rt v* o Tj- = r<"> m СЛ = o C- REPORTAŽA Veienjšica _ tn . .i Tanja in iSteve^Jobs str. On Celjan, ki ima šolo v krvi str. 30 t ■ RADIO CELJE Plastika Skaza je letošnja gazela dr. Anton Šepetavc kot državni nagrajenec ' H90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI ^IVTTEDNIR VSAK ČETRTEK Zaupate nam že 69 let V Novem tedniku ■ novice izlyU ^^ i vi ■ Ш: z, vtјилмј 33 ODCiniradiocelie Št. 44 / Leto 69 / Celje, 30. oktober 2014 / Cena 2,50 EUR Po evropski denar kar v vesolje? No, ni nujno. Tudi dobro organizirane evropske pisarne v občinah so lahko v pomoč. Ali pa sicer preobremenjeni, a kljub temu zelo spretni uslužbenci v manjših občinah. Res pa je, da je vitanjski vesoljski center nastal tudi po zaslugi spretnega ravnanja občine pri pridobivanju bruseljskih novcev. str. 2, 12-13 Reformatorji in »lubi« Slovenci str. 2, 28 ŠOŠTANJ- Razdvojeno srce navdih za britanske filmarje str. CELJE - O mejah za pse in avtomobile str. 7 ŠMARJE PRI JELŠAH- Milijoni za omrežje in vodo iz pipe str. 8 KULTURA Zmikavt in stara devica prvič na odru str. 10 GOSPODARSTVO Kdo je skopal največjo luknjo? str. Za prevajanje moraš biti potrpežljiv str. 29 Iz odsluženega soda stol str. 32 ZA ZDRAVJE Foto: SHERPA BRALCI POROCEVALCI MLADI ZA MLADE Planinski vrvež na Šmohorju str. 41 Festival dijaške umetnosti 3-kons str. 42 Po možganski kapi nazaj na noge str. 44 95-letnica KPD Svoboda Celje str. 33 2 AKTUALNO UVODNIK BISERKA POVSE TAŠIĆ »Lubi« Slovenci Evangeličanska duhovnica, ki je v minulih dneh o reformaciji spregovorila tudi prebivalcem Andraža nad Polzelo, pravi, da je morda najpomembnejše prav to, da so nas reformatorji poklicali in povezali pod skupnim imenom kot »lube« Slovence. In protestanti so nam seveda dali še marsikaj drugega, od prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku do prvih šol za »fantiče in dekliče«, ki so bile dostopne vsem. In vse to so zmogli v časih, ko se je verjelo v čarovnice, ko so ženske zažigali na grmadah in verjeli, da je Zemlja ravna, ne okrogla. V veliko svetlejšem, prodornej-šem svetu se pogosto marsikomu zdi, da je v slovenskem duhu vse več slednjega, temačnega in vse manj prvega, prodornega. Čeprav je vselej pomembno, kako poln je kozarec za koga. Tako lahko izjava enega vodilnih mariborskih bančnikov, ki na leto prejme več kot sto tisočakov plače in pravi, da se izzivi začnejo takrat, ko nastopijo težave, izgleda kot pogum, komu drugemu pa kot nesramna izjava, ki bi si jo lahko privoščil le, če bi se skušal pretolči iz meseca v mesec s kakšno bolj krvavo podjetniško-obrtniško plačo in ne s polnimi žepi, nikakor pa ne ob še eni negativni oceni stresnih testov. In po tem vzorcu, kako poln-prazen je kozarec, lahko najdemo posameznike, ki bodo v Slovencih še vedno videli predvsem narod samomorilcev in spet tiste, ki so prepričani, da smo se tik pred dnom vendarle zavihteli na sam vrh rekreativcev - tekačev. In ob razmislekih o tem, ali živimo bolj mračnjaški ali bolj svobodomiseln del slovenske stvarnosti, se najdejo posamezniki, ki gredo onstran meja, rušijo ovire, postavljajo nove vzorce razmišljanja in so kljub »jebi«, o kateri prepeva tudi skupina Mi2, vendarle navdih, da nam »boljše bo«. Ampak ne kar tako, samo po sebi, sploh pa ne s tarnanjem. Podjetje Optimist, ki je že drugo leto zapored pokrovitelj akcije Naj potopis po izboru bralcev, se je pravočasno prilagodilo, postalo vitko, se otreslo balasta, spremenilo način poslovanja in zdaj žanje rast. Velenjska Plastika kot nedavna dobitnica gazele ni pozabila na težke čase, ko je bilo treba tudi odpuščati. Zatem se je zavihtela na svetovne trge z izdelki, kot so »kante za smeti«, ustvarila prepoznavne blagovne znamke in danes sledi razmišljanju, ki je drugačno od ustaljenega, »out of the box«. Tanja Skaza, ki ji je tašča zaupala vodenje družinskega podjetja že pred leti, namreč trdi, da izdelkov ne prodajajo samo »prodajniki«, ampak da je prodaja dobre zgodbe naloga vseh v podjetju. In zato spodbujajo prav vse zaposlene, da predlagajo dobre ideje za podjetje. In v takšnem dobrem podjetju se seveda nihče ne zgraža nad kakšnimi idejami, ki jih je tako mimogrede slišal kje na službenem hodniku. Med takšnimi »lubimi« Slovenci, ki si nalagajo vedno nove in nove izzive in že pri 56 letih prejmejo kar državno nagrado za življenjsko delo v srednjem šolstvu, je tudi dr. Anton Šepe-tavc, profesor slovenščine in francoščine, ki pravi: »Skrivnost je samo ena, da si navajen na delo in da imaš v sebi tisto iskrico ustvarjalnosti, ki pri pravih ljudeh ne sme nikoli ugasniti...«In iskrico upanja o tem, da so sanje dovoljene, so s filmom Vloga za Emo na celjski premieri posadili tudi člani ekipe Šolskega centra Celje in poklicnih igralcev. Glavno vlogo Eme je odlično odigrala 17-letna Lara Safran, ki zaradi tragične septembrske prometne nesreče premiere ni dočakala. Ampak verjela je v to, kar sporoča tudi film. Torej, da je treba živeti svoje sanje, ne odlašati, da jih uresničiš, in da se je treba znati pobrati, ko padeš. V časih, ko nam je v Sloveniji dodobra uspelo zdesetkati vsa podjetja, ki so jih predhodniki ustvarili v tistem tako »gnilem« socializmu, ko niso bile potrebne dobrodelne akcije za obubožane družine, se k Bruslju oziramo predvsem po novcih. Dobro je prisluhniti tistim, ki jih znajo pridobivati in opozarjajo, da je pripravljanje projektov zgolj za evropsko sofinanciranje v osnovi zgrešen pristop. In kakšen pristop za črpanje denarja iz različnih evropskih malh je torej pravi? O tem pišemo v Naši temi. Sama pa se spomnim še enega od razmislekov na lokalni ravni, češ, napišimo projekt tako, kot »Evropa rada sliši«; potem bomo že nekako vključili še to, kar potrebujemo sami. Že Trubar je Abecednik pospremil z besedami, da je treba ljudi najprej naučiti osnov branja in pisanja. Na novih osnovah bo treba začeti tudi na najnovejšem slovenskem pogorišču, ko je prevelikokrat Slovenec Slovencu volk, domovina pa pre-nekateremu vse bolj mačeha. Spodbudna sporočila prodornih posameznikov v tokratnem Novem tedniku, ki razmišljajo o tem, kaj se da (in ne, česa vsega se ne more), so nam lahko pri tem samo v pomoč. »Pripravo evropsko sofinanciranih projektov rada primerjam s proizvodnjo, saj za obe področji veljajo zakonitosti, ki jih moraš spoštovati. Za izdelek je najprej potreben razvoj, šele potem se lahko začne proizvodnja. Podobno je pri pripravi projektov, za katere bi radi pridobili evropsko sofinanciranje. Tu razvoj še zdaleč ni pri koncu, zdaj še niti ne vemo, v kateri tovarni bomo delali oziroma kje bo ta tovarna stala, a že pričakujemo končne izdelke,« pravi Saša Heath-Drugovič. Evropske lego kocke Modularen pristop k pripravi evropskih projektov - Novosti in nejasnosti za finančno obdobje 2014-2020 Gradbišča s tablami, da naložbo sofinancira Evropska unija, bodo v letošnjem letu in prvi polovici prihodnjega leta še posledica uspešnega dela iz finančnega obdobja 2007-2013. Slovenija namreč šele pripravlja strateške in operativne dokumente za črpanje evropskega denarja v finančnem obdobju 20142020, zato sta zdaj bistvena sodelovanje pri njihovi pripravi in razumevanje možnosti, ki jih prihodnja leta prinašajo za sofinanciranje. Zagotovo pa je prezgodaj za pripravo projektov, ki naj bi jih v prihodnjih letih izvedli s pomočjo evropskega denarja. Med tistimi, ki sodelujejo pri pripravi strateških dokumentov na državni ravni, je tudi podsekretarka za evropske zadeve v Kabinetu župana Mestne občine Celje mag. Saša Heath-Drugovič. Pri Skupnosti občin Slovenije je vodja delovne skupine za pridobivanje evropskih sredstev, sodeluje tudi na vseh sejah razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Priprave na črpanje evropskega denarja tako pozna na treh ravneh; državni, regijski in občinski. Kot pravi, so prve pobude ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo predali že julija 2012, od takrat se je zvrstilo več različnih delavnic in srečanj, sodelovala je tudi pri pripravi julija potrjenega Partnerskega sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo, zdaj sodeluje pri pripravi Operativnega programa za Slovenijo. Kot pojasnjuje, je partnerski sporazum krovni dokument, zato njegovo besedilo še ni dovolj jasno in podaja le krovna izhodišča. »Operativni program področja Saša Heath-Drugovič »Za čim bolj kakovostno črpanje evropskih sredstev je treba pripravljati projekte v skladu s Strategijo Evropa 2020 in tudi razumeti, da evropski denar ni namenjen vsemu, kar bi v Sloveniji potrebovali ali želeli imeti. Za področja, ki niso predmet evropskega sofinanciranja, bo treba najti druge vire financiranje, najsi bodo to državni, lokalni ali zasebni.« sofinanciranja že natančneje opredeljuje, vendar je za prijavo projektov za sofinanciranje merodajen samo razpis.« Nesmiselno prehitevanje Zdaj torej v Sloveniji še pripravljajo dokumente na državni ravni, tudi tako imenovane predhodne pogojenosti za črpanje evropskih sredstev. Eden takšnih ključnih dokumentov je na primer prometna strategija države, v njej in še ostalih strategijah pa bodo smernice tudi za lokalno delovanje. Po spreje- tem operativnem programu bodo mestne občine pripravile in predložile trajnostne urbane strategije (TUS) skupaj z naborom projektov, ki jih bodo izbrale za izvajanje preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Širok nabor potreb v Celju že imajo, vendar jih bodo znotraj trajnostne strategije oblikovali v celostne projekte, ki bodo neposredno sofinancirani. Ker bodo morali biti projekti res celoviti, da bodo zadostili temeljnim usmeritvam, kot so energetske sanacije, trajno-stna mobilnost in podobno, je nesmiselno »prehitevanje« v tem smislu, da bi že zdaj pripravljali končni projekt. Tudi če bi bil še tako dobro zamišljen in pripravljen, bi najverjetneje obležal v predalu, saj je težko pričakovati, da bi ustrezal vsem pogojem sofinanciranja. Kako do celovitih projektov Kot pravi Saša Heath-Dru-govič, je to vzporedno delo na državni, regijski in občinski ravni pomembno zato, ker lahko v Celju ves čas preverjajo, ali bodo tudi v državnih dokumentih vključena tista področja, ki jih v mestni občini želijo razvijati. Ne glede na to, da zaenkrat še ni znano natančno, kaj in kdaj bo lahko kaj sofinancirano, je prav in potrebno, da se v lokalnih okoljih pripravljajo na projekte, ki jih nameravajo izvesti. Tako v Celju iz pripravljenega nabora potreb v okviru rednega dela v občinskih oddelkih za posamezne naložbe iz tega nabora tudi že pripravljajo različne projekte. IVANA STAMEJCIC Foto: GrupA »Vselej preštevamo le, koliko evropskega denarja smo počrpali... Vendar to ni zadosten pokazatelj. Spraševati bi se morali, kakšne učinke smo z naložbami dosegli, kako so te doprinesle k razvoju Slovenije. Pripravljanje projektov zgolj za evropsko sofinanciranje je v osnovi zgrešen pristop. Tudi če vse pripraviš, kot je treba, ni rečeno, da boš denar dobil, saj nikoli vnaprej ne veš, kakšen razpis bo objavljen.« ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK O O # ДИ1 тшп 3 1 14 3 1 14 ШШИ LHUJLHUJ niD NE PREZRITE Kako delujeta evropski pisarni v Celju ter v Velenju? Tudi nekatere manjše občine so uspešne pri pridobivanju denarja iz različnih evropskih malh. strani 12-13 AKTUALNO 3 Sladko, ljubim te sladko. Za zdaj naj bi se na udaru vlade znašle le sladke pijače. Kako bi vlada varčevala? Vlada sprejela predlog ukrepov za rebalans proračuna 2015 - Trošarine na sladke pijače in rezanje v javni upravi Vlada je sprejela predlog ukrepov za rebalans državnega proračuna za prihodnje leto, s katerimi bi se primanjkljaj znižal na 2,8 odstotka bruto družbenega proizvoda. Predlog vključuje podaljšanje zdaj veljavnih ukrepov še v prihodnje leto, ob tem pa še nekaj dodatnih ukrepov. Ciljni primanjkljaj namerava vlada doseči z ukrepi, ki predvidevajo za 108 milijonov evrov novih prihodkov in za dobrih 600 milijonov evrov novih rezov in varčevanj. Del prihodkov naj bi dobila tudi z uvedbo trošarin na sladke pijače, ki naj bi v državno blagajno prinesle dodatnih osem milijonov evrov. Ključni del pri pripravah rebalansa proračuna je podaljšanje ukrepov v javnem sektorju. Ob tem želi vlada dodatno znižati maso za plače in druge stroške dela, s čimer naj bi privarčevala 235 milijonov evrov. Tako tudi v letu 2015 ne bi bilo napredovanj, redne delovne uspešnosti, regres bi bil nižji, v dodatno pokojninsko zavarovanje bi se vplačevale znižane premije. Še naprej bi veljala tudi spremenjena plačna lestvica z znižanimi vrednostmi planih razredov, ob tem pa vlada predvideva še znižanje različnih dodatkov. Manj za občine Vlada si velik prihranek, ki znaša skoraj 68 milijonov evrov, obeta z znižanjem povprečnine za občine, načrtuje tudi ukinitev sofinanciranja investicijskih projektov občin ter zamenjavo nepovratnih subvencij v povratna sredstva, kar bi v državno blagajno prineslo skupaj 50 milijonov evrov. Kar nekaj varčevalnih ukrepov vlada načrtuje tudi na področju javnih naročil. Med ukrepe z večjim finančnim učinkom sodi tudi uvedba polnega plačila prispevkov za študentsko delo, s čimer bi pridobili kar 58 milijonov evrov, nekaj bodo k varčevanju morali prispevati tudi upokojenci. Namesto dodatnih 40 milijonov evrov, bo vsota, namenjena izplačilu rekreacijskega dodatka, znašala le 19 milijonov evrov. Štirje davčni ukrepi In kaj vlada načrtuje na prihodkovni strani? Uveljavili naj bi se štirje davčni ukrepi, in sicer ohranitev Eden od predlaganih ukrepov vlade je tudi zmanjšanje financiranja izobraževanja na glasbenih šolah, manj denarja naj bi bilo tudi za mladinsko periodiko, pa tudi za šolska tekmovanja in podobne programe. četrtega dohodninskega razreda, dvig davčnih stopenj za davek na bančne provizije in na zavarovalne premije ter bolj učinkovito pobiranje davkov. Četrti ukrep naj bi bile trošarine na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah. Vlada ni pozabila tudi na davek na nepremičnine. Ker pa gre za letni davek, ga ne bo mogoče vnesti v rebalans proračuna za leto 2015, zato naj bi ga sprejeli v začetku leta 2016. Po napovedih namerava vlada vse varčevalne ukrepe spraviti skozi parlamentarno proceduro do konca leta, državni zbor naj bi rebalans proračuna sprejel najkasneje februarja prihodnje leto. JANJA INTIHAR Uroš Rotnik ostaja direktor Organi nadzora KPV: ni pravne podlage za razrešitev iz krivdnih razlogov »Zaključno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o nadzoru nad premoženjskim stanjem dr. Uroša Rotnika v povezavi z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter ustanovitvenimi akti Komunalnega podjetja Velenje, ne daje pravne podlage za razrešitev direktorja Komunalnega podjetja Velenje dr. Uroša Rotnika iz krivdnih razlogov.« Takšen je bil sklep ponedeljkove skupne izredne seje organov upravljanja in nadzora Komunalnega podjetja Velenje, se pravi Sveta ustanoviteljev, skupščine in nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, na kateri so obravnavali zaključno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o nadzoru na premoženjskim stanjem direktorja KPV Uroša Rotnika. Neutemeljena nekrivdna razrešitev Kot so še navedli v pismu KPK, pod katerega so se podpisali Bojan Kontič, predsednik Sveta ustanoviteljev, Andreja Katič, predsednica skupščine in Franc Sever, predsednik nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, bi bila na podlagi zakona o gospodarskih družbah razrešitev Uroša Rotnik možna le iz nekrivdnih razlogov. Ven- dar pa bi bila takšna odločitev po njihovem mnenju povsem neutemeljena, saj je poslovanje Komunalnega podjetja Velenje pod vodstvom dr. Uroša Rotnika po mnenju vseh organov upravljanja in nadzora zelo dobro, pregledno in brez ugotovljenih nepravilnosti, prav tako pa bi odpravnina, ki bi v tem primeru pripadala direktorju, pomenila dodaten strošek za javno podjetje in bi obremenila uporabnike komunalnih dobrin in storitev. Brez prelaganja odgovornosti Upravljavci in nadzorniki KPV so še pozvali pristojne organe v državi, da v okviru svojih pristojnosti čim prej zaključijo vse postopke ugotavljanja premoženjskega stanja dr. Uroša Rotnika, vladi in DZ pa predlagajo, da uredi to področje v skladu z napotili KPK tako, da bo dana zakonska podlaga za ukrepanje v tovrstnih primerih. »Nikakor pa se ne strinjamo s prelaganjem odgovornosti na organe upravljanja in nadzora Komunalnega podjetja Velenje, katerih osnovna naloga je skrbno spremljanje poslovanja tega javnega podjetja,« so še zapisali. ROBERT GORJANC NA KRATKO Za lažji skok v podjetništvo ŠMARJE PRI JELŠAH - Razvojna agencija Sotla s štirimi partnerji izvaja projekt Spirit. Projekt je bil odobren na tretjem javnem razpisu operativnega programa Slovenija--Hrvaška. Vreden je 251 tisoč evrov, delež sofinanciranja iz sredstev sklada Evropske unije za regionalni razvoj znaša 85 odstotkov. Cilj projekta je vzpostaviti podporno okolje za dijake, jih učiti razmišljati podjetno in seveda pomagati razvijati njihove dobre ideje. Prav tako je treba podporo zagotoviti pri razvoju podjetnikom začetnikom ter delujočim malim in srednjim podjetjem. Razvojna agencija Sotla je svoje ukrepe zastavila na podlagi analize trga dela za Obsotelje in Kozjansko ter Celja z okolico. Njeni partnerji v projektu so še Srednja strokovna šola Varaždin, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, Agencija za razvoj Varaždinske županije in Šolski center Celje. Projekt bo trajal vse do marca prihodnjega leta, TV Kmetje se izobražujejo BISTRICA OB SOTLI - V občini je veliko zanimanja za brezplačno usposabljanje za neposredno prodajo na posavskih tržnicah, ki so del projekta Gremo na tržnico. Do zdaj se jih je v posavskih občinah, ki sodelujejo v projektu, udeležilo več kot sto kmetov. Bistričani bodo 11. novembra dobili prvo pokrito tržnico. Za kmete, ki bodo želeli prodajati na tržnici, so še posebej dobrodošla izobraževanja s področja neposredne prodaje, ki jih izvaja Lokalna akcijska skupina Posavje. Kot je povedala svetovalka za razvoj podeželja Darja Planinc, je namen izobraževanj predvsem seznanitev kmetov s spremembami zakonov in pravil na področju neposredne prodaje. V letošnjem letu bodo izvedli še eno izobraževanje, in sicer 4. novembra v Bistrici ob Sotli. JP Od zidanice do zidanice ŠTORE - Člani štorskega vinogradniškega društva Polič so se v soboto odpravili na vsakoletni vinogradniški pohod. Letos so pešačili do zidanic v okolici Šentjura. Najprej so se ustavili na šentjurski železniški postaji, kjer je v nekdanjem skladiščnem poslopju društvena vinska klet šentjurskih vinogradnikov. Društveno klet, šentjursko vinogradništvo in zgodovino kraja jim je predstavil predsednik vinogradniškega društva Jurij Malovrh. Iz mesta so se odpravili peš do cerkve sv. Rozalije, kjer je nekaj vinogradov članov štorskega društva. Po ogledu cerkve in pogostitvi so se sprehodili do hriba Lipica, kjer