trliški tekstilec bombažna predilnica in tkalnica i tržič LETNIK XXVIII FEBRUAR-MAREC ST. 2-3 Problematika proizvodnje TOZD Tkalnica Poročila o poslovanju za leto 1986 so za nami, zato se bom omejil na problematiko prvih dveh mesecev s po-vdarkom na proizvodnji, ker ostali elementi gospodarskega plana za tekoče leto še niso dokončno definirani. OSNOVNA SUROVINA — PREJA Večino potreb po mikani, sukani in česani preji nam je pokrivala TOZD Predilnica, preostali del pa se je realiziral z dokupom (Biljana Prilep Nm 50/1, poliesterni filamenti pa INCEL Banja Luka). Količinske zaloge so se proti koncu meseca januarja zmanjšale tako, da je pomanjkanje nekaterih numeraci] povzročalo močne težave oziroma delne zastoje v proizvodnji. Primanjkovalo je tudi barvanih prej za izdelavo pestro tkanega programa. Pri kakovosti prej so se pojavljala enaka odstopanja kot v preteklih obdobjih. Na navedene probleme smo sproti opozarjali, vendar so bili opazni končni vplivi na kakovostne in količinske rezultate. Tudi oba kooperanta, ki opravljata storitve tkanja (TT Senožeče in Pazinka Pazin) sta nas opozarjala na odstopanja v kakovosti osnovnega materiala. Pri kupljenih prej ah so bili naj večji problemi v kakovosti previjanja, trdnosti in odstopanju v sortaciji. Zato se bo preja v bodoče nabavljala v warcopsih, kar pa nam bo predstavljalo še dodatno breme pri previjanju. Osnovno tkanino za predelavo na Malipol strojih smo kupovali v Saniteksu — Velika Kladuša, kjer pa tudi ugotavljamo odstopanja v kakovosti. PROIZVODNJA Januar Februar Plan m2 1.081.263 1.114.058 Izvršitev 1.093.814,4 1.182.333,8 % 101,16 106,13 Plan votkov 1.171.524 1.206.980 Izvršitev 1.248.690 1.319.928 % 106,59 109,36 Planirani količinski rezultati prvih dveh mesecev so zadovoljivo doseženi in skupaj znašajo v votkih 107,99 % v m2 pa 103,28 %. Na ugodno doseganje je v največji meri vplivalo dodatno delo ob sobotah in nedeljah, pa tudi dnevno nadurno delo, razširjeni obsegi dela, organizirano delo med malico in drugo. Pri tem je potrebno pohvaliti prizadevanja večine zaposlenih, ki so imeli posluh za dodatno delo tudi v tem obdobju. V lanskem letu je bilo kar 4,36 % od celotnih ur opravljenih v nadurnem delu. Negativni vplivi pa so bili v pomanjkanju delovnih moči in nezadostni usposobljenosti, izostankih z dela, odstopanju v kakovosti osnovnega materiala in občasnem pomanjkanju, iztrošeni strojni opremi, klimatskih pogojih, čakanju na popravila, neustrezni koordinaciji in drugo. V Versamat tkalnici je v izdelavi večje število pestro tkanih vzorcev, ki jih je bilo potrebno izdelati do konca meseca marca. Zato prihaja do dosti menjav, kar je povezano z veliko dodatnega dela v pripravi in v sami tkalnici. Največji problem pri realizaciji tega programa je po- manjkanje barvane preje. Tudi v pletilnici so bili izdelani vzorci za oblačilno konfekcijo, ki pa se še testirajo. Z redno proizvodnjo se bo pričelo po opravljenih testih, da ne bi kasneje prihajalo do težav pri realizaciji. / KADRI Kadrovska problematika je zelo pereča. Že v prvih dveh mesecih letošnjega leta se je število zaposlenih ponovno zmanjšalo za 6 delavcev, to je iz 324 na 318. V tem obdobju je 6 delavcev sklenilo, 12 pa prekinilo delovno razmerje. Število zaposlenih se nenehno zmanjšuje in je glavni vzrok za nižji obseg proizvodnje v primerjavi s preteklimi obdobji. Prisotna je še vedno velika fluktuaci-ja, na razglašena dela ni prijav, služba pa ne pokriva potreb po kadrih. Težki delovni pogoji pa se odražajo v predčasnih in invalidskih upokojitvah ter prerazporeditvah na druga dela. Tudi izbor iskalcev zaposlitve ni najboljši tako, da so samoupravni organi pri sprejemanju včasih v velikih dilemah. Problem je tudi v tem, ker je glede na močno pomanjkanje delavcev treba vključevati v proizvodnjo še ne dovolj usposobljene kadre, kar se odraža tako v količinskih, še bolj pa v kakovostnih rezultatih. Poseben problem predstavljajo omejitve za nočno delo, zdravstvene omejitve ter izostanki z dela. Povprečno število zaposlenih in izostanki Januar Februar Povprečno število zaposlenih 323 321 Povprečno na delu 268 274 % izostankov 17 (55) 14,6 (47) Porodniški dopust 7,1 7,1 Bolezenski izostanki 6,5 5,0 Letni dopust 3,1 2,2 Neopravičeni izostanki — 0,3 Odobreni izostanki 0,3 — INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE Z naše strani še niso prevzeti pletilni stroji in sekcio-nalno snovalo firme TEXTI-MA, ker še niso urejeni vsi odprti problemi. Od že plačanih osnovnih sredstev še ni izdobavljen tretji kompresor, montirana pa še nista transformator za etažno tkalnico in pa široki merilni stroj MENZEL. V poizkusnem obratovanju je tkalski stroj za izdelavo specialnih tkanin firme TERHAERST, na katerem so bili do sedaj izdelani trije vzorci za različne namene uporabe. V montaži je rabljen avtomatski previjalnik Avtoco- ner, ki naj bi stekel v najkrajšem času. Del neaktivi-rane opreme je vezan na prostorske rešitve pregledo-valnice in ostalih prostorov. Izvršena je bila tudi izločitev dveh KOVO-225 in prestavitev KOVO in JETTIS 190 tkalskih strojev. Poizkusni stroj JETTIS 240 bo po obvestilu firme STROJIM-PORT Praga izdobavljen v IV. kvartalu letošnjega leta. Za hitro in kvalitetno opravljeno delo pri montaži TERHAERST tkalskega stroja in avtomatskega previjalnika Avtoconer gre priznanje vsem, ki so pri teh delih sodelovali. (Nadaljevanje na 2. strani) S skupščine Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije V času sejma mode ’87 v Ljubljani je bila na Gospodarskem razstavišču tudi 1. seja Skupščine Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije. Poleg formalnih zadev, ki so na dnevnem redu vsake skupščine, je le-ta obravnavala naslednja pomembnejša področja. 1. Poročilo predsednika 10 Splošnega združenja tov. Rina Simonetija o delu in razvoju gospodarskih gibanj in s tem tudi tekstilne industrije vse od leta 1979 do danes. Slovenska tekstilna industrija je v kriznih pogojih leta 1982 uspela povečati izvoz in izboljšati pokritje med uvozom in izvozom. Kljub težkim razpravam o poslovnem, finačnem in deviznem poslovanju smo izkorišču-joč vse možne nabavne tehnike leto 1982 zaključili z dobrimi poslovnimi rezultati in taki se nadaljujejo prav do danes. V letu 1986 izvršilni odbor ugotavlja, da so gospodarski rezultati tekstilne industrije daleč nadpopre-čni, da pa so verjetno izčrpani učinki liberalizacije cen iz preteklosti in so pozitivne razlike manjše. Tudi osebni dohodki so zopet začeli bolj zaostajati in so na nivoju 16 % izpod poprečja, kar je po premišljeni oceni za 6 % prenizko. Tudi ob oceni devetmesečnega obračuna ugotavljamo, da je ekonomičnost, rentabilnost in akumulativnost industrije tekstila v porastu, zaostajajo pa osebni dohodki. Zaostajanje produktivnosti povzroča pospešeno zaposlovanje pretežno v proizvodnji končnih izdelkov. Značilno za našo industrijo je, da v tem času nismo imeli pomembnejših problemov OZD z izgubami. Bila so leta, ko smo ugotavljali, da izgubašev sploh ni, občasno pa se je pojavila v izgubi ena do dve organizaciji. Probleme tekstilnih izgubašev nismo razglašali za narodnogospodarske, ampak smo jih skušali reševati v okviru tekstilne organiziranosti. Relativno samostojnejšo pot smo tekstilci začeli v letu 1983, ko se je pristopilo k izdelavi projekta Tekstilna industrija Slove- nije do leta 2000. Tako smo dobili moderen projekt tržnega ori-entiranja tekstilne industrije bodočnosti, s sodobnimi komponentami humanega življenja, ljudske sreče in čistega okolja. V tem projektu smo za razliko od projekta jugoslovanske tekstilne industrije, ki temelji na ekstenzivni rasti proizvodnje, poudarili vrhunsko kvaliteto in tehnološko prenovo, brez širjenja na nove obrate. Istočasno je bil izdelan projekt izvoza in potrebe modernizacije tekstilne industrije do leta 1990, saj smo uvideli, da o naložbah ne odloča kolektiv, ne parlament ali vlada, ampak le institucije. Lahko rečemo, da je celotno panogo zajel racionalen investicijski val, kije opazen še danes. Združenje namerno ni izvršilo izbora, ampak je omogočalo enakopravno kandidiranje za kreditna sredstva vsem članicam. Tudi