AKTUALNO VPRAŠANJE Mladinske organizacije, kakor tudi ▼sa ostala društva in organizacije se ie dlje časa pripravljajo na praznovanje Dneva mladosti. Po vseh pripravah sodeč bo ta dan velika manifestacija vseh mladih in starejših. Praznovanje 25. maja, Dneva mladosti in rojstnega dneva maršala Tita, bo prvič tako množično. Predsednik Okraj, komiteja LMS Kranj Marijan Rožič pravi, da bo po sedanjih podatkih sodeč pri praznovanju Dneva mladosti na Gorenjskem sodelovalo okoli 15.00« mladine in nad 10.000 pionirjev. »Dan mladosti bo praznovala vsa gorenjska mladina — na vasi, v Šolah in tovarnah. To ne bo le velika društvena, fizkultnrna, temveč tudi politična manifestacija. V teh dneh bodo sprejele mladinske organizacije okoli 1000 novih članov v svojo organizacijo. Prav tako bodo sprejeli v teh dneh tudi veliko pionirjev v pionirsko organizacijo. Samo v Skofji Loki n. pr. bodo v teh dneh sprejeli okoli 400 pionirjev. V posameznih večjih občinah so se začela praznovanja ie 10. maja, po vseh ostalih pa se bodo začela 18. maja, zaključena pa bodo 26. maja z veličastnimi paradami, zborovanji in mladinskimi rajanji. V šolah bodo Dan mladosti in Titov rojstni dan proslavili lahko še posebno svečano. 24. maja imajo vse šole majski športni dan, 25. maja pa pouka prost dan. Vajenci bodo hkrati v teh dneh praznovali tudi dan vajencev.« Lj. KTUALNO VPRAŠANJE ŠPORT DRŽAVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU SLOVENSKI KEGLJAČI USPEŠNI GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIM LJUDI ZA GORENJSKO ^ETO X. — ST. 37 — CENA DIN 10.— Kranj, 13. maja 1957 Na .Triglavu* v Puli Zastopniki kranjskega okraja izročili posadki rušilca „Triglav" slovenski simbol} Pula, 12. maja. — Pula — kdo je ne Pozna? Kdo ne pozna velikega pristanišča, znamenite arene, mesta prav na Jugu istrskega polotoka, ljudi z zagorelimi obrazi? V Puli je toplo in ljudje se že pripravljajo na kopalno sezono. Branjev-ke na trgu ponujajo češnje. Tu zadnjih vremenskih nepriliik ni bilo čutiti. Drevje ni ožgano od slane in snega kot vse do okolice Senožeča in Postojne. Nekako že pri tirnem kalu se začuti prava pomlad, za naše pojme že kar poletje. Pula je tudi eno naših največjih Pristanišč. Tokrat sta bila v Puli naša rušilca »Triglav« in »Biokovo«, ki sta spremljala maršala Tita na vseh zgodovinskih potovanjih po morju in sta se z drugimi ladjami zasidrala v marsikaterem tujem pristanišču. — Lep in ve-^časten je rušilec »TRIGLAV«. Zdi se da »stoji« v puljskem pristanišču tako rnirno in ponosno kot naš gorski velikan Triglav. Posadka »Triglava« je zaprosila kranjski okraj za sliko ali podoben simbol našega orjaka. Danes sta posadki rušilca »Triglav« poklonila dve sliki triglavskega pogorja in knjigo o življenju Slovencev med vojno in čestitala k njihovemu dosedanjemu delu podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Ivan Bertoncelj-Johan in sekretar občinskega komiteja ZK Kranj, Martin Košir. V imenu posadke se je za darilo in obisk zahvalil kapitan korvete Sveto Lepica, ki je kranjskim zastopnikom podaril sliko rušilca »Triglav« na odprtem morju v boju z valovi. Lj. Pula — pogled na Areno V petek se je v Kranju začelo državno prvenstvo v kegljanju. Na Triglavovam kegljišču eo se zbrale najboljše ekipe ta posa-mezn/iiki, da se pomerijo v borbi za naslove državnih prvakov za letošnje leto. Borbe za vsako prvenstvo bodo trajale po tri dni in to izmenično. En dan bodo tekmovali posamezniki, en dan pa bo ekipno tekmovanje. Vodstvo tekmovanja se je odločilo za tak sistem tekmovanja predvsem zato, da bi se stroški tekmovalcev čimbolj zmanjšali. V Kranju se je zbralo 18 ekip in 72 posameznikov. Letošnje tekmovanje daje precej upanja predvsem slovenskim tekmovalcem, tako Triglavu med ekipami, ki je na treningu pretekli teden dosegel odličen rezultat 5221 kegljev in med posamezniki Likovniku, Kobalu, Starcu, Gromu, Vanovš-ku in Martelancu, ki je nedavno dosegel prav tako zelo dober rezultat z 937 keglji. Prav tako ne smemo zanemarjati rezultatov hrvatskih tekmovalcev Smoljanoviča, Pogeljška in drugih. Med ekipami pa bo prav gotovo zopet posegla v borbo iza prvo mesto ekipa Grmo-ščica, ki brani naslov državnega prvaka. Naslov državnega prvaka med posamezniki pa bi moral braniti Kranjčan Debeljak Zvonko, ki pa se vsled slabih rezultatov na republiškem prvenstvu ni uvrstil v to tekmovanje. Tekmovanje v petek je otvoril v imenu Kegljaške zveze Slovenije tov. Ravnikar Stane. Najprej so tekmovale ekipe. Ta dan so se pomerile: Ljubljana, Elek-trostroj (Zagreb), Branik (Maribor), Zenica, Beton (Celje) in Lokomotiva (Zagreb). Presenetila so slovenska moštva, ki so se plasirala po prvem dnevu na prva tri mesta. Posebno je ugajala Ljubljana, ki je s 5002 keg-ljema postala eden izmed favoritov za osvojitev državnega prvenstva. Vsi kegljači v ljubljanski ekipi so metali izredno dobro; saj je bil najslabši med njimi Janežič s 819 keglji. Prav tako sta se izkazala Branilk in Beton. Pri Braniku je bil najboljši Kobal, ki je podrl 890 kegljev in s tem postavil dosedaj najboljši rezultat. Tako je popravil slab vtis z republiškega prvenstva. Današnje tekmovanje ekip še ni zaključeno. Tekmovanja posameznikov so so se pričela v soboto. Tudi v tej disciplini vodijo trenutno slovenski tekmovalci, čeprav je od favoritov tega tekmovanja metal samo Vanovšek, ki pa mu doseženi rezultat ne daje jpa-nja na previsok plasman. Kobalu tokrat ni šlo tako, kakor v petek in bo verjetno končal v sredini lestvice, čeprav je trenutno na petem mestu. Kvaliteta tekmovalcev, ki so nastopali v soboto, ni bila preveč visoka, saj je enajst tekmovalcev podrlo manj kot 800 kegljev. Rezultati: Ekipno: 1. Ljubljana 5002 (Lotrič 863, Avsec 839, Le-giša 814, Tomšič 837, Likovnik 830, Janežič 819). 2. Branik 4913 (Podikrižnik 836, Gomolj 836, Orel 789, Vever 764, Mlakar 798, Kobal 890). 