so se ustavili še pri enem od svojih članov. Konec pohoda je bil v gasilskem domu v Prožinski vasi. Pohoda se je udeležilo petdeset pohodnikov. BJ Dela v Vinski Gorici DOBRNA - V občini so začeli pred kratkim graditi dodatno kanalizacijo. Gre za kanalizacijo za dele Klanca, Vrbe in Vinske Gorice ter za preostanek občinskega središča, kjer je še nimajo. Trenutno delajo v zgornjem delu Vinske Gorice. Delo opravlja družba IPI iz Rogaške Slatine, ki ga mora dokončati do julija prihodnje leto. Nov fekalni sistem bo v dolžini osem kilometrov ter bo priključen na osrednjo čistilno napravo Dobrne. Pogodbena vrednost naložbe znaša 1,1 milijona evrov, zanjo je 85 odstotkov denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Gre za denar osmega javnega poziva za razvoj regij. V občini Dobrna so že poleti dokončali gradnjo kanalizacije za drug del Klanca ter za Zavrh. Za več kot dvesto prebivalcev so zgradili dobrih pet kilometrov dolg fekalni kanal, vrednost gradbenih del znaša nad sedemsto tisoč evrov. Tam je trenutno veliko stavb že priključenih. BJ Številne prireditve ob občinskem prazniku ŠMARTNO OB PAKI - Ob prazniku občine, ki ga v Šmar-tnem ob Paki obeležujejo na martinovo, 11. novembra, so pripravili številne prireditve, ki se bodo vrstile ves november. Začele se bodo že jutri, ko bodo pri lovskem domu v Skornem pripravili spominsko slovesnost. Poleg tega so v Občini Šmartno ob Paki z soorganizatorji pripravili tudi tradicionalni pohod konjenice po mejah občine Šmartno ob Paki in predstavitev konjerejskega društva, košarkarski turnir, podelitev priznanj krvodajalcem in odprtje indukcijske zanke za naglušne osebe ter razstavo ob deseti obletnici Fun kluba Ane Drev. Glede na datum občinskega praznika bo seveda veliko prireditev tudi v znamenju martinovega: razstava Martino-vanja v Šmartnem ob Paki, na Martinovo soboto planinski pohod po Martinovi poti, likovna kolonija v vaški skupnosti Rečica ob Paki, razglasitev naj kletarja ... Osrednja prireditev bo na dan praznika, 11. novembra, ko bo slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj. RG 4 GOSPODARSTVO Največjo luknjo skopali gradbinci, Alpos in PSZ Seznam slabih posojil vse daljši - DUTB že kroji usodo marsikaterega podjetja Po Novi Ljubljanski banki in Novi Kreditni banki Maribor so na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) slaba posojila prenesle še Abanka, Probanka in Factor banka. Skupna bruto vrednost prenesenih terjatev na Abanko znaša malo več kot 1.1 milijarde evrov, med njimi je največja terjatev, znaša kar 66 milijonov evrov, do cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki sta povezana tudi z mnogimi podjetji na Celjskem. Na vrhu so še propadli gradbinci, ki so za sabo pustili več sto milijonov evrov dolgov, in številni holdingi ter tudi družbe, ki so bile namenjene menedžerskemu lastninjenju. Na dolgem seznamu ter- je. Le malo med njimi jih je jatev, ki so z Abanke prešle na slabo banko, so tudi slaba posojila več kot petdesetih podjetij iz širše celjske regi- še »živih«, saj sta dobri dve tretjini že v stečaju ter navadni ali poenostavljeni prisilni poravnavi. Po višini prenese- nega posojila je najvišje na seznamu laška Thermana, bruto vrednost teh terjatev znaša skoraj 23 milijonov evrov. Sledijo Alpos z dobrimi 16 milijoni, Finetol s 14 milijoni, celjski PSZ z malo manj kot 11 milijoni, Vegrad, CM Celje in Gradis, ki so skopali 12-, 9- in 8-mi-lijonske luknje. Med večjimi dolžniki Abanke s Celjskega, ki so končali v DUTB, izstopajo še družbe, ki so v lasti velenjske družine Forštner, tri družbe iz prav tako ve- lenjske skupine Era, ki je v lasti Gvida Omladiča, slatin-ski Keros s skoraj sedmimi milijoni evrov slabih terjatev, Avto Celje s skoraj šestimi milijoni, Nivo s skoraj petimi milijoni in tudi Aero, ki je v Abanki pustil za dobre štiri milijone evrov dolga. Slika slabih postaja jasna Po prenosu terjatev z Abanke na slabo banko postaja slika o tem, koliko dolgov so si v minulih letih nakopala nekatera podjetja, vse bolj jasna. Rekorderji so vsekakor gradbinci. Vegrad je imel na primer v NLB za dobrih 49 milijonov evrov slabih posojil, v Abanki dobrih 12 milijonov, skupno torej več kot 61 milijonov evrov. Med rekorderji sta tudi šentjurski Alpos, ki je za sabo pustil skoraj 60-milijon-sko luknjo, ter skupina PSZ, ki jo je obvladoval Darko Zupanc in je pred kratkim končala v stečaju. Podržavljene banke so imele samo do PSZ skoraj 28 milijonov evrov terjatev, DUTB je je od petih slovenskih bank doslej prevzela za 4,5 milijarde evrov slabih posojil. Prenos terjatev še ni končan, saj je naslednja v vrsti za državno pomoč in s tem tudi prenos slabih terjatev Banka Celje. vendar je treba k temu prišteti še terjatve do Avta Celje in šentjurske Meje, ki sodita v skupino PSZ in sta tudi oba v prisilni poravnavi. S prenosom slabih terjatev se moč Družbe za upravljanje terjatev bank v gospodarskem prostoru vse bolj krepi. DUTB ima tako kot največja upnica med drugim odločilno besedo pri stečaju PSZ ter Avta Celje in Meje, pri prisilni poravnavi laškega podjetja Aha Secaplast, vajeti je že prevzela v Aeru, o čemer pišemo v enem od naslednjih člankov, že nekaj časa pa kroji tudi usodo laške Thermane. JANJA INTIHAR Grozi Thermani stečaj? Manjši delničarji Thermane so vodstvu družbe poslali zahtevo za sklic skupščine. Če uprava seje ne bo sklicala, jo bodo sklicali kar sami. Razpravljati želijo o zapisniku seje, ki je bila konec avgusta. Zapisnik je po njihovih trditvah nepopoln in ne odraža dogajanja na seji. Prav tako želijo, da skupščina imenuje novega člana nadzornega sveta, saj ta po odstopu Tomaža Kuglerja deluje v nepopolni sestavi. Vendar zahteva po sklicu manjši delničarji Thermane. skupščine ni edina zadeva, Celjski odvetnik Borut Sos katero se te dni ukvarjajo klič je namreč v imenu KM Inštalacij, ki (še) imajo v lasti dobrih 11 odstotkov laškega zdravilišča, na sodišče vložil pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka preventivnega prestrukturiranja in začetku prisilne poravnave. Kot je znano, je sodišče sklep o prisilni poravnavi v Thermani sprejelo 7. oktobra. Soklič pravi, da sta razloga za pritožbo dva, prvi je formalne narave. »Načrt finančnega prestrukturiranja, ki je ključni dokument v postopku prisilne poravnave, ni popoln, saj manjkajo zelo pomembne strani. Po kazalu sodeč, manjkajo strani, na katerih naj bi bil zapisan predlog poravnave obveznosti. Na podlagi tako pomanjkljive dokumentacije postopka ni dopustno voditi,« opozarja Soklič in dodaja, da je drugi razlog vsebinske narave. Thermana ni insolventna, njena insolventnost je bila ustvarjena računovodsko oziroma umetno. Kot je znano, je Thermana insolventnost razglasila na podlagi prevrednotenja osnovnih sredstev, podlaga za to prevrednotenje pa je bila nova cenitev, ki je vrednost nepremičnin drastično zmanjšala. Ker teh ocen uprava Ther-mane delničarjem sploh še ni pokazala, jih Soklič zdaj zahteva s pomočjo sodišča. Če uprava dokumentov tudi tokrat ne bo predložila, bo to pomenilo tako veliko kršitev postopka, da bo sodišče v skladu z zakonodajo moralo prisilno poravnavo ustaviti in začeti stečaj, pojasnjuje Soklič. JI d ENERGETIKA CELJE ZEMELJSKI PLIN SE SPLAČA IN POPLAČA Prihranki in stroški ob menjavi peči na OLJE Sistem za ogrevanje na zemeljski plin zahteva do trikrat nižjo začetno investicijo. INVESTICIJA b£ iih Zemeljski plin 3.181 € «Г Toplotna Črpalka (zrak/voda) 9.574 € td ENERGIJSKO POTRATNA HIŠA Zemeljski Lesna Toplotna Črpalka plin biomasa (zrak/voda) PR'W*. Zemeljski plin prinaša najvišje prihranke v življenjski dobi >lotna Erpalka ..... zrak/voda) ogrevalnih sistemov. 14355 € Investicija v sistem za ogrevanje na zemeljski plin se povrne več kot enkrat hitreje. täl ENERGIJSKO VARČNA HIŠA Zemeljski Lesna Toplotna Črpalka plin biomasa (zrak/voda) DOBA VRAČANJA INVESTICIJE ENERGIJSKO POTRATNA HIŠA Lesna biomasa 4,37 leta laplotna Črpalka (zr ŽIVLJENJSKA DOBA ENERGIJSKO VARČNA HIŠA Zemeljfkfplin Ш 3,991«, Toplotna črpalka (zrak/voda) |20 _ XjjJ (L Toplotna črpalka (zrak/voda) Zemeljski plin ima dolgo življenjsko dobo in bo vaš dom ogreval vsaj 20 let. Za več informacij obiščite www.zemeljski-plin.si Podatki so povzeti po Študiji, ki jo je izdelal Laboratorij za okoljske tehnologije v stavbah (LÖTZ), Fakulteta za strojništvo. Univerza v Ljubljani, maj 2014. Na državnem seznamu kmalu Terme Olimia Pred kratkim se je končala prodaja tretje državne naložbe s seznama za privatizacijo, ki ga je lani potrdil državni zbor. Na seznamu so še deleži v dvanajstih podjetjih, med katerimi so s Celjskega Aero, cinkarna in Unior, še vedno pa tudi Terme Olimia Bazeni, čeprav je za to družbo celjsko sodišče že izdalo sklep o izbrisu iz poslovnega registra. Terme Olimia Bazeni so se namreč že pripojili k Termam Olimia. Kot je znano, so se delničarji obeh družb, ki so večinoma v lasti države, odločili za združitev. Terme Olimia so povečale osnovni kapital za približno milijon evrov in izdale 114 tisoč novih delnic, ki so jih v zameno za svoje dobili delničarji Term Olimia Bazeni. Lastniška struktura v združenem podjetju se ni bistveno spremenila. Delež Slovenskih železnic, ki je prej znašal dobrih 28 odstotkov, se je nekoliko znižal, delež kapitalske družbe nekoliko zvišal, delež Nove KBM pa je ostal približno enak. Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni so ves čas delovale kot celota in jih je kot celoto tudi smiselno prodati, tudi zato, ker Terme Olimia že deset let iščejo novega strateškega lastnika. V Slovenskem državnem holdingu, ki vodi prodajo podjetij, niso pojasnili, zakaj Term Olimia Bazeni še niso zbrisali s seznama. Na vprašanje, ali bodo nanj zdaj uvrstili nove Terme Olimia, odgovarjajo, da je sklep, ki ga je lani sprejel državni zbor, kot smiselno predvideval prodajo Term Olimia Bazeni skupaj s Termami Olimia. Kot so še dejali, je prodajni postopek v pripravljalni fazi. JI Zupanc hotel odstaviti direktorja Meje Predsedniku nadzornega sveta šentjurske Meje Darku Zupancu ni uspel poskus, da bi odstavil direktorja te družbe Romana Gregorna. Ker je Meja od 1. oktobra v prisilni poravnavi, je moral Zupanc za soglasje prositi celjsko sodišče, ki pa je njegov predlog o zamenjavi označilo kot neutemeljen in ga zavrnilo. Darko Zupanc je v predlogu sodišču zapisal, da je Roman Gregorn s tem, ko ni ugovarjal uvedbi prisilne poravnave (predlagala jo je Abanka), češ da Meja ni insolventna, deloval v nasprotju z odredbo obvladujoče družbe PSZ. Zaradi opustitve dolžnih ravnanj je zato po Zupančevem mnenju potrebna njegova zamenjava. Na stran Gregorna se je takoj postavil prisilni upravitelj Miha Mušič, ki je v svojem mnenju o Zupančevem predlogu sodišču sporočil, da Meja v prisilni poravnavi prav po zaslugi zdajšnjega direktorja posluje dobro. Zato bi njegova zamenjava povzročila nezaupanje zaposlenih in upnikov, kar bi lahko podjetje privedlo v stečaj. Mušič je kot neutemeljeno zavrnil trditev, da Meja ni insolventna. Sredi oktobra je že za več kot 60 dni zamujala s plačilom najmanj 4,2 milijona evrov obveznosti zaradi danih poroštev in če bi ta poroštva poravnala, bi nastalo za približno dva milijona evrov izgube, kar je več kot polovica osnovnega kapitala. Da je Meja insolventna, bi moral vedeti tudi njen nadzorni svet, je še zapisal upravitelj Muhič. JI GOSPODARSTVO / IZ NAŠIH KRAJEV 5 Vajeti v Aeru vzeli v roke upniki Zmanjšali število članov nadzornega sveta Po dveh mesecih so se ponovno zbrali lastniki celjskega Aera. Sestava skupščine je bila tokrat povsem drugačna, saj so delničarji na seji sredi avgusta zaradi pokrivanja visoke izgube zmanjšali osnovni kapital na le dobrih 130 tisoč evrov in skoraj v celoti razlastni-nili dotedanje delničarje. Nato so banke upnice del svojih terjatev v skupni višini 3 milijone evrov spremenile v lastniški kapital. Največji delničar Aera je zdaj Družba za upravljanje terjatev bank, ki neposredno obvladuje dobrih 35 odstotkov kapitala, preko Probanke in Poštne banke pa še enkrat toliko. Izjema je trenutno uradno le Banka Celje, ki ima 27-odstotni delež. Na predlog DUTB so na seji skupščine sprejeli sklep o zmanjšanju števila članov nadzornega sveta. Ta ima odslej namesto petih članov samo tri. Spremenila se je tudi sestava nadzornega sveta. Vse dosedanje nadzornike so razrešili in za nova predstavnika kapitala imenovali Gregorja Krajnca iz Probanke in Bora Vošnja-ka iz Družbe za upravljanje terjatev bank. Svojega predstavnika v nadzornem svetu bodo imeli tudi zaposleni. Dokapitalizacija in z njo novi lastniki pa ni edini ukrep, s katerim Aero rešuje svojo visoko zadolženost. Kot je povedal direktor Zvone Žepič, sta prodaji programa samolepilnih laminatov in nepremičnin hčerinskega podjetja v Beogradu v sklepni fazi in naj bi ju končali še letos. JI, foto Arhiv NT (GrupA) Direktor Zvone Žepič o kupcih in kupnini za zdaj še ne more govoriti, se bo pa, kot pravi, s prodajo zadolženost Aera občutno znižala. Žepič upa, da bo zaradi tega kupca kmalu našlo tudi celotno podjetje, za katerega se zanimajo tako domači kot tuji vlagatelji. Za Tušem v BiH ostali dolgovi? Številni časopisi in tudi spletni portali v Bosni in Hercegovini ter tudi na Hrvaškem so se v preteklih dneh razpisali o težavah celjskega trgovca Mirka Tuša in o njegovem umiku z bosanskega trga. Tuš je namreč o zaprtju svojih trgovin na drobno obvestil vse svoje dobavitelje v tej državi, kot razlog pa navedel nižjo kupno moč, slabe gospodarske razmere in letošnje poplave. Ker naj bi v Tuš Holdingu odgovornost za zaprtje trgovin prevalili na dobavitelje, češ da niso razumeli nastalih razmer in so blokirali poslovanje njihove podjetja Tuš Trade v Bosni in Hercegovini, so pokonci skočili tudi dobavitelji. Kot pišejo spletni časopisi, dobavitelji celjsko podjetje obtožujejo, da jim je ostalo dolžno približno 10 milijonov evrov, in napovedujejo celo tožbe. Jezni in razočarani so tudi delavci iz Tuševih trgovin, ki naj bi kar čez noč dobili odpovedi in ostali brez odpravnin. Ali vse te navedbe držijo, smo želeli preveriti tudi v Tuš Holdingu, a so na naša konkretna vprašanja odgo- vorili le, da so »seznanjeni z zapiranjem poslovalnic Tuš Trade BiH zaradi nevzdržne poslovne situacije, v kateri se je podjetje na trgu znašlo, in z iskanjem možnih formalnih ukrepov za razrešitev nastale situacije.« Odgovorili nam niso niti na vprašanji, koliko trgovin imajo v Bosni in Hercegovini ter koliko ljudi so v njih zaposlovali. Podatki so namreč različni, saj naj bi bilo po prvih trgovin 17, po drugih 20, v njih pa naj bi skupaj delalo 350 ljudi. Brez pojasnila odgovornih v celjskem Tušu je ostalo tudi naše vprašanje, ali držijo navedbe, da se za prevzem njihovih objektov v Bosni in Hercegovini zanima trgovska veriga Bingo iz Tuzle. Gre za hitro rastoče podjetje, ki poleg Agrokorja postaja vse bolj pomemben igralec na področju trgovine v tem delu nekdanje skupne države. Bingo naj bi pred kratkim v BiH že prevzel trgovsko verigo Interex, ki je v lasti francoske družbe In-termarche, ter zanjo plačal 30 milijonov evrov, enako vsoto pa naj bi bil pripravljen dati tudi za Tuševe trgovine. JI NA KRATKO Le dva stara TABOR - Občinski svetniki so se prejšnji četrtek sestali na prvi seji v novem mandatnem obdobju. Občino bo v prihodnjih štirih letih vodil dosedanji podžupan Anton Grobler iz vrst SLS. Lokalne volitve v tej majhni spodnjesavinjski občini so dodobra premešale tudi osemčlanski občinski svet, v katerem ostajata zgolj dva stara svetnika, Alen Kovačič in Ali Khodary. Zanimivo je, da se zaradi administrativne napake pri navajanju volišč za mesta v občinskem svetu niso mogli potegovati svetniki iz vrst SLS, ki so imeli v prejšnjem mandatu kar pet predstavnikov. Grobler je prepričan, da kljub temu da ga pri delu ne bo podpirala njegova svetniška skupina, pri sprejemanju pomembnih odločitev za občino ne bo imel težav, saj pričakuje odgovorno delo svetnikov v dobrobit lokalne skupnosti. Vse moči novega župana bodo zdaj, kot pravi, usmerjene v dokončanje občinskega prostorskega načrta, ki je osnova za nadaljnji razvoj občine. ŠO Stari župan, novi svetniki BRASLOVČE - Braslovški svetniki so se prejšnjo sredo sestali na prvi seji v novem mandatu. Župan še naprej ostaja Branimir Strojanšek. Na lokalnih volitvah se je nekoliko spremenila sestava občinskega sveta. Svetniška skupina SD se je na tokratnih lokalnih volitvah nekoliko okrepila. Če je v preteklem mandatnem obdobju štela štiri svetnike, jih ima po novem pet. Enega svetnika je zgubila svetniška skupina SDS. Po novem v občinskem svetu sedijo trije svetniki. Prav toliko jih ima stranka SMC. Po en svetnik prihaja še iz vrst SLS, NSi, DeSUS in Neodvisne liste za svobodno in prijazno občino Braslovče. ŠO Spomin na požgano vas GORNJI GRAD - V Bočni so se na spominski slovesnosti spomnili 70-letnice, nacističnega požiga vasi. Požgali so približno šestdeset stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Spomin na takratno dogajanje sta obudila predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje Ivan Rakun in župan Stanko Ogradi. Poleg tega so prisluhnili spominom domačina Franc Miklavca, ki je živa priča tega krutega dogodka. Nemški vojaki so ga tisti dan v bližini ujeli in ga privedli v gorečo vas. Vaščani so med drugo svetovno vojno nasploh zelo trpeli. Številni so umrli kot partizanski borci in talci, nekateri so končali kot izgnanci in ukradeni otroci. Za spominsko slovesnost so pripravili tudi kulturni program. BJ Rekordna vsota za tople obroke SLOVENSKE KONJICE - Območno združenje Rdečega križa Slovenske Konjice je na dobrodelni akciji Drobtinica zbralo rekordno vsoto za plačilo toplih obrokov socialno ogroženim otrokom. Na osmih stojnicah so zbrali malo več kot 4.400 evrov. Poleg tega so sredstva darovala še nekatera društva, tako da se končna vsota giblje pri 4.600 evrih, je povedala sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice Renata Gabrovec. Z zbranimi sredstvi bodo letos zagotovili kar 520 toplih obrokov več kot lani. Dobrodelna akcija Drobtinica je sicer namenska akcija, ki jo izvajajo vsako leto ob svetovnem dnevu hrane. JP V znamenju buč PODČETRTEK - Društvo zeliščarjev Olimje in turistično informacijski centri Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli so minulo nedeljo na trgu vasi Lipa pripravili Bučarijado in sejem Dotik narave. Bučarijada je tradicionalna prireditev, posvečena bučam. Kot že prejšnja leta je bila tudi letos med krompirjevimi počitnicami z namenom, da jo obiščejo tudi otroci. Ti so na delavnicah pridno izrezovali buče. Društvo kmetic Ajda je skuhalo velik lonec bučne juhe, bučni golaž pa je pripravilo Društvo za ohranjanje starih običajev Lastnič. Na sejmu Dotik narave so se z vinom, s salamami, z marmeladami in s kruhom ter seveda s takšnimi in z drugačnimi izdelki iz buč ter drugimi domačimi dobrotami predstavili lokalni pridelovalci. JP ČE KDAJ, ZAKA] NE ZDA]? Samo do konca oktobra! Oktober je mesec varčevanja in v Banki Celje smo vam pripravili super ponudbo: za 18-mesečni depozit vam ponujamo kar 2 % obrestno mero! Sklenitev depozita je mogoča v vseh enotah Banke Celje in preko NLB Klika. Izkoristite ugodnost za varno in donosno varčevanje! 