OGLAŠAJTE V 1C1VT A niTl Al[7TVTi^OnP ADVERTISE IN NAJBOLJŠEM n ZjL i I |< ZA \/ r\j I 1^ 1 THE BEST SLOVENSKEM iL 1 ^ /nk r\.J SLOVENE NEWSPAPER ČASOPISU V OHIJU Jkm, ^ JL JIL J IL JJL. ^JL JIL T JL ^ JfL. OF OHIO Izvršujemo vsakovrstne EQUALITY ★ Commercial Printing of tiskovine NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI All Kinds VOL, CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 12, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 72 VOL, XXXIII.—LETO XXXIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 12, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 72 ^ovi GROBOVI arko ^čeraj zjutraj ob osmih je svojemu domu Thomas '^Ur' let, stanujoč na Ijjj . Aberdeen Ave. Doma je o^k'^ ^°dražice, vas Podklanc, Prert prišel v Ameriko delal Zadnjih 30 let je Nevir '^ašinski pomočnik pri je v. °''k Central železnici. Bil Clas cleveland-^elavcev št. 9 SDZ in dru-^arniola Tent št. 1288 TM. rojgjj zapušča soprogo Anno, Thnv.. ®^®^ičar, štiri sinove; Ui Joi stvaCi Tuk; Rudolph, Joseph in in mis t • _ uocpii seov Anna, Olga sestri Mrs. Mary lier Mrs. Pauline Lun- Pranka Arko st. na ces ill teto Mrs. Fran- H na E. 117 St. kot drugih sorodnikov, ob g vrši v soboto zjutraj pogfgL iz Zakrajškovega ^®Sa zavoda v cerkev sv. lioiioi-vv uri in nato na po-'®ce Calvary. ^Mnna bajuk Joko bilj Johanna Bajuk je I T.i '^•nna. Njen mož Anton P°znana podomače kot Luk-Je I iz Bele Krajine. Pr».. ob 8 4t- ^ ^ ® ^ v četrtek zjutraj ^Vojg soboto si je končal ht John Obreza, Hlig je samski ter po hi ^^ojač. Dolgo let je bi-^Colji^^ Clevelandu in živel je k bij. ^®odski naselbini. Doma pri Rakeku na ^ Tukaj ne zapu- Truplo se na-®krajni mrtvašnici. PRIMOŽIČ fi i(i zjutraj je umrl po dol-bolezni John Primo-na 1386 E. 41 St. ^ebtii 9 °^^'^t)uje želetov po-Podrobnosti bomo jutri. .^ges bo ostal : ^Ijan; vlada %ubila bitko X . ^!^^NCISC0, 11. aprila ^ sodni ja je danes potezo vlade, ki je za-^ obsojenemu unij-3 jj Harry Bridgesu . Ng, ®kiiče državljanstvo. odloka sodnika h "^ild ' bo Bridges ^zavijanstvo vsaj za do-^Ja Meseca. Sedaj se na-^lesi,, ®^obodi pod poroštvom f obsojen na pet ^ ko ' da je leta 1945 la-zasliševanjih pred 1^'' uradniki re- I ^0 ' komunist. Takrat mu državljanstvo, & 'Sai vlada želela črtati, J.Q. *hko deportirala v nje-\ domovino Avstrali- so se pojavile ^ ker se je Bridges z avstralskim zako-avstralskemu dr-i in če mu odvzamejo H v°' sploh ne imel no- ^zavljanstva. Rooseveltov dom v Hyde Parku še vedno letno obiskuje čez 500,000 ljudi iz vseh krajev HYDE PARK, N. Y., 11. aprila—Rooseveltovo hišo, ki so jo toliko obiskovali dobrodošli gostje iz vseh krajev dežele, ko je pok. predsednik bil se živ, še vedno obiskuje do 500,000 ljudi letno. Hiša, v kateri je Roosevelt živel v svojih zgodnjih letih, je bila posvečena za narodni muzej Franklina D. Roosevelta ob priliki prve obletnice njegova smrti 12. aprila leta 1945. Jutri bo peta obletnica smrti velikega moža, ki je bil štirikrat izvoljen za predsednika Zedinjenih držav. Nadzornik zgodovinske Roose-veltove hiše George A. Palmer je izjavil, da si prihaja ogledat hišo in v njej zbrane spomine na Roosevelta okrog 500,000 poset-nikov iz raznih delov dežele. Tekom turistične sezone se vsak dan v Hyde Parku nahaja 3,000 gostov. "Mnogi ljudje, ki prihajajo sem, se še vedno spominjajo Roosevelta. Toda prejemamo tudi dijake osnovnih šol, katerim se Hux je z dvema tovarišema dobil 20 let zapora Sodnik Common Pleas sodni je v Clevelandu, Arthur H. Day; je včeraj obsodil na 20 let zapora Johna Wesleya Huxa in dva njegova tovariša, ki so 11. januarja izvršili roparski napad na Superior Savings and Loan Association ter zbežali s $34,000. Huxova tovariša Richard S. Chamberlain in Robert S. An-dross sta bila ulovljena že drugi dan po drznem napadu, toda sam Hux je zbežal in se skrival v Floridi do preteklega meseca. Kot je na zasliševanjih izjavil, je večji del svojega deleža plena v znesku $22,000 pt)trošil. Sodnik Day je naznanil mi- B &de rnmm pmHdaU, kdo je 1^*00 kMenJwrdasoobkdeMj bil Roosevelt," je izjavil Palmer. Jutri bo v Hyde Parku prirejena spominska služba božja. Pričakuje se, da bo prišlo na tisoče čestilcev pokojnega prednika. Najstarejši prebivalec v Hyde Parku je William Plog, ki je star 80 let, v Hyde Parku pa živi že 53 let. Rekel je, da kljub velikemu številu posetnikov, je bilo več dela, ko "smo imeli farmo." "Mr. Roosevelt se je rad v svojem avtu vozil okrog parka. Rad je imel drevesa, najljubše pa so mu bile visoke topole. Od cvetlic pa je najrajši imel rdeče rože." Truplo pokojnega predsednika je pokopano v vrtu z rožami, Plog pa zvesto skrbi za grob. V pritličju hiše, zgrajene iz kamna, obiskovalci lahko vidijo jedilno sobo, kjer je predsednikov stol odmaknjen od mize. Tudi knjižnico so spustili prav v takšnem stanju, kot jo je Roosevelt pustil. Na drugem nadstropju se