izobraževanje in raziskovalno delo je bilo ves čas v središču pozornosti izvršnega odbora. Prav tako je bilo dobro sodelovanje z republiškimi organi, sindikati in zbornico. Pomembno je, da je danes tekstilna industrija Slovenije aktivec z večjim izvozom kot uvozom, saj je bila na začetku obravnavanega obdobja velik uvoznik. S skrajnimi napori in tudi odrekanjem je tekstilna industrija v kriznem obdobju zmogla svojo renesanso. Nadaljnji razvoj bo odvisen tudi od spoznanja družbe, da se je potrebno vrniti k prvinskim načelom tržnega gospodarjenja. Gospodarstvo je tehnološko zaostalo in finančno izčrpano. Zakonitost in enakopravnost pogojev poslovanja sta ogroženi. Če se ne zavejo izčrpavanja, če se bremena novih pogojev realnega vrednotenja gospodarskih rezultatov ne bodo porazdelila na vse udeležence v delitvi družbenega proizvoda, globalno ni mogoče doseči preobrata na bolje. Iz krize je izhod v naslonitvi na kadre, znanje, preporazdeli-tvi dohodka na ustvarjalno delo in znižanje stroškov upravljanja družbe. Tekstilci naslonitev na lastne sile zmorejo. Vodilo je tradicionalna dejavnost naših ljudi, ki ji morajo visokokvalificirani kadri vseh vrst dati racionalen in human smisel. Smo tako majhni, da nas lahko ohranja le izvirnost, kvaliteta v kreaciji in izvedbi, visoka tehnologija v produkciji in demokratičnost sa-mourpavnih odnosov. 2. Ocena stanja usmerjenega izobraževanja v tekstilni industriji a — Program usposabljanja za poklic pomožni tekstilec, ki ne sodi k programom srednjega izobraževanja je namenjen delavcem za usposabljanje za dela in naloge I. stopnje zahtevnosti. Vanj se lahko vključijo osebe, ki so končale osnovnošolsko obveznost (uspešno ali neuspešno). To je lahko mladina brez strokovne izobrazbe ali odrasli, ki se na novo zaposlujejo oziroma preusmerjajo. Usposabljanje traja 3 mesece, nosilke pa so OZD in ne šole. Potrdila lahko izdajajo DO, imajo pa značaj javne listine. Splošna ocena je, da se ta program v praksi premalo uporablja, zato se nanj še posebej opozarja, saj se z njim preveri in verificira obstoječe stanje in znanje. b — Skrajšani programi srednjega izobraževanja dajejo znanja za II. stopnjo zahtevnosti. V tekstilni usmeritvi se izvajajo 3 programi: pomočnik tekstilnega mehanika, kemika in konfek-cionarja. V te programe se lahko vključijo učenci, ki so končali osnovnošolsko obveznost. Izobraževanje traja 1,5 leta. Primerjava učnih načrtov s tistimi pred reformo je pokazala, da se je pouk zmanjšal od 70 % na 45 %. Posledica tega je, da učenci niso dovolj usposobljeni za začetek dela in so le ob izjemnih prizadevanjih v času pripravništva sposobni opravljati konkretne naloge. Kvalitetnega in hitrega dela, ki je danes potrebno v industriji jih v šoli ni mogoče naučiti. c — Srednji izobraževalni program je namenjen izobraževanju za poklice od III. do V. stopnje zahtevnosti. V tekstilni usmeritvi imamo 3 programe, od katerih pa ima vsak svoje smeri. Programi so: tekstilni mehanik, kemik in konfekcionar. V srednje programe se lahko vključijo tisti, ki so uspešno končali osnovno šolo ali skrajšan program ali pa so opravili preizkus znanja, s katerim dokažejo, da obvladajo program osnovne šole. Ugotavlja se, da so programi za obrtne poklice preveč splošni, tako, da učencem ne morejo dati zadosti znanj za začetek dela. Izjave predstavnikov organizacij združenega dela kažejo, da diplomanti tekstilnih šol zaradi širše oblikovanih programov in večje splošne izobrazbe niso nič bolj fleksibilni in uporabni. Pogosto pa se ugotavlja, da so precej slabše usposobljeni za praktično delo, kot pa so bili pred uvedbo usmerjenega izobraževanja. Pomembne so tudi ugoto- vitve visokošolskih ustanov, da so absolventi iz srednje usmerjenega izobraževanja premalo usposobljeni za nadaljnje izobraževanje, d — Mreža šol Ugotavlja se, da je mreža šol po Sloveniji že močno razširjena, saj imamo različne smeri in stopnje izobraževanja v naslednjih mestih: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Metlika, Sevnica, Kočevje, Murska Sobota, Muta in Ajdovščina. Prilagojeni programi se izvajajo v Ljubljani, Kranju, Kamniku, Višnji gori in Kočevju. e — Materialni pogoji na šolah so zelo slabi. V letih 1986 — 1990 je predvideno precejšnje vlaganje v posodobitve učilnic za praktični pouk. V večji meri bi se morali zavedati, da bomo usposobljen kader pridobili iz ustrezno opremljenih učilnic, ne pa iz delavnic s stroji, katere so delovne organizacije že davno odpisale, f — Kadrovski pogoji Problem kadrov je najbolj izrazit v manjših krajih. Najmanj so usposobljeni predavatelji za strokovno teoretične in praktične predmete. Med učitelji jih niti 10 % nima predpisane višje izobrazbe. g — Vpis v šole Vpis ni enakomeren glede na plan in potrebe. Vsa leta je zelo slab vpis v skrajšani in srednji kemijski program, trend rasti je opazen pri tekstilno mehanskih programih, zelo velika odstopanja pa so pri vpisu v konfekcijske programe. Slaba je realizacija programa izobraževanja ob delu. Vzrok za to je predvsem v tem, da dosežena stopnja izobrazbe ni več v toliki meri pogoj za opravljanje določenih del in nalog. h — Štipendiranje Ugotavlja se, da je največ štipendij razpisanih za IV. stopnjo zahtevnosti. V porastu je tudi štipendiranje za višje in visoke programe. Izkušnje preteklih let kažejo, da se mladina ne zanima za poklice v primarni tekstilni proizvodnji, kar bodo OZD morale upoštevati pri določanju višine štipendije. 3. Podelitev priznanj »Inovator tekstilne industrije za leto 1986« Priznanja je dobilo 5 strokovnjakov. Iz IKA Ajdovščina, tov. Peterlin iz Induplatov, tov. Vilfan iz Dekorativne in tov. Čadež Franci iz BPT. Tov. Čadež je dobil priznanje za izdelavo naprave za menjavo blagovnega valja na stroju za malipol. 4. Program dela Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije za leto 1987 a) Ekonomski odnosi s tujino Povečanje izvoznih prizadevanj, spremljanje in tolmačenje devizne zakonodaje b) Razvoj tekstilne industrije Organiziranje razvojnih služb v OZD, modernizacija, tekstilne industrije in ustrezni izvozno orientirani projekti, obravnavanje in usklajevanje investicij- PROBLEMATIKA PROIZVODNJE TOZD TKALNICA (Nadaljevanje s 1. strani) Absolutno predolgo pa se odlaša z realizacijo investicij kot so kadilnice, kar ima močan vpliv na požarno varnost in izkoriščanje delovnega časa. Podobna je situacija pri urejanju klimatskih pogojev na oddelku pnevmatskih strojev. Čimprej je potrebno pristopiti k urejanju skladišča za barvano prejo. Predolgo se rešuje tudi poblem razsvetljave nad Saurer 400 tkalskimi stroji in Versamat stroji z listovkami, kar močno otežuje delo tkalk pri izdelavi najzahtevnejših izdelkov. Na področju vzdrževanja strojev smo se srečevali z enakimi problemi kot v preteklih obdobjih zaradi iztro-šenosti strojev, čakanja na izvršitev popravil in pomanjkanja nekaterih delov. Problematična je tudi situacija s strehami, zato je ob padavinah potrebno ustaviti določeno število strojev. Prizadevanja zaposlenih so usmerjena v reševanje problemov navedenih v ukrepih, ki so bili sprejeti na DS in zboru delavcev ob obravnavi zaključnega računa za preteklo leto. Vodja Tozd ing. J. Šmid skih namer in razvojne, tehnološke ter ekonomske upravičenosti uvoza opreme, vzpodbujanje razvojno-raziskovalne dejavnosti, vzpodbujanje inovacijske dejavnosti s podeljevanjem nagrad »Inovator tekstilne industrije Slovenije«, spremljanje izvajanja Projekcije dolgoročnega razvoja tekstilne industrije, vzpodbujanje akcij za zbiranje in gospodarno ravnanje s sekundarnimi surovinami ter varstvo okolja ter nadaljevanje akcije za racionalno rabo energije. c) Gospodarska gibanja Spremljanje in proučevanje gospodarskih gibanj ter sprejemanje ustreznih ukrepov, spremljanje poslovnih rezultatov potom primerjalne analize, politika cen, spremljanje akcij sovlaganj v nerazvita področja iz sredstev obveznega združevanja, izdelava bilanc za osnove tekstilne surovine in reprodukcijske materiale. d) Napredek kakovosti proizvodov in produktivnosti Izobraževanje za kakovost, izboljšanje kakovosti proizvodov, revizija obstoječih in izdajanje novih JUS standardov, pospeševanje produktivnosti dela v tekstilni industriji ter vzpodbujanje stabilizacijskih in varčevalnih programov. e) Kadrovska problematika Obravnava izobraževalnih programov za tekstilne usmeritve, spremljanje prenove srednješolskih programov in nadaljnjega razvoja usmerjenega izobraževanja, usposabljanje kadrov v gospodarstvu — šolanje vodilnih in strokovnih delavcev, razvoj kadrovskih služb, usposabljanje kadrov v tujini, izboljšanje delovnih pogojev in spremljanje problematike nočnega dela žensk. f) Družbeno-ekonomska in informacijska dejavnost Samoupravno urejanje druž-beno-ekonomskih odnosov, informiranje, poslovna morala in dobri poslovni običaji, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita ter sodelovanje in povezovanje z različnimi institucijami. g) Ostale naloge Finančno poslovanje združenja, volitve v organe Splošnega združenja tekstilne industrije ter opravljanje tekočih zadev. 