naročil, naj omili ali izpusti sporna mesta. Libretist je upošteval naročilo in ustvaril izvrsten libreto -s polnokrvnimi človeškimi liki, ki jih je s’alzbur-iški genij, ki je bil tedaj na višku umetniškega navdiha in je mojstrsko obvladal glasbeno govorico, označil z najlepšo operno govorico. Mozartova or-kestacija dosega v tej vedri partituri vso izrazno moč in eleganco, ki ju terja zgodba: je samozavestna, trpka in objestna ob označitvi grofovega služabnika Figara, mila in otožna ob grofici, razigrana in nagajiva ob sobarici Suzani,''mladostno zbsanjena ob zaljublje-
nem pažu Kerubinu, lahkoživa in gosposka , ob grofu. Vse delo označuje uspelo ravnovesje med razigrano iskrivostjo in fino tenkočutnostjo, med milino in pre-šernostjo. Poleg prelepih arij in kavatin je še cela vrsta hkratnega petja solistov, ki Se zliva v čudovito ubrana sozvočja, kar je še poseben čar Mozartovih oper.
Mozart je Figarovo svatbo, ki je njegova najbolj dognana operna stvaritev ih nemara sploh najvišji izraz celotnega opernega repertoarja vseh časov, ustvaril v 6 mescih. Po krstni izvedbi na Dtmaju 1. 1786 je delo takoj začelo zmagoslaven pohod prek vseh opermh odrov Evropie in Amerike in ohranja še zmeraj mladostno življenjsko silo, ki osvaja najširšo publiko po vseh deželah. Ljubljana ga je spoznala v svojem Stanovskem gledališču že 1. 1790 (čarobno piščal in Takšne so ženske 1797, Don Giovanija pa šele 1822). V Buenos Airesu so Figara uprizirili prvič nerazložljivo pozno: šele 1928, 100 let po Don Giovaniju. Med 1928 dio 1970 so ga peli v Colonu v 13 sezonah šestinštirideset-krat, skoraj zmeraj v odličnih zasedbah.
Letošnja izvedba je bila dostojna, a neenotna in ne povsem zadovoljiva. 29-letni finski dirigent Leif Segerstam je sicer talentiran in usposobljen glasbenik, vendar njegovi nekolikb pmeveč
akademski zamisli interpretacije manjka poleta, komunikativnosti in bleska. In dirigent je odločilnega pomena ptri operi, saj pogojuje zlitost in spnoščh razsežnosti. Nehote so poslušalci pomislili na Seitnerja, Kertesza in Maaga iz prejšnjih sezon. Mizanscena Wolfganga Zoemerja se ni dvignila nad povprečje in rutino in ni izpričala posebne domiselnosti. Glavne 4 vloge, Figairi in Suzano ter grofa in grofico, so peli tuji gostje. Vsestran -sko sta ugajala francoska gosta, baritonist Gabriel Bacquier in sopranistka Jeannette Pilou. Bacquier je glasbeno in odrsko prepričljivo predstavil donju-anskega grofa, Pilou pa neugnano Suzano. Kanadčanka Lilian Sukis je v vlogi grofice budila pozornost z lepim in čistim glasom ter prikupno zunanjostjo. Pri izbiri protagonista pä vodstvo ni imelo srečne roke. Italijanski basist Angelo Romero je še premlad, njegovo pojmovanje Figara je še pozunanjeno in premalo dozorelo. Ostale vloge so peli domači pevci- Kerubina Norma Lerer (prejšnja leta Christa Ludwig in Tereza Bergan-za!), Marcelino Luisa Bartolebti, don Basilio Eugenio Valori, don Bartolo Vi-tor de INarke, Barbiko pa Maria Amelia Alvarez. V tej zasedbi je bilo 5 predstav, s povsem domačo zasedbo pa še drugih
5.
Festival Ravel
Druga Colonova predstava je bila posvečena Ravelu. Uprizorili so njegovo
lirično fantazijo v 2 dejanjih L‘ enfant et les sortileges in koreografski pesnitev Poeme des Valses.
Francoski klhisieistično-impresiomsti-čni skladatelj Maurice Ravel (1875-1937) je znan predvsem po svojih virtuoznih klavirskih delih, koreografskih simfoničnih pesnitvah, komorni glasbi in samospevih, vendar je ustvaril tudi dvoje svojevrstnih opernih del, šaljivo enodejanko „španska ura“ in težko uprizorlji-vega ,,L’ enfhnta.“
Psihološki proces, ki se odvija v malem protagonistu, ki je pravi „enfant terrible“, od njegove upornosti v začetnih prizorih, ko je ves neposlušen in neubogljiv in pravi tiran, pa prek postopnega, osupljivega in včasih kar grozljivega pouka, ki ga prejema v sobi od predmetov in živali, is katerimi je grdo ravnal, jih trpinčil in razbijal, je podan presenetljivo posrečeno. Nova presenečenja mu nudi nato še vrt, ko ožive vsi njegovi prebivalci: drevesa, veverice in sove, žabice in žuželke, ki so bili njegove žrtve in se pritožujejo in m.u grozijo zavoljo vsega, kar so morali pretrpeti, dokler ga ne odreši sočutje in pomoč ranjeni veverici, s čimer pokaže dobro srce in ga zato živalice popeljejo v hišo k materi.
Pravljično zgodbo, ki jo je napisala Colette z nežnostjo in ironijo, je naslikal Ravel, ki je pravi orkestralni čarodej, z barvitimi tonskimi podobami.
Delo, prvič izvajano v Montecarlu
1925, je Colón postavil na oder doslej v 4 sezonah. Ker je zmes stvarnega in domišljijskega isveta, je silno zahtevno za režiserja. Letošnja verzija je uspela in imata zasluge režiser Oscar Figueroa glasbeni kritik dnevnika La Prensa, in Antonio Tauriello, 42-letni arg. skladatelj, pianist in dirigent, ki veliko deluje zlasti v Združenih državah. Figueroa, ki je sodeloval tudi piri zamisli scene 'in kostumov ter mask, je is Tauriellom dosegel skladnost med orkestrom in petjem ter igranjem in scenografijo. Vse vloge so profesionalno odpeli domači pevci.
Baletni del je pod skupnim imenom Poéme des Valses obsegal dvoje Ravelo-vih stvaritev: Valses nobles et sentimentales in La Valse v koreografiji mednarodno znanega ameriškega plesalca in koreografa Todda Bolenderja, Oboje del je priredilo posamično že več znamenitih koreografov za baletno izvedbo: prvo C1 ustin, Ambiroising, Ashton, La Valse pa Djagilev, Nižinska, Fokim, Massine, Balanchine, Wallmannova, Lifar idr. Bo-lender, ki pripravlja baletne predstave tudi pri glasbenih komedijah v New Yroirku in drugod, je z bistrim očesom odkril svojske plesne prvine Ravelove muzike in jih ustrezno interpretiral v okviru klasičnega stila, številni solisti in člani Colonovega baletnega zbora so dokazali odlično usposobljenost in obvladanje plesne tehnike.	(J. š-)
(Bo še)