nahaja soba, v kateri je napis: "V tej sobi se je v ponedeljek 30. januarja leta 1882 rodil Franklin Delano Roosevelt." Ta datum je njegov oče zapisal: "Četrt do devetih je moja Sally rodila sijajnega, močnega fantka. Vagal je brez plenic 10 funtov." V pritličju je tudi soba, v kateri je živel Roosevelt, ko se je iz Albany, ali pa Washingtona vračal v Hyde Park. Tik poleg postelje se nahaja telefon, s katerim je imel direktne zveze z Washingtonom. V knjižnici je vse polno raznih Rooseveltovih stvari, kakor kolekcija modelov ladij, kočije družine in številni papirji. Tu se nahaja tudi sloviti Rooseveltov sivi kampanjski klobuk in'poseb-no izdelan Ford, s katerim se je vozil na farmo. V eni stekleni omari lahko či-tate besede, ki jih je lastnoročno pisal ob priliki svojega prvega posvetilnega govora: "Edina stvar, katere se moramo bati, je strah . . dokazali, da se iskreno kesajo, ko so takoj priznali roparski napad. Tik pred obsodbo so čuvaji jetnišnice dobili v roke pismo, s katerim je Hux obljubil svoji ženi finančno pomoč. Domneva se, da je Hux skril del plena. Ko so ga detektivi ujeli v Miamiju, je izjavil, da mu je ostalo le še okrog $1,500. * Hux je skušal zbežati iz zapora Na 20 let ječe obsojeni John Wesley Hux je snoči skupaj s svojim tovarišem Robertom S. Androssom skušal zbežati iz okrajne jetnišnice. Do poskusa pobega je prišlo ob 7:15 zvečer, ko je Hux podrl na tla čuvaja jetnišnice Killena in skupaj z Androssom vdrl v urad šerifa, kjer so našli drugega čuvaja in mu zagrozili z lažnim, iz mila narejenim revolverjem. Richard S. Chamberlain, ki je tudi sodeloval pri roparskem napadu na Superior Savings and Loan Association, ni hotel sodelovati pri poskusu pobega, čeprav sta ga Hux in Andross vabila. Prav tako so ostali jetniki, katerim sta zakričala, naj bežijo, ostali v svojih celicah. Beg bi se menda še posrečil, da ni Killen pritisnil na gumb, nakar so začele tuliti sirene. Prihiteli so ostali čuvaji, Hux in Andross pa sta se ustrašila in se vrnila v celico, odkoder sta takoj bila poslana v samico. V "Enakopravnosti" dobite wdno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! Spomladanska veselica Ameriško-slovenski klub priredi svojo spomladansko veselico v nedeljo, 16. aprila v dvorani na Plum St., Fairport Harbor, O. Za ples bo igrala izvrst-,na godba Louis Baje in njegovi fantje. Klub se priporoča rojakom iz bližnjih naselbin za obilen poset. Gospodinjski odsek SDD Jutri zvečer ob 7:30 uri se vrši seja Gospodinjskega odseka Slov. društvenega doma na Re-cher Ave. Članice so prošene, da se gotovo udeleže, ker je treba veliko ukreniti za proslavo odprti je novih prostorov. štirje skavti najdeni mrtvi na gumijastem splavu Obrežna straža je včeraj opoldne našla mrtve štiri skavte, ki so se 16 ur nahajali na jezeru Erie, izpostavljeni hudemu mrazu. Trupla dečkov so bila plava od mraza in se nahajala eno vrh drugega na dnu gumijastega splava. Štirje dečki, člani organizacije skavtov, so izginili na jezeru predvčeraj ob 6.30 zvečer, ko so skušali z gumijastim splavom pripeljati k obrežju v bližini E. 185 St. neki čoln. Očividno pa jih je močan veter pognal na odprto jezero, daleč od obrežja, kjer jih je zalotila noč. Bili so oblečeni le v srajce in hlače, dva pa sta celo bila bosa. Hrane in vode sploh niso imeli. Dramatično iskanje izgubljenih skavtov se je začelo že pol ure zatem, ko so dečki izginili na odprtem jezeru. Pri celonoč-nem iskanju je sodelovalo 12 ar-madnih letal in 70 članov obrežne straže, ki so preiskali celo vzhodno stran jezera Erie. Nekateri prebivalci so izjavili, da so splav videli daleč od obale, toda so ga kmalu izgubili iz vida. Prvi je splav opazil včeraj zjutraj ob 7. uri pilot armadnega letala kapitan Hockman, ki je izjavil, da je videl dva dečka, toda ni bil siguren, če sta bila še živa. Splav pa je zopet izgioil in pilot ga je ponovno opazil dve uri pozneje. Na mesto, kjer je pilot našel splav, je bila takoj poslana motorna ladja obrežne straže, ki je štiri milje od pristanišča v Fair-portu iz splava pobrala trupla štirih skavtov in jih pripeljala v Cleveland. Imena dečkov, ki so v tragični pustolovščini izgubili življenja, so: David L. Hahn, Ronald Rie-mer, oba stara 13 let, Wililam von Hoh, star 14 let in Richard Bauer, star 13 let. Prvi trije so živeli na E. 193 St., četrti pa na Newton Ave. Richard Bauer je sinček družine Frank in Anne Bauer iz 19230 Newton Ave. Dekliško ime matere je bilo Anzick in njeni starši so stanovali na E. 158 St. blizu Waterloo Bd. Mali Richard je pohajal Euclid Shore High šolo ter je bil član mladinskega kegljaš-kega oddelka društva Strugglers št. 614 SNPJ in Boy Scout Troop 143. Poleg žalujočih staršev zapušča sestro Joanne. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9:15 uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Holy Cross ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary. Pogrebna maša bo obenem tudi Za William Von Hof, ki je tudi izgubil svoje življenje. Sovjetska vlada poslala Zedinjenim državam protest, ker da je ameriški bombnik streljal na sovjetsko letalo Bivši kongresnik Thomas je v ječi veščak za kokoši NEWARK, N. J., 11. aprila. — Bivši kongresnik J. Parnell Thomas, ki je nekoč kot pred-i sednik odbora za ne-ameriške' aktivnosti bil izvedenec za "sub-yerzivne aktivnosti", je v zaporu že toliko napredoval, da so mu poverili odgovorno dolžnost. Skrbeti mora za kokoši, ki kot pravijo, niSo "subverzivne." Thomas je bil obsojen na šest do osemnajst mesecev zapora, ker je osleparil vlado za okroglo $10,000. Vladni uradniki pa imajo še ,vedno velike težave z bivšim kongresnikom in predsednikom ne-ameriškega odbora. Thomas je namreč bil obsojen tudi na globo v znesku $10,000, toda globe še vedno ni plačal in je očividno niti ne namerava plačati. Pomožni državni tožilec John Corcoran je izjavil, da bo pogledal, koliko denarja ima Thomas v banki, ali pa če ima kakšno premoženje. Thomasa bodo morali na en ali pa drug način prisiliti, da plača globo. Corcoran je poudaril, da Thomas ne more biti pomiloščen, dokler globa ne bo plačana in da bi bilo najboljše, če bi kdo prostovoljno izročil omenjeno vsoto. LONDON, 11. aprila—Sovjetska zveza je danes poslala ostro protestno noto ameriški vladi, ker da je baje neki ameriški bombnik tipa B-29 letel nad sovjetskim ozemljem in streljal na neko sovjetsko letalo, ki je bilo prisiljeno, da strelja nazaj. Protestno sovjetsko noto, ki je bila izročena ameriški ambasadi v Moskvi, je podpisal sovjetski zunanji minister Andrej Višinski. ČEŠKI ČASOPISI O POKOJNEM ROOSEVELTU PRAGA, 11. aprila—Češki ar-madni časopis "Obranu Lidu," je danes ob priliki pete obletnice Rooseveltove smrti objavil članek, v katerem med ostalim pravi, da je pokojni ameriški predsednik bil "velik prijatelj Slovanov." V članku je dalje izražen up, da bodo Rooseveltovi podpi-ratelji vrnili Zedinjene države v "velik tabor miru." Bivši komunist Budenz je tajna priča McCarthya WASHINGTON, 11. aprila— Senator McCarthy je danes razkril, da je bivši komunist Louis Budenz njegova "skrivnostna priča," ki lahko potrdi, da je visoki svetovalec Državnega oddelka Owen Latimore "vodilni sovjetski agent v Državnem oddelku." McCarthy je obvestil senatni pododbor, ki preiskuje njegove obtožbe, da bi želel Bu-denza kot pričo. Odbor je takoj povabil bivšega komunista na zasliševanja, ki bodo v ponedeljek. Budenz je bil nekoč urednik komunističnega glasila Daily Worker, ampak pozneje se je spreobrnil in se vrnil v katoliško cerkev. Sedaj poučuje na neki katoliški univerzi in mimogrede nastopa kot priča na zasliševanjih proti svojim bivšim tovarišem. McCarthy trdi, da je potrebno dokazati le dejstvo, da je Lattimore bil član komunistične stranke. Veruje se, da bo Budenz pričal v zvezi z Latti-morom. (Glavni stan ameriške zračne sile v Wiesbadenu, Nemčiji, je naznanil, da je sovjetska protestna nota verjetno v zvezi z ameriškim vojaškim letalom, ki se je "pretekle sobote izgubilo nekje na severu Baltiškega morja." V letalu je bilo 10 članov posadke). Kot je sporočila sovjetska agencija Tass je vsebina protestne note sledeča: "Vlada Zveze sovjetskih socialističnih republik smatra za potrebno, da obvesti vlado Zedinjenih držav o sledečem; "Soglasno s potrjenimi podatki je 8. aprila tekočega leta ob 17. uri in 39 minut bilo zapaženo južno od Libaua štirimotprno vojaško letalo tipa B-29 leteče trdnjave, ki je imela ameriške identifikacijske znake. "Letalo je vdrlo 21 kilometrov (okrog 13 milj) globoko nad sovjetskim ozemljem. "Vsled dejstva, da je ameriško letalo še vnaprej vdiralo nad sovjetskim ozemljem, se je z bližnjega letališča dvignila eskadri-la sovjetskih lovcev, ki so zahtevali, naj jim ameriško letalo sledi in se spusti na letališče. "Ameriško letalo ne samo, da ni ubogalo, ampak je začelo streljati na sovjetska letala. "Vsled tega je eden od najbližjih sovjetskih lovcev bil prisiljen, da je odgovoril na streljanje, nakar se je ameriško letalo obrnilo proti morju in izginilo. "Sovjetska vlada naznanja vladi Zedinjenih držav svoj odločni protest proti tej kršitvi sovjetskega ozemlja s strani ameriškega vojaškega letala, kar obenem predstavlja neslišano kršitev najosnovejših plavil medna-lodnega zakona." Pozdravi Iz North Miami, Fla., kjer se nahajajo na oddihu, pošiljajo najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem Mr. in Mrs. Mah, sin Freddy ter Mr. in Mrs. Babič, vsi iz Madison, O. Kakor pišejo, se prav dobro zabavajo ter so obiskali že več naselbin po solnčni Floridi. Želimo jim srečen povratek! Iz bolnišnice Iz Glenville bolnišnice se je vrnil na svoj dom Mr. Anton SkoTi iz 820 E. 239 St. Prestal je težko operacijo in zdaj se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem prijateljem za obiske, darila, cvetlice in voščilne karte. Prijatelji ga lahko obiščejo sedaj na domu, mi mu pa želimo, da bi se mu ljubo zdravje čim preje po vrnilo! Vrine potrebščine Našim gospodinjam in hišnim gospodarjem nudi John Piškur, ki vodi trgovino E. 200th St. Hardware na 687 E. 200 St., obširno zalogo vsakovrstnega vrtnega semena in orodja. Tam dobite razna umetna gnojila in navodila kako si lahko olepšate trato in zemljo okrog hiše, da bo privlačno. Mr. Piškur vedno postreže prijazno in zadovoljivo. ITALIJANSKA VLADA SVARI KOMUNISTE RIM, 11. aprila. — Italijanska vlada je danes posvarila komuniste, da se bo smatralo za izdajstvo, če bodo poskušali preprečiti iztovor ameriškega orožja, ki bo pripeljano v neko neimenovano italijansko pristanišče v okviru ameriškega programa za oboroževanje zunanjih dežel. Komunisti in socialisti so zagrozili, da bodo ameriško orožje vrgli v morje. POROKE NL KER JE CERKEV ZGORELA GREEN RIVERS, B. C., 11. aprila.—Miss Yvonne Plourde ne ve, kdaj bo s svojim ženinom zopet stopila pred altar. Prvič je imela -smolo. Ko je včeraj vse bilo pripravljeno za poi-okoi in je duhovnik že spregovoril prve besede v poročnih ceremonijah, ,je neki fant za-vpil: "Perkev gori!" Nevesta, ženin, svatje in duhovnik so zbežali iz cerkve, ki je kmalu zatem, do tal zgorela. Seja "Svob. Slovenk" Jutri, v četrtek zvečer ob 7:30 uri se vrši redna seja društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ v navadnih prostorih SND na St. Clair Ave. Prosi se vse članice, da se gotovo udeleže, ker je seja važna in se bo raz-motrivalo o konvenciji, ki se vrši pfinodnji mesec.. : Veselica Jutri zvečer se v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. vrši plesna veselica, pri kateri bo poznani godbenik Johnny Pecon kronan kot "Cleveland Polka King of 195Č." Stoloravnatelj bo Ed. Kovačič. Poroka V soboto zjutraj se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Theresa Zupančič, hči Mr. in Mrs. Mike Zupančič, 6026 St. Clair Ave., in Mr. Thomas La-foret, 2173 Fulton Rd., sin Mr. in Mrs. George Laforet. Mlademu paru Čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem življenju! Vile rojenice i Vile rojenice so se zglasile pri družini prof. in Mrs. William Kennick, 6219 Glass Ave., in pustile v spomin zalo hčerkico, kateri so dali ime Viktoria. Kennickovi imajo od preje hčerko Virginijo, staro 12 let in sina WiUiama ml., starega tri leta. Mati in novorojenček sta se zdrava vrnila iz Glenville bolnišnice na svoj dom. — Čestitamo! STKAN 2 ENAKOPRAVNOST 12. aprila 1950 H ENAKOPRAVNOST ft Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTIOiN RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) ___________________ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ___ ..$8.50 - 5.00 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) _________________________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)__________6.00 For Three Months—(Za tri mesece)____________3.50 Po 22 letih na obisku v rojstni domovini Milan Medvešek Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. FKANKMN D. KOOSEA ELT K peti obletnici Rooseveltove smrti Danes je peta obletnica smrti velikega ameriškega predsednika Franklina Delana Roosevelta, ki je umrl 12. aprila leta 1945 tik pred veliko zmago zaveznikov nad tiranijo naci-fašističnih hord. Predsednika Roosevelta se danes spominjamo, ker simbolizira progresivno Ameriko, ki je pod njegovim modrim vodstvom v najtemnejših in najtežjih letih sodobne svetovne zgodovine bila arsenal demokracije in napredka,, ker je v težkih in temnih letih predstavljala svetilnik zasužnjenim, toda v suženjstvu še vedno borečih se narodov. Takrat so se Zedi-njene države rama ob rami borile s Sovjetsko zvezo in je prav vsled tega nemotenega in odločnega sodelovanja med dvema največjima silama sveta bila poražena Hitlerjeva Nemčija, Mussolinijeva Italija ter končno nekaj mesecev pozneje tudi Hirohitova Japonska. Nevarnost, ki je visela nad človeštvom in grozila, da ga bo pahnila v tisočletno suženjstvo, je bila odklonjena. Že samo s svojim vodstvom Amerike v letih druge svetovne vojne je Roosevelt zaslužil, da se ga postavi v vrste največjih predsednikov Zedinjenih držav. Umrl pa je, ko je zmaga v vojni sicer bila že zagostvljena, toda mir še ni bil izvojevan. Bil je dalekoviden predsednik, ki se je v popolnosti zavedal, da bo potrebno urediti povojni svet na bolj pravični, bolj socialni podlagi, kajti porajalo se je stoletje navadnega človeka. Star svet izkoriščevanja in za sužnjevanja narodov se je končal. Ljudstva sveta, tudi ona, ki so stoletja živela pod jekleno peto kolonijalnih in pol-kolonijalnih sistemov, so se začela prebujati in zaAtevati svoj enak delež na skupnem svetu; svojo neodvisnost, svobodo in pravico, da si uredijo življenje in kujejo bodočnost, kakor jim bo najboljše odgovarjala. Roosevelt