5. Volitve V organe Skupščine Splošnega združenja so bili izvoljeni — delegati 80 delovnih organizacij ter njihovi namestniki — za predsednika skupščine Stanko Dovečar iz Svile Maribor — za podpredsednika skupščine Vlado Simonič iz Metke Celje — za predsednika Izvršilnega odbora Slavko Zalokar iz Teks-tilindusa Kranj — za podpredsednike Izvršilnega odbora Miro Rozman iz Almire Radovljica, Milan Bratož iz Laboda Novo mesto, Slobodan Šujica iz MTT Maribor — za predsednika nadzornega odbora Slavko Ribaš iz Pletenine Ljubljana — za predsednico organiza-cijsko-kadrovske komisije Breda Blaznik iz Rašice Gemeljne — za sekretarja Zvone Černe Jožica Šolar Sejem Heimtextil v Frankfurtu Pretežna večina blazin je opremljena s francoskimi robovi in večkrat kombinirana z aplikacijami in vezenjem ter kordonet šivom. Tudi pletenine so bile nekajkrat zastopane, kot na primer lažji jerseji, snutkovine z zan-čno površino, v paleti od schusa-poola do K 34, vse potiskano — točkovno ali svetlečim fluridom. Nekaj posebnosti: Firma ELEGANTE je razstavila posteljnino iz rajona, v kombinaciji barv čr-no-sivo ali rdeče-črno, firma DEIRIG pa tiskan seer-sucker (kemijski in tkalski) na posteljnini. Firma ERBELLE je prikazala zanimivo kombinacijo gladkega in pestrega tkanja: kapna spodaj črna, zgoraj črno-beli karo z tkanimi srebrnimi nitmi; rjuha črna, blazina: zgoraj črno-bel karo s srebrnimi nitmi, spodaj bordo rdeče. Kot dodatek: male blazinice v karo, beli in rdeči kombinaciji. Zelo zanimiva je tiskana posteljnina z motivom kamnitega mozaika. Naštete posebnosti pa ne zameglijo splošnega vtisa: posteljnina je pretežno črno-bela, prevladujejo cvetlični motivi, sledijo pike v temelju s tiskom, tiskane linije na pikčasti podlagi, nato večji vzorci (en raport na blazini), zelo malo, vsekakor manj kot lani pa čistih geometrijskih likov. Barve so močnejše kot lansko leto, prevladuje tisk s svetlečimi barvami — največ črno, srebrno, rdeče, violet, rumeno. Posteljnina v vezeni izvedbi: V nobenem primeru samo vezena; vedno v kombinaciji z okrasnimi šivi, čipko ali aplikacijami, torej z mnogo vloženega dela in bogatim videzom. Materiali: pretežno damast, saten, platno, f landa, pletenine in snutkovine. Namizna konfekcija: Tudi pri prtih so bile prisotne močnejše barve, v primerjavi z lanskim in niso tako strogo določene; v tem žanru daje moda več svobode. Pri tiskanih motivih prevladujejo cvetlični motivi. Velikokrat je vzorec tiska zaključen — tako pri okroglih kot pravokotnih prtih. Manj je bilo prtov iz tkanin z vzorcem v temelju, večkrat z dodatki svetlečih niti. Poleg tiskanih prtov so prevladovali prti v kombinaciji vezeno — vse mogoče vrste okrasnih šivov (tudi navadnim dvojnim šivom) in vezeno s čipko ali vezeno — aplikacije in celo vezeno, čipka in aplikacija. V primerjavi z lanskim letom opažamo porast uporabe čipke — tako na posteljnini kot namiznih garniturah. Določen premik smo opazili tudi pri konstrukciji tkanine za prte. Uporabljene so namreč tudi tanjše tkanine (gostota podobna naši Seleziji, vendar v česani izvedbi). V tem primeru so prti opremljeni z vezenjem, čipko ali aplikacij ami. Namizne garniture — običajno prt, nadprt in servieti, so bile (Nadaljevanje na 4. strani) Na sejmu Moda 87 v Ljubljani so bila na modni reviji prikazana oblačila narejena iz naših tkanin. Pri obiskovalcih so vzbudila precejšnje zanimanje V začetku naj omenimo, da sejem notranje opreme ne predstavlja smernic za prihodnje leto, saj so razstavljeni eksponati namenjeni letošnji prodaji in v skladu z letošnjim modnim trendom. Glede na tisto, kar smo videli v Frankfurtu, lahko potrdimo pravilno usmeritev oziroma izbiro artiklov za ljubljanski sejem MODA 87. Pravilna ocena trenda mode z jesenskega sejma vzrocev v Frankfurtu je tako potrjena. Glede na prikazano v Frankfurtu je bilo v Ljubljani pogrešati svetleči tisk kateri je bil na Heimtextilu močno zastopan — posebno na posteljnini. Surovinski sestav: V primerjavi s preteklim letom je glede na surovinski sestav še vedno v največji meri zastopan čisti bombaž, sledijo tkanine, izdelane iz bombažne osnove ter viskoznih in ostalih filamentov v votku. Omeniti je treba še standardne mešanice Bo-Cel in Bo-PES in Bo-PA. Pretežna večina razstavljene posteljnine je bila izdelana iz česanih prej, z visoko stopnjo dodelave. Na področju prtov so bili surovinski sestavi podobni kot za posteljnino, opaziti pa je bilo tudi nekaj čistega lana in mešanic lan-Bo in lan-PES, ter prte iz PAC z bogatimi pletenicami. Konstrukcija tkanin: Tako kot lani so glede na konstrukcijo močno zastopane večvezne vezave (atlas, atlas-platno, atlas-ke-per). Veliko je tudi tkanin z vzorcem v temelju (predvsem pike) in potiskane. Opaziti je bilo tudi karo vzorce s svetlečimi nitmi ali filamentom in črtaste vzorce. Vzorci v žakar tkaninah so bili v pretežni meri pike, sledijo cvetlični vzorci ter vzdolžne in prečne linije. Izrazito geometrijskih likov je bilo manj kot lani. Posamezni razstavljalci so se predstavili poleg klasičnih tudi z grobimi damasti (groba delitev), nekateri pa so prikazali tkanine za prte in posteljnino tipa škot-gart (vodoodbojna impregnacija) — pri posteljnini za posebne namene (npr.: bolnica). Zimska posteljnina: močno kosmatena, izdelana iz čistega mikanega bombaža, in običajno tiskana z večjimi motivi — primer: glava mačke na blazini, na kapni imitacija mačjega kožuha. Poleg običajnega je točkasti tisk močno prisoten na zimski posteljnini — tako na kosmateni kot na frotirju. Občni zbor Društva tekstilnih mojstrov Vfr .=y Društvo tekstilnih mojstrov Tržič je imelo v soboto, 28. marca svoj redni letni občni zbor. Žal je treba že na samem začetku povedati, da je bila udeležba dokaj skromna, navzočih je bilo le 23 članov društva, od vabljenih pa le vodja TOZD Tkalnica Janez Šmid in vodja nabavnega sektorja Karel Bečan. Po izvolitvi organov občnega zbora je Stane Vidmar — predsednik društva, podal poročilo o delu v preteklem obdobju. Pri tem je bil precej kritičen, saj je menil, da društvo ni naredilo vsega tistega, kar bi moralo in kar je članstvo od njega tudi pričakovalo. Poročilu je sledil predlog programa dela za naslednje obdobje, nakar se je razvila pestra in živahna razprava. Delovno predsedstvo na občnem zboru HEIMTEXTIL - FRANKFURT (Nadaljevanje s 3. strani) prikazane v različnih kombinacijah barv, na primer: — rdeč prt, bel nadprt, oboje s čipko in vezeno — rumen prt, bel nadprt, oboje s čipko in aplikacijami — zelen prt, bel nadprt, oboje s čipko — črn prt, bel nadprt s črnimi pikami (žakar) s festonom — črn prt, črn nadprt, tiskano s svetlečim tiskom, zaključen vzorec. Veliko razstavljalcev je prikazalo tudi prte z narodno motiviko — vezeno z eno ali več barvnimi sukanci. Material: platno, akril. Zavese: Na področju zaves so razstavljali poleg klasičnih dekorativnih zaves (tisk, vzorec v temelju, barvan batist, žakar) tudi kaširane (lamelne) zavese in impregnirane, večkrat tudi tiskane s svetlečimi barvami. Večkrat se tiskani ali tkani vzorci ponavljajo tako na posteljnini kot na raznih dodatkih (na primer jutranje halje, okrasne blazine in podobno). V primerjavi z lanskim letom razen svetlečega tiska na tem področju ni bistvenih