3. Beton 4866 (Zagore 780, Tome 769, Cafuta 841, Lubej 816, Marimček 816, Vanovšek 842). Okrajna skupščina ZVVI V nedeljo, 12. maja je bila v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju okrajna skupščina Zveze VVI okraja Kranj. — Iz izčrpnega poročila in razprave so bili razvidni delo, uspehi in pomanjkljivosti, ki jih je zabeležil odbor ZVVI Kranj v svojem poslovanju v času od 16. sept. 1955, ko je bila prva skupščina, do danes. Poudarek je bil zlasti v reševanju nalog in problemov s članstvom. Posebna pozornost je bila posvečena tudi socialni zdravstveni zaščiti članstva, kjer je zlasti velike važnosti vprašanje prekvalifikacije in zaposlitve invalidov. Zgoraj: Kegljišče SD Triglav med tekmovanjem. — Spodaj: pokali za zmagovalce 4. Zenica 4863 5. Radnički (Bgd) 4857 6. Lokomotiva (Zgb) 4838 7. Elektrostroj (Zgb) 4812 8. Grafičar (Osijek) 4731. • Rezultati posamezno: 1. Vanovšek (Beton) 860 — 2. Lotrič (Ljubljana) 856 — 3. Vever (Branik) 847 — 4. Kobal (Branik) 845 — 5. Zurako (Tekst. Zgb) 841 — 6. Petrušić (Lok. Zgb.) 8?9 — 7. Podkrižnik (Branik) 837 — 8. Mohorko (Branik) 832 — 9. Juričeviž (Zenica) 831 — 10. Profaca (Z. E. T. Zgb.) 823. Ko to poročamo, - tekmovanje še ni zaključeno. Ostale rezultate bomo objavili v petkovi številki. M. ŠAHOVSKI TURNIR NA JESENICAH Jesenice, 12. maja. — Od 4. do 12. maja je bil na Jesenicah odigran šahovski turnir mesta Jesenice pod pokroviteljstvom občinskega ljudskega odbora. Rezultati: 1. Crepinšek 10 in pol, Germek 10 in pol, Vošper-nik 9 in pol, Šiška 8 in pol, Kornasiewicz (Poljska) 7 in pol, Bavdek 7 in pol, Mišura 6 in pol, Lešnik 6, Sbrumbelj 6, Korošec 5, Burgi (Avstrija). 4 in pol, Misjak 4 in pol, Suhel 3 in Jan 1 in pol točke. IT HI naš razgovor TUDI LErOS BOMO TABORILI V 1 Kranjske sindikalne podružnice se v teh dneh merijo med seboj v športnih tekmovanjih, ki jih jc razpisal OSS v počastitev Dneva mladosti: v nogometu, odbojki, streljanju, šahu in namiznem tenisu. Nekatere podružnice so se na ta tekmovanja kar * resno pripravile. Na naših slikah so prizori z nogometne tekme med sindikalnima podružnicama Elektrotehničnega podjetja in Gorenjskega tiska. Tekmo so tiskarji odločili v svojo korist (2:0). ZGORAJ LEVO: tudi ljudje, ki jim sicer tega ne bi prisodili, lahko hitro tečejo. V SREDI: publika je ognjevito navijala. LEVO SPODAJ: nevaren položaj pred elektrotehniškimi vrati. ZGORAJ: vratar je odločno interveniral. Ker je bilo doslej o delu in življenju kranjskih tabornikov le malo napisanega, smo zaprosili predsednika Sveta gorenjskih tabornikov in hkratii starosto kranjskih tabornikov, tovariša Franja Klojč-nika, da nam odgovori na nekatera vprašanja. Takole je pripovedoval: »Taborniška organizacija ali točneje »Rod straž-nih ognjev« deluje že šesto leto. Da si je taborniška organizacija pridobila med prebivalstvom precejšen ugled, priča tudi nenehno naraščanje števila članstva, saj šteje kranjska organizacija 380, medtem ko je vseh gorenjskih tabornikov okrog 1100.« »Kam pojdete letos na taborjenje?« »Kakor lani, tako bomo tudi letos postavili tabor v Fazani. Letošnje taborjenje pa se bo razlikovalo od lanskega v tem, da bomo postavili namesto enega, pet ločenih taborov, in sicer: za tabornike, za Društvo prijateljev mladine, dalje za vajence, za mlade gasilce in končno tabor za člane taborniških klubov. Sleherno teh naselij bo imelo svoje vodstvo s svojim vzgojnim programom in dnevnim redom.« »Kaj imate na programu za Dan mladosti?« »V teh dneh se gorenjski taborniki pripravljajo na gorenjski zlet, ki bo 24. in 25. maja v Tržiču. V okvnru tega zleta bodo tudi tekmovanja tabornikov v taborniškem mnogoboju za prvenstvo Goren's'.ce To bo hkrati tudi priprava za zvezno prvenstvo taborniškega mnogoboja, ki je vključen v program II. jugoslovanskega taborniškega zleta v, Palah pri Sarajevu, meseca avgusta.« »Kaj pa težave?« »Poglavitna težava, ki tare taborniško organ Racijo, je — pomanjkanje prostorov. Tako je, tal naše delo odvisno od gostoljubja nekaterih učnih zavodov, ki nam dajejo na razpolago svoje prostore. Da bi napravili taborniki konec temu večnemu problemu, so sklenili positavitii v Savskem rogu svoj dom. Iz razgovora z ObLO Kranj posnemamo, da tej zamisli niso nenaklonjeni, kar je deloma čutiti tudi v velikodušni pomoči, s katero je ObLO Kranj odstopil v uporabo dom na Cemšeniku, ki nam bo služil za taborniško šolo, v kateri bomo vzgajati vodstveni kader.« ^225868164405751 2 Glas Gorenjske Kranj, 13. maja 1957 r & Na redni petkovi tiskovni konferenci v na?em sekretariatu za zunanje zadeve je predstavnik sekretariata izjavil, da je predsednik Tito načelno sprejel povabilo, naj obišče Libanon. Datum obiska še ni določen. O atomski oborožitvi atlantskih sil na evropskem ozemlju je dejal, da bi utegnila zavreti ves uspeh razorožitvenih pogajanj. & V petek je bilo zaključeno zasedanje Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze. Sprejet je bil zakon o reorganizaciji upravljanja v industriji in gradbeništvu. V zvezi z atomskim oboroževanjem je zunanji minister Gromiko izjavil, da je Sovjetska zveza primorana izdelovati vodikovo orožje zaradi politike nekaterih držav, zlasti pa ZDA, ki držijo svet na robu vojne. Vrhovni sovjet je poslal parlamentoma ZDA in Velike Britanije posebni poslanici, v katerih predlaga ustavitev poskusov z atomskim orožjem. A Zahodnoncmški parlament je po živahni razpravi o atomski oborožitvi, med katero so socialno-demokratski poslanci trdili, da atomska oborožitev Zahodne Nemčije zmanjšuje upanje na združitev Nemčije, sprejel resolucijo, s katero predlaga zahodnim silam, naj opustijo poskuse z atomskim orožjem, če bi isto storila tudi Sovjetska zveza. Zahteva socialnih demokratov, naj se vlada odpove atomski oborožitvi zahodnonemške vojske, je bila zavrnjena. A Jugoslovanska skupščinska delegacija, ki jc v soboto prispela na uradni obisk v Romunijo, jc bila zelo prisrčno sprejeta. A Prvi sekretar Komunistične Partije Sovjetske zyeze Nikita Hruščov je v razgovoru z urednikom lista New York Times izjavil, da naj bi sklicali nov sestanek predstavnikov SZ, ZDA, Velike Britanije in Francije. Dejal je, da jc najzanesljivejša pot k trajnemu miru sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. Na vprašanje, če bi bil voljan priti v Ameriko, je Hruščov dejal, da bi se rad sestal z Eisenhovverjem. A V južnoameriški republiki Kolumbiji je vojaška hunta strmoglavila predsednika Pinillo, ki je leta 1953 z državnim udarom prevzel oblast. Hunta je zagotovila, da bo obnovila svobodo tiska in druge demokratične svoboščine. Čeprav so bile ob strroo-glavljenju Pinille navdušene manifestacije, je baje prišlo tudi do spopadov, v katerih je bilo po nekaterih vesteh ubitih okrog 40 ljudi. A V Singapuru na Malaji je zbolelo za gripo 20.000 ljudi. Epidemija gripe se širi po vsej južni Aziji in tudi po otočjih Tihega oceana, v Avstraliji in Novi Zelandiji. V zadnjih dneh tedna kratkotrajne padavine z nevihtami in ohladitvijo. V ostalem v splošnem ugodno, deloma jasno vreme in so v tem razdobju možne le manjše krajevne padavine ali nevihte. Temperatura se bo postopoma dvignila. Nadaljnji izgledi: proti 20. maju pričakujemo ponovno močno ohladitev s padavinami. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV LJUDJE IN DOGODKI SREČANJE DVEH TEKMECEV OB RENU Bonn je staro mesto ob reki Renu, majhna prestolnica velike zahodnonemške države. Ime tega mesta pa igra čedalje pomembnejšo vlogo v sodobni zgodovini, vedno češče ga srečujemo na najvažnejših straneh svetovnega tiska. Nedavno se je tu sestalo 15 ministrov Atlantske zveze, ki so tokrat prvič zasedali izven Pariza in za to priložnost ne brez vsakega pomena izbrali prav zahodnonemško prestolnico. Minuli teden pa se je tu mudil tudi britanski premier Macinil-lan kot prvi britanski ministrski predsednik, ki je po vojni uradno obiskal nemško državo. Zahodna Nemčija je šele leta 1949 dobila vnovič svojo suverenost, vendar je odtlej z orjaškimi koraki napredovala na političnem in gospodarskem področju, tako da je ne samo dohitela marveč tudi prehitela večino ostalih zahodnoevropskih zaveznikov. Kot poražena dežela v drugi svetovni vojni in razdeljena na dva dela je vendar prekosila že skoraj vse svoje zmagovalce. Prav ta rastoča moč nove nemške države zbuja pri nekaterih občudovanje, pri večini pa strah pred ponovno nemško močjo. Izkušnje iz preteklosti to bojazen le še podžigajo, najnovejše uveljavljanje nem- škega gospodarstva in politike je vse prej kot pomirljivo. Danes je nemško gospodarstvo že doseglo stopnjo najrazvitejših evropskih dežel. V proizvodnji jekla Nemčija zaostaja samo še za ZDA in Sovjetsko zvezo, v avtomobilski industriji jo presegajo samo še ZDA, medtem ko je v izvozu avtomobilov letos Nemčija že na prvem mestu na svetu. Na evropskem in latin-skoameriškem trgu so Nemci že izrinili ostale zahodno evropske tekmece in zdaj resno ogrožajo prvenstvo ZDA. Gospodarska ofenziva Zahodne Nemčije pa se je zdaj usmerila tudi na Bližnji in Daljni vzhod, kjer žanje že znatne uspehe. Nekdo je ponazoril to nemško dejavnost z duhovito prispodobo, rekoč, da so pred 15 leti Nemci osvajali svet s tanki, danes pa ga s Volks-wagni! V Zahodni Evropi je danes Nemcem edini kolikor toliko enakovreden tekmec — Velika Britanija. Britanski časopis »Ob-server« je te dni zapisal takole: »Velika Britanija in Nemčija sta malone na vseh področjih konkurenta; ne samo na gospodarskem, temveč tudi na političnem. Najbolj hudo,« pravi dalje časopis, »pa jc njuno tekmovanje v Zahodni Evropi, kjer gre za to, ali bo vodilna sila Velika Britanija ali Nemčija.« To tekmovanje sega tudi na ostale celine, zlasti v gospodarskem pogledu, v političnem pa ga je zaznati tudi v VVashing-tonu in v Moskvi. Med obema deželama je zato dosti nesporazumov in različnih gledanj na razne probleme od britanske obrambne politike pa do evropskega združevanja. To je poglavitni razlog, ki je gnal britanskega ministrskega predsednika Macmillana, da se je podal na kratko dvodnevno srečanje s kanclerjem Adenauer-jem. Med zidovi palače Schaumj burg sta oba državnika v zaupnih razgovorih pretresla najbolj pereča vprašanja in nesoglasja v medsebojnih odnosih in stališčih do mednarodnih problemov. Vendar pa se skupno poročilo, ki je sicer bogato raznih solidarnostnih izjav, skrbno izogiba prav teh spornih vprašanj, ki tarejo obe strani. Eno takih je na primer umik britanskih za-sedbenih čet iz Zahodne Nemčije, ki nikakor ne gre v račun bonnski vladi. Čeprav ima britanska vlada za to povsem upravičene gospodarske razloge, Nemci pa nimajo dosti pravice kaj pripominjati na to, saj sami še niso postavili na noge lastne vojske, je vendar bil Macmillan tisti, ki je opravičeval ta korak in pomirjeval bonnske državnike, da ne gre za slabitev nemške obrambe. Macmillan se je prav tako zelo potrudil, da bi zagotovil nemškim sobesednikom podporo britanske vlade v njihovih težnjah po združitvi obeh delov Nemčije. To je vsekakor blagodejno odmevalo v kanclerjevih ušesih, zlasti ker bo na jesen Macmillan gost v Moskvi in bo morda ob pravem času in v pravem trenutku lahko pošepetal pravo besedo na prava ušesa. Nemška vlada vsekakor potrebuje takšno podporo iz zahodnoevropskih prestolnic, vendar ji ta ni več neogibno potrebna. Problem združitve rešuje Bonn že na lastno pest s tistimi, ki so za to najbolj odgovorni. Zahod-nonemška vlada si v ta namen že dopisuje z Moskvo, kancler Adcnauer pa skoraj redno potuje prek Atlantika v goste Was-hingtonu, kamor se ta mesec spet odpravlja. To so vsekakor značilni pojavi za novo razmerje sil v Zahodni Evropi kakor tudi za novo* poudarjeno vlogo Zahodne Nemčije v svetovni politiki. Macmil-lanovo romanje v Bonn to več kot zgovorno potrjuje. MARTIN TOMA2IC V.. v nedeljo smo zabeležili DELEGACIJA ŠVEDSKE MLADINE NA GORENJSKEM Begunje, 12. maja. Delegacija švedske socialistične mladine, ki se je te dni mudila v Ljubljani, je danes obiskala tudi Begunje. Švedska mladina si je ogledala Kmetijsko šolo v Poljčah, begunjsko mučilnico in Drago. Z našo mladino so se razgovarjali o delu mladine pri nas, pred povratkom pa so si ogledali še Bled. POPOLNI LUNIN MRK V noči od 13. na 14. maj bo popolni lunin mrk, ki bo viden tudi pri nas. Ker je prav tedaj polna luna, bomo ob ugodnem vremenu lahko videli vse stopnje mirka. Luna vzide 13. maja ob 19.03 uri dn pride v zemeljsko senco ob 21.45 uri. Začetek popolnega mrka bo ob 22.52 uri, sredina mrka ob 13.01 uri, konec popolnega mrka pa 14. maja ob 0.10 uri. Luna bo prišla iz sence ob 1.17 uri in zašla ob 4.08 OKRAJNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Skofja Loka, 12. maja. — Danes dopoldan je bilo v Domu Partizana okrajno narniznoteni-ško prvenstvo društev »Partizan« z Gorenjske in hkrati izbirno tekmovanje za prvi slovenski festival telesne kulture, ki bo junija in julija v Ljub- ljani. Nastcptilo je preko 100 igralcev, ki so tekmovali ekipno in posamezno. Borbe med ekipami in posamezniki so bile hude in napete. Za festival se je plasiralo 50' igralcev iz skoraj vseh društev, kar je nedvomno velik uspeh gorenjskih namizno-teniških igralcev. Cr. PRVO LOVSKO STRELSKO TEKMOVANJE PO OSVOBODITVI Kranj, 12. maja. — Okrajna lovska zveza je v sodelovanju z OSO Kranj danes dopoldan izvedla prvo strelsko tekmovanje z malokaliibrskiim orožjem lovskih družin na Gorenjskem dn ekip občinskih strelskih odborov. Tekmovali so po vseh večjih gorenjskih krajih. Strelci so tekmovali izven konkurence, ker je bilo njihovo prvo mesto že vnaprej zajamčeno. Prvoplasi-rana lovska družina bo dobila lep pokal OLZ. Ko to