150 let чЏ banka celje www.banka-celje.si Razdvojeno srce navdih britanske filmarje Film o ukradenem otroku, Šoštanjčanu Ivanu Pirečniku, ponovno na filmskem platnu - Zaradi krute usode ločen od staršev za ŠOŠTANJ - V kulturnem domu v Šoštanju bodo sredi novembra po natančno 60 letih ponovno predvajali britanski film Razdvojeno srce (The Divided Heart), ki so ga leta 1954 posneli po resnični zgodbi o ukradenem otroku Ivanu Pirečniku iz Šoštanja, ki je bil - kot mnogo drugih slovenskih otrok - med drugo svetovno vojno odvzet staršem, odpeljan na tuje in tam podvržen ponemčevanju. Ob tem bodo pripravili tudi razstavo in okroglo mizo o Ivanu Pirečniku in ukradenih otrocih. Gre za skupen projekt Vile Mayer (Občina Šoštanj) in Knjižnice Velenje. Ivan Pirečnik se je rodil leta 1941 v Šoštanju. Njegovega očeta so konec leta 1941 ustrelili kot talca zaradi sodelovanja s partizani, mater so v letu 1942 odpeljali v taborišče Auschwitz. Nasilno so jo ločili od dveh otrok, trinajstletne Marije in leto in pol starega Ivana, ki so ga poslali v dom za otroke v Nemčiji. Majhnega dečka sta posvojila zakonca Sirsch iz Nemčije ter ga preimenovali v Dieterja Sirscha. Po vrnitvi iz Auschwitza mati najde Ivana Po treh letih taborišča se je Ivanova mati vrnila v Šoštanj. Začela je iskati sina. Našla ga je po petih letih s pomočjo mednarodnih humanitarnih organizacij. O Plakat za britanski film Razdvojeno srce (The Divided Heart), ki so ga posneli po resnični življenjski zgodbi ukradenega otroka Ivana Pirečnika iz Šoštanja. Britanski film Razdvojeno srce (The Divided Heart), posnet po resnični zgodbi o Ivanu Pirečniku, je bil leta 1955 nomi-niran v šestih kategorijah in je osvojil tri nagrade Britanske filmske akademije: za najboljšo angleško igralko,najboljšo tujo igralko in nagrado Združenih narodov. V ZDA je bil isto leto med petimi najboljšimi tujimi filmi. usodi Ivana Pirečnika, ali naj se vrne k materi ali še naprej ostane pri nemških krušnih starših, je odločalo ameriško sodišče v Frankfurtu. Sodišče je najprej odločilo, naj deček ostane pri krušnih starših v Nemčiji. Ivanova mati se je pritožila in v ponovnem sojenju je sodišče odločilo, naj se deček vrne k pravi materi v Šoštanj. To se je tudi zgodilo. V Šoštanj se je vrnil jeseni 1952, kjer so ga pričakali v velikem številu. Čeprav ni razumel jezika, se ga je hitro naučil in se vklopil v tukajšnje okolje. Ivan Pirečnik je umrl leta 1995 v Šoštanju. ROBERT GORJANC Trudimo se, da bi vam bili bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami. V DVOJE JE LEPŠE! Hitri kredit O Plačilna kartica Activa/MasterCard Najhitreje lahko svoje želje uresničite s hitrim kreditom Banke Celje. Hitri krediti do 10.000 ali celo 15.000 € so vam zdaj na voljo po občutno znižanih obrestnih merah! Ugodnejše so tudi ročnosti kreditov in olajšani pogoji za pridobitev. In da bodo lažji tudi nakupi, izberite še plačilno kartico z odloženim plačilom Activa/MasterCard ali katero drugo od plačilnih kartic, kijih ponujamo. Zraven svetujemo še varnostne storitve, kot sta Varnostno SMS sporočilo in zavarovanje zlorabe plačilnih kartic. Da bo manj stresa... ^ 150 let чЏ banka celje Naredite korak, obiščite najbližjo poslovalnico in hitro lahko uresničite načrte! www.banka-celje.si Ivan Pirečnik v otroških letih Ivan Pirečnik v zrelih letih, ki jih je preživljal v Šoštanju. Britanski film o Ivanu Pirečniku režiserja Charlesa Crihtona in scenaristov Jacka Wittinghama ter Richarda Hughesa, ki traja 89 minut, bodo v kulturnem domu v Šoštanju predvajali 13. novembra ob 19. uri. Dve uri prej bodo v Vili Mayer pripravili okroglo mizo o Ivanu Pirečniku, ukradenih otrocih in filmu, na kateri bodo sodelovali dr. Janez Žmavc, Maja Weiss, dr. Tone Kregar, Štefan Szabo, Špela Poles in Vlado Vrbič. Okrogli mizi bo ob 18. uri sledilo še odprtje razstave. O življenjski zgodbi Ivana Pirečnika so v petdesetih letih poročali številni domači in tuji mediji, med drugim je obsežno reportažo objavil ameriški časopis Life. Ob britanskem filmu je zgodba Ivana Pirečnika poustvarjena tudi v romanu Antona Ingoliča Deček z dvema imenoma. NA KRATKO Skupila jo je občinska zgradba ROGATEC - Neurje z močnimi sunki vetra je minuli teden poškodovalo občinsko zgradbo. Ob občinski zgradbi se je prelomilo drevo in poškodovalo streho ter razkrilo del ostrešja. Posredovali so tamkajšnji gasilci, ki so odstranili drevo, to je namreč oviralo promet na bližnji lokalni cesti in tudi poškodovano opeko. Občina je še isti dan naročila popravilo strehe, ki jo je izvajalec tudi takoj popravil. Po prvotni oceni škoda znaša približno 1.200 evrov. TV Mojstri borilnih veščin RADEČE - Člani Karate kluba Radeče so v tem mesecu dosegli lepe tekmovalne uspehe na mladinskem evropskem savate prevenstvu (prvenstvu francoskega boksa) v Parizu in na odprtem savate prvenstvu na Hrvaškem. Blažka Lamovšek je v Parizu v začetku oktobra tekmovala v disciplini borb lahkega kontakta in osvojila tretje mesto. Nekaj tednov kasneje se je z Urško Lamovšek, Davidom Hrenom in Davidom Troštom udeležila velikega tradicionalnega odprtega turnirja savate na Hrvaškem. Blažka Lamovšek je v skupini mladink dosegla drugo mesto, Urška Lamovšek in David Trošt sta drugo mesto zasedla v skupini kadetov. David Hren je bil v svoji težavnostni kategoriji tretji. TV Ni manjkalo »japk« ŽALEC - Konec tedna je bil v Žalcu že tradicionalno sadjarsko obarvan. Zavod za kulturo, šport in turizem je na žalski podeželski tržnici že drugo leto zapored pripravil Festival savinjskih jabolk Japka. Na njem je sodelovalo deset savinjskih pridelovalcev jabolk, ki so predstavljali tako stare kot nove sorte. Obiskovalci so lahko kupili tako jabolka kot jabolčne izdelke oziroma poskusili jabolčne dobrote. Najmlajši so se kratkočasili na otroških delavnicah. ŠO Dobili so trgovino POLZELA - V Andražu je v petek v zgradbi doma krajanov začela delovati trgovina z živili Davidov hram, ki ima sicer sedež na Ljubnem ob Savinji. Podjetje, ki ima 12 poslovnih enot, je z občino za pritlične prostore v domu krajanov sklenilo najemniško pogodbo. V trgovini, v kateri v prvi vrsti prodajajo osnova živila in gospodinjske pripomočke, sta zaposleni dve domačinki, ena za polni in druga za polovični delovni čas. ŠO Kdo postavi meje psom in avtomobilom? Mladi iskali rešitve za bolj kakovostno življenje v mestni soseski CELJE - Zavod za prostor Savinjske regije Metro SR je v sodelovanju z družbo Nepremičnine Celje in mestno občino minuli teden izvedel arhitekturni maraton o prenovi mestnih sosesk na primeru najbolj gosto poseljene mestne četrti Dečkovo naselje. V nizu delavnic z osnovnošolci in s srednješolci ter z mladimi družinami so urbanisti želeli ugotoviti, kakšno življenje si želijo zlasti predstavniki mlajših generacij. Skupna ugotovitev je bila, da je povsod preveč hrupa in avtomobilov ter da so si gospodarji psov prisvojili zelene površine, ki jih sicer v mestu ni tako malo. Glede na to, da je prostorska kultura v Sloveniji na zelo nizki ravni, so za iskanje idej, kako bi lahko v prihodnje boljše živeli, izbrali prav mlade, je povedal Gorazd Furman Oman iz zavoda Metro SR. Učenci IV. OŠ in OŠ Frana Roša ter dijaki Gimnazije Celje - Center so v okviru terenskega dela kot urbanistični detektivi ugotavljali, kaj jih v mestni soseski najbolj moti, nato pa v delavnicah v debati nizali svoje predloge ter iz lesenih letvic izdelovali praktične rešitve, ki bi predstavnikom različnih generacij ponujale možnosti za več druženja. V delavnicah so mladi iz lesenih letvic izdelovali mizice in stolčke za posedanje, takole pa je nastajal paviljon za druženje na zelenici pred blokom. Tega je namreč med ljudmi v gosto naseljenih soseskah odločno premalo, zato so mladi tudi predlagali več otroških igrišč in rekreativnih površin, ki bi bile na voljo vsem, izdelali pa so mizice in stolčke za posedanje ter različno velike paviljončke, v katerih bi se lahko družili sosedje. »Največji problem te generacije je, da se nima kje >zdivjati<,« je želje mladih povzel Furman Oman in dodal, da je bila njihova najbolj izvirna rešitev pre- »Predpisov niti nimamo tako slabih, le ljudje jih ne spoštujemo. Zunanji videz bloka bi moral biti enoten, ko pogledaš po Celju, pa je skoraj vsak balkon urejen drugače. Velika težava so tudi smetnjaki, katerih število se je po uvedbi ločenega zbiranja odpadkov pred bloki neverjetno povečalo. Ko se zdaj pripeljem v Novo vas, imam občutek, kot da sem se v Buko-vžlak,« je bil na okrogli mizi slikovit Gregor Gregorin. dlog za letni kino. Zanj bi program zbirali stanovalci posameznih blokovskih vhodov, hkrati pa »svoj« večer nadgradili še s kulinarično ponudbo države, iz katere bi bil izbran film. Kaj pričakujejo ljudje? Direktor družbe Nepremičnine Celje Primož Br-var je poudaril, da želijo kot »tisti, ki gradimo, obnavljamo in oddajamo neprofitna stanovanja, izvedeti, kako bi ljudje radi živeli v blokovskih soseskah«. Sam je odraščal na zelenicah in igriščih med bloki v Novi vasi, njegova otroka pa preprosto ne marata na dvorišče, saj tam ni njunih vrstnikov. »Kje pa bi bili, ko so si ves prostor prisvojili odrasli za svoje avtomobile in pse?« je na zaključni okrogli mizi -žal se je te, kljub temu da je bila razprava namenjena prenovi bližnjega Dečkovega naselja, udeležila le peščica krajanov Nove vasi -opozoril Ludvik Stepančič. Zaželel si je, da bi se našel kdo, ki bi zamejil prostor, kjer bi ljudje lahko parkirali avtomobile in kamor bi lahko vodili na sprehod svoje hišne ljubljenčke. »Ne pa da so vse zelenice med bloki eno samo veliko pasje stranišče!« Da je na območju Nove vasi in tudi bližnjega Dečkovega naselja dovolj zelenic, je opozoril tudi predsednik Sveta MČ Nova vas Maksimilijan Klemen, ki pa na teh zelenih površinah - ve se, zakaj - pogreša otroke, zlasti pa urejene kotičke, kjer bi se lahko ljudje družili. »V Novi vasi kot da ni dijakov in mladih ljudi, če že, zunaj srečaš le najmlajše in nas starejše,« je še povedal. Odločati bi morali ljudje Če naj bi čez leta vendarle v mestnih soseskah bolj kakovostno živeli, je za to najbolj pomembna prostorska vzgoja mladih. Odrasli so se namreč v zadnjih letih odvadili sodelovanja, ne povedo, kaj si želijo, ne sodelujejo pri tem, da bi kaj spremenili. To na nek način spodbuja tudi zakonodaja, ki je na primer ukinila nekdanje prostorske konference, ko so ljudi v posameznih mestnih predelih pred načrtovano gradnjo seznanili z novostmi, ki prihajajo v njihovo sredino. Kot je povedala Darja Zabukovec iz mestne občine, si urbanisti želijo pobud iz lokalnega okolja in več sodelovanja, zato so še kako dobrodošli njihovi predlogi. »A končna odločitev mora biti skupna in skladna s stroko,« je poudarila in opozorila, da bo prostorska kultura meščanov že v kratkem na veliki preizkušnji. Zakon o vpisu etažne lastnine namreč narekuje razdelitev zemljišč ob blokih med etažne lastnike, zato se lahko zgodi, da se bodo ponekod lastniki odrekli zelenicam in jih spreminjali v parkirišča. Pa bodo potem to res soseske, v katerih se bodo počutili doma in v njih radi živeli? IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv METRO SR Za stanovanja ni več zanimanja GORNJI GRAD - V občini so letos objavili že tretji javni razpis za oddajo stanovanj v občinski lasti, vendar jih še niso uspeli oddati. »V preteklih letih smo imeli stanovanja večinoma ves čas zasedena. Zanimanja je bilo dovolj,« odgovarja direktorica občinske uprave Jožica Rihter. Razpisov jim zato ni bilo treba ponavljati. Prvi javni poziv za najem treh neprofitnih stanovanj v Gornjem Gradu je bil objavljen maja. V občinski upravi so prejeli za najem garsonjere, eno-sobnega in večjega trisobnega stanovanja dve vlogi. Izkazalo se je, da eden od prosilcev za neprofitno stanovanje ni imel pogojev, z drugim pa občina tudi ni imela uspeha. »Vloga je bila sprejeta, vendar se stranka kljub dvema pozivoma k podpisu pogodbe za najem stano- vanja ni odzvala,« odgovarjajo v občinski upravi. V iskanju najemnikov Julija so morali objaviti nov razpis, enosobno in trisobno stanovanje so nato skušali oddati za tržno najemnino. Garsonjere v takratni razpis za profitna stanovanja sicer niso vključili, ker se je takrat zanjo še zanimala prosilka za nepro-fitni najem, vendar pogodbe nato ni podpisala. Še več, na razpis za profitno najemnino se je lahko prijavil katerikoli slovenski državljan, saj ni bil več namenjen samo občanom Gornjega Grada. Kljub temu niso prejeli nobene vloge, čeprav so stanovanji oddajali za isto izhodiščno ceno kot za neprofitna stanovanja. Na občini zdaj skušajo stanovanja ponovno oddati kot neprofitna, zato so pred kratkim objavili nov javni poziv za oddajo treh neprofitnih stanovanj, ki so jih skušali oddati v najem že spomladi. Po javnem pozivu so eno vlogo že prejeli. Prosilci, ki so občani Gornjega Grada ter obenem slovenski državljani, se lahko za nepro-fitna stanovanja prijavijo do 6. novembra. Po zakonodaji imajo možnost prijave tudi ženske oziroma ženske z otroki iz varnih hiš in podobnih ustanov ter v nekaterih primerih invalidi. Se bodo med 2.700 občani te občine tokrat vendarle našli trije najemniki, ki so v hudi stanovanjski stiski? Takšni, ki si lahko privoščijo tudi plačevanje rednih mesečnih položnic. V gornjegrajski občini imajo vsega skupaj 25 neprofitnih stanovanj. BRANE JERANKO Neprofitna najemnina za garsonjero v Gornjem Gradu znaša 78 evrov, za enosobno stanovanje 172 evrov in za trisobno 201 evro. Na poletnem razpisu so enosobno stanovanje in trisobno stanovanje skušali oddati kot profitni in to po isti izhodiščni ceni. V Gornjem Gradu za občinska stanovanja ni zanimanja. Gre občanom tako slabo, da si jih ne morejo privoščiti, ali tako dobro, da jih ne potrebujejo? Milijoni za omrežje in vodo iz pipe Pogodbene obveznosti končane - Sledili bodo le še »kozmetični popravki« Takole je rasel vodohran v Šmarju. Občani in uporabniki se po besedah Petra Planinška verjetno še ne zavedajo pomena izvedenega projekta. Večina jih je pitno vodo imela že prej in jo ima tudi zdaj. Vendar je največja vrednost projekta po Planinškovih besedah prav varna oskrba s pitno vodo. Ogromno salonitnih in dotrajanih cevi je bilo zamenjanih z litoželeznimi, katerih življenjska doba je sto let in več. Posodobljeni so tudi vodohrani in črpališča. »Glede na obseg projekta in število vključenih partnerjev so bili zapleti pričakovani, vendar smo jih reševali sproti. Vsak četrtek smo se dobivali na operativnih sestankih, če je bilo treba, smo imeli posamezne sestanke v občinah, kjer so takrat brneli stroji,« je pojasnil Peter Planinšek. ŠMARJE PRI JELŠAH -Sredi oktobra se je iztekel rok za dokončanje projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, pri katerem je moči združilo pet občin Obsotelja in Kozjanskega. Naložba, katere pogodbena vrednost znaša skoraj 11,6 milijona evrov, je večinoma skrita pod zemljo ali sredi gozdov, kjer stojijo vodo-hrani. Njenega pomena se bodo prebivalci najverjetneje zavedali šele čez nekaj časa. Pogodbene obveznosti so izpolnjene, ostalo je le še nekaj »manjših kozmetičnih popravkov«, kot so nastavitve črpalk ali ventilov v katerem od objektov, je pojasnil skrbnik projekta, vodja oddelka za okolje in prostor v občinski upravi šmarske občine Peter Planinšek. Tehnični pregled je bil doslej opravljen le za sklop del, ki so bila opravljena v občini Rogatec, v ostalih občinah bodo tehnični pregledi sledili še v naslednjih dneh. Priključitve bodo še sledile »Voda je v ceveh, vsi vodovodi in objekti so pravza- Cilj projekta sta bili hidravlična izboljšava in dogra-dnja vodovodnega sistema v občinah Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Gre torej za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo za več kot 18 tisoč prebivalcev. Število prebivalcev, ki bodo oskrbovani iz vodovodnih sistemov z zagotovljenim nadzorom, se bo povečalo za 700. Spomnimo še, da je projekt Vodooskrba v porečju Sotle sicer skupni projekt šestih občin, vendar ga občina Šentjur izvaja ločeno. prav že v uporabi,« je dejal Planinšek. Novi cevovodi so namreč marsikje položeni vzporedno s starimi. Pripravljene so tudi navezave na hišne priključke uporabnikov, ki živijo na nekoliko bolj razpršenih območjih poselitve, vendar te niso upravičen strošek projekta. Navezave stavb na nov vodovodni sistem bodo prišle na vrsto v naslednjem dveletnem obdobju. Priključitve bodo obveznost komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina in posameznih občin. Uporabniki zaradi tega ne bodo imeli dodatnih stroškov, po priklopu gospodinjstev pa bo oskrba s pitno vodo zanje bolj varna in zdrava. Zamujanje do zadnjega Kot smo večkrat že poročali, so imele občine nemalo težav, ker so po začetku del več mesecev čakale na podpis sofinancerske pogodbe s pristojnim ministrstvom. Denar z naslova evropskega in državnega sofinanciranja je zamujal. Glede na razpoložljiv denar je šmarska občina, ki je projekt vodila, poplačala del zapadlih obveznosti, del dolga pa je poravnala, ko je od države dobila preostali denar od države. TINA VENGUST Foto: Občina Šmarje pri Jelšah Štipendije za razvoj podeželja ŠENTJUR - Občina je razpisala štipendije za študijsko leto 2014/15. Na voljo je osem štipendij za višje in visokošolske programe. Na ta način želijo je občina podpreti predvsem poklice pomembne za razvoj podeželja. Na razpis se lahko prijavijo študentje s stalnim prebivališčem v občini Šentjur, mlajši od 26 let, nezaposleni in neprijavljeni na zavodu za zaposlovanje, hkrati pa brez katere od drugih štipendij. Višina štipendije dosega polovico zajamčene plače v RS. Podrobnosti razpisa so objavljene na spletni strani občine, rok za oddajo vlog je ponedeljek, 17. november, komisija jih bo odpirala 19. novembra. Tudi na ta način želi občina mlade spodbuditi, da bi karierno perspektivo našli v svojem domačem okolju. Posebno težo kmetijskemu izobraževanju je v zadnjem desetletju dal tudi Šolski center Šentjur, kjer je na različnih agroživilskih smereh od leta 2002 diplomiralo 376 višješolskih študentov. StO Mesec logike in medgeneracijskega gibanja DOBJE - Osnovna šola je bila sredi oktobra ena od 22 gostiteljic 29. državnega tekmovanja iz logike. V Dobje je prišlo 80 tekmovalcev in mentorjev iz 16 šol. V spremljevalnem programu so jih nagovorili ravnateljica Suzana Plemenitaš, župan Franc Leskovšek, organizatorica tekmovanja Marija Blažič in predstavnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije Žiga Knap. Na