je umrl prezgodaj. Delo je bilo le napol dokončano, kajti izoblikovati je bilo treba bolj pravičen in bolj socialen svet. Kakšen bi bil ta povojni svet, če bi bila Rooseveltu odmerjena daljša življenjska doba? Na to je težko odgovoriti. Toda eno je jasno. Roosevelt je imel tisto čudovito sposobnost, da je ustvarjal prijatelje, kjer so mnogi gledali le sovražnike. Našel je osnovo, na kateri je bilo mogoče sodelovanje med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo, v bivstvu med dvema nasprotujočima si sistemoma. Pa če je že našel takšno osnovo za sodelovanje v nevarnih letih vojne, čemu bi jo ne mogel v povojnih letih' Saj je že v svoji poslanici 24. decembra leta 1943 rekel, da se "zelo dobro razume z maršalom Stalinom," ki da po njegovem prepričanju "resnično predstavlja srce in dušo Rusije." Zgodovinsko dejstvo je, da je le Roosevelt mogel skovati na konferencah v Teheranu in Jalti jekleno zavezništvo, ker je verjel, da je pošten in odkritosrčen sporazum s sovjetskim voditeljem in Sovjetsko zvezo kljub vsem razlikam še vedno mogoč. Danes, pet let po Rooseveltovi smrti, se je vse spremenilo. Z Rooseveltom so eden za drugim izginili iz vlade vsi njegovi najožji sodelovalci, nad svetom, ki se še tako sveže spominja strahot minule vojne, se zbirajo temni oblaki nove vojne nevarnosti. V deželi vlada ozračje"suma, nezaupanja, histerije, medtem ko so najosnovnejše pravice in svobodščine resno ogrožane, ker elementi, ki nikoli niso verjeli v moč demokracijo, grozijo vsakemu, ki se ne želi pokoriti njihovem pojmovanju "demokracije" in sprejeti totalno regimentacijo misli in prepričanja. Toda Amerika bo kljub vsem težavam našla svojo pot v progres, blagostanje in mir. Bolj kot kdaj koli poprej je potrebno, da se oborožimo z Rooseveltovo vero, z njegovimi idejami in z njegovimi ideali. Naj bi te obletnice njegove smrti ne bile samo prazna formalnost, samo bežni spomin na ime enega od mnogih predsednikov, ampak naj nam bodo spodbuda v delu in borbi za svet, v katerega je Roosevelt verjel, za katerega se je boril in za katerega je tudi prezgodaj umrl. 34 Torej bili smo gostje pri predsedniku republike Slovenije ! Opazoval sem predsednika Marinka in ostale člane slovenske vlade in povabljence. Končno sem se le znašel med "bolj-ševiki", ki danes vladajo slovenskemu ljudstvu. Samo rogov ni sem videl! Vsi so zgleda-li popolnoma normalni ljudje, inteligentni in neprisiljenega obnašanja. Poleg predsednika Marinka so bili navzoči Marjan Brecelj, podpredsednik vlade, minister za zdravstvo in nauke Ivan Regent, dalje dr. Brecelj, dr. Lav-rič, slikar Božidar Jakec, dr. Furlan, mladi Sergej Vošnjak, direktor za informacije, čigar nekaj pesmi in povesti je pred časom objavil tudi naš Mladin ski list, dr. Pohar in nekaj drugih oseb, a sem zgrešil njih imena. Razen Marinka, podpredsednika Breclja, (kateri je brat zdravnika Breclja) in Regenta, sem že vse poprej srečal in tako sem se počutil čisto domačega med njimi. Ko sem poslušal te osebnosti, voditeljp slovenskega naroda, tehtal njih besede, sem ponovno in ponovno prišel do zaključka, da ne morejo biti teroristi, kot jih slika reakcija v tujini, da so dobri Slovenci, kateri delujejo za dobrobit svojega naroda, dasiravno nanj nalagajo težka bremena, z opozicijo pa trdo postopajo. Marinko nas je prisrčno pozdravil, nato pa obširno razpravljal o razmerah v Jugoslaviji, boju s Kominformo, socializmu itd. Poudarjal je porodne bolečine novega reda, odkrito priznal, da se delajo napake in da se trudijo, da jih odpravijo. Dotaknil se je tudi slovenskih kmetov. Z njimi je največji problem, ker se ne morejo prilagoditi novemu sistemu, ker ne morejo zapopasti, da v teh časih, ko se gradi nov red, ne morejo po svoji volji postopati s svojimi pridelki, da je država prisiljena terjati od njih velik delež, da prehranja industrijskega delavca in drugo prebivalstvo. Ni lahko graditi socializma, zlasti ne v deželi, ki ni imela skoraj nobene industrije, v vojni pa bila tako silno prizadeta in njeno prebivalstvo tako decimirano in oslabeno, je poudarjal predsednik Slovenije, nato pa je pristavil, da je potrebno, da si ogledamo dobro in slabo stran, pozitivne in negativne stvari, jih skušamo razumeti, nato pa poročamo samo resnico o sedanjih razmerah in ljudeh v Sloveniji in ostali Jugoslaviji. Marinko je govoril tudi o sporu med Sovjetsko unijo in Jugoslavijo. Radi spora med Jugoslavijo in Kominformo so pričeli razpravljati delavski sloji po vsem svetu o pr avilnosti marksizma-leninizma in danes se bolj proučuje teorija marksizma kot kdaj poprej. Kritiziral je tajno diplomacijo, ki jo danes uganjajo velesile z Rusijo vred. Marinko ni dramatičen govornik, marveč se čestokrat ustavi sredi stavka, toda takoj nato razprede svoje misli kot učen pr ofesor, kot mož, ki mnogo misli in študir-a. Vendar pa ga je zanimivo poslušati. Eden