poročamo, končni rezultati še niso znani. —an SPET PROMETNA NESREČA V HOTEMAZAH V petek popoldan okoli 14.40 se je na cesti 2. reda v vasi Ho-temaže ponovne pripetila prometna nesreča med tovornima avtomobiloma avto-moto društva Cerklje (upravljal ga je tovariš Arnuž) in zasebnim tovornim avtomobilom tov. Bogataja 'iz Ljubljane. Pripetila se je na istem kraju in ob skoraj istem času kakor v lanskem letu šo- ferju AMD Šenčur, ki se je končala s smrtjo. Sreči na ljubo ob tem trčenju ni bilo človeških žrtev in večje materialne škode. EKSPLOZIJA V ŽELEZARNI V petek 10. maja ob 11.30 uri je na plavžu pri visokih pečeh v Železarni Jesenice nastala eksplozija, pri kateri je dobil en delavec težje, dva pa lažje telesne poškodbe. Vzrok nesreče še ni znan. Težko ranjeni Jan ko Cemažar z Jesenic je zdaj v bolnišnici in bo verjetno podlegel poškodbam. TEKMA BALINARJEV V PREDOSLJAH V soboto popoldan je bila v Predosljah prijateljska tekma v balinanju med strelci iz Pre-doselj in uslužbenci Brda. Zmagali so gostje z rezultatom 3:1. Cr. Cesta je nevarno igrišče V zadnjih dneh smo zabeležili kar tri prometne nesreče, ki so jih povzročili otroci. Starše opozarjamo, naj na svoje otroke bolje pazijo in jih ne puščajo na cesto brez spremstva odraslih. Cesta je nevarno igrišče, saj promet iz dneva v dan narašča in število nesreč se prav tako stopnjuje. V Tržiču je motorist Milan Križnar 28. aprila povcizil Veroniko Stefe, ki je dobila lažjo telesno poškodbo. Nesrečo je zakrivila deklica. Podobna nesreča se je zgodila med hotelom Union in Jelovico na Bledu, kjer je motorist Vinico Pokljukar zbil triletno Anico Olipovo, ki je nepričakovano pritekla na cesto. Še tisto ho6 je podlegla težkim telesnim poškodbam. Dne 2. maja je v vasi Gog pori Kranjski gori s stranske poti pritekel na glavno cesto 9-letni otrok. Voznik osebnega avtomobila, ki je vozil pravilno po desni strani v smeri proti Jesenicam, ga prej mi mogel videt, in otrok se je znašel pod vozom. Tudi ta je podlegel hudim telesnim poškodbam. 18. P O V D E L J E K SANJE O MODNI REVIJI Čeprav je Sonja doraščala v skromnih razmerah, je bila njena mladost lepa in brezskrbna. Da bi se pritoževala nad svojim življenjem, res ni imela vzroka. Oče je bil tovarniški delavec — skrbel je za svojo hčer kot le more skrbeti oče za svojega otroka in mati nič manj; skrbno je gospodinjila majhni družinioi in ni štedila z napori, da bi hčerki in svojemu možu naredila življenje čim prijetnejše. V prostem času je celo prala in krpala penilo za premožnejše sosede. — In" Sonja? Toliko dobrega in plemenitega je bilo v njej, da sta bila lahko oče in mati v resnici ponosna nanjo. In kar je oba še posebno veselilo, je bilo to, da je bila njuna hči v šoli nadvse marljiva. Obiskovala je namreč VII. razred gimnazije. Življenje pa ne bi bilo življenje, če bi prizaneslo Sonji. V njeno mladost je čisio nepričakovano kanila prva grenka kaplja — morda spoznanje, morda resnica — o tem tudi Sonja ne bi vedela nič prida povedati. Nenadoma se je jela zavedati, da so v življenju tudi senčne strani. . . Kaj je bilo temu krivo? Morda mesec maj, ki napolni človekovo srtfe z nemirnim hrepenenjem, morda bežen, pa vendar topel nasmeh osmošolca Milana, do katerega je Sonja že dlje občutila posebno naignenje, morda so bila temu kriva Sonjina leta, kajti imela jih je 18 . .. Ko se je Sonja tistega dne vrnila iz šole, je odšla v sobo in se predala razmišljanju. Z mrz ui črno vztrajnostjo je grebla po svoji notranjosti in kot v posmeh njenemu razmišljanju so ji po ušesih odmevale besede sošolke Marje: »Neumnost, če misliš, da je Milan Vate zaljubljen! V kaj naj se sicer zaljubi? V to tvojo haljo, ki jo nosiš kar te poznam? Dolgočasna si kot po-grebec . ..« Sonja je planila k ogledalu in se zazrla v svojo haljo. Kako zoprno! Z mrzlično kretnjo jo je slekla. Nenadoma jo je-obšla želja, da bi jo raztrgala na drobne kosce, da bi ji nihče več ne mogel očitati, kako dolgočasna je v njej. Vse je nenadoma zasovražila:-črno haljo, ki jo nosi dan za dnem že dve leti, očeta - delavca, ki ji ne more kupovati lepih oblek, sošolko Marjo, osmošoLca Milana, sebe in ves svet. . . Premagalo jo je. Vrgla se je na posteljo in krčevito zaihtela. Z onemoglim besom ranjenega samoljubja je zdajci zasovražila vse tiste sošolke, ki ne hodijo k pouku v takšnih dolgočasnih haljah kot ona, temveč se oblačijo v nvlon, svilo in obleke krojene po najnovejši modii . Spanec jo' je premagal in Sonji se je sanjalo, da sta se VII. in VIII. razred gimnazije spremenila v — modno revijo. Ona pa se je sramovala svoje črne halje in je bežala. In sramovala se je svojega očeta - delavca in svoje matere, ki pere in krpa perilo za premožne ljudi. .. KONCERT 13-LETNE PIANISTKE Po zelo uspelem koncertu v svojem rojstnem kraju Škof j i Loki, bo trinajstletna pianistka Marija Kocijančič nastopila v četrtek, 16. maja ob 20. uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju. V zadnjih dveh letih je s svojim glasbenim napredovanjem zdaleč prešla šolske okvire, saj preseneča s svojim zrelim glasbenim podajanjem, združenim s trdnim tehničnim znanjem. Vse to ji omogoča, da se bo predstavila kranjski publiki kot zrel koncertant. Izvajala bo dela Bacha, Mozarta, Haydna, Schumanna, Chopina, Lja-dova in Pahorja. -au GOZDNI DELAVCI SO PRIDOBILI KVALIFIKACIJE V preteklem tednu je bilo v Loški koči na Starem vrhu precej živo. Gozdni delavci z območja Poljanske in Selske doline so prvič v zgodovini gozdarstva polagali kvalifikacijske izpite. Sekire in cepine sta za dva dneva zamenjala svinčnik in kreda. Tretji dan so zopet zapele žage po bližnjih gozdovih in delavci so praktično pokazali znanje, ki so si ga pridobili v dolgoletni praksi in na tečajih. Izpiti so bili strogi, uspehi prav dobri in mnogo zadovoljnih obrazov je po treh dneh zapuščalo Stari vrh. NOVO IZVOLJENIM DELAVSKIM SVETOM BODO NUDILI POMOČ V četrtek, 9. maja je bila v Radovljici seja občinske komisije za delavsko in družbeno upravljanje. Razpravljali so o pripravah za občinsko konferenco delavskih svetov, ki bo 15. t. m. v Radovljici. Tedaj bodo izvolili tudi 3 delegate za kongres; če bo le možno po enega iz kovinske, lesne in tekstilne stroke. Na konferenci so govorili tudi o pomoči delavskim svetom in upravnim odborom. Vsem novo izvoljenim članom po kolektivih bodo preskrbeli poslovnik DS in UO, pravila podjetja in poslovnik disciplinskega sodišča, da bodo svoje dolžnosti laže opravljali. C. R. V OBČINI KRANJ BODO TRI STANOVANJSKE