tekmovanju se je pomerilo 1.855 otrok od 7. do 9. razreda, ki so se 25. septembra najbolje odrezali na šolskih tekmovanjih. V 351 šolah se je v logičnih izzivih pomerilo 24.551 učencev. V oktobru je bilo v dobjanski šoli živahno tudi ob tednu otroka, ko so se med številnimi drugimi aktivnostmi lokalni skupnosti približali tudi s pomočjo projekta Simbioza gibanja. Z babicami in dedki so tako obujali stare gibalne igre, teden pa končali s sobotno šolsko prireditvijo Dan gibanja in druženja vseh generacij. StO NA KRATKO Nov most že spomladi? VRANSKO - Občina je pred časom odstranila začasni prehod čez Bolsko, ki ga je zgradila leta 2007 na podlagi vodnega soglasja Arsa, v teh dneh pa je celjsko podjetje Subra začelo izdelovati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev novega mostu. Občina Vransko načrtuje, da naj bi se gradnja novega mostu začela spomladi prihodnje leto, Vranšane pa bo stal približno 200 tisoč evrov. Če bo Arso njegovo gradnjo pogojeval s prestavitvijo struge Bolske, občina tovrstnega projekta po besedah župana Franca Sušnika ne bo zmogla financirati sama niti ga ni dolžna, saj so tovrstni posegi v domeni države. ŠO Opozarjajo na neurejene razmere LAŠKO - Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opozorila, da je potrebna ureditev prikritih morišč in grobišč. Zlasti prekop vseh žrtev iz prvega jaška v rovu sv. Barbare v Hudi Jami. Okostja žrtev so v Laškem odkrili pred petimi leti, komisija pa opozarja, da vsa še niso bila izkopana, pri čemer že izkopana niso bila ustrezno pokopana. Opozarja tudi na slabo stanje rudnika, ki bi lahko privedlo do porušenja podpornih zidov in rovov ter posledično zasutje jaška. Na omenjeno ministrstvo je komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč naslovila tudi izjavo o nujnosti hitrejšega in doslednejšega uresničevanja zakonov o vojnih grobiščih in o varstvu kulturne dediščine. TV V spomin žrtvam PREBOLD - Župnija sv. Pavla je v sodelovanju z občino v nedeljo pripravila komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve pri znamenju žrtvam povojnega nasilja ob regionalni cesti v Marija Reki. Na spominski slovesnosti, ki jo Preboldčani od začetka 90. let tradicionalno pripravijo vsako zadnjo oktobrsko nedeljo, se s položitvijo venca poklonijo 2.500 žrtvam povojnega nasilja, ki so pokopane v grobišču v Marija Reki. V nekaj mesecih po drugi svetovni vojni je namreč na tem območju umrlo kar približno 2 tisoč prebivalcev iz okoliških krajev, več sto hrvaških civilistov in približno sto nemških ujetnikov. ŠO Nova cesta pri glasbeni šoli VELENJE - V okviru prenove prometne infrastrukture pri Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega so se v Mestni občini Velenje (MOV) odločili za gradnjo nove povezovalne ceste in ob tem obnovili tudi kanalizacijo. Pred dnevi so delavci podjetja Sovič Franc s.p. končali gradbena dela na približno 60 metrov dolgi cesti. Ob tem so obnovili tudi meteorno in fekalno kanalizacijo, pri čemer so zamenjali obstoječe vode in jaške. Skupna vrednost celotne investicije znaša več kot 55 tisoč evrov. RG Drobtinica za lažji vsakdan REČICA OB SAVINJI - Lepa jesenska sobota je prostovoljcem Krajevne organizacije Rdečega križa Rečica ob Savinji na stojnici pred trgovino prinesla obilo veselja. Stojnica, ki so jo postavili prostovoljci KORK Rečica ob Savinji, je namreč doživela množičen obisk. Številni so darovali »drobtinico«, ki je bila namenjena za tople obroke otrok rečiške osnovne šole. V zameno so prejeli dišeče in okusne izdelke, ki so jih napekle pridne roke občank in občanov. Letos so zbrali 2.066 evrov, s čimer so ponovno presegli lanski znesek in si postavili težak izziv za prihodnje leto. HŽ Študenti dobili predsednico LJUBNO OB SAVINJI - V soboto je Klub zgornjesavinj-skih študentov v prostorih ljubenskega lovskega doma pripravil redni letni občni zbor. Na njem so se člani seznanili z novostmi v Zvezi ŠKIS in ŠOS, upravni in nadzorni odbor sta podala poročilo o minulem delu, nato so izvedli volitve v organe kluba. Nova predsednica je postala Katja Stradovnik, podpredsednik Lenart Ugovšek, tajnica kluba je Špela Remic, blagajničarka pa Ana Kaker. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Kristjan Žehelj, Jaša Mavrič in Simon Koštrun. HŽ Dolga pot do mladinskega centra REČICA OB SAVINJI - Po dolgotrajnih prizadevanjih je bila v petek podpisana pogodba o ustanovitvi mladinskega centra v tej občini. Na Rečici bodo tako lahko obnovili del stavbe v trškem jedru, kjer bodo v mladinskem centru izvajali tudi dejavnosti za druge generacije. V centru za druženje mladih, kot se uradno imenuje, naj bi bila vsaj po ena takšna prireditev na teden. Med občani so s pomočjo delavnic že ugotovili, da je največ zanimanja za dejavnosti v povezavi z zdravim načinom življenja, poleg tega občane posebej zanimajo še kuharski tečaji in etnografsko obarvani večeri. V mladinskem centru naj bi prav tako imeli možnost dnevnega varstva otrok. V okviru tega projekta nekatere dejavnosti že izvajajo. Vrednost projekta znaša 259 tisoč evrov, od česar je večina evropskega denarja. Ureditev mladinskega centra na Rečici je del širšega projekta krepitve medgeneracijske pomoči, ki je to občino povezal z občino Loška dolina ter še z dvema hrvaškima občinama. Gre za občini Ludbreg in Prelog. Razpis je bil objavljen pred več kot dvema letoma in pol. Projekt je bil odobren že decembra lani, v občinah so nato vse do petka težko čakali na sklenitev pogodbe s službo vlade za razvoj in evropsko kohe-zijsko politiko. Pri tem je prišlo v Ljubljani do birokratskih zapletov. Po dolgotrajnem pričakovanju so v petek končno podpisali pogodbo o sofinanciranju med vladno službo in sporazum med petimi pogodbenimi partnerji. Poleg občin je partner Inštitut Antona Trstenjaka, ki se posebej posveča dejavnostim v okviru medgene-racijskih odnosov. Po podpisu se bodo na Rečici lahko takoj začeli posvečati urejanju stavbe centra za druženje mladih. Ta bo v spodnjih prostorih nekdanje trgovine in hranilnice. BRANE JERANKO Solčavsko je občutljivo območje, velik del občine je na območju Nature 2000, imajo kar dva krajinska parka. Na fotografiji prizor iz Robanovega kota. (Foto: BJ) NA KRATKO Javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta ŠOŠTANJ - V prostorih občine je javna razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) z okolj-skim poročilom. Javno obravnavo OPN bodo pripravili v sredo, 5. novembra, razgrnitev pa bo trajala vse do 21. novembra, ko lahko občani in pravne osebe podajo svoje pripombe in predloge. Kot so zapisali snovalci prostorskega načrta k razgrnjenemu gradivu, Šoštanj potrebuje predvsem jasno razvojno vizijo, ki mora Obnova cest končana KOZJE - V občini je končana obnova cest na območju Zagorja. Projekt, vreden 710 tisoč evrov, je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. V sklopu projekta je izvajalec del podjetje HPG Brežice obnovil skoraj štiri kilometre Požrešne srne na mestnem pokopališču CELJE - V zadnjih dneh je kar precej ljudi, ki so že poskrbeli za ureditev grobov na mestnem pokopališču, opazilo, da ponoči z grobov izginjajo zasajene mačehe in drugo rastlinje. Ker tokrat niso na delu tatovi oziroma vandali, pač pa požrešne srne, se sprašujejo, zakaj okrog pokopališča ni postavljena ograja oziroma zakaj ni območje kako drugače zavarovano. Kot pravi Angela Kelhar, direktorica podjetja Veking, ki upravlja s celjskim pokopališčem, v mestni občini nasprotujejo Zabavna urica s Kosmatimi smrčki MOZIRJE - Minuli petek so prostore mo-zirske galerije obiskali Kosmati smrčki. Ti se z obiski različnih ustanov trudijo izobraževati ljudi, še posebej otroke in mladino, na kinološkem področju. Člani skupine so se Ribič najboljši tenisač LUČE - Športno društvo Raduha Luče je na teniškem igrišču v Krnici ob koncu Tenis lige Luče 2014 pripravilo zaključni turnir v tenisu. Prvo mesto med moškimi je osvojil Matej Ribič, drugi je bil Jernej Ribič, tretje mesto Pripravljajo nov prostorski načrt upoštevati, da gre za »energetsko mesto z močno obremenjenim okoljem, ki potrebuje ustrezne razvojne protiuteži«. Pri tem stavijo na neokrnjenost zahodnega dela občine, termalno vodo in na njej temelječ razvoj širšega območja Topolšice ter na nove vsebine na obnovljenih objektih kulturne dediščine, kot je na primer Vila Mayer. Po obravnavi pripomb in predlogov bodo o sprejemu OPN odločali na eni od prihodnjih sej šoštanjske-ga občinskega sveta. RG Tudi pobuda za obrtno cono SOLČAVA - V občini, kjer pripravljajo nov občinski prostorski načrt, se je iztekel rok oddaje pisnih predlogov in pobud občanov. Solčava je sprejela svoj prvi prostorski načrt pred dvanajstimi leti, nato je leta 2008 začela pripravljati novega. Nov občinski prostorski na- na majhne elektrarne, kme- občinskih cest in na novo zgradil pločnik s pripadajočo javno razsvetljavo skozi stari del naselja Lesično. Opravljena je bila tudi geodetska odmera cest, sledila bo še zemljiškoknjižna ureditev lastništva ceste z njegovim prenosom na Občino Kozje. JP postavitvi ograje in načrtujejo zasaditev žive meje okrog pokopališča. Ker pa srne zadnje čase zelo množično obiskujejo pokopališče, bodo v Vekingu skupaj z lovci poskrbeli za začasno rešitev. Najprimernejša bi bila postavitev posebne »bariere« z nameščenimi posebnimi ploščicami s snovmi, ki bi srne odvračale s poti na pokopališče. Ker je do 1. novembra ne bodo uspeli postaviti, najemnikom grobov svetujejo, da poskrbijo za zaščito zasaditev. Grobove vsak večer prekrivajo s posebnimi zaščitnimi ponjavami. IS črt bo strateški in izvedbeni prostorski akt, ki bo služil za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Solčava je sprejela svoj prvi občinski prostorski načrt leta 2002, pred tem je bila vključena v Občino Luče in še prej v nekdanjo mozirsko občino. Občina je leta 2008 začela nov postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta, vendar se je ta zavlekel, saj so načrtovalca občinskega prostorskega načrta zamenjali. Predvsem usklajevanje Nekatere kmetije se zavzemajo za širitev turistične dejavnosti in ureditev dveh kampov na območju Robanovega kota. Pobude krajanov se nanašajo tudi tijska poslopja, novo družinsko stanovanjsko hišo in obrtno delavnico. Na Solčavskem delovnih mest manjka, zato so iz občinske uprave dali pobudo za vzpostavitev manjše obrtne cone. »Približno tretjina pobud predstavlja zgolj usklajevanje stanja. Na primer za kmečko domačijo, ki je bila postavljena v starih časih in je uradno še vedno na kmetijskem zemljišču. Še ena tretjina pobud je občinskih, vendar so v manjšem obsegu, na primer za urejanje parkirišč,« omenja Mateja Brlec Suhodolnik iz občinske uprave. V duhu trajnosti Solčavsko je seveda po prostorski in okoljski plati zelo občutljivo območje. »Občina je že od nekdaj usmerjena v trajnostni razvoj in takšno je tudi razmišljanje občanov,« poudarja Suhadolnikova in omenja, da se želje investitorjev, ki bi bile za okolje nesprejemljive, zato niti ne porajajo. Velik del občine je na območju Nature 2000, na njenem območju sta kar dva krajinska parka, to sta Logarska dolina in Robanov kot. Zaradi omejitev mora občina v okviru sprejemanja občinskega prostorskega načrta še posebej poskrbeti za okolj-sko poročilo in za oceno vpliva vsake pobude na okolje. Po sprejemanju predlogov in pobud sledi še postopek preverjanja ter za tem pridobivanje soglasij nosilcev urejanja prostora, javna razgrnitev ter javna obravnava. Do sprejetja občinskega prostorskega načrta je seveda še kar dolga in zahtevna pot. BRANE JERANKO Шттт Itn z otroki pogovarjali o različnih kinoloških disciplinah, s svojimi kužki so pokazali nekaj zabavnih trikov, nato sta sledila božanje kosmatincev in igra z njimi. HŽ je osvojil Boštjan Štebe. V ženski konkurenci je slavila Nika Čopar, ki je v finalu premagala Evo Zamernik. Tretje mesto je osvojila Marjeta Robnik. V kategoriji poražencev je slavil Niko Bezovnik. HŽ GURMANSKI UŽITKI, D. O. O. JAGNJENICA12,1433 Radeče, Tel: +386 (0)41 620-797 Kmečka pojedina za 2 osebi j Goveja juha iz »šporReta« ali gobova juhffl Glavna jed: kmečka pojedina: редетсф krvavica, svinjska pečenka, prekajena t i vratovina,jetrnica, »restan krompir«, kislo^ zelje, zabeljeno z ocvirki in ajdovi žganci Zapečeni orehovi štruklji z vanilijevo kremo in pehtranom Redna cena za meni za 2 osebi: 24,40 eur Cena s popustom: 17,02 eur Kupon za 30 */• popust na celotni meni za 2 osebi Kupon lahko unovčite do konca novembra 2014. PROSIMO VAS ZA PREDHODNO REZERVACIJO 10 KULTURA Opera s sodobnim pridihom Premierna uprizoritev opere Zmikavt in stara devica v Velenju navdušila številno občinstvo Opera pot v savinjsko regijo najde le redko. Zato smo lahko še toliko bolj veseli, da si je takrat mogoče ogledati kakovostne predstave tovrstne glas-beno-gledališke zvrsti. In prav ena takšnih je bila v petek zvečer v Kulturnem domu Velenje. Priznani slovenski solisti so ob spremljavi orkestra Slovenskega komornega glasbenega gledališča premierno uprizorili groteskno operno kriminalko v enem dejanju Zmikavt in stara devica. Italijansko-ameriški skladatelj Menotti jo je napisal leta 1939 kot radijsko ope- ro, a je bila nato kmalu uprizorjena na odrskih deskah. Slovensko različico te zabavne komične glasbene predstave, ki govori o zmikavtu, ki pobegne iz zapora, in ga nato pod streho vzameta starejša gospa in njena služkinja, je režiserka Nana Miličinski postavila v sodoben radijski studio. Gledalci tako lahko poleg zanimive scenske uprizoritve opere spoznajo zaku-lisje radijskega dela. »Opera Zmikavt in stara devica je bila že v začetku napisana kot radijska igra, zato sem se jo odločila kot igro v igri postaviti v sodoben kontekst. Ker gre za grotesko predstavo, so bile tudi vse težave, ki se dogajajo v radijskih studiih, precej napihnjene,« pojasnjuje režiserka, ki je zadovoljna, da jim je v mesecu in pol uspelo pripraviti in uskladiti vse elemente predstave, zato so lahko nastopajoči na odru v petek le še uživali. Petje pospremila dovršena igra V operi, ki govori v prvi vrsti o sprevrženi morali in neumnostih, so nastopili znani slovenski solisti, kot so Vlatka Oršanić, Katja Konvalinka, Rebeka Ra- dovan in Rok Bavčar. Še posebej se je v glavni vlogi gospodične Todd izkazala Oršanićeva, ki je z dovršenim nastopom jemala dih številnemu občinstvu. Petje ji je namreč uspelo do zadnje podrobnosti uskladiti z odrskimi gibi in mimiko na obrazu. »Za mano so dolgoletne izkušnje nastopanja v različnih operah in na različnih pomembnih evropskih glasbenih festivalih. Z veseljem sem sodelovala tudi pri tem projektu in kot se je lahko videlo, na odru skupaj z ostalimi člani ekipe uživala od začetka do konca,« je po predstavi povedala Vlatka Oršanić, ki je sicer prvakinja Opere SNG Ljubljana in redna profesorica na zagrebški glasbeni akademiji. Za piko na i je poskrbel orkester Slovenskega komornega glasbenega gledališča pod vodstvom Simona Dvoršaka. Prvič kot koproducent opere Opera je nastala v kopro-dukciji Festivala Velenje, Cankarjevega doma, sNg Opera in balet Ljubljana. Festival Velenje je v vlogi koprodukcijskega partnerja pri pripravi opere sodeloval prvič. »V šestih letih delovanja smo se sprehodili po različnih umetniških zvrsteh. Prvenstveno smo se posvečali muzikalom, lotili smo se tudi baleta, opera pa je bila zvrst, ki je do zdaj še nismo osvojili. Zato smo bili zelo veseli pobude slovenskega komornega gledališča, da bi skupaj pripravili projekt,« pravi direktorica festivala Barbara Pokorny. Pri tem so Velenjčani v celoti sami poskrbeli za tehnični del, od ozvočenja do svetlobnih učinkov. Državno povezovanje in ustvarjanje skupnih projektov je nenazadnje tudi dobra popotnica za Festival Velenje za njegovo prepoznavnost na ravni države in obenem tudi priložnost, da Velenjčanom omogoči ogled umetniških zvrsti, ki so v regiji redkeje prisotne. Premierna uprizoritev opere v Ljubljani bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 5. novembra. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Orkester Slovenskega komornega glasbenega gledališča pod vodstvom Simona Dvoršaka Z leve Katja Konvalinka v vlogi služkinje Laetitie, Rebeka Radovan v vlogi gospodične Pinkerton, Rok Bavčar v vlogi zmikavta Boba in Vlatka Oršanić v vlogi gospodične Todd Zakorakali v jubilejno sezono Celjski godalni orkester je prejšnji ponedeljek v Narodnem domu v Celju nastopil na prvem abonmajskem koncertu v letošnji sezoni, ki bo za celjske godalce še posebej slavnostna. V njej bodo namreč obeležili 70 let delovanja orkestra. Obletnico delovanja bodo zaokrožili konec maja prihodnje leto na zadnjem od petih koncertov abonmajske sezone. Prvi uradni koncert Celjskega godalnega orkestra je bil namreč 12. maja 1945. Orkestralno muziciranje je bilo sicer v Celju po besedah dirigenta Nenada Fir-šta prisotno vsaj sto let pred tem, vendar je negotov čas med obema svetovnima vojnama onemogočal resnejši organiziran razvoj skupinskega glasbenega ustvarjanja. Na programu prvega abonmajskega koncerta celjskih glasbenikov so bila dela skladateljev Uroša Kreka, Geralda Finzija in Sergeja Proko-fjeva. Kot solista sta se jim pridružila priznana slovenska glasbenika, klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič. Ljubezen ju ne povezuje le v življenju, ampak tudi v glasbi. Letos namreč praznujeta 20. obletnico ustanovitve Dua Claripiano, v sklopu katerega nastopata po različnih koncertnih odrih tako doma kot v tujini. ŠO, foto: SHERPA Celjski godalni orkester je prejšnji torek nastopil na prvem letošnjem abonmajskem koncertu. Pridružila sta se mu solista Dušan Sodja in Tatjana Kaučič. Po gospodu še gospa V kulturnem domu v Tr-novljah so se v petek nadaljevala Novačanova gledališka srečanja. Kot drugi so se s predstavo Gospod poslanec predstavili člani Gledališča Velenje. Pestro gledališko dogajanje je bilo tudi v soboto, ko je v Trnovljah sledila še gledališka delavnica. Predstava avtorja Branisla-va Nušića in režiserja Kajetana Čopa je na satiričen način prikazovala zakulisje volitev v državni zbor. Med velenjskimi gledališčniki, ki so si nadeli kar podobe petelinov in kokoši, s katerimi so lahko najbolje ponazorili našopirje-nost in zmedenost poslancev, je žirija občinstva za igralca večera izbrala Petra Iršiča za vlogo Janeza Novaka. Kako je bila predstava sicer všeč gledalcem, bo znano na zaključku Novačanovih gledaliških srečanj, ki vsako leto postrežejo tudi s spremljevalnim programom. Že nekaj let zapored ta vključuje gledališko delavnico. Letošnja je bila v soboto na odrskih deskah v Trnovljah, vodil pa jo je profesionalni igralec in selektor Novačano-vih srečanj Damjan M. Tr-bovc. Osem mladih ljubiteljev gledališča je ves dan spozna- valo osnove gledališke igre, od tistih najosnovnejših elementov do nekoliko zahtevnejših, ki dajo gledališki predstavi nenazadnje