novosti. Material: bombaž, lan, naravna in sintetična vlakna različnih izvedb, z vso opremo (rolete, senčniki, vodila itd.). Embalaža: V primerjavi z lanskim letom ni bistvenih premikov na področju embalaže. Glede na našo embalažo je za posteljnino v večji meri uporabljena škatla, večinoma s prozornim pokrovom. Spodnji del škatel je običajno v temnih tonih, zgoraj — prozorni pa potiskan po robovih z zlato, temno modro ali črno barvo. Velikost škatel ustreza našim, globina oz. višina pa je prirejena izdelku. Napis firme je precej diskreten, močno pa poudarjajo 100 % bombaž. Napisi za mešanice Bo-ostala vlakna so bolj diskretni. Na vidnem mestu — običajno kot dodatni notranji karton so označene dimenzije in sestav izdelka. Zlagajo na podoben način kot pri nas — pokazati čim več detajlov. Embalažnih slik v pretežni meri ne uporabljajo. Povzetek: Vsakoletni ogled sejma Heimtextil ocenjujemo kot zelo koristen, saj lahko objektivno primerjamo tokove mode, izvedbe in surovinske sestave v svetu s tokovi na jugoslovanskem tržišču, oz. mesta BPT na področju notranje opreme. Primerjanje na prejšnje sejme daje določeno usmeritev za naprej, kar pomeni izhodišče za pripravo na naslednjo sezono. Lahko rečemo, da smo doslej z našimi izdelki vedno sledili svetovnim trendom in da bi bili naši izdelki, prikazani na Heimtex-tilu v večini primerov enakovredni izdelkom ostalih proizvajalcev. Želja je, da bi tudi tiskarji v SFRJ bolj sledili trendom mode v svetu, tako glede tehnične opreme kot same tehnike tiskanja. Podobna trditev velja tudi za dodelavo tkanin, kjer bo treba v bodoče še marsikaj postoriti oz. izboljšati. Poročilo o delu društva je podal predsednik Stane Vidmar V razpravi so bili izoblikovani določeni zaključki, ki bodo med drugim tudi smernice za bodoče delo. Tu velja omeniti poglobitev sodelovanja z Društvom inženirjev in tehnikov BPT ter kranjskimi mojstri, več pozornosti naj bi posvetili izobraževanju in praktičnemu usposabljanju, večje naj bi bilo sodelovanje strokovnih služb z mojstrskim kadrom, izražena pa je bila tudi želja, da bi bilo več strokovnih razgovorov tako na relaciji DTM— DITT kot med vodilnimi delavci in člani DTM. Več raz-pravljalcev je menilo, da je dobro sodelovanje mojstrov, članov DITT in vodilnih, eden od pogojev za uspešno reševanje tekoče problematike s katero se mojstrski kader vsakodnevno srečuje. Tudi modernizaciji tehnolo- gije je bila posvečena pozornost v razpravi, kar kaže, da se mojstri dobro zavedajo, da nova tehnologija zahteva nova znanja in izkušnje, zato tudi smatrajo, da bo v bodoče nujno potrebno mnogo več pozornosti posvetiti usposobitvi kadrov, saj bodo le tako stroji dobro izkoriščeni, to pa pomeni tudi večji dohodek. Iz celotne razprave je bilo moč ugotoviti, da se mojstri zavedajo svoje odgovornosti in da je pred njimi ogromno nalog, ki jih bo mogoče realizirati le s skupnimi močmi. V nadaljevanju so prisotni sprejeli sklep, da pridobijo pravico do članstva v DTM asistentje mojstrov z opravljenim izpitom ter da se članarina poviša na 500 din letno. Spominsko darilo — kolovrat — je prejel tudi upokojeni mojster avtomehanične delavnice Stane Bogataj Sledila je razrešnica starega izvršnega odbora in izvolitev novega, ki ga sestavljajo: Marjan Slabe, Alojz Blažič, Cveto Zaletel in Alojz Livk iz TOZD Predilnica; Franc Valjavec, Stane Gramc, Marjan Zupančič, Franc Težak, Tomaž Kosmač, Anton Kešina in Slavko Čadež iz TOZD Tkalnica; Milan Primožič in Peter Gladek iz TOZD Oplemenitilni- S koliko stanovanji razpolaga BPT in kakšna je njihova struktura? Bombažna predilnica in tkalnica z dolgoletno tradicijo je že v prvih letih obstoja skrbela za svoje delavce s tem, da je gradila sprva manjše večstanovanjske hiše, kasneje pa blokovne stolpiče. Stanovanj, starejših od 40 let, imamo kar 368. V dvajsetih povojnih letih smo jih zgradili dodatno 158, zadnjih dvajset let pa le še 99. Denarja za nakupe novih stanovanj nam vedno bolj primanjkuje in je zaradi tega stanovanjska problematika čedalje bolj pereča. Naš stanovanjski fond se stara, kar pomeni, da bomo morali več denarja nameniti nakupu novih stanovanj. Daleč so že tisti časi, ko smo v enem letu kupili kar 30 stanovanj ali cel blok in jih do- ca; Janez Ahačič in Bolte Mi-rič iz TOZD Konfekcija ter Janez Slapar in Milan Šega iz DSSS. Predsednika društva bo izvršni odbor izvolil na svoji prvi seji. Kot je že običaj, se upokojenim mojstrom društvo na občnih zborih oddolži s spominskim darilom, kar je bilo tudi tokrat, poleg tega pa so v društvo sprejeli tudi sedem novih članov. delili srečnim družinam. Počasi pa bodo tudi ta potrebna obnove. Starejše — predvojne zgradbe so nam počasi že začele propadati, delno zaradi slabega vzdrževanja, delno pa zaradi starosti. Veliko je bilo že porušenih in na njihovih mestih zgrajenih več novih, večstanovanjskih zgradb. Trenutno smo lastniki 630 stanovanj, od teh je 71 sob, 22 garsonjer, 221 enosobnih stanovanj, dve enosobni s kabinetom, 226 dvosobnih, 79 trosobnih in 9 štirisobnih. Poleg teh imamo še 4 kadrovska stanovanja (poleg hidrocentral, vodne črpalke in v Loškem potoku), in sicer dve 1-sobni, dve 2-sobni in eno 3-sobno stanovanje. Nad 26 stanovanji pa imamo samo enkratno razpolagalno pravico. Kdo zaseda naša stanovanja? Od skupnega števila stanovanj (660) zasedajo 321 stanovanj aktivni delavci BPT, 247 stanovanj naši upokojenci, 84 stanovanj pa tuji delavci, ki so odšli iz BPT ali tisti, ki so v stanovanju ostali po smrti nosilca stanovanjske pravice ali odselitvi staršev, 8 stanovanjskih enot pa je praznih in se bodo zaradi dotrajanosti (adaptacije zaradi visokih stroškov niso umestne) odpisale in porušile. Kot je videti, kar precejšnje število naših stanovanj zasedajo ljudje, ki niso zaposleni v BPT. Ob tem moram povedati, da je v večini primerov to zato, ker tako določa stanovanjski zakon. Gre za primere, ko je delavec (v našem stanovanju) zapustil DO, a ima ob prekinitvi delovnega razmerja deset let delovne dobe, od tega pet let pri nas; za dveletno skupno gospodinjstvo pred smrtjo ali odselitvijo nosilca stanovanjske pravice in še bi lahko naštevala. Poseben primer so upokojenci, ki gredo v dom starostnikov in je v skladu z zakonodajo mogoče dobiti njegovo stanovanje le z njegovim pristankom, izjavo uprave doma, socialne službe in zagotovilom DO, da se mu v primeru, da noče biti več v domu, ponovno zagotovi stanovanje. Zato se tudi dogaja, da je upokojenčevo stanovanje »prazno«, vendar ga ne moremo nikomur dodeliti, ker v bistvu ni izpraznjeno. Mnogi prosilci nas opozarjajo, da je to in to stanovanje prazno, ker je šel ta in ta človek v dom in ob tem postavljajo vprašanja, zakaj ga nekomu ne dodelimo in zakaj se ne »zmigamo«, ko vemo, kakšne so potrebe po stanovanjih. Žal smo v mnogih primerih nemočni, saj zakon onemogoča reševanje, tako kot bi si kdo želel, ljudem pa je to izredno težko dopovedati. Neredki so očitki, da tako ravnamo, ker gre »zanj«, če pa bi šlo za nekoga drugega, bi bil problem takoj rešen, kar pa ne drži, saj moramo upoštevati zakon o stanovanjskih razmerjih in naš pravilnik. Kakšno je trenutno stanje na področju stanovanjske problematike? Zaskrbljujoče! Na prednostni listi, ki je bila potrjena v mesecu decembru, imamo skupno 160 prosilcev, od teh 73 za dodelitev, 73 za zamenjavo stanovanja, 14 pa za sofinansiranje z drugo DO. Glede na veliko fluktuaci-jo pa je po točkovanju v novembru, na novo oddalo prošnje še 32 prosilcev. Med prosilci je kar 31 naših delavcev, ki trenutno bivajo izven tržiške občine. Kakšna je struktura prosilcev glede na delovno dobo v BPT? Analiza prosilcev na prednostni listi glede na delovno dobo kaže, da je vse več takih s kratkim stalažem v BPT. Pri prosilcih za dodelitev stanovanja je takih do 5 let zaposlitve v BPT kar 48, od 5 do 10 let 16, od 10 do 15 let 2, od 20 do 25 let 4, od 25 do 30 let 1 in nad 30 let 2. Vzroki prosilcev z daljšo delovno dobo so predvsem razveze, ipd. Za zamenjavo stanovanja je pri prosilcih situacija malo drugačna, in sicer je takih do 5 let dela v BPT 13, od 5 do 10 let 36, od 10 do 15 let 16, od 15 do 20 let 4, od 20 do 25 let 3 in