SKUPNOSTI V kranjski občini je bila doslej ena sama stanovanjska skupnost. Zaradi preobsežnega območja pa dosedanji svet stanovanj, skupnosti ni mogel nuditi dovolj pomoči vsem hišnim svetom. Občinski ljudski odbor je na svoji seji 9. t. m. sprejel odlok o ustanovitvi treh stanovanjskih skupnosti: 1. Zlato polje, 2. Huje - Planina, 3. stanovanjska skupnost Kranj, ki obsega vse ostalo področje občine. V stanovanjske skupnosti so vključene hiše splošno ljudskega premoženja, hiše last zadrug, družbenih organizacij in najemniške stanovanjske hiše zasebnikov s tremi večjimi ali več stanovanji. O NOVI UREDBI O DELITVI DOHODKA SO RAZPRAVLJALI V petek je bil na občinskem ljudskem odboru v Kranju posvet predsednikov delavskih svetov, upr. odborov in direktorjev industrijskih podjetij kranjske občine. Razpravljali so o vplivih uredbe o delitvi dohodka na sredstva podjetij, ki jim bodo lahko ostala na razpolago, če bodo izboljšala organizacijo ter povečala proizvodnjo. Kranj, 13. maja 1957 Glas Gorenjske 3 Prodam že rabljen vzidi jiv štedilnik s kotlom za vodo. Na-»lov v ogle .snem oddelku. Prodam motorno kolo 500 cem NSU v odličnem stanju. — Ju-toant Janez, Primskovo 214. ' Prodam harmoniko »Hohner« v dobrem 9tanju. — Sivec, Pre-58, Medvode. Prodam mizarski poravnalni »troj. __ KriveCf Hotemože 42, •Preddvor. šiviljo sprejmem na dom. Na-s]ov v oglasnem oddelku. ^Prejmemo preciznega mehana za popravilo računskih in Pralnih strojev. — Elektroteh-tti(-'no podjetje Kranj. ffeklicnjem govorice, ki sem j'h širila o Zibertu Cirilu, ml., Križe 19. Mokorel Antonija — Križe. Preklicujem št. bi. 29735 izdanega v Komisijski trgovini Kr*nj dne 20. 2. 1956. — Savs Janez. OBJAVA Denarna loterija Rdečega kri- p Slovenije je iz tehničnih raz-j°S3v preložena na 19. maja le- °s. Žrebanje bo javno v Ljub-lani. Ostalo je še nekaj srečk p0 din 100.—. Dobite jih pri vseh Organizacijah Rdečega križa in y} njenih .poverjenikih. V Ljubljani jih lahko kupite tudi v trafikah. Cisti dobiček loterije je namenjen gradnji mladinskega okrevališča na morju. Podprimo zato vsi to človekoljubno akcijo. Sindikati nabavite srečke kolektivno. Vse za zdravje in blaginjo skupnosti. RAZPIS »MODA«, Kranj sprejme v službo 2 trgovska pomočnika-ce 1 blagajničarko. NBBtOB službo 1. junija 1957 — Plača po tarifnem pravilniku. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo /sem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v tako obilnem številu spremili na zadnji poti našo draigo, nepozabno mamo: MARKIC FRANCIŠKO, roj. UŠLAKAR Poseben izraz zahvale naj velja domačemu gospodu župniku Filipiču, ostali duhovščini ter g. kanoniku Šimencu za prekrasni poslovilni govor ob odprtem grobu. Nadalje izrekamo zahvalo dr. Bežku, čč sestram in sosedom, ki so lajšali naši mami ure trpljenja v težki bolezni. Za izraze sožalja in poklonjeno cvetje vsem prisrčna zahvala. Žalujoči družini: Markič, Ušlakar Strahinj, 11. maja 1957. KINO »STORZlC« KRANJ Od 13. do 15. maja, ameriški PODETJE »ELEKTRO-KRANJ« sprejme v uk 8 vajencev " m sicer: za rajon Kranj mesto 1 „ „ Tržič 2 „ „ Škof j a Loka 2 „ ,, Kranj okolica 1 „ „ Medvode 1 „- Podbrezje 1 Vajenci sc bodo učili elektrotehnične stroke za naziv „elektromonter razdelilnih naprav". Pogoji za sprejem so: 1. da je učenec uspešno končal 4 razrede gimnazije ali osemletko, 2. da ni mlajši od 14 in ne starejši od 17 let, 3. da jc popolnoma zdrav. Prošnje za sprejem je poslati na naslov: Eletktro-Kranj, Kranj, Stara cesta 5. OBVESTILO Komunalno podjetje ,,Komunala" Kranj -POGREBNI OBRAT NAPROŠA VSE LASTNIKE GROBOV na pokopališču v Kranju in Stražišču, ki so plačali najemnino v času od 1. 4. 1955 do 30. 6. 1956 in se niso odzvali vabilu Občinskega ljudskega odbora Kranj Zaradi prežigosanja potrdil o plačani najemnini, naj to storijo takoj. Zadeva je važna, ker bo z odzivom vsakdo ugotovil točnost svojega vplačila najemnine groba. Razpis za tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 2. septembra 1957 do 30. januarja 1958) Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih, pošljite do 25. 6. 1957 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Šola ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravo šole. oziroma na občinskem komiteju svojega območja. film »ZENE ORKESTRA«. V ponedeljek in torek ob 17.30. in 20. url V sredo samo ob 1.7.30. uri. LETNI KINO »PARTIZAN« KRANJ Od 13. do 15. maja, ameriški barvni film »DOLINA MAŠČEVANJA«, ob 20. ari. KINO »SVOBODA« STRAZIŠCE 15. maja, ameriški film »ZENE ORKESTRA«, ob 19. uri. KINO RADOVLJICA 13. in 14. maja, švedski film »SAMO MATI«, ob 18. in 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 14. maja, francoski film »OC-KA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ«, ob 13. uri. KINO ŽIROVNICA 15. maja, franc. film »OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ« KINO DOVJE MOJSTRANA 15. maja, švedski film »SAMO MATI«. KINO RADOVLJICA Od 14. do 16. maja, ameriški barvni kriminal, vistavision film »UJEMITE TATU«. V torek in četrtek ob 20. uri. V sredo ob 17.30. in 20. uri. KINO BLED .13. maja, franc. - ital. barvni zgodo vinski film »LUCREZIA BORGIA«. I Od 14. do 16. maja, amer. kav-bojski film »HČERKA BELLE STARR«. I GLEDALIŠČE. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ V torek 14. maja ob 20. uri premiera — izven, Aleks Leščan: »SLEPI POTNIK«. Vesela pustolovščina v treh dejanjih. V četrtek 15. maja ob 16. uri — red C in izven, Aleks Leščan: »SLEPI POTNIK«. NESREČE SAMOMOR V OLŠEVKU Kmečki delavec Ciril Lombar iz Olševka se je 10. maja popoldne obesil v svojem stanovanju na podstrešju. Samomor je napravil najbrže zaradi slaboumnosti. POD VLAK JE SKOČIL V četrtek, 9. maja ob 23.30 url so na železniški postaji v Kranju našli truplo Petra Kosa, frizerskega mojstra iz Kranja. Ped vlak se je vrgel sam. PROMETNA NESREČA NA KRIŽIŠČU V ponedeljek se je pripetila prometna nezgoda na križišču ceste Kranj — Jezersko v vas.: Britof. Milka Pirčeva iz Britofa se je vozila proti Kranju z vprežnim vozom po levi strani ceste, voznik osebnega avtomobila S-1641 Vinko Martinjak pa jo je hotel prehiteti po desni strani. Zadel je v prednji del voza, pri čemer si je konj zlomil nogo. Škode na avtomobilu je za približno 20.000 din, vrednost konja pa je bila 65.000 dinarjev. Kriva je po vsej verjetnosti Pirčeva. §§ S SODIŠČA Z OGLJEM SE JE OKORIŠČAL I. K. z Govejka se je ukvarjal lani s preprodajo lesnega oglja. Od dveh posestnikov v Poljanski dolini je nakupil okoli 24.000 kg lesnega oglja po 14 in 15 dinarjev. Oglje je nato preproda! trg. podjetju »Kurivo« v Ljubljani po 22 din za kg. Za-rad; nedovoljenega trgovanja, kjer je tudi precej zaslužil, ga je sodišče obsodilo na 20.000 dinarjev denarne kazni. PRETVEZA — ŠTUDIJ NA UNIVERZI M. V. iz Zagreba se je 1. 