tudi tisti pravi čar. Tekmovalni del programa je praviloma ob petkih zvečer oktobra in novembra. Ker je ta konec tedna praznik, se bo srečanje nadaljevalo v petek, 7. novembra. Za najboljšo predstavo srečanja se bodo s Partljičevo komedijo Gospa poslančeva v režiji Katje Čeč potegovali člani Gledališkega društva Radeče. Predstava govori o politiki, poslancih, ministrih in parlamentu ter raziskuje tanke in pogosto celo zabrisane meje med legalnim in malo manj legalnim, med zdravo tekmovalnostjo in popolno obsedenostjo. ŠO Udeleženci sobotne gledališke delavnice (Foto: arhiv KUD Zarja) KULTURA 11 Odsev kulture na papirju Anica Trivan predstavila knjigo Preboldska kultura v ogledalu časa Kulturno udejstvovanje je bilo v preteklih desetletjih še posebej na podeželju nemalokrat priložnost za druženje in povezovanje ljudi. Kulturna društva in različni sestavi, ki so delovali znotraj njih, so bili po vaseh gonilo napredka. Kakšno je bilo kulturno življenje v Preboldu v 20. stoletju in kako je vplivalo na razvoj lokalne skupnosti, je Anica Trivan predstavila v novoizdani monografiji Preboldska kultura v ogledalu časa. Vsestranska kulturna ustvarjalka in nekdanja predsednica kulturnega društva je v njej zajela razvoj kulturnega dogajanja v tej spodnjesavinjski občini od leta 1912 in vse do danes. Predstavila je vse pomembnejše kulturnike, ki so zaznamovali kulturno dogajanje v Preboldu nekoč, in se dotaknila tistih, ki na kulturnem področju delujejo danes. Namesto kulturnega doma telovadnica Anica Trivan je leta 2000 še kot predsednica kulturnega društva organizirala prireditev, na katero je povabila vse aktivne kulturnike, povezane s Preboldom, ki sicer živijo po vsej Sloveniji in v zamejstvu. V ta namen je pripravila zloženko s predstavitvijo vseh udeležencev. Ker vsega gradiva ni mogla vključiti vanjo, se je odločila, da ga bo uporabila pri pisanju knjige. In tako je začela nastajati monografija Preboldska kultura v ogledalu časa. Trivanova se jo je lotila z največjim veseljem, vendar so jo, še preden jo je končala, odločitve nekaterih sokrajanov o rušitvi starega kulturnega doma in gradnji telovadnice tako razočarale, da je projekt opustila. »Dlje časa sem se namreč borila za gradnjo kulturnega doma. V ta namen smo pripravili vr- Anica Trivan je monografijo Preboldska kultura v ogledalu časa predstavila prejšnji torek zvečer v večnamenski dvorani preboldskega vrtca. Pogovor je vodil Janez Vedenik. sto različnih koncertov in prireditev, s katerimi smo zbirali denar zanj. Kljub temu da smo imeli že izdelane projekte, je ideja o kulturnem domu padla v vodo,« se spominja Trivanova, ki je nato pisanje knjige opustila za več kot desetletje. Prepričale so jo županove besede Lani jo je na enem od srečanj župan Vinko Debelak povprašal, kako napreduje priprava monografije. Njegove besede so Trivanovo tako ganile, da se je odločila ponovno obuditi projekt. Ves čas sta na preboldski kulturni sceni prisotna moški pevski zbor in godba, med najbolj dejavne danes sodi tudi gledališka skupina. Avtorico žalosti, da je od nekoč živahnega kulturnega utripa v preboldski občini danes ostalo malo, saj je po njenih besedah razen omenjenih treh sestavov kultura nekoliko zaspala. Trivanova, ki jo umetniško ustvarjanje spremlja že vse življenje, še posebej pa se mu je posvetila po upokojitvi, zato upa, da se bo tudi v Preboldu kulturno dogajanje kmalu prebudilo in postalo v ponos vsem občanom. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO NA KRATKO Arclinski fantje praznujejo VOJNIK - V nabito polni dvorani kulturnega doma je bil jubilejni koncert vokalne skupine Arclinski fantje, ki praznuje 30-letnico. Nastopila je s številnimi glasbenimi gosti. Arclinski fantje prepevajo predvsem ljudske pesmi. Najprej so nastopali na različnih družinskih praznovanjih in odprtjih, pozneje še na občnih zborih, domovih starejših občanov, srečanjih ljudskih pevcev in različnih drugih prireditvah. Arclinski fantje so nastali, ko so se takratni fantje in mladi možje odpravili na »podoglarijo« v Arclinu ter nato ostali skupaj. Najprej se je povezalo deset pevcev, danes nastopajo kot kvartet. Na jubilejnem koncertu so zapeli tudi njihovi nekdanji pevci. Zadnja tri leta delujejo kot sekcija Kulturno-umetniškega društva Franceta Prešerna Vojnik. BJ Koncert ob reformaciji ROGAŠKA SLATINA - Občina, tamkajšnji zavod za turizem in kulturo ter Območno združenje slovenskih častnikov Upravne enote Šmarje pri Jelšah so minuli petek v slatinskem kulturnem centru organizirali koncert Orkestra Slovenske vojske v počastitev dneva reformacije. Orkester Slovenske vojske je bil ustanovljen leta 1996 in je sestavni del enote za protokol. Njegova umetniška vodja je Andreja Šolar. Petkov koncertni večer je orkester odprl s slovensko himno, na koncertni program pa je nato uvrstil pet različnih sklopov glasbenih del. Osrednji govornik na koncertu ob dnevu reformacije je bil generalmajor Alojz Šteiner. TV Jubilejni literarni večer ZREČE - Kulturno-umetniško društvo Vladka Mohoriča Zreče je minulo soboto v Skomarski hiši pripravilo že 130. literarni večer. Skupni naslov literarnih večerov je Jaz mam en stari znucan koš. Umetniki in ljubitelji lepe besede se v Skomarski hiši zbirajo vsako zadnjo soboto v mesecu. Dvomesečni premor imajo le poleti. Rezultat prvih stotih večerov sta že dva zbornika, v pripravi je že tretji, pravi predsednica literarne sekcije pri KUD Vladka Mohoriča Zreče Majda Labotar. Na tokratnem literarnem večeru je svojo pesniško zbirko Opus poletja predstavila pesnica Breda Kovše iz Slovenskih Konjic. JP Kašče včeraj, danes, jutri NAZARJE - V mali dvorani nazarskega kulturnega doma so v petek pripravili muzejski večer o vlogi, razvoju in pomenu kašč v Zgornji Savinjski dolini z naslovom Kašče včeraj, danes, jutri. Številne kašče, ki jih je Marijan Denša opisal, so od petka predstavljene na fotografski razstavi v gradu Vrbovec v Nazarjah. »Z gospodom Denšo veliko sodelujemo, zato smo se odločili, da bi to zanimivo temo predstavili širši javnosti. Želimo osvetliti preteklost in pomen kašč,« pravi o odmevni razstavi kašč v Nazarjah direktorica tamkajšnjega muzeja Barbara Šoster Rutar. V uvodu so o kaščah in njihovem pomenu spregovorili etnolog in umetnostni zgodovinar prof. dr. Vito Hazler ter Marijan Denša. Na predavanju so posebej predstavili Jožeta Kakerja iz Podveže pri Lučah, razstavo pa je odprl Aleksander Videčnik, ljubiteljski publicist in preu-čevalec preteklosti. BJ NE PREZRITE O kaščah v reportaži Branka Jeranka: Ko zamrzovalnih skrinj še ni bilo v prihodnji številki Novega tednika Zvrhan koš smeha ob dnevu kmetic VITANJE - Društvo kmetic Lipa Vitanje je ob mednarodnem dnevu kmetic v prostorih Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij pripravilo veselo druženje. Kulturno umetniško društvo Veseli oder s Ptuja je zaigralo zabavno komedijo Tašča.com. Obiskovalci so namesto vstopnice za predstavo kupili srečke, ki so jih zamenjali za domače dobrote in pridelke. Glavna dobitka sta bila zajec in kokoš. Društvo kmetic Lipa Vitanje povezuje približno 40 članic. Ustanovljeno je bilo leta 2003 z namenom izobraževanja, druženja, izmenjave izkušenj, razvijanja ročnih spretnosti članic in ohranjanja naravne ter kulturne dediščine. Članice društva ob dnevu kmetic že tradicionalno pripravijo kulturno prireditev. JP Znani zmagovalci natečaja EMS SOLČAVA - V prostorih Centra Rinka je KUD Utrip, pod okriljem katerega deluje Odbor za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj Edija Mavriča - Savinjčana, pripravil zaključno slovesnost, na kateri so podelili nagrado in priznanji sodelujočim na natečaju, katerega tema je bilo letos pripovedništvo. Med nominiranci, Aleksandra Veble, Davorin Lenko, Alojz Bastl, Anton Komar in Andrej E. Skubic, je nagrado za najboljše pripovedno delo natečaja EMS osvojil Davorin Lenko, tudi letošnji kresnikov nagrajenec, za roman Telesa v temi. Alojz Bastl je prejel priznanje za aforizme Nove misli v stari embalaži, Andrej E. Skubic pa za roman Koliko si moja. HŽ D THE TREE SONJA PROSENC revo Mestni kino Metropol sreda, 5. november 2014, 19.00 12 NAŠA TEMA »Čeprav smo v Celju konec poletja fizično zaključili projekt Ureditev Glavnega trga in dela Stanetove ulice, je z vidika evropskih sredstev pred nami še zelo veliko dela. Urediti moramo celotno dokumentacijo in pripraviti končno poročilo, kar bo ekipa počela še vse do konca leta,« pravi Saša Heath--Drugovič. »Za prvi projekt prenove starega mestnega jedra, ki je zajemal Krekov trg in sosednje ulice, je zgolj za področje evropskega sofinanciranja v našem arhivu deset kartonskih škatel gradiva. V njih ni projektne in druge dokumentacije. Koliko škatel ga bo za Glavni trg in za Prešernovo ulico, bomo šele prešteli, saj imamo zaenkrat še vse omare polne gradiva.« Evropski denar ni za zapravljanje V Celju zelo uspešni v stari finančni perspektivi, zelo aktivni tudi pri pripravah na novo - Od leta 2006 počrpali 51 milijonov evrov evropskega denarja za naložbe, skupaj vredne 113 milijonov evrov Evropski denar ni nekaj, kar nam je na voljo za to, da bi ga preprosto morali porabiti. »To so strateška, namenska sredstva, s katerimi želi Evropska unija zagotavljati razvoj vseh držav članic v skladu s svojo razvojno strategijo. To nas tudi vodi v razmišljanju o smernicah razvoja, za katerega bi želeli pridobiti evropsko sofinanciranje,« pravi mag. Saša Heath-Drugovič, ki kot podsekretarka za evropske zadeve v Kabinetu župana Mestne občine Celje skrbi za pridobivanje sredstev iz razvojne prioritete Razvoj regij ter vodi izvajanje aktivnosti za novo finančno perspektivo. V Celju so se priprav na področja, javnih podjetij in novo finančno obdobje 2014-2020 lotili že junija 2012. Imenovali so Delovno skupino MOC za EU finančno perspektivo 2014-2020, v kateri so predstavniki mestne občine za vsa strokovna zavodov, vodi pa jo Saša He-ath-Drugovič. Sestavili so seznam potreb in želja za različna delovna področja, ne glede na to, iz katerih virov naj bi financirali njihovo izvedbo. Ta nabor predlogov v Celju uporabljajo za osnovo pri sodelovanju pri pripravi strateških dokumentov na državni ravni, saj na eni strani opozarja, katere vsebine bi bilo smiselno še dodati v strateške dokumente, na drugi strani pa kaže, za katere potencialne naložbe evropsko sofinanciranje ne bo mogoče. Pomemben tudi pogum Župan Bojan Šrot poudarja, da v mestni občini v zadnjih letih brez evropskega sofinanciranja ne bi uspeli izpeljati niti polovice vseh naložb. Med njimi sta bili največji prav v prvih letih, ko je bilo Celje ena tistih redkih slovenskih občin, ki so že »znale« črpati evropski denar: gradnja Centralne čistilne naprave (CČN) Celje in Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCero). Ko se zdaj Saša Heath-Dru-govič ozira v čas pred letom 2007, ko se je zaposlila v občinski upravi, pravi, da je bilo v Celju veliko poguma. »Zato priznanje vsem, ki so pridobili sofinanciranje in uspešno izpeljali zahtevne naložbe.« Pri črpanju evropskega denarja je bilo namreč Celje res uspešno, saj je za različne projekte, skupaj vredne 113 milijonov evrov, od leta 2006 uspelo pridobiti 51 milijonov evrov evropskega sofinanciranja. Do uspeha le pripravljeni Največjima evropsko sofinanciranima naložbama, kar 29,2 milijona evrov za 58 milijonov evrov vreden RCero ter 13,8 milijona evrov vredno CČN, za katero je Evropa primaknila 8,3 milijona evrov, sledijo projekti, sofinancirani iz Razvoja regij. V finančnem obdobju 2007-2013 je bilo znotraj regijske kvote za Celje iz naslova Razvoj regij predvidenih 11 milijonov evrov, vendar je mesto uspelo počrpati 13 milijonov evrov za naložbe, skupaj vredne 24,5 milijona evrov. Ta »presežek« gre na račun gradnje večnamenskega doma v Šmartnem v Rožni dolini in vrtca na Hudinji, ki so ju Celjani uspešno prijavili na zadnji, 8. javni poziv, ko so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo konec letošnjega poletja »razdelili« še preostanek slovenskim lokalnim skupnostim namenjenega Ksevt zgradili z evropskim denarjem Občini Vitanje je za gradnjo Kulturnega središča evropskih tehnologij (Ksevt) uspelo pridobiti dva milijona evrov sofinancerskih sredstev. Od tega je 85 odstotkov sredstev prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, 15 jih je primaknila država. Projekt so pripravili zaposleni v občinski upravi. Prijavili so se na razpis in bili uspešni. Gradnja Ksevta se je začela leta 2010 in se končala v dveh letih. Vitanjski občinski proračun je v zadnjih letih zaradi evropskih sredstev dvakrat višji, kot bi bil, če jih ne bi bilo. Z evropskimi sredstvi so med drugim zgradili širokopasovno omrežje - do vsake kmetije v občini je napeljan optični kabel - celostno so uredili kanalizacijsko omrežje in z gradnjo čistilne naprave rešili problematiko odvajanja odpadnih voda v središču Vitanja. Za področje črpanja denarja iz Evropske unije nimajo posebej zaposlenih oseb. JERICA POTOČNIK Vitanjsko vesoljsko središče pred slovesnim odprtjem (Foto: arhiv NT) Rekorden proračun po zaslugi občinske uprave Proračun Občine Kozje, za prijavo na projekt do končne izdelavo zahtevkov za izplačilo, delom lažje, kakovostneje in ki je letos rekorden, znaša realizacije, kar vključuje tudi informiranje javnosti ... Za te racionalneje izvedejo nalož-skoraj 8,3 milijona evrov. izdelavo naložbene dokumen- aktivnosti bi bilo mogoče najeti be. Ob tem dodajajo, da to Za naložbe je namenjenih tacije, prijave na razpis, koor- tudi zunanje izvajalce, vendar v predstavlja večjo obremenitev skoraj 5,9 milijona evrov, dinacijo pri izvajanju projekta, občini ocenjujejo, da z lastnim zaposlenih. JP kar predstavlja približno 7П nHctntl/ nt t nr\ hnrll/ twr l \J UUJlUl HU V UllllU U1VU v proračuna. Od tega zneska je več kot 3,5 milijona evrov iz proračuna Evropske unije in malo manj kot 730 tisoč evrov iz državnega proračuna. Za pridobitev evropskih sredstev skrbi občinska uprava, ki je enovita in nima posebej zaposlenih za to področje, zaposleni opravljajo te naloge v okviru svojih rednih delovnih nalog. Občinska uprava izvede vse postopke od ideje 1 LETO DRŽAVNA SREDSTVA (V EUR) EVROPSKA SREDSTVA(V eur) Tabela: Pridobljena sredstva Občine Kozje iz Evropske unije in državnega proračuna 2010 382.536,26 492.544,69 2011 441.188,96 707.728,95 2012 468.845,00 753.686,00 2013 708.259,15 1.558.367,37 2014 726.345,00 3.525.438,00 skupaj 2010-2014 2.727.174,37 7.037.765,01 9.764.939,38 skupaj 2011-2014 2.344.638,11 6.545.220,32 8.889.858,43 Rastoče mesto, ki hrani z uspehi na Velenje kot primer dobre prakse črpanja - »Ne želim birokratov« Letošnja desetletnica vstopa Slovenije v EU poteka v Velenju tudi v znamenju desetletja oblikovanja nastanka t.i. Evropske skupine, ki skrbi za pridobivanje sredstev na evropskih in državnih razpisih za razvojne projekte ter za njihovo pripravo in izvedbo. Ta »mali jubilej«, še eden v nizu mnogih, ki jih letos obeležuje Velenje, dokazuje, da so se vodilni v mestu pravočasno zavedali, da bo razvoj mesta v prihodnje mogoč le z evropskim denarjem. »Šlo je za daljnovidno in širo-kopotezno odločitev takratnega župana Srečka Meha, ki se je v precepu, ali naj pridobivanje evropskega denarja temelji na razvojnih agencijah ali na lastni občinski ekipi, odločil za drugo možnost,« se začetkov delovanja evropske skupine septembra leta 2004 spominja Karla Sitar, vodja Službe za razvojne projekte in gospodarstvo pri MOV, kot se uradno imenuje evropska skupina. Ekipa je bila mlada, sestavljalo jo je šest sodelavcev, ki so takrat ravno končali fakulteto. »Začeli smo tako, da smo bili dislocirana enota. Župan Srečko Meh nam je rekel, da ne želi, da postanemo birokrati v negativnem pomenu besede, ampak da učinkovito pripravljamo in izvajamo evropske projekte. Sedanji župan Bojan Kontič je »evropski program« na občini še nadgradil. Že nekaj let namreč svoje plače zaposleni v tej službi financiramo iz pridobljenih projektov,« je še poudarila Karla Sitar. Strategija mesta na petih stebrih Od leta 2004 do danes so tako v Mestni občini Velenje (MOV) uspeli pridobiti približno 40 milijonov evrov evropskega in državnega sofinanciranja, pridobljenih projektov pa je za več kot 50 milijonov evrov. Razvojne projekte pripravljajo v okviru načrtovanega razvoja Mestne občine Velenje do leta 2025, ko naj bi postala občina okolje z razvito infrastrukturo ter s prijaznimi pogoji za življenje. Zato se pri izvedbi evropski projektov osredoto-čajo na področja gospodarstva, prometa, okolja, izobraževanja in kakovosti življenja. »Evropska skupina« je pri tem zagotovila več kot 18 NAŠA TEMA 13 Največji delež, kar 29,2 milijona evrov evropskega sofinanciranja, pripada 58 milijonov evrov vrednemu RCeru, sledi 13,8 milijona evrov vredna Centralna čistilna naprava Celje (na sliki), za katero je Evropa primaknila 8,3 milijona evrov in so jo v Celju odprli že leta 2006. denarja, ki prej ni bil porabljen, namenjen pa je bil izvedbi že pripravljenih projektov. Pri tem Saša Heath-Drugovič poudarja, da je bil prav vsak evropski evro porabljen za naložbe, ki bi jih mestna občina v vsakem primeru izpeljala, le brez pomoči iz evropske blagajne bi trajalo veliko dlje. Ker je na vsak evropsko sofinanciran projekt vezan tudi delež lastnega občinskega denarja, je zato bistvena njegova vsebina. »Če bi delali nekaj zgolj zato, da bi pritegnili denar iz evropske blagajne, in tega v občini dejansko ne bi potrebovali, bi zapravljali tudi svoj denar,« še pravi. »Evropska pisarna«, ki je ni V Celju se niso odločili za oblikovanje t. i. evropske pisarne, kakršne v nekaterih drugih občinah usklajujejo projekte za črpanje evropskega denarja. Področje evrop- skih zadev od leta 2007 vodi Saša Heath-Drugovič, največjo pozornost pa so v Celju namenili črpanju sredstev iz razvojne prioritete Razvoj regij, kar je bilo za občine zelo koristno. Projekte po vzoru projektne organiziranosti, ki omogoča nujno potrebno fleksibilnost, pripravljajo in spremljajo v posameznih občinskih oddelkih. Ob vsaki naložbi oblikujejo projektno skupino, ki Bo Stara cinkarna nasledila protipoplavne ukrepe? Sanacija območja Stare cinkarne je glede na razsežnost problematike morda primerljiva s poplavno ogroženostjo območja. Če bi bilo mogoče za sanacijo območja pridobiti evropsko sofinanciranje, bi bilo to za mesto zelo dobrodošlo. Podoben primer dodatnega priliva evropskega denarja v Celje je zdaj urejanje pro-tipoplavnih ukrepov na porečju Savinje. Kot pojasnjuje Saša Heath-Drugovič, se že od julija 2012 trudi, da bi postala sanacija onesnaženega okolja sestavni del slovenskih strateških dokumentov. Pri tem je bilo potrebno veliko opozarjanja resornih ministrstev in tudi evropskega okoljskega komisarja Janeza Potočnika. V osnovnih dokumentih predpriprave partnerskega sporazuma so bila namreč omenjena le degradirana