izmed naših delegatov, kateri je bil rad zaspan pri takih pogovorih, ga je ves čas zvesto poslušal in prav nič kinkal. Predsednik Slovenije je bil rudar, ko mu je Drlo komaj 15 let, čez nekaj let je radi gorečnosti za revolucijo pobegnil v Francijo, tam pridno študiral marksizem-leninizem, nato pa bil poslan v Sovjetsko unijo, kjer je nadaljeval svoje študije. Med vojno je bil v partizanih, in sicer po italijanski kapitulaciji, kajti če sc prav spo- minjam, je bil poprej v internaciji. Neki bivši partizan mi je pravil, da ko se je med njimi v gozdovih pojavil Marinko, niso vedeli kdo je in so ga od vseh strani pazili, boječ se, če ni morda kakšen špijon. Kmalu nato so dobili sporočilo iz gl. stana kdo je in naj bodo vljudni z njim. Marinka sem opozoril, da se bo morala Slovenija bolj zanimati za izseljence kot se je do-sedaj, on pa je dejal, da posveti vsak dan nekoliko časa temu problemu, toda na dnevnem redu imajo toliko drugih zadev, da je nemogoče vse rešiti ob pravem času. Naj omenim, da sta govorila tudi podpredsednik vlade Marjan Brecelj in Ivan Regent. Regent je velik humorist in je zbi-j jal šale s predsednikom. Govo-! ril je tudi o boju med Komin-I formo in Jugoslavijo ter pove-i dal, da dobro pozna Sovjetsko , unijo, saj je tam preživel 14 let. Mož je star približno 65 let, majhen po postavi in plešast, toda izredno živahen in simpatičen. Z njim sem govoril o Dragotinu Gustinčiču, s katerim je bil skupaj v Moskvi. Obžaloval je, da je Gustinčič zavzel negativno stališče napram novi Jugoslaviji, nato pa pripomnil, da je mož pač takega značaja, ki misli, da je on vedno v pravem. Gustinčič je očitno pričel ruvati proti sedanjemu režimu : in se usporedil s Kominformo. . Nisem ga vprašal, kje je sedaj, ; toda sodim, da je zaprt. I Naj še omenim, da mi je Re-' gent zelo naročeval, naj ne pozabim pozdraviti našega Etbi- na Kristana in da naj pride kmalu na obisk v staro domovino. Ker sem ravno pri Kristanu, naj povem, da so po njemu vprašali mnogi Jugoslovani. Ko je umrl Oton Župančič, mi je Kristan potožil, da ne bi več nikogar poznal, če bi šel na obisk v domovino. Toda temu ni tako! Srečal sem osebe v Srbiji in Hrvatski, ki so mi povedale, da poznajo starega borca Kristana. Edvard Kardelj, jugoslovanski zunanji minister, pa je poudaril, da je Etbin še edini izmed živečih socialističnih pionirjev in da je zelo važno za ves jugoslovanski dalevski pokret in zgodovino socialističnega gibanja, da bi napisal svojo avto-i biografijo. O Kristanu smo govorili tudi z maršalom Titom. Zelo sem se začudil, ko je dejal, da je I nekaj dni poprej čital neki Kri-j stanov govor, katerega je imel v jugoslovanski narodni skup-! ščini, to je bilo nekaj let po pr-i vi svetovni vojni, ko se je Kri-j stan vrnil v domovino in bil iz-i voljen v narodno skupščino kot j socialistični poslanec. Sicer ni-I ma pomena, kaj misli o voditelju : kot je Tito oseba kot jaz, toda I v mojih očeh je toliko bolj zra-I stel, ko je tako preprosto po ! vedal, da je baš pred nekaj dne-I vi čital govor našega starega ; delavskega pobornika. V resnici I sem se zelo začudil j Todaj vrnimo se k predsedni-I ku republike Slovenije. K nje j mu smo dospeli ob 8. uri zve-I čer, poslovili pa smo se malo ; pred eno zjutraj. Torej smo se ' razgovarjali, skoraj šest ur! ! (Dalje prihodnjič) rja, je dobro, da jim to povrnemo na njihovi prireditvi v nedeljo popoldne v Slovenskem delavskem domu. Vincent C off. UREDNIKOVA POsTA Poročilo odbora farme SNPJ Odbor izletniške Farme za tekoče leto je sledeči; Blaž Novak, predsednik; Anthony Gerchman in Nick S pehar, podpredsednika; Agnes Stefa-nic, tajnica; Joseph Papes,. blagajnik; Jim Rugel, zapisnikar; t:<''rank Sustarsich, Anthony Du-ča in Josephine Tratnik, nadzorni odbor. Za vse zadeve, tikajoče se izletniške Farme, se obrnite na rašo novo tajnico Agnes Stefa-fanic. Agnes je jako aktivna, j najsibo pri svojem društvu Con-I cordians št. 185, pri Cleveland-I ski federaciji, kot tudi pri Atleti čn i ligi, zato ni dvoma, da bo vršila tajništvo P^arme v redu. Na tem mestu apeliram na naše drušJjVene tajnike, kot tudi na odbor in zastopnike Farme, da gredo tajnici na roke, poseb-j no za časa pikniške sezone, ker med tem časom je veliko dela. Naslov tajnice je: Agnes Stefa-nic, 214 Crystal Ave., Euclid 23, Ohio, telefon RE 1-4979. Odbor Farme se že sedaj pripravlja za otvoritev izletniških prostorov in sicer v nedeljo 21. maja. Prvotno smo nameravali imeti piknik 28. maja, ker pa ima SANS zborovanje in prireditev, smo preložili na 21. maja, ker s tem se ne bo nobenemu škodovalo. Vabljeni gte, da pose-tite otvoritveni dan pikniške sezone v velikem številu. Naša dekleta Ženskega odseka Farme se bodo prav postavljale, ker so si nabavile več novih predmetov za kuhinjo, med temi tudi avtomatično pripravo za kuhanje kave (Coffee urn). Omenjeno je dar društva