1955 zdravil na Golniku. Tam si je od bolničarke izposodil okoli 7 tisoč dinarjev, zapestno uro. pozneje pa še iz Zagreba 4000 din, pod pretvezo, da bo izposojeno vrnil, ker trenutno rabi donar za študij 'na univerzi. Vse njegove besede so bile laž. Sodišče ga je zaradi goljufije obsodilo na 5 mesecev zapora pogojno za dobo 5 let. ŠPORTNI STADION Atletski miting v Kranju VKRANJU-DAALINE? Pred kratkim je bila v Kranju tiskovna konferenca , med predstavnik vseh športnih in telesno - vzgojnih društev ter sekcijo športnih novinarjev iz Ljubljane. V razgovorih, ki so jih imeli udeleženci te konference, je bil glavni problem: športni objekti. Predstavniki »Partizana«, »Triglava«, Aero -kluba, strelcev in drugih so poudarjali, da pri vključevanju mladine v svoje organizacije nimajo nobenih problemov, pač pa je problem, kam bi s to mladino, ker niti ena izmed teh organizacij nima svojih prostorov, kjer bi se mladina lahko izživljala in športno udejstvovala. Medtem ko smo pred leti stremeli za Čim večjo množičnost v klubih, moramo sedaj ugotoviti, da je ta že dosežena. Vendar se je pojavil nov problem. To so športni objekti. Mladini ne moremo nuditi prostorov, kjer naj bi se zbirala in v zdravem športnem udejstvovanju krepila telo. Predstavniki »Triglava« so navzočim pokazali načrte za stadion za Mestnim kopališčem, ki zajema razen velikega nogometnega igrišča in lahko atletskih naprav z veliko tribuno še pomožno igrišče za nogomet, rokometno igrišče, teniška igrišča z drsališčem in hokej igriščem, igrišča za košarko in odbojko in kopališče povečano z že obstoječim bazenom. Novi bazen bi bil tekmovalni s skakalnim stolpom in tribunami. Ta stadion, katerega predračunska vsota je 110 milijonov dinarjev, in bi bil po cenitvah strokovnjakov najcenejši v Sloveniji, bi bil na že določenem prostoru za kopališčem. S pridobitvijo ogromnih zelenih površin bi ta prostor ne služil zgolj »Triglavu«, pač pa bi ga lahko koristile vse telesno - vzgojne organizacije, »Partizan«, šole, in tudi aeroklub in morda tudi strelci v prostorih pod tribuno. Z gradnjo stadiona so nameravali pričeti že aprila, ker bi priskočile na pomoč enote JLA, obdelavo zelenih površin pa bi izdelale mladinske brigade LMS. Priprave so bile izvršene in potrebno je bilo pričeti samo še z delom. Zal pa zgolj zaradi nekih formalnosti z delom niso začeli, in kakor kaže letos ne bo nič z delom na novem stadionu. Vsem nam je poznano, da se gradnja stadiona zavlačuje že 10 let in da izgradnjo tega stadiona podpira večinoma samo eno društvo, kot da bi problem .športnih objektov in prostorov za športno, telesno in moralno vzgojo mladine bil zgolj problem samo enega društva — »Triglava« ali »Partizana.«. Problem je prerasel okvir društva in je to splošni problem, za katerega se bodo morale zainteresirati vse naše družbeno -politične organizacije, šole in podjetja. S skupnimi napori bo mogoče zgraditi primeren prostor za telesno vzgojo mladine in šele takrat bomo lahko govorili o množičnosti v športu. M. Kranj, 12. maja. — Danes je priredil AK Triglav svoj interni miting, hkrati z množičnim mladinskim kupom balkanskih držav. Udeležba je bila zelo dobra, saj je nastopilo preko 150 tek-' movalcev, ki so dosegli kar lepe rezultate. — Rezultati: Člani 100 m: Zupan 11,9; 400 m: Zupan 54,5; skok v višino: 1. Ra-kovič 150 cm (izven konkurence Zupan 175 cm); skok v daljino: Velikonja 561 cm (izven konkurence Zupan 564 cm). — Starejši mladinci 100 m: Končan, Petkov-šek, Kalinovič vsi 12,7; 400 m: Petek 1:01,9; 1500 m: Rebevšek 4:51,5; skok.v višino: Hrste 150 centimetrov; skok v daljino: Končan 568 cm; met krogle (6 kg): Kavčič 11,59 m; met diska (1,5 kg): Arapovič 28-83 m. — Mlajši mladinci 100 m: Nograšek STRELSKO TEKMOVANJE NA PRIMSKOVEM Kranj, 12. maja. — Danes dopoldne je bilo na Primskovem sektorsko strelsko tekmovanje z zračno puško v počastitev Dneva mladosti, ki se ga je udeležilo mnogo- strelcev iz kranjske občine. V hudi konkurenci so zmagali strelci s Primskovega s 600 krogi pred strelci iz Predo-selj, ki so dosegli 595 od 750 možnih krogov. Nato slede Cir-če, Trboje Ltd. R. C. KAMNIK : KROPA 3:1 V odbojkarski prvenstveni tekmi II. moške republiške lige je Kamnik premagal Kropo s 3:1 (16:14, 15:11, 13:15, 15:11). Moštvo Krope se je borilo požrtvovalno in je zapustilo v Kamniku ugoden vtis. V ljubljanski conski ligi je Kamnik II premagal Grafičarja iz Ljubljane 3:0 (15:13, 15:5, 15:11), v prvenstvu I. republiške ženske lige pa so rutinirane No-vomeščanke premagale Kamni-čanke s 3:0 (15:5, 15:11, 15:5). Z. TRIGLAV TRIKRAT PORAZEN Kranj, 11. maja. — Danes je bilo na košarkarskem igrišču Triglava zelo živahno. Gledalci so že cd pete ure dalje gledali dvoboje kranjskih košarkarjev in košarkaric s Skofjeločani, Je-seničankami in Mcdvodčani. Zanimanje je bilo precejšnje, saj se je na igrišču zbralo več kot 300 ljudi. Gledalci pa niso prišli na svoj račun niti glede reeul-tartov niti niso videli lepe igre. Vsa tri Triglavova moštva so bila poražena, dvakrat kar izdatno. Le mladinci so delno zadovoljili, saj je-bilo pričakovati, da bodo izgubili z večjo razliko. Ženska ekipa še ni zrela za srečanja z ostalimi ekipami, vendar utegne kmalu napredovati, saj jo sestavljajo same mlade igralke. Moški so tokrat razočarali. Prikazana igra je bila z izjemo v začetku prvega polčasa, izredno slaba, saj Triglava že dolgo nismo videli tako nepovezanega. REZULTATI: Triglav II : Škof j a Loka 71:79 (32:35) ženske: Triglav : Jesenice 21:60 moški: Triglav : Medvode 72:80 (25:24) M. TVD v Selcah je po dveh letih spet začelo delati V Selcih je bila športna dejavnost zelo razgibana takoj od osvoboditve dalje. V mladinskem domu so že leta 1945 ustanovili fizkulturno društvo, kasneje so ga preimenovali v telovadno. Ko pa so se pričela ustanavljati društva »Partizan«, so tudi v Selcah preimenovali njihovo društvo. TVD »Partizan« v Selcah, v katerega so vključeni tudi prebivalci okoliških vasi, je bilo vse do leta 1955 zelo delavno. Zlasti aktivni so bili telovadci in smučarji. Pred zle-tom »Partizan«, ki je bil 1. 