kmetijska območja, ne pa tudi degradirana industrijska območja, čeprav jih imamo v državi cel kup. Za Staro cinkarno, na primer, država plačuje celo okoljske kazni. Bo Celju oziroma Sloveniji v obdobju do leta 2020 uspelo sanirati to območje s pomočjo evropskega denarja? Dober primer tega, kako pomembno je sodelovanje lokalne in državne ravni pri snovanju razvojnih projektov, je namreč prav projekt lokalnih ukrepov pri zagotavljanju večje poplavne varnosti na porečju Savinje, ki je v Celje pritegnil še glavnino od nekaj več kot 45 milijonov evrov vredne naložbe. Ker so imeli v Celju pripravljen velik del projektne dokumentacije za protipoplavne ukrepe, katerih investitor je sicer država oziroma okoljsko ministrstvo, je leta 2012 tudi lahko prišlo do podpisa pogodbe za začetek del. IS je najprimernejša za izvajanje posamezne naložbe. Člane imenujejo vedno znova, vendar skušajo tiste, ki že imajo izkušnje, čim bolj vpeti, saj je tako delo uspešnejše in lažje. Projektne skupine vložijo ogromno dela v pripravo celotne projektne dokumentacije. »Dodatno je treba izvesti še proces pridobitve sofinanciranja in potem poskrbeti za dokumentacijo za sofinanciranje, kot so zahtevki za iz- plačila, redna poročila o napredku operacije in končna poročila,« opisuje delo Saša Heath-Drugovič in dodaja, da morajo v občini tudi po končani naložbi še pet let poročati o izvedenem projektu. Projektne skupine so glede na zahtevnost projekta različno velike. V Celju vedno določijo ožje jedro, k delu pa pritegnejo še širšo skupino. Za projekta obnove starega mestnega jedra, ki sta bila zelo zahtevna, je bilo v ožji in širši projektni skupini po šest članov, sodelovalo pa je še veliko notranjih in zunanjih sodelavcev. In če je bila obnova fizično končana pred dvema mesecema, projektna skupina še ni končala svojega dela. Predvidoma do konca leta bodo v njej pripravili zaključno poročilo, potem pa poročali še naslednjih pet let. IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) Eden od najučinkovitejših in odmevnejših evropskih projektov je zagotovo projekt Bicy - mestni sistem izposoje koles, ki je nastal v okviru programa teritorialnega sodelovanja enajstih partnerjev iz držav Srednje Evrope. Vrednost projekta je več kot 180 tisoč evrov, delež sofinanciranja pa več kot 150 tisoč evrov. i se razpisih i evropskih sredstev milijonov evrov evropskega sofinanciranja izključno iz svojih projektov, ne upoštevaje kohezijskih projektov, kot je celovita oskrba s pitno vodo za Šaleško dolino, ki je projekt treh občin in ga vodijo Komunalno podjetje Velenje ter drugi uradi. Mednarodno povezovanje »Uspešni smo bili tudi na konkurenčnih razpisih, ko ni bilo vnaprej določenih kvot, koliko sredstev lahko dobi katera občina, kot to velja pri razpisih razvoja regij. Mislim, da smo edina občina, ki je imela devet projektov iz transnacionalnih programov, veliko pa se vključujemo tudi v čezmejne programe Slove-nija-Avstrija in Slovenija-Hr-vaška,« je še povedala Karla Sitar. V preteklih letih so se veliko ukvarjali s projekti, povezanimi z obnovljivimi viri in učinkovito rabe energije, iz česar je v okviru programa Inteligentna energija Evrope v sodelovanju z mestnima občinama Celje in Slovenj Gradec nastal projekt KSSENA - Zavod energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško. Karla Sitar, vodja evropske skupine v Mestni občini Velenje oziroma uradno Službe za razvojne projekte in gospodarstvo pri MOV, pravi, da delo v takšni skupini ni le služba od sedmih do treh, marveč že kar način življenja. Gradbena dovoljenja problem Sicer pa po besedah Karle Sitar poskušajo biti prisotni na čim več področjih, zato je njihova skupina multidisci-plinarna. Prijavljajo projekte s področja podjetništva, podeželja, turizma, kulturne in industrijske dediščine ter druge. S področja urbane prenove je bil v zadnjem času najbolj odmeven projekt obnove mestnega središča - Promenada -ki je bil financiran iz evropskega sklada za regionalni razvoj Pri tem projektu je bilo ključno, da so pravočasno pridobili gradbeno dovoljenje, kajti to je bil pogoj razpisa. »Sicer pa je pri investicijskih projektih pridobitev gradbenega dovoljenja največja težava, to je pri nas cela znanost, še posebej če je treba pridobiti še veliko drugih soglasij, od Arsa, zavoda za spomeniško varstvo ...,« poudarja Karla Sitar. Dva meseca za pripravo projekta Za pripravo dobrega evropskega projekta sta potrebna vsaj dva meseca, sploh če gre za mednarodni projekt, ki ga je treba uskladiti od ideje do proračuna. Zdaj jim je, kot pravi Sitarjeva, nekoliko lažje, ker imajo po mnogih letih mednarodnega sodelovanja že zajetno bazo partnerjev, ekipa pa tudi že precej izkušenj pri spremljanju strateških nacionalnih in evropskih razpisov in pri pripravi dobre dokumentacije. Seveda je pomembno tudi, da v proračunu občine zagotovijo lastne soudeležbo pri projektih. »Imamo dve vrsti projektov: na eni strani so investicijski, ki jih moramo prijavljati na naša ministrstva, in na drugi t. i. mehki, ki so mednarodnega značaja. To pomeni, da se z njimi prijavimo na razpise pri nas, v različnih ustanovah v Evropi ali neposredno v Bruselj. Konkurenca je vedno hujša in vsak projekt seveda ni odobren,« pojasnjuje Karla Sitar. Poudarek na podjetništvu So pa bili v celoti uspešni na razvpitem »polnočnem razpisu«, ko so za tri prijavljene projekte iz Regionalnih razvojnih programov uspeli pridobiti sofinanciranje v skupni vrednosti 2,37 milijona evrov. Gre za dva podjetniška projekta, s katerima bodo uredili Podjetniški center Standard, namenjen mladim podjetjem, »co-workingu« in Saša inkubatorju, ter za vzpostavitev učinkovitega regionalnega podpornega okolja za razvoj podjetništva, ustvarjanje novih delovnih mest in drugih podjetniških oblik. S tretjim projektom bodo sanirali Galerijo Velenje in jo programsko nadgradili. Sicer pa bodo v naslednji finančni perspektivi 2014-2020 pri kandidiranju za evropske razpise največ pozornosti namenili prav projektom za spodbujanje podjetništva. ROBERT GORJANC 14 KULTURA Celjsko otroško gledališče z novo vsebino Na ogled gledališke predstave v brlogu Hermana Lisjaka Otroško gledališče Her-manova Talija, ki je v začetku leta začelo delovati pod okriljem Otroškega muzeja Hermanov brlog, je za letošnjo sezono popravilo abonmajsko ponudbo. Obsegala bo osem dogodkov, od tega štiri gledališke predstave in štiri prireditve. Namen edinega otroškega profesionalnega gledališča v Celju je najmlajšim približati tako gledališko kot lutkovno kulturo in jih obenem zabavati in izobraževati. Prva predstava je bila v soboto Lili in ptice pravice v izvedbi članov gledališča Talija. Abonmajski program bo januarja obsegal še premierno uprizoritev predstave Zbudi se ribica hišnega gledališča Talija. Otroci si bodo lahko v sezoni ogledali še predstavo Janček ježek Lutkovnega gledališča Maribor in predstavo Gledališče iz kovčka Slovenskega stalnega gledališča Trst. Abonma bo vseboval še poslušanje radijske pravljice, obisk Dedka Mraza, pustovanje in gledališko branje pravljice. Spodbujajo k dobrodelnosti Vzporedno s programom so člani gledališča pripravili dobrodelno akcijo Otroci otrokom. Z njo bodo obiskovalce spodbujali k dobrodelnosti in pomagali otrokom iz socialno šibkejšega okolja. »V časih, v katerih živimo, je pomembno, da se otroci ne zavedajo le svojih pravic in dolžnosti, temveč tudi, da obstajajo okoli njih vrstniki, ki nimajo možnosti normalnega preživetja,« predstavlja zamisel vodja gledališča Barbara Vidovič. Ko bodo najmlajši poslušali radijsko pravljico Kdo je napravil Vidku srajčico, jih bodo ustvarjalci programa pozvali, da s sabo prinesejo kakšen kos oblačil, ki ga ne potrebujejo več, v času dedka Mraza pa bodo otroci lahko vrstnikom podarili igrače, katerih so se naveličali, komu drugemu pa bodo polepšale praznike. Kljub temu da zametki Hermanovega gledališča segajo že v čas nastanka otroškega muzeja, gledališki oder pravo vsebino dobiva šele v zadnjem času. Gledališče v Hermanovem brlogu, edinem otroškem muzeju v Sloveniji, ki bo marca prihodnje leto praznoval 20 let delovanja, je letos že tretje leto zapored tudi prizorišče Glasbenih sobotnic, zabavno-iz-obraževalnega matinejskega glasbenega cikla za najmlajše, ki nastaja v sodelovanju s Hišo kulture Celje. ŠPELA OŽIR Selič predstavil svojo deseto knjigo Zaradi novega romana Lojzeta Seliča je bila Jožefova dvorana v Celju spet napolnjena do zadnjega kotička. A ne samo zato, ker je predstavljal svojo že deseto knjigo. Poleg prijateljev in znancev iz Celja in njegove rodne Gorice pri Slivnici, ki mu je z zgodbami ljudi, ki so tam živeli, neizčrpen vir ustvarjanja, njegove knjige radi berejo tudi mnogi, ki ga preden je začel pisati sploh niso poznali. Selič je z desetim romanom, ki nosi naslov Zaarana nevesta, postavil spomenik svoji stari mami. V knjigi opisuje njeno težko življenjsko pot, ki jo je s Svetine pripeljala v okolico Gorice, zgodba pa tudi orisuje, tako kot so bralci pri Seliču že vajeni in so mu za to tudi hvaležni, številne navade in običaje, na katere so mnogi že pozabili ali zanje sploh niso vedeli. JI, Foto: GrupA Po Teharskih plemičih V B* V ■ I še Tičnik Pri ustvarjanju programa v sklopu letošnjih Ipavčevih dnevov se je Šentjurčanom z željo po ponovnem prebujanju slovenske glasbene dediščine pridružila regionalna kulturna naveza Triangel na čelu s Hišo kulture Celje. Skupaj so v nedeljo zvečer v Šentjurju uprizorili prvo slovensko opereto Tičnik. Hiša kulture Celje je pred nekaj leti uprizorila že opero Teharski plemiči in od takrat je z rojstnim krajem Benjamina Ipavca tesno povezana. S šentjurskim javnim skladom za kulturne dejavnosti je letos izdala še klavirski izvleček prve slovenske operete Tičnik. Ob tej priložnosti so se glasbeniki odločili, da bodo opereto v koncertni izvedbi obudili na odru, s kratkimi izseki dialogov in z vsemi glasbenimi točkami, ki jih je Ipavec namenil tej opereti. Na odru Ipavčevega kulturnega centra v Šentjurju so opereto v nedeljo zvečer širšemu občinstvu predstavili Orkester Hiše kulture Celje pod vodstvom Simona Dvoršaka, Fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center in Oktet 9 ter priznani slovenski operni solisti Andreja Zakonjšek Krt, Nuška Drašček Rojko, Matjaž Stopinšek, Domen Križaj in Mihael Strniša. Benjamin Ipavec je s svojimi skladbami pustil pomembne sledi v slovenskih glasbeni kulturi. Med drugim je avtor prve slovenske zgodovinske opere Teharski plemiči, prvega slovenskega baleta Možiček in prve slovenske operete Tičnik. ŠO, foto: GrupA Glasbeniki so v nedeljo zvečer v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju uprizorili koncertno izvedbo operete Tičnik. Ob tem so obljubili, da bodo v prihodnjih letih opereto postavili na oder z vso sceno in s kostumi. Na Okopih mrgoli muc Amina Kolarič najraje slika podobe cvetja, Celja in njegove okolice ter muc. V celjski Galeriji Nika Ignjatiča na Okopih je na ogled likovna razstava ljubiteljske slikarke Amine Kolarič. Na ogled je postavila 25 likovnih del, ki jih je naslikala v zadnjih petih letih. Celjanko Amino Kolarič likovno ustvarjanje spremlja že od otroštva, prve oljne barve pa so ji starši kupili po uspešno končani osnovni šoli. Od takrat najraje ustvarja v oljni tehniki, blizu sta ji tudi akvarel in akril. In prav v teh treh so narejene tudi razstavljene slike v Galeriji Nika Ignjatiča. Na njih prevladujejo motivi jadrnic, ki se jim je Kolari-čeva še posebej rada posvečala na začetku slikarske kariere, motivi cvetja, Celja in njegove okolice ter muc, ki jih ima Celjanka še kako rada. Kolaričeva se danes udeležuje različnih kolonij, dela pa razstavlja tako na skupinskih kot samostojnih razstavah. Že devet let deluje v neformalni likovni skupini Prijatelji iz Celja, pod okriljem katere je združenih od 14 do 16 celjskih ljubiteljskih likovnikov, njihov mentor pa je upokojeni profesor likovne vzgoje Ratimir Pušelja. Prostore za delovanje in srečevanje jim je velikodušno odstopila Osnovna šola Lava. Člani Prijateljev iz Celja z njenimi učenci zadnjih pet let vsako leto pripravijo skupno medgeneracijsko razstavo likovnih del. ŠO, foto: ŠO KRONIKA 15 M VB ■ VB ■ I Požari ne prizanašajo nikomur Oktober, mesec požarne varnosti, letos v znamenju oseb s posebnimi potrebami Požar je ena najhujših oblik nesreč. Na srečo lahko s pravilnim preventivnim ukrepanjem njegov nastanek velikokrat uspešno preprečimo in se s tem izognemo hudim posledicam. Gasilska zveza Žalec je ob mesecu požarne varnosti prejšnjo sredo v dvorani tamkajšnjega gasilskega doma pripravila okroglo mizo z naslovom Ko zagori, pomoč potrebujemo vsi. Letošnji oktober je namreč posvečen požarni varnosti oseb s posebnimi potrebami, ki so v primeru požarov še posebej ogrožene. Cilj okrogle mize, ki so se je udeležili številni spo-dnjesavinjski gasilci, je bil spodbuditi razmišljanje in iskanje novih, boljših rešitev za preprečitev oziroma ustrezno ukrepanje v primeru požara ali druge nesreče tam, kjer bivajo ali se nahajajo osebe s posebnimi potrebami. Mednje sodijo starejši, gibalno ovirani, gluhi in naglušni, slepi in slabovidni ter gluhoslepi. Ljudje znake gorenja, kot so dim, prasketanje in vročino, hitro zaznajo in se, če je to le mogoče, še pravi čas umaknejo iz goreče zgradbe. Povsem drugače je, če zagori zgradba, v kateri so ljudje s posebnimi potrebami, ki ne slišijo navodil ali sirene, ne vidijo požara ali se gibajo počasneje. V takšnih primerih postane požar še bolj nevaren, uporabniki zgradbe pa so izpostavljeni večjem tveganju. Mag. Dejan Jurkovič, član komisije za preventivo Gasilske zveze Slovenije, je pojasnil, da je za tovrstno skupino ljudi z vidika požarne varnosti v nekaterih primerih zgledno poskrbljeno, spet v drugih primerih zelo slabo. V vsakem primeru je, kot je še dodal, najpomembneje preprečevati možnost nastanka požara, saj le tako lahko preprečimo katastrofalne posledice, do katerih lahko pride, če požar nastane v bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih podobnih zavodih, kjer ljudje ne morejo sami nemudoma zbežati iz goreče stavbe. Velika pozornost mora biti zato namenjena požarnopreven-tivnim ukrepom, predvsem pri kuhanju, ogrevanju, kajenju, uporabi električnih naprav in napeljav. Ključen je evakuacijski načrt Ker se ogenj lahko hitro razvije v požar, je ustrezen odziv odločilnega pomena. Pri osebah s posebnimi potrebami se lahko namreč zaradi zmanjšane slušne in vidne zaznave ali mobilnosti hitro zmanjša. Da bi v nevarnosti lahko hitro ukrepali, moramo po Jurkovičevih besedah ukrepe varstva pred požarom načrtovati pravočasno. Vsaka zgradba, v kateri je več ljudi, mora imeti požarni red in načrt evakuacije. Za njeno varno izvajanje morajo biti vse evakuacijske poti proste in prehodne, vratne odprtine in hodniki pa dovolj široki. Velikokrat se namreč zgodi, da so zasilni izhodi založeni z različnimi predmeti in zaradi tega nedostopni. In prav zaradi tega so ključne evakuacijske vaje, ki jih zavodi in ustanove praviloma izvajajo oktobra. Na njih odgovorni preverijo, ali so načrtovane rešitve ustrezne in ali je za pomoč pri evakuaciji dovolj oseb in kakšne so njihove zadolžitve. Ker v primerih požarov ne smemo uporabljati dvigal, so nujni mehanski pripomočki za premagovanje višinskih razlik. Nenazadnje moramo poskrbeti tudi za pripomočke za ohranitev življenja, bergle, belo palico in drugo. V mestnih okoljih, kjer se sosedje v blokovskih soseskah ne poznajo dovolj dobro, je treba sostanovalce seznaniti, da v njihovi bližini živijo osebe s posebnimi potrebami, saj jim bodo le tako lahko pomagali. Na srečo zagorel le adventni venček Eva Lenko, direktorica Doma upokojencev Polzela, je pojasnila, da se v domu do zdaj na srečo še niso soočili s hujšim požarom, ampak le z nekaj manjšimi, ko je v prazničnem času zagorel kateri od adventih venčkov. Kljub vsemu vsako leto redno organizirajo požarne vaje, če se to le da, jih izvedejo oktobra. Oskrbovance na rednih srečanjih seznanjajo z možnostmi požara in kako naj v tem primeru ravnajo. Vsepovsod po domu je izobešen požarni red, imajo pa tudi usposobljeno ekipo za ukrepanje v primeru požara, saj je v domu veliko oskrbovancev tudi ne-pokretnih. Požar je velika nevarnost tudi za slepe, saj ti sami ne morejo oziroma le s težavo najdejo varno pot iz goreče zgradbe. Sebastjan Kame-nik je iz lastnih izkušenj opozoril, da so zasilni izhodi za slepe preslabo označeni. Poleg tega je izpostavil, da je za slepe velika nevarnost, če je prostor pred požarnimi izhodi, ki se sicer ne uporabljajo pogosto, namenjen skladiščenju različnih predmetov. Ko se pojavi požar, so lahko tovrstne ovire velika nevarnost ne samo za slepe, temveč tudi za druge ljudi. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO Zaradi plina evakuirali stanovalce V noči na ponedeljek je v prostorih, ki so sicer namenjeni varstveno-vzgojnem zavodu na Žički cesti v Slovenskih Konjicah, prišlo do uhajanja plina. Stanujoče v objektu so evakuirali, gasilci pa so objekt prezračili. Poškodovan ni bil nihče. Do uhajanja plina naj bi prišlo zaradi okvare na peči centralne kurjave. Udeleženci okrogle mize so opozorili, da moramo pri načrtovanju požarne varnosti pomisliti tudi na gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gluhoslepe ter gibalno ovirane osebe. Prav ti so namreč ob primeru požara še v posebej veliki nevarnosti, saj ga s težavo zaznajo pravočasna oziroma mu le s težavo ubežijo. INFO 113 Kmalu končana preiskava tragedije v Bolski Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Celje še niso končali preiskave nesreče, ki se je zgodila sredi septembrskega neurja v naraslem potoku Bolska pri Vranskem. Znano je, da sta v službenem avtomobilu AMZS, ki ga je odnesla deroča voda, umrla 17-letna Lara Safran iz Petrovč in 30-letni inštruktor varne vožnje Miha Baloh iz Žalca. Pri mostu, kjer je neurje močno izpodkopalo vozišče in uničilo most, sta zapeljala v strugo potoka, vendar se nista mogla rešiti. Kriminalisti tega primera ne preiskujejo kot prometno nesrečo. Ker so se po njuni smrti pojavili podatki, da bi lahko vzrok za tragedijo predstavljala težava zaradi prometne infrastrukture oziroma mosta, kriminalisti zdaj preiskujejo, kdo je za nesrečo odgovoren. Avto-moto zveza je takoj po nesreči sicer opozorila na to, da most ni bil varen in da bi morala Občina Vransko za to poskrbeti, na občini pa so dejali, da regulacija struge Bolske ni v njihovi pristojnosti, ampak v državni. Po naših podatkih naj bi bila kriminalistična preiskava že pri koncu. Ali bodo policisti zaradi nesreče ovadili koga od odgovornih, naj bi bilo tako znano v prihodnjih dneh. IZ SODNIH DVORAN Priznal krivdo za brutalen umor Tožilstvo naj bi predlagalo 13 let zapora 27-letni Zarif Rizvić je konec preteklega tedna na celjskem okrožnem sodišču priznal krivdo za kaznivo dejanje umora. Aprila je v enem od stanovanjskih blokov v Šentjurju brutalno umoril 62-letnega Alojza Podlo-garja. Nato je v kletnih prostorih skoraj dva meseca skrival njegovo truplo, zavito v folijo. Rizviću po kazenskem zakoniku sicer grozi najmanj 15 let zapora, a ker je krivdo priznal, bo tožilstvo predlagalo nižjo kazen. Tožilstvo naj bi za obtoženega predlagalo 13-letno zaporno kazen ravno zaradi njegovega priznanja krivde, sodbo naj bi mu izreklo 11. novembra. Rizvić je državljan Bosne in Hercegovine, v Sloveniji živi zadnja tri leta. V spor s Podlogarjem naj bi se aprila zapletel zato, ker ga je ta obtožil tatvine denarja, saj je Podlogarju zmanjkalo približno 8 tisoč evrov ravno v času, ko je bil pri njem Ri-zvić. Vendar ta pravi, da ni ukradel nobenega denarja, tudi pri preiskovalnem sodniku je govoril o drugačnem vzroku za umor. Zavestno kaznivo dejanje? Tako naj bi 9. aprila s Podlogarjem poskušala v njegovo stanovanje napeljati elektriko. Ko sta odšla v klet po kable, naj bi 62-letnik začel Rizvića zmerjati. In ravno to naj bi bil razlog, da ga je ta z gasilnim aparatom udaril trikrat po glavi, zaradi česar je Podlogar dobil hude poškodbe in umrl. Njegovo truplo je v naslednjih dneh zavil v folijo, ga polival s čistilnimi sredstvi in šamponi, da se smrad ne bi širil po prostorih. Ko je smrad vendarle začel motiti sosede, naj bi na to Rizvića opozorili, vendar je obljubil, da bo klet izpraznil, saj da ima v njej stare stvari, nakar so stanovalci poklicali policijo. Psihiatrični izvedenec je v sodni preiskavi tudi ugotovil, da je obtoženi popolnoma prišteven. Tožilstvo tudi zato meni, da je šlo za zavestno kaznivo dejanje. Rizvić bi lahko, ko ga je trikrat udaril po glavi, poklical tudi reševalce, saj je v videl, da je storil nekaj hudega, a poškodovanemu niti takrat ni pomagal. Rizvića so na sodišče pripeljali iz pripora, kjer je od dneva prijetja zaradi begosumnosti. SŠol Sodba zoper Škoberneta pravnomočna Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo lansko sodbo tamkajšnjega okrožnega sodišča zoper celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberneta. Decembra so ga zaradi jemanja podkupnine obsodili na pet let in šest mesecev zapora. Višje sodišče mu je znižalo zaporno kazen za šest mesecev. S tem je sodba postala pravnomočna. Škoberne sicer pravomočnosti sodbe ne komentira. S svojim odvetnikom Tomažem Bromšetom sta za javnost povedala le, da bosta: » ... glede na očitne kršitve sodišč prve in druge stopnje v nekaj dneh vložila zahtevo za varstvo zakonitosti in predlog za odložitev izvršitve izpodbijane sodbe«. Škobernetu je okrožno sodišče naložilo še plačilo nekaj več kot 19 tisoč evrov. Kot sodnik naj bi podkupnino prejel za odpravo tiralice in pripora za Esada Čehajića, ki je bil obtožen posredovanja pri prostituciji. Ta ga je namreč zaradi jemanja podkupnine tudi prijavil. Zdaj, ko je sodba pravnomočna, bo moralo sodišče sodbo poslati sodnemu svetu, ta mora nato o tem obvestiti državni zbor, ki sodnika razreši s sodniške funkcije. Naj spomnimo, da sta bila kot posrednika pri jemanju podkupnine obtožena tudi Esad Ramić in Marjan Salobir, ki pa sta krivdo priznala in bila obsojena na pogojno zaporno kazen. SŠol 16 ŠPORT »Goli spremenijo vse« Benjamin Verbič po svojem prvem hat-tricku drugi strelec 1. SNL »Poleti bo moj odhod v tujino precej realen.« Po izdatni zmagi nad Kal-cerjem (5:0) je Celje skočilo na četrto mesto. Trenerju Simonu Rožmanu je uspelo, kar je včasih najtežje: uspešno je motiviral ekipo za tekmo proti zadnjemu na lestvici. Radomljani so v Areni Petrol začeli pogumno, ko pa so se malce povlekli nazaj, jim je 20-letni Benjamin Verbič zabil tri gole v osmih minutah. Prvi mu je uspel po samostojnem prodoru, drugi po dvojni podaji z Vrhovcem, pri tretjem pa ga je zaposlil Miškić. Delo sta zaključila Valon Ahmedi in Blaž Vrhovec iz enajstmetrovke, ki jo je sam priigral. Za BV7 (Benjamin Verbič ima na dresu sedmico) pa večer ni bil popoln. Z Barcelo-ninim šalom okoli vratu si je v bližnjem lokalu ogledal »el clasico«. Soigralcem in vodstvu je plačal zapitek. Gola Kataloncev in nekaj njihovih priložnosti ni videl, zadetke Madridčanov pa z grenkobo. Kdo je bil po zmagi Rea-la najbolj zbadljiv, morda direktor kluba Borut Arlič? Ne, oče soigralca Blaža Vrhovca ... Pohvale so deževale zaradi zavzetosti, ki ste jo v Areni Petrol prikazali proti lanskemu drugoligašu. Zelo smo se motivirali. Zavedali smo se, da so takšne tekme najtežje s psihološkega vidika, ko igraš z na papirju slabšim tekmecem. Vsako srečanje začnemo enako, pa če gre za prijateljsko ali za kvalifikacijsko za ligo prvakov (smeh). Bili ste močnejši od podzavesti in zabili pet golov, vi kar tri, čeprav ste poškodovani, kajne? Drži, že mesec dni me boli prst na desni nogi. Pomagajo mi s tabletami in fizioterapi-jami, a zaenkrat ne gre na bolje. Toda ko pride tekma in je adrenalin na višku, potem pozabim na bolečino. Z zmagami pa je še lažje vse skupaj prebroditi. Kaj je vaše najmočnejše orožje? Zagotovo moštveni duh. Trener nas odlično motivira. Morda mi bo zameril, kar bom Lestvica 1. SNL DOMŽALE 15 OLIMPUA 14 MARIBOR 14 CELJE 15 ZAVRČ 15 LUKA KOPER 15 RUDAR 15 GORICA 15 KRKA 15 KALCER 15 11 2 2 20:6 35 8 5 1 28:8 29 9 2 3 22:14 29 7 6 2 24:8 27 8 2 5 16:14 26 6 1 8 16:22 19 4 4 7 14:17 16 3 3 9 13:19 12 2 3 10 12:28 9 1 2 12 8:37 5 Benjamin Verbič povedal. Pred sobotno tekmo je sestavil poseben posnetek za vsakega igralca z duhovitimi opazkami in glasbo. Do zaključka jesenskega dela boste še trikrat gostovali. Kaj pravite za nedeljo in Stožice? Olimpija ima zelo dobro ekipo z mladimi reprezen-tanti. Mi smo dobro fizično pripravljeni in navkljub včerajšnji tekmi ne pričakujem težav. Dolgo smo bili na pe- Celje (4-2-3-1): Kotnik - Vidmajer, Krajcer, Žit-ko, Klemenčič - Vrhovec, Miškić - Verbič, Ahmedi, Oršić - Omoregie. Igrali so še Lovrečič, Djermanovič, Jugović. tem mestu, zdaj smo četrti. Še vedno ciljamo na preboj v evropsko tekmovanje. To bo lažje uresničljivo z vami. Dodatno trenirate še z Branetom Žibertom. Se pripravljate na slovo? Nič ne bo hudo, če bom tudi spomladanski del odigral v celjskem dresu. Potem pa si bova tako jaz kot klub želela, da uresničimo prestop. Poleti bo moj odhod v tujino precej realen. Že tretjo sezono igrate vrhunsko, pa se zdi, kot da so vas mediji opazili šele v soboto. Kako si to razlagate? Strinjam se z vami, toda v nogometu goli spremenijo vse, prav vse. Če pa so še trije ... DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA) Ekipa U9 NK Žalec s trenerjema Grego Brglezom (levo) in Gašperjem Florjancem. V sredini je Ciril Naprudnik. Ostali trenerji so: U11 - Danijel Brezič in Dejan Gračnar, U13 - Stanko Plantak in Blaž Dolinar, U15 - Marko Križnik, kadeti in mladinci - Samir Balagič, člani - Dejan Naprudnik in vratarji - Sebastjan Čelofiga. Vedno več žalskih nogometašev Vzponi in padci so stalnica v žalskem nogometu, ki ima sicer dolgo tradicijo. Uspehov ni bilo veliko, toda klub je v zadnjih treh sezonah pred osamosvojitvijo igral v 1. republiški ligi. V sezoni 1990/91 je Partizan Hmezad pristal na zadnjem mestu in s slabšo uvrstitvijo članske ekipe se je začel padec celotnega kluba. Pred koncem tisočletja je tako rekoč razpadel. Edini, ki je še vztrajal z delom in s treniranjem mlajših selekcij, je bil zdajšnji častni predsednik kluba Ciril Naprudnik. V prejšnji sezoni je bil Žalec osmi v Štajerski ligi, trenutno je tretji v ligi Medobčinske zveze Celje. Pred nekaj leti so v NK Žalec postavili dobre temelje, saj so sestavili selekcije od osmega leta. V mlajših selekcijah je v pogonu toliko otrok, da so morali prijaviti dodatne ekipe in so s tem omogočili igranje tekem vsem. Selekcije od U9 do U15 igrajo v najboljših ligah za svojo starostno kategorijo. Vseh članov NK Žalec je že več kot 250. Zelo so ponosni na ekipo do 15. leta, ki je obstala v 1. SNL - vzhod. Predsednik kluba je Dejan Naprudnik, ki si je zadal smelo vizijo, predvsem pa si želi čim več mladim omogočiti redno vadbo. DEAN ŠUSTER, foto: arhiv NK ŽALEC Deveto zaporedno zmagoslavje Leta minevajo, toda Klateži Kavarna pri Nejcu ostajajo vladarji celjske veteranske lige v malem nogometu. Še vedno imajo odlično moštvo, zato ne čudi, da so premočno - devetič zapored - osvojili prvo mesto v ligi na Skalni kleti. Po rednem delu so se štiri najboljša moštva še enkrat pomerila. V petnajstih krogih so Klateži zbrali 42 točk ob razliki v zadetkih 99:31. Izgubili so le eno tekmo, proti ŠD Cinkarna (s 3:4), ki je zbralo 30 točk. Janezi so jih zbrali 22 in Bolnica Celje, nagrajena za »fair play«, 16. Peta je TiO2 Cinkarna, šesti Veflon in sedmi so Črički. Najboljši strelci lige so Brečko 28 golov, Adamič 25 (oba Klateži) ter Lamper (ŠD Cinkarna) in Šeško (Janezi) po 13 golov. Članske lige letos ni bilo, kar je prava mala katastrofa za Celje, ki ima zelo bogato tradicijo ligaških tekmovanj v malem nogometu. Na Skalni kleti ni povsem razjasnje- no lastništvo. Ko bo, bo lažje organizirati ligo na umetni travi na zunanjem igrišču, pa tudi v ograjenem igrišču v balonu. Zimsko dogajanje se je pred nekaj leti preseli- lo v dvorano Šolskega centra Celje, toda liga je (trenutno) odpovedana. Vodja lige je sporočil, da se je prijavilo zgolj sedem ekip . DŠ Klateži Kavarna pri Nejcu, z leve stojijo Andrej Dobovičnik, Dani Simič, Goran Stegu, Boro Simič, Jernej Rojc in Drago Adamič, čepijo pa Aleš Kos, Oskar Drobne, Slavko Brečko in Milan Adrinek. Na fotografiji manjkajo Simon Sešlar, Dževad Zukič in Joviša Kraljevič. 20 let šentjurskega kluba Na slavnostni akademiji ob dveh desetletjih obstoja in delovanja Atletskega kluba Šentjur so bili z zahvalami nagrajeni najbolj zaslužni posamezniki. Priznanja so prejeli pobudniki ustanovitve, in sicer za idejo, pogum in vztrajnost. To so Samo Cmok, Ivan Kukovič, Andrej Podgoršek in Vladimir Artnak (na sliki skupaj z Mirom Cerarjem), za pomoč in podporo pri delovanju kluba Jože Artnak in Marjan Gradišnik, za športne dosežke pa Ivan Kukovič, Luka Novak, Henrik Plank in Martina Ratej. Izdan je bil tudi Zbornik šentjurske atletike 1994-2014. DŠ, foto: arhiv AK ŠENTJUR novi tednik СРПРТ 1 "7 Št. 44, 30. oktober 2014 ОГОП1 I/ »Za menoj je največja zmaga« Polutnik zapustil ŽKK Athlete Direktor Matej Polutnik je zapustil celjski ženski košarkarski klub. Nič tragičnega ni, če športni delavec odide iz kluba, ki mu je bil predan. Toda Polutnik je bil skoraj dve desetletji čvrsto povezan s skoraj vsako odločitvijo klubskega vodstva. Dvakrat je bil v odboru, ki je rešil klub pred propadom. Leta 1996 je postal športni direktor, med letoma 2000 in 2002 pa je bil tudi predsednik. V malo čudnih okoliščinah je ponudil odstop, ki ni bil obelodanjen. Preveč ste pomenili temu klubu, nasploh celjski košarki, da bi spregledali vaš odhod. Kaj se je zgodilo? Nič pomembnega. Šlo je predvsem za spremembe v mojem življenju. Zamenjal sem službo. Časa nimam več, tudi denarja ne morem zagotoviti. Imel sem občutek, da pričakujejo moj umik iz kluba. To sem tudi storil. Med najinim prvim pogovorom po novinarski konferenci ste omenjali nesoglasja v klubu. Morda to ni bila najbolj točna definicija. Kot direktor kluba si zakonsko odgovoren za delovanje kluba. Imel sem stalen stik z računovodkinjo in sem vedel, kaj se dogaja. V zadnjem času sem uvidel, da premalo kontroliram delovanje kluba, kar ni dobro. Matej Polutnik Nesoglasja so pri mojem odstopu malo pomembna ali povsem nepomembna. Obenem klub ni podjetje, kjer odloča en človek. V športnem društvu odloča več ljudi. Pri nas v zadnjem času ni bilo demokracije. Zato sem ocenil, da prostora zame ni več. Vas vleče v kateri drug klub? Trenutno ne. Privržen sem košarki in našel bom način, da se znova udejstvujem. Vsekakor bo to v Celju, mojem mestu. 20 lovorik (državno prvenstvo, slovenski pokal, mednarodna regionalna liga) v 20 sezonah je odličen izplen. Kakšen je vaš pogled na to obdobje? V začetku je bil entuzia-zem, potem ga je bilo manj, nakar je znova sledilo obdobje predanosti. Glede na finančne zmožnosti smo bili optimalni, dosegli smo vse, kar je bilo možno v danih okvirih. Razpolagali smo z 200 tisoč evri letno. Upam, da bo s prihodom nekaterih novih članov uprave proračun še višji. Za nazaj moram omeniti dva človeka. Prvi je Franc Ramšak, ki je ženski klub postavil na noge. Brez Uroša Kranjca tega kluba že davno ne bi bilo. On živi za klub. Pomaga po operativni plati, marketinški, novinarski. On je motor in duša kluba. Celoten upravni odbor je izreden. Zato se lahko umaknem in ne bo pretresa. Imam občutek, da me nihče ne bo pogrešal. To si štejem za največjo zmago. Na novinarski konferenci ni bilo sporočeno, da ste odstopili. Morebiti zato, ker ste odstop že večkrat ponudili? Petkrat ali celo večkrat sem želel oditi. In ponujal sem odstop, drži (smeh). Toda tedaj je bilo težje. Klub ni bil stabilen, zdaj pa je v dobri kondiciji. Ne bo me blizu, zagotovo, vsaj nekaj let. Kaj bi lahko bilo bolje? Ni nam uspel resnejši nastop v evropskem tekmovanju, obenem pa smo premalo storili z domačimi, celjskimi košarkaricami. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (GrupA) ■ i vi ■ v Preverjale živce privržencev Košarkarice celjskega At-hleta so z zmago nad Grosbasketom (82:71) uspešno štartale v Jadransko ligo, v kateri naj bi posegle po enem od visokih mest. Približno 700 gledalcev (polovica je bilo otrok iz košarkarske šole in njihovih staršev) je omogočilo lepo kuliso. Celjankam je po zaostanku z 9:12 uspel delni izid 13:0, toda branilka gostij Alissa Lankster je bila zanje kasneje skoraj nerešljiva uganka. Dosegla je 34 točk in bila najbolj zaslužna, da so Grosupeljčanke po najvišjem zaostanku (65:49) imele šest minut kasneje napad za izenačenje ali vodstvo. Poškodba Marice V ključnih trenutkih se je odlično znašla in zadevala Eva Lisec: »V primerjavi s tekmo v Grosupljem smo tokrat delovale zaspano, brez energije. Ni mi jasno. Če bomo tako nadaljevale ... Nekaj moramo spremeniti, predvsem pa >na-štimati< glave! Če nam to ne bo uspelo, potem bo zaključni turnir Jadranske lige ostal le želja.« Najboljša strelka je bila Maja Erkič z 21 točkami, eno manj je dosegla Eva Lisec, Rebeka Abramovič deset, Trenerju Damirju Grgiču ni preostalo drugega, kot da je sede spremljal napeto tekmo. Marica Gajić, ki si je zvila gleženj po glavnem odmoru, pa osem. Poučna šola Celotno tekmo je zaradi pretrgane ahilove tetive presedel trener Damir Grgič: »Na otvoritveni tekmi se je nepričakovano pojavila trema. Prvič smo zaigrali v krču. Kljub temu smo se dokopali do zmage. Nekatere igralke očitno niso resno vzele obra- čuna z Grosupeljčankami, ki smo jih pred kratkim v njihovi dvorani premagali za več kot 30 točk. Vsekakor bo to dobra šola za v prihodnje.« Grosba-sket je nato zamenjal trenerja. Ekipo zdaj vodi Slavko Du-ščak. V Skopju je zagrebška Trešnjevka premagala domači Badel z 72:49. V skupini B sta še beograjski Radivoj Korać in zeniški Čelik. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Absolutno zanimiva zgodba S predsednikom šentjurskih košarkarjev Iztokom Špa-nom Za košarkarji Tajfuna je imeniten štart v novo sezono, saj so v prvih treh krogih premagali Elektro, v go-steh Rogaško in nato Helios Suns (sinoči so gostovali v Laškem). Na izrednem občnem zboru KK Tajfun je zaradi službenih obveznosti z mesta predsednika odstopil Igor Jelc, ki ostaja član upravnega odbora. Novi predsednik kluba je Iztok Špan, direktor in lastnik glavnega pokrovitelja kluba, podjetja Tajfun. V upravnem odboru so poleg Špana in Jecla še Sandi Potočnik, Anton Selič, Jože Artnak, Danilo Fras, Dušan Debenak in Jože Palčnik. Po zaključku skupščine je trener Dejan Mihevc obljubil, da bo z igralci storil vse, da bo »Tajfun še naprej pustošil po Sloveniji«. Sprejeta je bila sprememba statuta, s katero so pripojili ženski košarkarski klub Šentjur. Vsi, ki so vpleteni v delovanje kluba, so bili zelo zadovoljni, da Iztok Špan ni zavrnil povabila. Kako je prišlo do vaše privolitve? Seveda se nisem >grebel< za to funkcijo, kot sem se Iztok Špan pošalil med skupščino. Zadeva je bolj kompleksna, kot se zdi na prvi pogled. Zelo veliko sem odsoten zavoljo potovanj po tujini, zato bom imel pomoč pri vodenju kluba. Sprejel sem položaj, ko ciljam predvsem na moralno podporo, kajti operativno ne bom zmogel delovati. Vsekakor pa je vse skupaj logična posledica, da se namreč po podjetju tudi sam pridružim klubu z večjo intenzivnostjo. V kolikšni meri spremljate košarko? Razveselile so me zadnje zmage in naslovi v medijih, kako je Tajfun odpihnil tek- mece. Upam, da bodo fantje tudi v prihodnje zmagovali. Igor Jecl je pravočasno predal funkcijo. Še spomenik mu bodo postavili . V športu je humor zelo dobrodošel. Bojda so vas že pred časom snubili in vam ponujali predsedniško mesto. Drži? Res je, zdaj pa sem popustil. Kakšen pokrovitelj je Tajfun? Pogodbe so bile podpisane že prej. V njih so tudi zaveze glede uspehov. Za Tajfun, katerega ime se je že prijelo v slovenski košarki, je pomembno, da se pojavlja na višjih mestih. Zgodba je zaenkrat absolutno zanimiva. Vaših obiskov v dvorani Hruševec ni bilo prav veliko. Jih bo odslej več? Vsekakor se bom potrudil. Zelo sem zaseden, a nova funkcija bo terjala tudi spremljanje domačih tekem. Cilji? Želimo se uvrstiti med najboljšo četverico klubov, tako v državnem prvenstvu kot tudi v pokalnem tekmovanju. DEAN ŠUSTER Foto: JURE GODLER Panorama KOŠARKA 1. SL, 3. krog: Tajfun - Helios 74:68; Lelić 19, Clark17, Bratož 12; Rebec 20, Šenčur - Zlatorog 63:71; Pavič 21; Za-gorac 17, Lapornik 12, Jovano-vič 10, Portorož - Hopsi 72:74; Hodžič 23; Jagodnik 20, Udrih 18, Atanacković 10, Maribor - Rogaška 96:69; Čebašek 26; Mijović, Čebular 12, Boban 11. Vrstni red: Zlatorog, Tajfun 6, Maribor, Helios 5, Grosbasket, Rogaška 4, Krka, Hopsi, Portorož, Elektra, Šenčur 3. 2. SL, 2. krog: ECE Celje -Parklji 77:75; Gobec 23, Kra-sniči 16, Kobale 14; Podboj 30; Slovan- Terme Olimia Podčetrtek 79:90. Jadranska liga (ž), 1. krog: Athlete Celje - Grosba-sket 82:71; Erkič 21, Lisec 20, Abramovič 10; Lankster (34). NOGOMET 1. SL, 15. krog: Celje - Radomlje 5:0 (4:0); Verbič (25, 29, 33), Ahmedi (35), Vrhovec (54-11 m), Krka - Rudar 1:1 (1:0); Perič (28), Džinič (76), Zavrč- Maribor 0:1 (0:0), Gorica - Olimpija 0:3 (0:1), Domžale - Koper 2:0 (2:0). 2. SL, 12. krog: Šmartno -Dravinja 4:4 (2:1); Štorman (32), Kidrič (43), Fasvald (47), Kurež (90); Alenc (24), Čakš (61-11 m, 81-11 m), Bo-renovič (71). Vrstni red: Krško 26, Aluminij, Triglav 23, Tolmin 22, Dob 19, Ankaran 15, Veržej 14, Šenčur 11, Dra-vinja 10, Šmartno 6. 