nad 30 let 1. Kaže, da je največ prosilcev takih, ki delajo pri nas kratek čas. Kaj je vzrok temu? Veliko imamo prosilcev, ki so k prošnji za delo dostavili prijavnico za določeno stanovanje, kasneje pa se je izkazalo, da tam sploh ne živijo, torej je šlo za fiktivne prijave. Posamezniki za določeno vsoto dovolijo, da se pri njih iskalci zaposlitve začasno prijavijo in tako dobijo zaposlitev, zelo kmalu pa naši novi delavci pridejo s prošnjo in odpovedjo stanovanja, češ da so se sprli, itd. To je v zadnjem času pogosta praksa, ki kaže na to, da je naša DO na področju dodeljevanja stanovanj znana med novimi delavci kot ena redkih, kjer se stanovanje zaradi potrebe po delavcih najhitreje dobi. Praksa kaže, da temu ni tako, stanje na tem področju pa je še čedalje slabše. Komisija za točkovanje ima težko in odgovorno nalogo, saj je deležna včasih tudi plazu hudih besed in očitkov. Je pač tako, da je stanovanje osnovni pogoj za življenje in uspešno delo. O tem, kako bomo prišli do njega, pa razmišlja ob vstopu na delo le malokdo. Večina smatra, da je to ustavna pravica vsakega delavca in dolžnost družbe, v našem primeru delovne organizacije, ki naj bi bila dolžna rešiti stanovanjsko vprašanje ne glede na to ali so možnosti ali ne. Dejstvo je, da naša DO za redno obratovanje delavce potrebuje. Marsikdo iz drugih krajev, ko se pri nas zaposli in dobi stanovanje, v kratkem privabi v Tržič svojo družino, sorodnike ali znance pa spet nastane stanovanjski problem. (Nadaljevanje na 6. strani) Stanovanje — potreba in želja Stanovanjska problematika je eno od občutljivejših področij človekovega življenja, saj je od tega odvisno človekovo počutje, volja do dela in splošno razpoloženje. Sleherni med nami je na ta ali oni način okusil to problematiko, nekateri so stanovanjsko vprašanje rešili prej, drugi kasneje, nekateri lažje, drugi spet težje. Seveda pa so med nami tudi sodelavci, ki stanovanjskega vprašanja še nimajo rešenega in teh je kar precej. Vsakodnevno se pri referentki za družbeni standard zvrsti določeno število prosilcev za stanovanja, ki sprašujejo, kdaj bodo dobili sobo ali stanovanje, pri tem pa svoj primer največkrat izpostavljajo kot najbolj pereč. Razumljivo je, da vsak posameznik pozna najbolj svoje težave, velika večina pa ne pozna celotne problematike na tem področju, zato bomo skušali vsaj približno prikazati stanovanjsko tematiko v naslednjem članku — razgovoru z referentko Marjeto Dolžan. (Nadaljevanje s 5. strani) So med prosilci kakšni posebno kritični primeri? Nerešenih imamo tudi nekaj posebno kritičnih primerov, ki jih skušamo reševati na najustreznejši način, tudi v sodelovanju s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo in drugimi delovnimi organizacijami. V glavnem pa se beseda »posebno kritični« prikazuje kot taka, dejansko stanje pa je po pregledu in preverjanju včasih povsem drugačno. Vsak posameznik se kot prosilec predstavlja v najtežji situaciji, saj ne pozna razmer drugih. Poleg tega pa ne manjka tudi raznih oblik izsiljevanj, groženj po nasilni vselitvi, itd. Koliko primerov je bilo rešenih v preteklem letu? V letu 1986 je bilo rešenih 53 prosilcev v okviru prednostne liste. Struktura dodeljenih ali zamenjanih stanovanj je bila naslednja: 12 prosilcem so bile dodeljene sobe 4 prosilcem so bile dodeljene garsoniere 25 prosilcem je bilo dodeljeno 1-sobno stanovanje 2 prosilcema je bilo dodeljeno 1-sobno stanovanje s kabinetom 10 prosilcem pa 2-sobno stanovanje. Iz posameznih TOZD in DSSS pa je bilo rešenih naslednje število prosilcev: Predil- nica Tkalnica Opleme- Konfek-nitilnica cij a VEO Stroko- vne službe 20 20 3 4 2 4 V letu 1986 smo kupili 6 novih stanovanj, kar nam je omogočilo lažje reševanje prošenj. Od teh šestih smo 2 stanovanji dodelili kot nadomestilo za rušena stanovanja. Veliko je bilo tudi odklonitev dodeljenih stanovanj, saj vsak želi le kvalitetnejše, novejše stanovanje z lastnimi sanitarijami. Pri teh odklonitvah prihaja najbolj do izraza izsiljevanje, saj so primeri, ki so najbolj kritični, ko pa jim je dodeljeno stanovanje, ga odklonijo, če jim ni všeč. Vemo pa, da starejša stanovanja nimajo samostojnih sanitarij in če se kje dajo urediti, jih Samoupravna stanovanjska skupnost zgradi, seveda s sofi-nansiranjem posameznih prosilcev. Kako se stanovanjska problematika rešuje z dodeljevanjem posojil za individualno gradnjo, nakup stanovanj in razne adaptacije? Z dodeljevanjem posojil za individualne gradnje, nakup stanovanj in adaptacije smo v naši DO pričeli že v letu 1960. Vzpodbuden je podatek, da smo preko 500 delavcem in upokojencem na ta način pomagali rešiti stanovanjski problem. Sredstva, ki se počasi in v nizkih anuitetah vračajo, so majhna, sedanja gospodarska kriza in s tem tudi slabši finančni rezultati pa nam ne dajejo možnosti, da bi s kreditiranjem občutneje pomagali večjemu številu delavcem, in s tem tudi razbremenili stanovanjski fond BPT. Ali se rešujejo stanovanjska vprašanja tudi s sodelovanjem drugih DO? S sodelovanjem pri dodeljevanju stanovanj z drugimi DO smo rešili že nekaj primerov, nekaj tudi s sofinan-siranjem. Sofinansiranje se zaenkrat še ni razvilo tako kot bi želeli. Tu gre za tveganje, če delavec zapusti DO, saj naša DO postavlja v tem primeru pogoj, da nam druga delovna organizacija ta znesek vrne. Na ta način rešujemo predvsem primere, kjer so zakonci naših prosilcev zaposleni v DO izven Tržiča. Kakšni so izgledi za rešitev stanovanskih vprašanj delavcev v tem letu? Izgledi so slabi, če ne že kar zaskrbljujoči. V stanovanjski izgradnji so izredno visoke cene m2 stanovanjske površine, ki dosegajo že kar 500.000 din. Poleg teh so tu še novi bančni predpisi, ki zaostrujejo pogoje za stanovanjsko kreditiranje. Res je, da je inflacija zadnjih let pomagala prejemnikom kreditov, vendar so le-ti sami reševali stanovanjski problem. Da bi DO sedaj sama prevzela ta problem, pa ni mogoče, saj v tem letu ne bomo zmogli nakupa niti enega novega, tako potrebnega stanovanja. Kaj pa to pomeni za 160 čakajočih na prednostni listi, si lahko mislimo. Čakati in upati, da se bo kdo preselil v lastno hišo, se odselil iz našega stanovanja, da bo kdo priznal, da ima preveliko stanovanje in ga želel zamenjati za manjše, je slaba tolažba, posebno, če se zavedamo pomanjkanja ustrezne delovne sile, kateri ne moremo nuditi niti najosnovnejših pogojev za življenje — stanovanja. Da do zamenjav stanovanj (večjih ali manjša) ne pride, je v dokajšnji meri razlog tudi v subvencioniranju stanarin in tako posamezniki nimajo interesa, da bi se preselili v manjše, ustrezno stanovanje. Mislim, da bi se moral kriterij stanovanjske površine obvezno upoštevati pri odobravanju subvencij. Tako tudi podražitve stanarin nimajo vpliva na potrebo po zamenjavi, saj se ustrezno povečajo tudi subvencije in nato se ni čuditi, da ena oseba vztraja, da še naprej sama biva v dvo in trosob-nem stanovanju. Ob uveljavljanju subvencij za prevelika in draga stanovanja pa se ne zavedamo, da je zaradi teh sredstev za nakup solidarnostih stanovanj za mlade družine, med katerimi so naši otroci in vnuki, vse manj. Kot da problemov na stanovanjskem področju še ni dovolj, pa se člani stanovanjskih komisij premalo zavedajo svoje pomembne dolžnosti, saj skoraj ni sklicane seje, da bi bila udeležba polnoštevilna ali vsaj zadovoljiva. Dežurstvo trgovin v občini Tržič v letu 1987 Dežurstvo trgovin z mešanim prehrambenim blagom v občini Tržič opredeljuje 9. člen Odloka o poslovnem času. Glede na izkušnje trgovskih OZD pri izvajanju dežurstev ter izraženih mnenj potrošniških svetov v krajevnih skupnostih se v dežurstvih v letu 1987 uvaja: 1. stalno dežurstvo istih samopostrežnih prodajaln v občini Tržič vsako soboto od maja 1987 do konca leta 1987. Dežurali bosta SP Deteljica (Mercator TOZD^ Preskrba) in SP Lipa (Živila TOZD Maloprodaja) 2. obratovanje vseh trgovin z mešanim prehrambenim blagom v občini Tržič ob sobotah, ki so v večini industrijskih OZD v Tržiču s plani izrabe sklada letnega de- Dežurne trgovine: V aprilu 1987: sobota. lovnega časa v letu 1987 predvidene kot delovne sobote — do 16. ure 3. možnost nakupov ob sobotah do 19. ure ter ob nedeljah od 9. do 12. ure v trgovini tov. Dušana Mavriča, Zvirče 51 V obdobju januar—april 1987 je bilo dežurstvo urejeno z začasnim razporedom, ker je v tem času potekala javna razprava v potrošniških svetih v krajevnih skupnostih. Pri zagotavljanju redne preskrbe (katere sestavni del je tudi dežurstvo trgovin) je nekaj manjših težav pomenila adaptacija Mercatorjeve SP Deteljica, ki bo zaključena v aprilu, preurejena prodajalna pa bo od maja 1987 dalje dežurna vsako soboto. 