1955 v Kopru, so tudi člani selškega »Partizana« zelo marljivo pripravljali svoj program. Pred samim nastopom v Kopru so izvedli zelo uspeli propagandni nastop v Selcih in Sorici. Tudi v Kopru so se dobro odrezali s svojim nastopom. Člani društva so bili nad uspehi zelo zadovoljni, toda takrat še niso pričakovali, da je bil to njihov zadnji nastop. Med člani uprav- nega odbora so se pričeli odnosi kar na lepem zaostrevati, dokler ni prišlo do vrhunca, kar je imelo za posledico, da je društvo prenehalo z delom. Dve leti ni bilo nobenega gla-su od »Partizana« iz Selo V zadnjem mesecu pa je Okrajni zvezi društev »Partizan« za Gorenjsko le uspelo zainteresirati politične organizacije v Selcih, da so pričele razmišljati o tem, da bi društvo obnovili. O društvu so razpravljali že na več sestankih. Pred dnevi pa J« bil v mladinskem domu sestanek članstva »Partizana«, katerega so se udeležili tudi zastopniki političnih organizacij. Iz svoje srede so izključili razdirače društva in namesto njih predlagali v upravni odbor zaslužne člane. Sadovi dela so se že pokazali, ker je društvo Že pričelo z delom. Marljivo se pripravljajo za Dan mladosti. V naslednjih dneh bodo izvedli tudi redni letni občni zbor. * Cr. 12,5; 400 m: Gantar 1:00,0; 1500 m: Zumer 4:47,7; 3000 m: Cencelj 11:42,0; skok v višino: Mulabdie 150 cm; skok v daljino: Buda 536 cm; met krogle (5 kg): Vaga-ja 11, 87 m; met diska (1,5 kg): Stružnik 32, 25 m. Članice 60 m: Zgavec 10,0; 100 m: Pelko 15,7; skok v daljino: Pelko 405 cm; skok v višino V/ahl 120 cm; met krole (4 kg): Koder 8,34 m; met diska (lkg): Koder 21,62 m. — Mladinke 60 m: Smolnikar 9,4; 100 m: Eniko .15,7; skok v daljino: Klampfer 407 cm.skok v višino: Klampfer 125 cm; met krogle (2,5 kg): Marinčič 8,72 m. S. L. ŠAHOVSKO PRVENTVO TNZ Kranj, 12. maja. — Danes dopoldne je bilo v Kranju individualno šahovsko prvenstvo TNZ Kranj. Na tekmovanju je nastopilo 11 najboljših šahistov — uslužbencev TNZ z Gorenjske. Prvo mesto je zasluženo osvojil Vlado Kavčič iz PLM Kranj z 10 točkami. Sledijo: Miloš Ristič, PLM Naklo (8,5), Rado Škrabar, načelnik TNZ (7), Alojz Valhar, TNZ (7). Cr. PARTIZAN NAKLO : NK JESENICE 1:6 (0:3) Naklo, 12. maja. — Danes dopoldan je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med prvim moštvom NK Jesenice in Partizanom iz Nakla. Gostje so že v prvem polčasu vodili s 3:0, ob koncu tekme pa je bil rezultat 6:1 za goste. Tekmo si je ogledalo precejšnje število domačinov. Cr. SVOBODA ŠENČUR : NK JESENICE 3:1 (1:0) Šenčur, 12. maja. — Danes dopoldne je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma med mladinci NK Svobode Šenčur in NK Jesenice. Gostje so prikazali precej surovo igro. rč. REZULTAT MEDNARODNE NOGOMETNE TEKME ITALIJA : JUGOSLAVIJA 1:6 STRAŽIŠKI ROKOMET NA PRAVI POTI Pred kra-tkim smo v našem listu zabeležili velik uspeh rokometnega kluba iz Straižišča. Mladi rokemetaši so po komaj nekaij tednih skupnih priprav organizirali gorenjsko prvenstvo v malem rokometu. Ta turnir je bil zanje zelo važen, saj je zmagovalec dobil pravico nastopa na polf in sinem turnirju za prvenstvo Slovenije. Kot smo že poročali, so igralci Mladosti v edini tekmi tega turnirja premagali Tržičane in se na ta način plasirali v polfinale. Ro-kometaše smo obiskali kar na treningu. Ze sam pogled na igrišče pove, da se mali rokomet v marsičem razlikuje od velikega. Igrišče je mnogo manjše in tudi igralcev je na vsaki strani samo po sedem. Mali rokomet ima pri nas že mno^o pristašev. Tudi Mladost združuje v svojih vrstah mnogo navdušenih pristašev te igre, vendar se bo število kljub temu šo povečalo, sarj marsikdo še ne ve za to športno panogo. Treninge vodi oficir JLA, ki nam je tudi opisal delo v klubu. Lani je obiskoval tečaj za mali in veliki rokomet v Ljubljani in sedij brezplačno posreduje znanje mlajšim. Z igralci je zadovoljen saj prihajajo redno na treninge in se trudijo, da bi dosegli čim več. Trening v petek, ko smo rekometaše obiskali, je bil zadnji pred odhodom na prvo pol-finalno tekmo v Ljubljano z Odredom. Odredovci so resni konkurenti za prvo mesto in so za Mladost res težka preizkušnja. Ob koncu razgovora pa nam je nekdo zaupal, da je klubska blagajna precej suha in da tudi s potrebnimi rekviziti niso na najboljši poti. Po nastopih za prvenstvo Slovenije bo klub organiziral še interno tekmovanje, na katerega bo povabil predvsem tovarniške in šolske ekipe. Tekmovanje bo za Dan mladosti 25. maja. M. 4 Gorenjske Kranj, 13. maja 195T 7i Hlapec Joža je spal na klopi im »trie Miklavž mu je v odprta usta vlil vina, da je začel krehati in bi se bil skoro zadušil. Posadili so ga k mizi in se spet silili z mesom in klobasami. Potem sta Miklavž in Dominik prinesla v hišo tehtnico, da bi se tehtali in videli, koliko so težji od obilne hrane. Urša je godrnjala, da bodo prihodnji dan vsi bolni, stric Miklavž pa jo je zavrnil, češ, da ni dobro pustoval, kogar ni pust pobodel. Tehtali so se vsi, tudi Ana. Dominik jo je potegnil s tehtnice, jo objel okrog pasu in zavrtel po hiši. „Skoda, da nimamo harmonikarja," je rekel. „Nocoj povsod plešejo. A če hočeš plesati z menoj, bom kar s petami pritrkaval takt. „Fantove žive oči so se smejale tik pred njo, videla je, da se mu hoče veselja. Vsa zbegana se mu je izmuznila in rekla: „Saj vendar veš, da žalujem!" Stric Miklavž je ujel Uršo in menil: „Urša, daj, se pa midva zavrtiva! Mladi tako ne znajo več plesati! jim bova pokazala staro kovaško, da bodo videli, kako smo včasih plesali!" Starka se je napol nejevoljno, napol veselo vdala in začela sta plesati. Dominik je drgnil z metlo po tleh, »raven je s Škornji pritrkaval takt. Ana je ploskala z rokami in hlapec je žvižgal melodijo kovaške potrkane. Miklavž in Urša sta se nekajkrat zavrtela, potem sta začela obkrožati drug drugega. Urša se je umikala, Miklavž je stopal za njo, na mestu topotal z nogami in še spet pognal v dolg, iztegnjen korak. Nato je Urša uprla roke v boke in začela drobneti, kakor bi ji štirideset let zdrknilo z ramen. Miklavž jo je slednjič ujel okoli pasu in jo trikrat gnal po hiši gor in dol. Potem je Urša pocenila, Miklavž pa pokleknili na eno koleno m začela sta nabijati drug drugemu po kolenu, kakor bi tolkla po nakovalu. Nazadnje sta se spet zavrtela in kovaška je bila pri kraju. Urša se je vsa zasopla opotekla k peči, Miklavž pa si je nalil vina, ga v dušku izpil in se pobahal: „Mladi svet ne ve več, kaj je ples. Jaz sem nekoč od pustne nedelje do pusta zdržema plesal pri „Jarmu". Nove podplate pri škornjih sem predrl! Eh, to so bili časi!" Trudno je sedel k mizi in začutil, da je samo