Napredne Slovenke, št. 137. P^arma nima nobenega datuma ali nedelje v poletnem času za svoj piknik, ker ni zadosti nedelj na razpolago. Zato bo pa odbor gledal, da bo otvoritveni dan čimbolj uspešen. Naši posetniki Farme so že sedaj pogovarjajo, da komaj čakajo, Ua bu ogrelo, da bodo ijo- pet pričeli zahajati tja gor. Ko premišljate, kam bi se peljali ob nedeljah, kar obrnite vaš avto tja gor po Chardon Rd. in se ustavite na naših prijaznih izletniških prostorih. Tam se vedno srečate z vašimi znanci in prijatelji, oskrbnik John Gorjanc in njegova družina vam bodo vljudno postregli. Theresa Gorjanc. Stragglers vas vabijo Društvo Strugglers SNPJ je eno izmed najbolj aktivnih društev, sestoječe iz druge generacije ameriških Slovencev z delokrogom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Člani in članice tega društva podpirajo in obiskujejo vse naše priredi tve in drugo socialno delovanje collinwoodske naselbine. To društvo bo imelo v nedeljo popoldne prav zanimiv in lep koncertni program v Slovenskem delavskem domu. Na tem programu nastopijo: ŽensKi kvartet zbora Jadran, celotni Mladinski pevski zbor SDD, Hawajski duet. Turners dancing team in po članih in članicah strugglers pa bo podana komedija v enem dejanju "Little Red School House," katera je v vseh ozirih jako komična igra in prav interesantno bo videti te šolarje v šolskem razredu pred, po in med podukom. Ker je vsebina igre v jako zmerni angleščini, jo bo prav vsakdo lahko razumel in se tudi prav iz srca nasmejal. Torej, ne zamudite v nedeljo priti na Vari-čtni program društva Strugglers. Vstopnina k tej prireditvi je samo 75 centov in to h koncertu in |)lesu, kateri se vrši po oder-skem programu. Pričetek programa ob 3.3(1 popoldne. V spodnji dvorani se bo serviralo dobro večerjo za malo vsoto. Ker člani in članice društva Strugglers podpirajo vsa naša narodna ter socialna udejstvova- Gostovanje Josephine Klun na koncertu Zarje Na naših vrtovih so se zopet naselili ptičji zbori, kateri prav glasno naznanjajo novo življenje —prihod pomladi. Tudi raz odra Slovenskega narodnega doma bo v nedeljo 16. aprila vel nov pomladni dih z demonstriranjem krasne slovenske pesmi. 2e dolgo ni bila naša pesem tako raznolika in svečana kot bo ta pred-našana po tu rojeni mladenki Jo-sephini Klun iz Pittsburgha, Pa., in pevci Zarje. Josephine Klun se uspešno uveljavlja na različnih glasbenih odrih. To bo storila tudi pri nas in Zarja bo tudi nudila svoje. Za ta izreden dan je izbran iz pisanega polja razkošen venec glasbenega ustvarjanja iz preteklosti in sedanjosti. "Piknik v gozdu" in Košatovo "Vrbsko jezero bo odsev in zborov donesek iz prejšnjih dni, Simonittije-va "Pomlad" in Pahorjeva "V svetlo bodočnost," bo zrcalo sedanjosti. Zadnji dve ste bili objavljeni v "Zbonn" v letu 19^9. Ob pet-letnici osvobojeni^ slovenskega ozemlja iz kremP" Ijev sovražnega okupatorja, P"' časti Zarja spomin padlih žrtev, kot tudi mučenike, s šopom tizanskih pesmi. Te zgodovinske pesmi so nastale v sih in potre* bi, ob času, ko je bil naš rod na tleh teptan in križan, ko so se Slovenci skupno bojevali z našimi, ameriškimi fanti, za poi'^ hitlerjevega trinoga. Pričetek programa je ob 3. popoldne, in sicer na 6417 St. Clair Ave. Vstopnice, katere so v predprodaji 85 centov, so v® Ijavne tudi za ples zvečer. W bo Pintar's orkester. Da se krat bo dovolji tudi mladino, je en narejena izjema s tem, da se zvečer vršil ples. .. Slovenska publika iz sedffli^ sosesk je vsa med povabljenci Prošeni ste, da na to opozoMj tudi vaše znance in prijatelje tukaj rojeno mladino, saj j® menjeno tudi za nje, da skup damo duška lepi slovenski pe®® iii pomladnemu prebujenju- Nekaj mojih spominov Piše John Lokar, St. (Nadaljevanje) Leta 1898 je neki Italijan umoril avstrijsko cesarico Elizabeto. Pri železnici, kjer sva delala s tovarišem, je bilo tudi dosti Italijanov. Ko so delavci zvedeli za umor, so se zbrali in zmenili, da bodo vse Italijane pregnali z dela. To so tudi poskušali storiti in so s^ hudo ste-pli. Tu na delu pri železnici sem dobil pismo, da mi je mati umrla in mi zapustila bajto. Nisem šel takoj domov, ker je moja sestra delala pri bajti in mi pisala, da bo delala toliko časa', dokler ne bom prišel domov. Pismo me je najbolj ožalosti-lo, ker mi je sestra pisala, kako rada bi me bila mati videla predno je umrla. Pred samo smrtjo je govorila, samo da bi videla Janeza, pa bi lažje umrla. Pismo sem dobil z veliko zamudo, šlo je celo v Bremen, predno so ga poslali na pravi naslov. Odločil sem se, da bom šel pogledat domov. Tako sem pustil to delo, ampak na zgornji Štajerski sem spet delal nekaj časa. Na potovanju sem si ogledal Koroško, zgornjo in spodnjo Štajersko, mesto Dunaj in Ceškoi- Podrobnosti pa tu ne bom opisoval. Domov sem prišel za šest tednov, da se pripravim za najdaljše potovanje v Ameriko. Hotel sem si izposoditi na