4. april 1987: do 16. ure vse prodajalne z mešanim prehrambenim blagom v občini Tržič do 17. ure Mercator SP Bistrica do 18. ure Živila SP Lipa Koroška 1 sobota, 11. april 1987: do 17. ure ABC Loka SP Bistrica do 18. ure Živila SP Lipa Koroška 1 sobota, 18. april 1987: do 17. ure Mercator SP Bistrica do 18. ure Živila SP Lipa Koroška 1 sobota, 25. april 1987: do 17. ure ABC Loka SP Bistrica do 18. ure Živila SP Lipa Koroška 1 V mesecu maju, juniju, juliju, avgustu, septembru, oktobru, novembru in decembru: vsako soboto: do 17. ure Mercator Preskrba SP Deteljica do 18. ure Živila SP Lipa Koroška c. 1 Glede na usklajene plane izrabe letnega delovnega časa v letu 1987 bodo do 16. ure odprte vse prodajalne z mešanim prehrambenim blagom v občini Tržič naslednje sobote: 16. maj, 6. junij, 15. in 22. avgust, 12. september, 3. oktober, 7. november, 5. december. OPOMBA: v navedenih dnevih bosta dežurni SP Deteljica (Mercator) do 17. ure ter SP Lipa (Živila) do 18. ure! Smo res tako neodgovorni in malomarni? Res! V času izredno zaostrenih pogojev gospodarjenja, ko ugotavljamo, da rezultati poslovanja še daleč niso taki, kot smo jih načrtovali, ko tečejo prizadevanja za izboljšanje stanja, ko bi bilo treba varčevati na vsakem koraku pa se pri Poškodovani zaboji s prejo v veži niso nikakršna redkost, če se ob tako naloženih zabojih kateri od njih sesuje, lahko nastane občutna škoda, saj po naši praksi nihče ni konkretno odgovoren, če se po raztresenih navitkih hodi ali preko njih zapelje kar z viličarjem. Takole poškodovanih zabojev je pri nas ogromno. Če upoštevamo, da stane ena stranica zaboja 1.768 din oz. garnitura zabojnih delov 9.980 din, potem je sleherni komentar odveč. Med centralnim skladiščem in oplemenitilnico je bilo preko 70 zabojev, v njih pa »svega i svašta«. Izpostavljeni so vremenskim neprilikam, namesto, da bi se usposobili za normalno uporabo, so v njih »priročna odlagališča«. Ze samo papirja je v njih toliko, da bi se ga splačalo odpeljati DINOS-u. nas v veliki meri obnašamo tako, kot bi nam bilo vseeno, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Vemo, da se obseg proizvodnje zaradi pomanjkanja delavcev manjša, da je kvaliteta na nivoju, ki zahteva nujno takojšnje ukrepanje, da ... Še bi lahko naštevali negativne pojave, vendar se bomo tokrat osredotočili na naš odnos do različnih materialov in pomožnih sredstev. Le kratek obhod okoli naše DO in pogled v skladišče preje, hodnik med predilnico in navijalnico in za centralnim skladiščem nam daje sliko, ki kaže, da je naš odnos do materialov, zabojev, palet, preje itd. vse prej kot ustrezen, lahko bi rekli, da je malomaren in skrajno neodgovoren. V četrtek, 5. marca od 11.—11.30 je nastala objavljena fotoreportaža, nad katero bi se veljalo zamisliti. O tem, kakšen je nered in koliko sredstev zgubljamo na račun malomarnosti, verjetno ni potrebno posebej poudarjati, navedli bomo le nekatere cene, da si bo posameznik ustvaril približno sliko škode, povzročene s takim ravnanjem. Razsute cevke, papir in ostali materiali, ki propadajo, bi se dali odprodati, če niso več uporabni. S tem bi dobili nekaj sredstev, če pa upoštevamo, da v pogledu požarne varnosti pomenijo veliko nevarnost, potem tu ni kaj odlašati. Različnih lesenih odpadkov, med katerimi je tudi lepo število palet in zabojev, je med skladiščem bombaža in skladiščem gotovih izdelkov toliko, da bi nepoznavalec težko ugotovil, da gre za tekstilno delovno organizacijo. Še vprašanje: »So odvrženi zaboji, palete, vrata itd. res v takem stanju, da se jih ne da več uporabiti, ali pa so na »odlagališču« zaradi našega malomarnega in neodgovornega odnosa do družbene lastnine?« Poškodovanih palet bi našli v DO presenetljivo veliko. Kdo jih poškoduje in zakaj, bo treba začeti ugotavljati, saj palete niso poceni. Najmanjša (1000 x 1000) stane 4.889 din, največja (1000 x 1500) pa 6.653 din. Cela košara in zabojček umazane, povožene in drugače poškodovane preje so le en dokaz, da se ne zavedamo, da s tako uničenimi proizvodi zmanjšujemo dohodek in s tem tudi OD. Žal tako ni samo v skladišču preje temveč tudi drugod. Vzemimo, da je povprečna cena kilograma preje 2.000 din, ter da je samo v teh dveh primerih 20 kg preje, znese to štiri stare milijone. Z zanesljivostjo lahko trdimo, da je takih »priročnih odlagališč« naše malomarnosti vsaj še deset in če je »odlagališče« polno 2 x mesečno, potem pridemo v letu dni do poraznih številk, ki pomenijo proč vržen denar. V zabojih s »praznimi« cevkami v veži bi lahko nabrali kar lepo količino preje. Najbrž ne bi bilo odveč, če bi ugotovili, zakaj preja s cevk ni odvita in kdo je za to kriv, saj slika zaboja s cevkami, na katerih je še dosti preje sploh i osamljen primer. Podobna situacija je tudi z navitki preje iz brezvreten-skih predilnikov in križnimi navitki. Neodvita preja in zavrženi križni navitki so zopet neodgovorno povzročena škoda. Tudi v tem primeru gre za 2 do 3 kg preje, kar pa zopet ni osamljen primer, tako da velja ugotovitev, po kateri je na vsakem koraku opaziti, da nam ni mar, če mečemo proč občutna sredstva. Očistimo naše okolje V glasilu MI osnovne šole heroja Grajzerja pišejo učenci, kako vsako leto čistijo šolsko okolico tako, da poberejo odpadke na šolskem igrišču in na travniku ob šo- li. Tovariši pa jih usmerjajo, da odpadkov ne mečejo na tla ampak tja, kjer je določeno za smeti. V istem glasilu nas nekaj strani naprej zbodejo naslovi: NAŠE OKOLJE - SLIKA NAS VSEH!, Človek uničuje sam sebe!, Kaj pa življenje drugih bitij? Temu sledi pretresljiv opis poti studenca, ki v začetku privre ves čist na dan, steče po strugi in povabi s seboj ribjo čredo, da ga spremlja na njegovi poti. Ko pa studenec in spremljevalke ribice pridejo v doline, se srečajo z umazanimi bregovi, ki so polni odpadkov. Prej čist, se spremeni v siv in grd potok, ki mora nositi s seboj polno cigaret, strganih krp, plastičnih vrečk in druge umazanije. Nihče mu ne prizanaša z odpadki, ne starejši ne otroci... Iz lepe hiše teče vanj črna voda ... Ribice umirajo, studenček umira in nosi s seboj mrtve prijateljice. Zakaj so ljudje tako kruti in nič proti temu ne ukrenejo? Tako pišejo učenci, med katerimi so Odprti zaboji z navitki na zgornjih treh fotografijah so najbrž višek te žalostne reportaže. Navitki preje so izpostavljeni vsem mogočim zunanjim vplivom od prahu do umazanije, čez čas pa bomo ugotovili, da so najmanj zgornji navitki neuporabni za nadaljnjo predelavo, za povzročeno škodo pa ne bo odgovoren nihče. Preprost izračun, pri katerem je v zgornji vrsti po 24 na-vitkov in tehta vsak približno 1,7 kg nam pokaže, da gre skupno za ca. 120 kg preje, to pa preračunano po ceni 2.000 din za kilogram preje znese okoglih 24 starih milijonov. Iz vseh navedenih dejstev lahko potegnemo zaključek, da se obnašamo izredno neodgovorno, da je naš odnos do družbene imovine skrajno malomaren in da se sploh ne zavedamo, da taki in podobni primeri vplivajo na ustvarjeni dohodek in s tem tudi na osebne dohodke. Morali bi se zavedati, da vsako uničenje materiala ali drugače povzročena škoda (in s tem izgubljen dohodek) posredno zmanjšuje naše OD, ki so že tako nizki. tudi naši otroci. V tem razmišljanju so nam starejšim lahko za zgled! Kaj pa MI starejši? Tudi naš Mošenik je večkrat podoben takemu potoku. Poln je smeti, plastičnih vrečk in posod, konzervnih škatel, cunj in drugih odpadkov, ki jih nosi s seboj proti tovarni, tako da včasih ropoče ob ra-kàh, ki dostikrat zaman skušajo zaustavljati ta neekolo-ški tovor. Včasih »neznanci« Zgornje fotografije kažejo, kako je izgledala okolica stanovanjske hiše Blejska 13 (Dekliški dom) v začetku meseca aprila. Medtem, ko so se ljudje, ki so slučajno šli mimo, zgražali nad »svinjarijo« pa se stanovalci in hišni svet dolgo niso zganili, da bi odstranili dokaze o nivoju svoje kulture in odnosu do okolja. Na srečo so v zgradbi tudi nekateri posamezniki, ki so se samoiniciativno lotili čiščenja, ker jih je bilo sram, da je okolica tako zanemarjena, čeprav so čistili tisto, kar so povzročili drugi sostanovalci, ki so kot vse kaže, takih stvari vajeni in jih ne motijo. Razpadajoč jogi, polivinil, kartonske škatle, konzerve, razna pločevina, odvrženi deli avtomobilov, les, papir in rabljeni higienski vložki so dokaz, da bivajo v hiši tudi ljudje, ki še niso doumeli, da k civilizaciji sodi tudi odnos do okolja. Smučanje Jogi... v nočnih urah vanj stresajo smeti in ravnajo tako kot tisti, ki skrivajo svoja nečedna dela pod plašč noči. Podobno je tudi z Bistrico. Pa ne samo Mošenik in Bistrica, tudi naša stanovanjska okolica nudi podobno sliko. Dokler jo je pokrivala snežna odeja, je bila še kar lepa, sedaj pa se okoli naših stanovanjskih hiš kažejo prava smetišča. Podobno je tudi po nekaterih tržiških ulicah. Povsod leže papirji, cigaretni ogorki, pljunki, razbite steklenice in kozarci, plastične vrečke, pasji odpadki ipd. Prav nič turistično. Kot da bi tekmovali, kje bo bolj smetno. Včasih smo tekmovali, kdo bo imel lepše urejeno hišo in okolico, kje bo lepše cvetje na oknih ... V čem pa tekmujemo danes? To, kar vidimo okoli hiš, pa tudi v njih, ni prav nič v skladu z zdravstvenimi zahtevami in z ekološkimi predpisi. Ali se res nič ne bojimo za svoje zdravje in za zdravje svojih otrok? Ali nam res ni nič mar kaj poreko o čistoči stanovanjskega okolja obiskovalci, ki pridejo k nam? Ni dovolj, da imamo lepo pohištvo, lepe preproge in čisto stanovanje, treba je gledati tudi na okolico, v kateri živimo. Marsikdo pravi, da mečejo smeti le otroci. Če je to res, se vprašajmo, kje so se Reševalci nagradne križanke so se tokrat izkazali. Vseh rešitev je bilo 76, žal pa je bilo med njimi kar precejšnje število napačnih. Napake so sicer različne, vendar se lahko opazi prepisovanje, saj so v določenih delovnih okoljih napake povsem enake. Iz tega sledi, da je »krivcev« za napačne rešitve le nekaj, ostali so enostavno tako rešitev brez preverjanja le prepisali. tega naučili? Ali ne pri nas starejših? Sami jim moramo dati lep zgled in jih opozarjati, da se to ne dela, pa se bodo odvadili, ker so prav otroci naši posnemovalci. Med smetmi ob hišah vidimo tudi higienske predmete, ki jih otroci ne uporabljajo, pa vendarle »krase« stanovanjsko okolico. Kdo jih je odvrgel? Tudi otroci? V sosednji Avstriji je bilo že pred desetimi leti za na cesto odvrženo pisemsko kuverto 600 šilingov kazni. Tako naši sosedje gledajo na čistost okolja. Lahko si mislimo, kaj rečejo, kadar pridejo v Tržič in vidijo »čistočo« mestnega jedra in njegovih ulic. Lani je Tržič v tišini praznoval 60-letnico, odkar je bil proglašen za mesto. Najbrže ga je bilo sram nekaterih njegovih z odpadki posejanih ulic, cest, dvorišč in zelenic. Vsaj letos dokažimo s čistočo okolja, da je Tržič res že 60 let naše mesto. Dokler pa tega ne bo, pa upravičeno zaslužimo bodečo nežo. Kaj pa MI v BPT? Poglejmo tudi mi okoli svojega stanovanja in očistimo njegovo okolico. Tako bomo dali lep zgled najprej svojim otrokom, nato pa še vsem drugim in dokazali, da se zavedamo, kaj nam pomeni čisto okolje! Z žrebom so bili določeni naslednji dobitniki nagrad: L nagrado 1.000 din prejme Neđo Gavrič, TOZD Predilnica 2. nagrado 800 din prejme Slavka Radon, TOZD Konfekcija 3. nagrado 600 din prejme Ana Mohorko, upokojenka 4. nagrado 400 din prejme Mojca Kersnik, DSSS 5. nagrado 200 din prejme Janko Jagodic, VEO Smučanje je že dolga leta šport števila ena pri nas, to pa potrjuje uspešna udeležba naših smučarjev na raznih tekmovanjih. Letos so bila tri taka tekmovanja, sindikalno prvenstvo, tekstilia-da in peteroboj. Sindikalno prvenstvo je bilo 8. marca na Zelenici. Udeležba je bila skromna, nastopili so v glavnem le tisti, ki so računali na uvrstitev v ekipo za tekstiliado. Rezultati: Starejše članice 1. Marija Vodnik 2. Breda Nemec Članice 1. Sonja Sajovic 2. Joži Šolar Mlajše članice L Marjeta Valjavec 2. Anda Klasan 3. Jolanda Avsenek 4. Irena Ropret 5. Damjana Gabrič Seniorji 1. Marjan Šarabon 2. Janez Ahačič 3. Janko Jančič Starejši člani 1. Slavko Čadež 2. Stane Oman 3. Drago Koder 4. Janez Furlan 5. Vinko Dobrlet Člani L Miro Nadišar 2. Štefan Ahačič 3. Janko Krmelj 4. Smiljan Bogataj 5. Franc Ferlič Mlajši člani L Lado Torkar 2. Izidor Primožič 3. Dušan Bogataj 4. Igor Zupan 5. Franci Zaplotnik 6. Zoran Klemše 7. Aleš Oman 8. Boro Jurkič 9. Janez Bertoncelj 10. Drago Čelikovič 11. Samo Cotelj Rezultati peteroboja: Ženske 41—50 let 1. Gros Katarina 2. Vodnik Marija 3. Trampuš Nežka 7. Nemec Breda Ženske 31—40 let L Rupnik Andreja 2. Sajovic Sonja 3. Lapuh Marinka 4. Šolar Jožica Ženske do 30 let 1. Kljun Jana 2. Burja Jana 3. Šinkovec Jolanda 7. Eler Zdenka 8. Klasan Anda 9. Avsenek Jolanda Upokojenci L Slavko Primožič Le teden dni po našem prvenstvu je bila na Arehu na Pohorju tradicionalna XXVII. TEKSTILIADA. Nastopilo je več kot 800 tekmovalcev iz preko 50 delovnih organizacij. Alpske discipline so bile na smučišču »Coj-zarica«, teki pa v neposredni bližini hotela. Po tradiciji tudi tokrat naši tekmovalci niso razočarali, osvojili so ekipno prvo mesto, izkazali pa so se tudi posamezniki. Organizacija tekmovanja je bila brezhibna, žal pa še do danes nismo dobili uradnih rezultatov, zato lahko posredujemo le nekatere boljše rezultate naših tekmovalcev. Ženske nad 40 let — 2. mesto Marija Vodnik; ženske od 30—40 let — 7. mesto Sonja Sajovic; ženske do 30 let — 2. mesto Jolanda Avsenek. Moški — upokojenci — 3. mesto Karel Kravcar, 5. mesto Slavko Primožič, 6. mesto Milan Bogataj; moški nad 50 let — 1. mesto Janez Ahačič, 2. mesto Marjan Šarabon, 4. mesto Janko Jančič; moški od 40—50 let — 15. mesto Stane Oman; moški od 30—40 let — 3. mesto Miro Nadišar; moški do 30 let — 1. mesto Lado Torkar, 3. mesto Dušan Bogataj. V tekih je Sonja Sajovic osvojila 3. mesto, Boro Jurkič pa je med moškimi do 30 let osvojil četrto mesto. Štirinajst dni po tekstilia-di je bil v izredno slabem vremenu na Zelenici peteroboj tekstilnih DO Gorenjske v veleslalomu in tekih. Tokrat našim ni šlo najbolje in ekipna zmaga je pripadla smučarkam in smučarjem Tekstilindusa. Tekstilindus 57.06 BPT 57.17 G. Pred. 57.69 BPT 1.06.94 G. Pred. 52.12 BPT 52.52 Tekstilindus 52.75 BPT 55.44 Tekstilindus 52.76 Vezenine 53.27 G. Pred. 54.19 BPT 56.65 BPT 59.73 BPT 1.00.47 Izžrebani reševalci Moški nad 50 let 1. Ahačič Janez BPT 46.32 2. Jančič Janko BPT 49.14 3. Švab Viktor BPT 51.72 Moški od 41 do 50 let 1. Cvirn Vinko Tekstilindus 46.58 2. Blaznik Jože Tekstilindus 46.96 3. Soklič Ludvik IBI 47.15 5. Oman Stane BPT 51.30 6. Furlan Janez BPT 52.18 8. Koder Drago BPT 54.48 9. Dobrlet Vinko BPT 1.02.38 10. Zlodej Jernej BPT 1.02.73 Moški od 31—40 let 1. Nadišar Miro BPT 44.12 2. Eržen Tine G. Pred. 46.04 3. Hafner Viktor Tekstilindus 46.43 4. Krmelj Janko BPT 46.56 5. Ahačič Štefan BPT 47.83 7. Bogataj Smiljan BPT 49.14 8., 9. Ferlič Franc BPT 49.49 15. Žonta Tone BPT 52.64 Moški do 30 let 1. Klemenčič Marko Tekstilindus 45.28 2. Bogataj Dušan BPT 45.40 3. Torkar Lado BPT 46.02 4. Zaplotnik Franci BPT 46.23 6. Zupan Igor BPT 46.56 7. Klemše Zoran BPT 46.62 8. Oman Aleš BPT 46.76 11. Jurkič Boro BPT 47.48 Nezgode pri delu 1. Tadič Pero, zaposlen v TOZD Predilnica, si je poškodoval mezinec desne roke, pri odlaganju košar s prejo na palete. Vzrok: neprevidnost! 2. Torlakovič Miladin, zaposlen v TOZD Predilnica, je z roko segel v nevarno območje trgalnega stroja. Pri tem mu je poškodovalo kazalec desne roke. Vzrok: nevaren način dela! 3. Markelj Janez se je poškodoval pri prenašanju lestve. Na poledeneli poti mu je zdrsnilo, tako da je padel in si zvil desno nogo v kolenu. Vzrok: poledica! 4. Novak Josip, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, je dolival natrijev lug v žiger. Pri tem mu je lug brizgnil v oko. Vzrok: delavec je delal brez ščitnika za obraz! 