betežen starec. Roka, ki je držala kozarec, se mu je tresla. Stenska ura se je sprožila. „Polnoči," je rekla Ana. »Zdaj je pa konec veselja." Stric Miklavž je žalostno pogledal steklenico z vinom. „Škoda, da ga nisem več. Zdaj se ga do velike noči ne bom smel dotakniti. Vsako leto držim veliki post." Ana in Urša sta naglo pospravili mizo. Ostanke sta zanesli v shrambo. Potem so se odpravili spat. Ana je vzela luč in zaprla hišo. V veži se je zdrznila: Dominik jo je čakal. Objestno ji je položil roko okrog pasu in jo vprašal, ali se ni zvečer dolgočasja. Njegova roka je bila tako vroča, da jo je čutila skozi sukneno jopico. Zardela je, se mu izmaknila in rekla: „Vajena sem jaz, da je v hiši vse mirno. Toda ti bi bil storil bolie, če bi šel med fante. Pri nas nimaš prave družbe." „Misliš?" Zasmejal se je. „Najbrž ti je dolgčas po dekletu," je rekla in se silila, da bi zvenelo šaljivo. „Ali se ne misliš oženiti? Pravili so mi ..." „Tilda, kai?" ie vprašal in se nehal smejati. „T1 je iz-klepetala o Poloni?" Pred kratkim smo pisali o bedni usodi bogatih otrok filmskih zvezd. Tudi ta dogodek kaže, kako je s temi milijonarskim »ptički brez gnezd«. Po obisku pri svoji materi, znameniti filmski igralki Lani Turner v Palm Springsu, se njena hčerka Cheryl ni več vrnila v šolo. Policija, ki so jo takoj alarmirali, je našla 13-letno dekle na ulicah Los Angelesa. Na sliki: Lana Turner in njen mož, filmski režiser Stephen Crane, s svojo hčerko na policijski stražnici. Gorenjske ANEKDOTE MLADINSKA Okrajni komite LMS Kranj je povabil podpredsednika Izvršnega sveta LRS Staneta Kavčiča na razgovor z mladino. Mladina se je zbrala v sejni dvorani nad »Delikateso« v Kranju, predsednik Okrajnega komiteja LMS in nekateri člani OK LMS pa so čakali tovariša Kavčiča pred poslopjem OLO, ker so mislili, da tovariš Kavčič ne ve, kje je sejna dvorana nad »Delikateso«. Tovariš Kavčič je ob štirih sam vstopil v sejno dvorano. Sedel je med mladino in čakal. Čez čas iso se odprla vrata in mladinka je povedala, da tovariša Kavčiča do sedaj še ni bilo. »Protestiram,« je v šali dejal tovariš Kavčič. Kmalu za tam je prišel tudi predsednik OK LMS s tovariši. Tovariš Kavčič je vstal, se napotil proti njim in dejal: »Tovariši, dovolite, da vas pozdravim.* »Dobro ohranjena cerkev poceni naprodaj! Prijazna rustikalna stavba, lepa stekelna okna, skoraj nova, edinstvena priložnost!« — Kje? V Združenih državah, seveda. (Slika levo). SLIKA NA DESNI BI BILA NADVSE PRISRČNA, CE NE BI OBENEM OČITOVALA NEZNOSNE BEDE BEDUINSKIH OTROK V PALESTINI: MALA ARABCA UPORABLJATA STAR AVTOMOBILSKI BLATNIK ZA OTROŠKI VOZIČEK. '• 0 SstO It- rv^K- _£l . Z (,0 RENJSKE Kovor leži sredi ravnine ob zgornjem desnem bregu Tržiške Bistrice in spada med najlepše podgorske vasi na Gorenjskem. Kraj se prvič omenja v darilni listini, izdani v Kovorju 1050 do 1065. Odkrito rimsko zidovje blizu vasi spominja na ljubeljsko cesto, ki je v rimski dobi vodila tod mimo na Koroško. Župnijo Kovor navaja že 1296 oglejski desetiruski seznam. V Kovorju je župnikoval Peter Kuplenik, ki je odpadel od vere in s pomočjo sosednjih grašča-kov leta 1560 in 1561 širil v okolici Lutrov nauk. Prvotna cerkev je ibila 1840 prezidana v baročnem slogu. Glavne slike v njej so delo slikarja Laverja. Prisojna, zdrava lega pod lepim, iglastim gozdom dajeta Kovorju vse značilnosti mirnega in zdravega letovišča. Gospodarsko oporo daje kraju od nekdaj dobro urejeno zadružno gospodarstvo, ki svoje presežke, zlasti govedo, prašiče, perutnino in jajea prodaja v bližnji Tržič, Kranj, Radovljico in druge kraje. Mnogo prodajo tudi sadja, ki je. Mnogo prodajo tudi sadja, ki že po določenem izboru tu vsepovsod zelo dobro uspeva. V Kovorju je bil rojen Andrej Aljančič (1813—1894), ki se je v Celovcu kot član okrajnega šolskega odbora odločno, četudi skoraj brezuspešno potegoval za vpeljavo slovenščine v ljudikih šolah na Koroškem. Za rodno vas Kovor je dal napraviti ma-lodane ob svojih stroških vodovod in volil v oporoki 200 goldinarjev, da se iz obresti revnim učencem njegove rojstne vasi nabavlja obleka. Iz bližnje vasi Brezje je bil doma dr. Janko Brejc (18G9—19?4), politični voditelj koroških Slovencev in po prvi svetovni vojni prvi predsednik slovenske narodne vlade. Tudi prometne zveze vasi Kovor so dobre. Sicer se kraju izogneta tržiška železnica in državna cesta, vendarle je dostop do obeh zelo prikladen, bodisi na Tržič ali na železniško postajo Križe, ki je oddaljena le 2 km od Kovor j a. V Križah, slikovito pod vznožje Kriške gore postavljeni vasi, ki tudi velja za mirno in lepo letovišče, sta bila rojena Jernej Dolžan (1915—1900), narodni bu-ditelj in pisatelj ter znani slovenski skladatelj in glasbenik Ignacij Hladnik (1865—1932). G LU O o UJ Pri večerji je bi Tom tako dobre vo-l.;'e da se je (cika PoPj ondi'a, hkrati pa jo jc skrbelo, kaj je obsedlo otroka. 01 rezala ga je, ker je obstreljeval Sida. TOđa videti jc bi!o. da se Toma kreganje prav nič ne prime. Pred nosom je nd'^1 r.lad' cr in jo je zaradi tega sku-1 po pr;tih. — »S>da pa ne nabijete, tetka Po'.Iy « je dejal užaljeno Tom, »če me sladko?.« »rie^a ne. ker me <* muči tako kakor ti!« Tetka Polly je odšla v kuhinjo. Medtem ko je Sid segel po sladkornici, mu je le-ta po nesreči padla na tla. Tetka Polly je planila v jedilnico in brž začela kregati Toma. Tom pa je užaljeno odvrnil: »Zakaj pa mene kregate, tetka, saj je Sid razbil sladkornico in ne jaz.« Tetka Polly je osupnila. »Ali je res, da Tom tokrat ni kriv?« je mislila pri sebi. V njej se je prebudila vest. Tom pa je postal hipoma žalosten. Ko je tetka PolIy šla v kuhinjo po kavo, je Tom izkoristil priliko in smuknil skozi vrata . . . Žalosten je bil. Toda najbolj ga je mučila tista deklica, ki mu je vrgla mačeho. Tom se je ognil običajnemu zbirališču dečkov in si poiskal zapuščen kraj, ki je najbolj ustrezal njegovemu razpoloženju. Vzel je iz suknjiča zmečkano mačeho, ki je še bolj povečala njegovo bolestno razpoloženje. Ko je nekaj časa tako sedel, se je odločil, kot bi trenil. Sel bo k njej, si je mislil. Brez nje ne more več. Splezal je na drevo tik ob plotu njenega vrta, v isti višini kot je bilo njeno okno. Zažvižgal je. In ko ni bilo nobenega uspeha, se je spustil na tla in stopil tik pod okno ter zalučal kamenček, pa še enega in še enega. Totla nekaj časa tudi na ta klic ni bilo odziva. Naenkrat pa se je okno odprlo . ■ ■ Hreščeči glas služabnice je oskrunil tišino in mokra prha je zmočila malega »Don Juana«.