bajto nekaj denarja. Dovoljenje za potovanje sem dobil za tri leta, ampak mislil sem si že takrat: tudi če mi daste za tri mesece, bom zadovoljen, ker mene ne boste več videli. Na hitro sem vse uredil za potovanje v Ameriko. Takrat nas se je zbralo več, ki smo skupaj potovali čez veliko lužo. Sestri sem rekel, naj dela pri bajti in sama ima kar si bo pridelala. Slovo od starega kraja ni bilo tako žalostno, kakor ))rejš-nje, ko sem se zadnjič poslovil od matere. Šli smo v skupini na postajo, mnogi pa so nas spremljali. Ko je vlak odhajal, so dolgo stali in mahali v zadnji po-zdiav, mi pa nazaj. Ravno tako smo se poslovili v Ljubljani, kjer sem imel mnogo znancev in prijateljev. Potovali smo naprej po Nemčiji v mesto Bremen, kjer smo se vkrcali na ladjo "Lahen." Na parniku je bilo veselo. Ves čas, posebno i šest nas, ki smo bili zdravi, smo prepevali, najrajši tisto: j ''Sekaj, sekaj smrečice, da boš delal barčice," ali pa "Nožček bom vzpla, j irček načela ..." j čutil Na morju se nisem P° ^ slabo. Bilo pa jih je dosti, bili hudo bolani, ker se je jako gugala. Do New nam je vzelo 9 dni, ampa se je srečno končalo. Preg so nas in nas pustili v to v deželo in našo novo doinov Ameriko. Tako sem prišel v Clevei^ dne 19. februarja leta 1900-lo v tovarni sem takoj To je obenem bilo moje pij° ^ ^r\ »*»-»/-w4-v»r» -1 tr +/-\TrQr*ni iTl C^P . juiel lo znotraj v tovarni m je bilo težko delo, sem J - -iii S# po 10 in 11 ur na dan^ zanj veliko veselje. pa celo več. Imeli smo lo ^ _ j na uro, pa tudi "piecework > katerem smo zaslužili vec 2 dolarja. Za tiste čase J®^^^ bilo veliko. Nekatere so plačale le 13 ali pa na uro. Bilo pa je vse ceni, da ko sem šel na trg, za en dolar prinesel „ri y. J____ v.___v_ St-' šaro živeža in drugih s kar danes ne bi mogel dobit' Kar aanes ne ui jg niti za 10 dolarjev, bil predsednik McKinley, rega pa je kmalu ubi anarhist. Pa naj sedaj malo f kako je bilo z nami Sloven ^ - ' — bih " prva leta. 2e takrat so nami različni prepiri in je vse bilo jako žalostno. lin wood u še ni bilo SloveH' le nekaj "bordarjev" i" žine, ki so imele na staJi dosti fantov. Ob nedelja jg jih dostikrat obiskovali, poulična vozila do mosta. ši ljudje so delali v havzu" po 12 ur na dan ob nedeljah. Plačo so centov na uro in ker so delali, so tudi zaslužili za nje razmere dosti denarJ^'^^gti krat, leta 1903, še ni b"« gg tovarn, ampak naši J® drl' že začeli naseljevati- ^ rastla naša naselbina po- postala največja v zneje so bila ustanovlj® katera društva in so zidali leta 1906. ntfl' še ni spadal pod Clev^'^'^ '^gt^ pak je bil naselbina ^as®- (,1-1900 tudi v Clevelandu )o slovenskih društev, dveh ali treh manjših-je meni znano. Cerkev go je bila še lesena. Tista bila leta hudih |)repi'''^ menda med nami Slov^" tega ne moremo bit'-^ gggt- nam ne delalo poS' icbno iČ) (Dalje prihodnj ---- t, i® .r Na ulicah v Zed. »r ,,0 bilo lansko leto po®*^ f ^ prometnih nesrečah 26 šcev. ^•aprila 1950 ENAKOPRAVNOST I- STRAN 3 Heroj Atlantika ^Tezidij Ljudske skupščine ^^derativne ljudske republi-Jugoslavije je odlikoval ''nornarjev, pristaniških 'CSV in pomorskih usluž- no ielavi Med njimi je dobil ""jwsj'e odlikovanje Anzel-"'o Grdakovič—red dela dru-stopnje. ^nzelmo Grdakovic je po-strojnik iz Kostrene ^^^vatskem Primorju, ki je iz davnine kot izvor in neustrašenih mor-Služi na prekoocean-® ^ parniku "Kozara," kjer dolžnost prvega ^ ^'^inega častnika. Odliko-mu je bilo podeljeno zaradi posebno vestne službe na ladji, največ zaradi tega, ker je svoječasno med najhujšim viharjem na Atlantiku rešil ladjo in tovor pred potopitvijo, posadko JfO ljudi pa gotove smrti. Bilo je lani v februarju. Par-nik "Kozara" je bil sredi Atlantskega oceana, kakih 500 milj daleč od Azorskih otokov. V ladijskem dnevniku so tega dne zapisali: "Bili smo na 36. stopnji in 52 minut severne zemljepisne širine in 51. stopnji zahodne zemljepisne dolžine na poti iz Severne Amerike v Alek-sandrijo, oziroma v domovino." «32 Foot Airborne Boats Undergo Tests By Army bolts hold together sectional all-aluminum cargo launch. being conducted with a 32 foot aluminum cargo Mil be ki expected, the Army's Transportation Corps Board frorld in^ to transport a sea going cargo fleet to any place in the Jfeight p hours. Although planned for use as a workaday fouid /'"^it, availability of such a fleet for the evacuation of Dunkirk jL greatly simplified that operation and saved many lives. Solvej of portability was •tientai ^ building the experi-^hich „ in three sections Jer of be connected in a mat-Ntg by use of but eight "i a Po- sections fit snugly "Flying Box Car." 'faft all-aluminum, aiv- ^^^''uction, weighs 3,036 than .&nd will make bet-Meri iir- an hour lightly 5,000 J ^ a useful load of ^ !. aboard, it draws but J^ept y . of water and the up-bow permits Desio-? jHder its own power. particularly for cold ^(ar an