5. Jelenc Gabrijela, zaposlena v TOZD Tkalnica, je na poti z dela padla in se poškodovala. 6. Malkič Marija, zaposlena v TOZD Tkalnica, je na poti na delo padla in si poškodovala roko. 7. Liška Franjo, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, si je pri transportiranju doka poškodoval desno nogo. Vzrok: neprevidnost! 8. Dežman Milena, zaposlena v TOZD Predilnica, je na mokrih tleh pred WC-jem padla in si zvila gleženj desne noge. Vzrok: mokra tla! 9. Ažman Hermina, zaposlena v TOZD Konfekcija, se je pri delu vbodla v kazalec leve roke. Vzrok: naglica pri delu! 10. Alilov Sena, zaposlena v TOZD Konfekcija, si je pri delu na vezilnem avtomatu prebodla palec desne roke. Vzrok: naglica pri delu! V mesecih januarju, februarju, marcu in aprilu so v DO prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Matijaševič Mijo Andelkovič Stana Davidovič Slavica Kahteran Mirsada Marič Marija Nekovič Evlijana Starčevič Ilija Vranješ Milan Rogič Stanislav Vikič Ismet TOZD Oplemenitilnica Severič Julije Marič Zoran Naše mamice 1. Auštel Marica, rodila 22. 2. 1987 deklico 2. Šega Marta, rodila 16. 3. 1987 dečka 3. Balukčič Nada, rodila 3. 2. 1987 dečka 4. Banovič Malka, rodila 14. 1. 1987 deklico 5. Blagojevič Bosiljka, rodila 15. 2. 1987 dečka 6. Trajkova Anica, rodila 4. 3. 1987 dečka 7. Ševič Jela, rodila 29. 1. 1987 dečka 8. Tejič Jelena, rodila 17. 2. 1987 dečka 9. Haler Majda, rodila 2. 2. 1987 dečka 10. Hrgovič Renata, rodila 21. 2. 1987 dečka 11. Mujkanovič Sebina, rodila 20. 3. 1987 deklico Kadrovske vesti VEO Kopač Robert Cotič Mitja iz JLA Povše Aleš Pretnar Janez iz JLA TOZD Tkalnica Majstorovič Stoja Midžan Nerka Hribar Fatima Šabič Senada Lulič Dula Sefič Fikreta Kadrič Šahza Čatič Jasminka Hasanagič Merima TOZD Konfekcija Maričič Rosa DSSS Kovačevič Josip Zlodej Dušan V istem času so iz DO odšli naslednji delavci: Disciplinska izključitev Brčina Vinko — TOZD Predilnica Invalidska upokojitev Srebrenovski Darinka Ibradžič Asima Sporazumno Meglič Franci Avdič Sabira Pravilna odpoved Pajič Hasiba Živanovič Vida Todorovič Ljubica Balantič Bojan Skrajšani odpovedni rok Lang Vili Umrli Sušnik Marjan Praprotnik Mirko Upokojitve Janc Cvetka Studen Katarina Kališnik Rajko Mokorel Marjan Rupar Jožefa Mali Angela Mesič Gita Papier Francka Haler Kristjan Bergant Alojz Po lastni izjavi Žerič Mirsada Rikanovič Smilja Kasič Rezija Redžič Edina Kaltak Semira Vadunec Nataša Ilič Stoja Nemec Romana Klabič Sabaheta Meglič Aleš Radovančevič Dragomir Kazaferovič Ibrahim Lončar Saša Ravbar Marjana Mihajlica Vlado — TOZD Predilnica Ivanov Eftim — TOZD Oplemenitilnica Crnovršanin Mevlida — TOZD Konfekcija Čiča Rajka — TOZD Konfekcija Marič Kaja — TOZD Konfekcija Tržiški tekstilec — glasilo delovne organizacije BPT Tržič Ureja uredniški odbor: Milič Večeslav, Mali Magda, Hamzič Mehmed, Oman Nives, Fic Dragica, Božič Rudi, Bizjak Marko, Aljančič Marija, Primožič Karmen, Plajbes Peter — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. — Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka. In memoriam Zahvale Kruta in neizprosna usoda je zopet nenadoma in nepričakovano posegla v naše vrste. Iz naše sredine nam je iztrgala izrednega sodelavca, prijatelja in znanca MARJANA SUŠNIKA vodjo proizvodnje TOZD Tkalnica. Njegova prezgodnja in nenadna smrt nas je še tembolj presunila, ker je prišla tako iznenada. Do zadnjega dne smo skupaj opravljali vsakodnevne delovne dolžnosti. V delovni organizaciji se je zaposlil že kot 14-letni fant in ostal zvest član kolektiva do nenadne in prezgodnje smrti. S svojo sposobnostjo je dokazal, da mu ni bilo nobeno delo pretežko. Zato je končal ob delu tudi Srednjo tehnično tekstilno šolo v Kranju. Z vestnim delom je tako napredoval in opravljal pajzahtevnejša dela v proizvodnji. Bil je vodja oddelka, zadnjih osem let pa je uspešno izvrševal zahtevna dela kot vodja proizvodnje. Poznali smo ga kot vestnega in marljivega sodelavca, ki mu ni bilo nikoli žal prostega časa, če je bilo treba komu pomagati. Bogate življenjske izkušnje pa so mu pomagale, da je znal pravilno in dobro usmerjati delo. Poznali ga nismo le kot dobrega sodelavca in iskrenega prijatelja, poznali smo ga tudi kot člana raznih samoupravnih organov v TOZD in delovni organizaciji. Z njegovo smrtjo je nastala v naših vrstah vrzel in kar težko si predstavljamo, da Marjana ne bo več med nami. Pogrešali ga ne bomo samo pri delu, pogrešali ga bomo tudi kot človeka, ki mu nobena stvar ni bila pretežka, če je šlo za izvrševanje najtežjih nalog ali ustvarjanje pristnih tovariških odnosov v sredini, kjer je živel in delal. Kot takega ga bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavci In memoriam Ni še polegla žalost, ko smo se poslavljali od našega sodelavca Lojzeta Zaletela, že nas je spet presunila kruta vest, da nas je zapustil še en naš sodelavec, Mirko Praprotnik. Mirko je v našo delovno organizacijo prišel sicer šele lani marca, vendar se je takoj izkazal, da je dober delavec v svoji stroki. Niti malo nismo slutili, da se bomo po slabem letu zaposlitve že morali poslavljati od njega. Ko je odhajal v bolnico, nihče ni slutil, da se ne bo nikoli več vrnil med nas. Vsi smo upa- li, da se bo kmalu pozdravil, da bomo zopet lahko skupaj opravljali svoje delovne dolžnosti. Želja pa se ni uresničila. Smrt je bila močnejša in tako je prenehalo biti njegovo srce. Čeprav je bilo naše skupno delo kratko, se ga bomo vseeno spominjali kot dobrega in vestnega delavca. Pogrešali ga bomo, še večja vrzel pa bo nastala med njegovimi domačimi. Pogrešala ga bo žena in otroci, katere je imel rad. Mi njegovi sodelavci pa ga bomo ohranili v trajnem spominu! Ob boleči izgubi našega atija in moža Marjana Sušnika se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavkam in sodelavcem, OOS TOZD Tkalnica in DITT-u za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja. Vsi njegovi Ob izgubi dragega atija Marjana Sušnika se iskreno zahvaljujem sodelavcem kadrovskega, splošnega in pravnega oddelka za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja. hčerka Marjana Ob izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Predilnica, posebno še sodelavkam in sodelavcem oddelka BD-200 za podarjeno cvetje in venec. Libor Anderle Ob prerani in boleči izgubi dragega moža in očeta Mirka Praprotnika se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji BP za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala tudi tovarišu Povšetu za poslovilne besede, žena Biserka s hčerkami Ob boleči izgubi našega dragega očeta Jožeta Brejca se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem oddelkov tkalnice in konfekcije, delovnemu kolektivu in IGD za podarjene vence, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! žalujoči hčerki Ivica Tumpič in Dora Kuhar Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam TOZD Konfekcija za darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem želim še veliko delovnih uspehov. Francka Papier r V, Ob upokojitvi se naj lepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem 7. oddelka TOZD Tkalnica za spominsko darilo in jim želim v naprej še veliko delovnih uspehov. Rajko Kališnik Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice za prelepo darilo in jim želim še veliko delovnih uspehov. Joži Rupar Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za lepo darilo in tople poslovilne besede. Vsem želim pri nadaljnjem delu veliko zdravja in medsebojnega razumevanja ter vse lepo pozdravljam. Cvetka Janc Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcija se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost ob odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Mali Angela Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcija za darilo in izkazano pozornost. Obenem pa želim vsem skupaj veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Gita Mešič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Predilnica, oddelku čistilnice pa za podarjeno darilo, obenem pa jim želim še veliko delovnih uspehov v bodoče. Še enkrat prav lepa hvala. Mlakar Kamilo 'N J