3. SL - sever, 10. krog: Šmarje - Maribor B 0:1 (0:0), Fužinar - Šampion 4:2 (2:1), Mons Claudius - Bistrica 0:2 (0:2), Lenart - Šentjur 2:1 (0:0). Vrstni red: Maribor B 24, Drava 20, Podvinci 16, Dravograd, Fužinar 15, Šampion, Korotan, Lenart 12, Šmarje, Radlje 11, Mons Claudius 10, Malečnik, Šentjur 9, Bistrica 3. MČL MNZ Celje, 9. krog: Mozirje - Šoštanj 1:0 (1:0), Žalec - Zreče 3:1 (3:1), Kozje - Kovinar 4:2 (1:0), Vransko - Vojnik 2:10 (0:7), Brežice - Rogaška 2:1 (1:0). Vrstni red: Brežice 21, Zreče 19, Žalec 16, Kovinar 15, Mozirje 13, Šoštanj 12, Rogaška, Kozje 9, Vojnik 6, Vransko 0. ROKOMET 1. SL, 8. krog: Gorenje -Sviš 35:31 (19:15); Skube 6, Bečiri 5, Szyba 4; Stopar 10, Izola - Celje Pivovarna Laško 19:39 (11:20); Čosič 5; Janc 6, Blagotinšek 5, Slišković 4. Vrstni red: Gorenje 16, Celje, Maribor 14, Trimo, Ribnica 12, Krka, Ormož 8, Slovan, Loka, Slovenj Gradec 6, Sevnica, Izola, Krško, Sviš 2. 1. SL (ž), 5. krog: Zagorje - Celje Celjske mesnine 32:25 (16:9), Koper - Zelene doline Žalec 19:24 (14:16), Velenje - Piran 23:27 (10:12). Vrstni red: Krim Mercator 10, Piran 9, Zagorje 8, Žalec 7, Koper 6, Krka 5, Branik 4, Celje 3, Ajdovščina, Velenje, Naklo 2, Ljubljana 0. ODBOJKA 1. SL, 8. krog: ACH Volley - Šoštanj Topolšica 3:0. Vrstni red: ACH Volley 24, Calcit 21, Salonit 17, Panvita 14, Triglav, Krka, Fužinar, Šoštanj Topolšica 9, GO Volley, Maribor 4. 1. SL (ž), 6. krog: Alian-sa Šempeter - Braslovče 3:1. Vrstni red: Koper 18, Vital 12, GO Volley, Puconci 10, Braslovče 8, Slovenj Gradec, Aliansa 5, Formis 4. (MiK) Športni koledar Petek, 31. 10. MALI NOGOMET 1. SL, 5. krog: Dobovec -Benedikt (21). NOGOMET 2. SL, 13. krog: Tolmin -Šmartno 1928 (14). 3. SL - sever, 11. krog: Šentjur - Podvinci, Šampion - Mons Claudius, Malečnik -Šmarje (14). ODBOJKA 1. SL, 9. krog: Šoštanj To-polšica - Triglav (20). Sobota, 1. 11. ODBOJKA 1. SL (ž), 7. krog: Braslov-če - GO Volley, Slovenj Gradec - Aliansa Šempeter (19). Nedelja, 2. 11. NOGOMET 1. SL, 16. krog, Ljubljana: Olimpija - Celje, Velenje: Rudar - Gorica (17). 2. SL, 13. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Dob (14). KOŠARKA 1. SL (ž), 3. krog, Celje: Athlete - Triglav (18). 18 MALI OGLASI / INFORMACIJE MO VOZILA KUPIM OSEBNO vozilo, gotovina takoj, kupim. Telefon 031 655-373. 3060 STROJI PRODAM PRODAM NEDELJA, [j 9. NOVEMBER, KULTURNI CENTER LAŠKO Vstopnice po 15 evrov so na prodaj v Ticu Laško in uro pred koncertom v Kulturnem centru Laško. [VELIKI MARTIRT TANIE Ž A ČAR TRAČNO žago za hlodovino prodam za 1.600 EUR. Telefon (03) 700-2510. 3053 TROSILEC Tehnostroj, 4-tonski, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 864-879. 3054 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Uni-verzal, Štore, Tomo Vinkovič, Fiat, letnik traktorja ni pomemben, kupim. Telefon 041 678-130. p MOTOKULTIVATOR s priključki ali brez ali vitlo za les kupim. Telefon 041 611811. Š 240 POSEST S 16-ČLANSKIM TAMBURAŠKIM ORKESTROM VIPAVA GOST VEČERA: KUBANSKI VIOLINIST LAZARO ZU META NA manjšem, sončnem hribčku, Zagaj pri Ponikvi (Dramlje) prodam 839 m2 zemlje, na kateri stoji bivalna brunarica, 4 x 5 m spodaj in v nadstropju, 2 m2 stranski nadstrešek ter lesena uta (enaka kot brunarica) 3 x 2,5 m. Na parceli so vodovod, elektrika in zunanji solarni francoski tuš. Cena po dogovoru. Telefon 051 422-499. 3061 DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd, 26.464 m2, za 13.000 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča in 1.647 m2 pašnika, cena 36.500 EUR. Telefon 041 708-198. n NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9 b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico, odprto teraso in pripadajočim zemljiščem: travnik v izmeri 132 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2. Ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon. Cena 68.500 EUR. Telefon 041 708-198. n CELJE, Cigaletova. Prodamo stanovanjsko hišo v Celju, Cigaletova 2,145 m2 uporabne površine, leto izgradnje 1964, z odprtim balkonom 5,00 m2, kurilnico 6,30 m2 kletno shrambo 7,80 m2, garažo 16,50 m2. Centralno ogrevanje (na trdo gorivo in plin), dvorišče s stavbo skupaj 323 m2. Priključki: elektrika, voda, telefon. Cena 79.800 EUR. Telefon 041 708-198. n HIŠKO blizu Podčetrtka, vredno ogleda, ugodno prodam. Telefon 041 429-567. 3075 VIKEND na relaciji Celje-Laško, Debro 57, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722. 2967 STANOVANJE PRODAM VISOKO pritlično stanovanje, 49,7 m2, opremljeno, bližina trgovine, pošte, 50 m, zelo mirna lokacija, prodam. Telefon 041 329-366. ODDAM 2992 I Ш ODDAM STANOVANJSKO hišo v Bukovžlaku, vse-ljivo takoj, lokacija lepa, zanimiva za ljubitelje vrtov, želimo oddati v najem. Telefon 031 738-836, po 15. uri. p GOSTINSKI lokal, opremljen, v Celju, dam v najem ali prodam. Telefon 041 708196. 3078 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27, 1000 Ljubljana. TRISOBNO stanovanje, 72 m2, v Vojkovi ulici, ugodno prodamo. Informacije po telefonu 051 378-840. 3047 STANOVANJE, 1. nadstropje, Hudinja, prodam. Telefon 041 411-929. 3087 GARAŽA PRODAM PRODAM Š PONEDELJKOVO pOrtnO DOPOLDNE VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45 radioed je •J« novitednik □ □ NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA NAROČILNICA NAROČ.LN.CA IME IN PRIIMEK: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I/ Zaupate nam že 69 let PODPIS: " NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. novitednik NAD 100 let stare lesene skrinje prodam. Informacije po telefonu 041 265-492. 3B0 racliocelje DVOINPOLSOBNO stanovanje na Zelenici v Celju, 1. nadstropje, velikost 54 m2, prodam za 59.900 EUR. Telefon 040 637-031. 3063 OPREMLJENO stanovanje, 42 m2, za eno ali dve osebi, oddam. Telefon 041 650737. 3030 GARAŽO v garažni hiši Triplex v Vojkovi ulici prodam. Telefon 041 351-513. 3022 NOV dvosed drap barve prodam za 150 EUR. Telefon 031 790-721. 3058 PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 80 kg in svinje, težke okoli 300 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2 8 29 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 2828 PRAŠIŠČE od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave barve, tik pred nesnostjo in kilogramske piščance za dopitanje prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KRAVO, staro 4 leta, ls pasme in telico, staro 10 mesecev, ls, obe pašni, prodam. Telefon 031 640-437. 3017 RAČKE za martinovanje prodam. Telefon 070 531-550. 3042 BIKCA, starega 10 dni, rj-ls, prodam. Telefon 041 322-232. 3046 TELICO simentalko, staro 5 mesecev, prodam. Telefon 040 523-671. 3048 TELIČKE simentalke, stare en mesec in bika, 380 kg, pašnega, prodam. Telefon 031 535-046. 3050 BIKCA in teličko, simentalca, stara 14 dni, prodam. Telefon 031 447-195.Š 238 DVA bikca simentalca, približno 180 in 250 kg, prodam. Telefon 070 419-631. 3066 PRAŠIČE, težke 40 kg, prodam. Telefon 041 265-215. 3064 BIKCA limuzin, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 588-277. 3069 KRAVO prodam ali menjam. Telefon 040 336-507. 3076 KRAVO simentalko, prvo tele, telica 300 kg, križanka ls-sr, telica simentalka, 180 kg, prodam. Telefon 031 709-823. 3073 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold KUPIM KRAVO ali telico, pasme cika, kupim. Telefon (03) 5735-189. 3085 PRODAM KRAVJE in kozje mleko, dnevno sveže, nudimo na kmetiji Reberšak. Možnost dostave. Telefon 031 858-087. 3028 NEŠKROPLJENA jabolka za ozimnico prodam. Telefon 070 233-194. Š SENO v okroglih balah, suho, kakovostno, prodam. Telefon 031 783-636. 3056 BELO in rumeno korenje, krmno in za juho, ter repo in kolerabo prodam. Telefon 041 966-718. 3089 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n BRZOPARILNIKE alfe prodam. Telefon 030 929-205. 2244 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, bukova ali mešana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 2931 ШШШ astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE d 041404 935 BURSKEGA kozla, starega 4 mesece, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 410-136. 3083 BIKCA simentalca, težkega 280 kg, prodam. Telefon (03) 5738-189. l 151 BIKCA simentalca, težkega 300 kg, prodam. Telefon 031 705-771. 3086 PAŠNEGA bikca, težkega 300 kg, sivo rjave barve, prodam. Telefon 031 812-460. 3090 DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 647-223. Š 188 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 229 TELICE in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 2927 cena pogovora za minute je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja BIKCA, teličko in traktorsko kosilnico prodam. Telefon 031 840-282. 3039 NOVO raztezno posodo, hrastov škaf, 70 l in 30 metrov robnikov prodam. Telefon (03) 5716-331. 3041 JARKICE, rjave, črne, grahaste, sive, jere-bičaste italijanke, beli susex, amber in kombinirane težje pasme, rjave in peteline, lahke in težke pasme ter enoletne črne, sive in grahaste kokoši, primerne za zakol ali nadaljnjo nesnost prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Naročite lahko tudi očiščene. Prodajamo dnevno sveža jajca in visoko kakovostna krmila za perutnino. Dostava tudi na dom. Telefon (03) 700-1446. 2960 BUKOVA metrska ali kratko nažagana drva ugodno prodam. Možna tudi dostava. Telefon 051 614-316. p ZIMSKE gume Sava, rabljene dve sezoni, na platiščih, velikost 195/60 R15, prodam. Telefon 041 212-707. 3036 PASJO hišico, seno v kockah in sveže manjše bale prodam. Telefon 031 801-960. 3051 SUHE smrekove deske, debeline 5, 3 in 2,5 cm, prodam. Informacije po telefonu 041 452-562. 3055 SVINJSKE polovice, domače mesne izdelke ali žive prašiče za nadaljnjo rejo ali zakol, domača hrana in garantirano poreklo, prodam. Telefon 041 648113, 051 648-113. 3070 GARAŽNA vrata z vmesno toplotno izolacijo, velikost 220 - 192, prodam za 80 EUR. Telefon 041 629-644. 3077 MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 SUHA bukova metrska drva prodam. Telefon 041 909-990. 3074 KRAVO, mlado, za zakol, majhne teličke za nadaljnjo rejo in večjo, ter meso polovice teleta, prodam. Telefon 041 908-478. 3080 SUHA bukova drva, možna dostava, prodam. Telefon 031 298-697. l 152 KUPIM PRALNI stroj, hladilnik, štedilnik, zamrzovalnik, pečna drva in ostale stvari kupim. Telefon 070 639-029. 3081 PLATIŠČA, velika kolesa, za kosilnico BCS, kupim. Telefon 041 775-328. 3084 ЛШШШ i asirologlnia i L I Ш"0 A I ^ I P 1 I ^ z ^h^^B м H cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ZAPOSLITEV ZAPOSLIM natakarico ali študentko v dnevnem baru. Telefon 041 708-196. Darko Turnšek, Opekarniška 15 a, Celje. 3078 I RAZNO I STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976 . 30 8 8 Poroke Celje Umrli so: Milan POTOČNIK iz Dobrne, 62 let, Leopoldina ZADRAVEC iz Dobrne, 72 let, Silva KUNDIH z Gomilskega, 82 let, Vida MAJCENOVIĆ iz Trbovelj, 81 let, Dragotina Ljudmila PLEVNIK iz Žalca, 98 let, Aleksander KOSTAJN-ŠEK iz Laškega, 78 let, Ivan URANKAR iz Laškega, 93 let, Ida KNEZ iz Laškega, 84 let, Stjepan GMAJNIĆ iz Celja, 85 let, Milena HOHNJEC iz Celja, 84 let, Alojzij ŽIBRET iz Štor, 86 let, Karla BRENCE iz Celja, 87 let, Frančiška BORŠIČ iz Celja, 84 let, Pavla MUHO-VEC iz Celja, 91 let. Laško Poročila sta se: Martina ZORKO iz Olešč in Simon ŽERJAV iz Arje vasi. Smrti Laško Umrli so: Adolf ŠANCA iz Rifengozda, 82 let, Ernest JURGELJ iz Žigona, 83 let, Marjeta POSPEH iz Strmce, 48 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Ana KUNEJ iz Hrastja ob Bistrici, 92 let, Stanislava POŽEK iz Čre-šnjevca ob Bistrici, 89 let, Ana NOVAK iz Zastranja, 91 let, Franc KOVAČIČ iz Kozja, 82 let, Štefan KOVAČIČ iz Rogatca, 87 let, Janez MATEJ iz Rogatca, 57 let, Marija STANKO iz Ljubljane, 82 let. Velenje Umrli so: Andrej LESJAK iz Velenja, 28 let, Tatjana KRENKER iz Velenja, 54 let, Franc JANČIČ iz Šentjurja, 78 let, Amalija RAKUN iz Na-zarij, 79 let, Janez PONEB-ŠEK iz Šmartnega pri Litiji, 90 let, Danijel CAVNIK iz Šoštanja, 43 let, Božidar SE-NEGAČNIK iz Velenja, 65 let, Miroslav ZIDAR iz Kozjega, 82 let, Marija PLANINŠEK iz Dobriše vasi, 96 let, Mihaela BLAGOTINŠEK iz Velenja, 95 let, Julijana KUNSTIČ iz Šmarja pri Jelšah, 93 let, Franc VRTAČNIK iz Šoštanja, 70 let, Pavla KRAJNC iz Velenja, 83 let. Bil je lep jesenski dan, ko srce tvoje je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica IDA KNEZ rojena Seme iz Vodiškega 10 (1. 4. 1930 - 19. 10. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste jo poznali in obiskovali. Najlepša hvala vsem za darovane sveče, cvetje in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Za lepo opravljen obred se zahvaljujemo gospodu župniku Roku Metličarju, Juretu Aškercu hvala za zadnje poslovilne besede. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za skrbno opravljen obred in osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Zahvaljujemo se tudi šmiklavškim pevcem za odpete pesmi ter Marku Mastnaku za zaigrano žalostinko. Žalujoči vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice MARIJE MAJCEN iz Gotovelj (19. 5. 1946 - 22. 9. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v žalostnih trenutkih stali ob strani ter izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala pogrebni službi Ropotar in govornici gospe Mojci Grušovnik. Še posebej hvala pevcem in gospodu župniku Tončiju Vrisku za lepo opravljen obred. Posebna hvala družini Tomplak iz Šentjurja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Mami, močno te bomo pogrešali. Žalujoča hčerka Darja z družino L 153 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka, pradedka in brata STANISLAVA PETKA iz Ulice skladateljev Ipavcev 34, Šentjur (17. 9. 1928 - 15. 10. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje in sveče. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se bolnišnici Celje, osebju doma Lipa Štore in osebju Doma starejših Šentjur. Zahvala gospodu župniku Čonču. Hvala gospe Mojci za ganljive besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Zagajšek. Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Žalujoči: žena Angela, hči Zvonka, sin Aleš, vnuki Alen, Tina, Matej, Matic in pravnuki Š Skromno in pošteno si živela, za nas si delala in skrbela, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče VIDE MAJORANC rojene Pertinač (1. 6. 1931 - 17. 10. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Stanku Gajšku za obred slovesa in sveto mašo, govorniku za poslovilne besede, pevcem za ubrano petje in Marjanu za odigrano Tišino. Vsem skupaj še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali. 3079 Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN 3. novembra bo minilo dvanajst let, kar nas je zapustil dragi mož in oče JANEZ JOHAN SALOBIR iz Trobnega Dola (11. 5. 1925 - 3. 11. 2002) Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Žena Marija, hčerka Marija z družino in sin Janko z družino L 143 20 VODNIK St. 44, 30. oktober 2014 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 30. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 31. oktober 5.00 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 1. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhaj-mo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 2. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Jana Kvas, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 3. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Jana Kvas, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 4. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje,9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 5. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) Po slovensko s Katrco 1. VIKEND: Ko polko vrežem 2. JAVOR: Ljubil si goro in mene 3. MLADIKA: Ne bi te varala 4. ANS. SVETLIN: Nataša 5. KGB KVINTET: Meni usojena 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. BLAME - CALVIN HARRIS FEAT. JOHN NEWMAN (5) 2. GLOW - ELLA HENDERSON (2) 3. ARE WE ELECTRIC - THE KOOKS (4) 4. EVERY BREAKING WAVE - U2 (4) 5. COOL KIDS - ECHOSMITH (5) 6. SHUT UP AND DANCE - WALK THE MOON (3) 7. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN (1) 8. WHAT ARE YOU WAITING FOR -NICKELBACK (3) 9. FADE OUT LINES - THE AVENER (1) 10. SOMETHING NEW - FAUL (2) DOMAČA LESTVICA 1. NIKOLI DOVOLJ - ANU (4) 2. NORA NOČ - LEONART (5) 3. ČISTA JEBA - MI2 (2) 4. TISTE SNOVI - BILBI (2) 5. GLORIA - NEISHA (3) 6. 2x2 - TINKARA KOVAČ (6) 7. MOJ SVET - JERNEJ ZORAN FT. HAMO (4) 8. HULA HOP - 6PACK ČUKUR (1) 9. NE GREM SE VEČ - DEMETRA MALALAN (3) 10. KLIČEM TE - ALENKA GODEC (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: PLAY BALL - AC/DC HABITS (STAY HIGH) - TOVE LO PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NOVO SONCE - NIJE ZAPRISEŽEN - ZLATKO Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VODNIK cineple XX Spored od 30. 10. do 5. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Avioni 2: V akciji - animirana družinska komična pustolovščina četrtek, petek, nedelja: 14.40 Bes - akcijski, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.40, 20.00 petek, sobota: 16.00, 18.40, 20.00, 22.10 Drakula: Skrita zgodba - akcijska domišljijska drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 21.10 sobota: 15.55, 21.15 Karmen - opera, prenos v živo sobota: 17.55 Kdo mi ugrabi ženo - komedija četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda 16.20, 20.40 sobota: 20.40 Labirint - akcijski, znanstvena fantastika četrtek, petek, nedelja: 14.15, 16.50 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 Mali Budo - komedija od četrtka do srede: 18.50, 20.50 Na koncu mavrice - komedija, romantični film četrtek, petek, nedelja: 14.00, 16.30, 19.00 sobota: 16.20, 19.00 ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 19.00 Ni je več - psihološki triler četrtek, petek, nedelja: 14.00, 18.15 sobota: 16.00 ponedeljek, torek, sreda: 18.15 Ouija - grozljivka četrtek, nedelja: 14.20, 19.10, 21.20 petek: 14.20, 19.10, 21.20, 22.40 sobota: 19.10, 21.20, 22.40 nedelja: 14.20, 19.10, 21.20 ponedeljek, torek, sreda: 19.10, 21.20 Pravičnik - akcijski triler od četrtka do srede: 21.00 Preusmerjeni - triler, drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 21.15 sobota: 18.20, 22.00 Sprehod med nagrobniki - akcijska kriminalka petek, sobota: 22.30 Vloga za Emo - romantični, drama četrtek, petek, nedelja: 14.10, 16.10, 18.10, 20.10 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.10, 20.10 Čebelica Maja - animirana pustolovščina četrtek, petek, nedelja: 14.10, 16.00, 18.00 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00 Čebelica Maja - animirana pustolovščina, 3D četrtek, petek, nedelja: 15.00, 17.00 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 KINO VELENJE PETEK 18.00 Čebelica Maja - animirana pustolovščina, sinh., 3D 19.30 Jimmyjev dom - zgodovinska drama 19.45 Ouija - grozljivka NEDELJA 16.00 Čebelica Maja - animirana pustolovščina, sinh., 3D 18.00 Na koncu mavrice - romantična komedija 19.00 Jimmyjev dom - zgodovinska drama 20.15 Ouija - grozljivka PONEDELJEK 18.00 Čebelica Maja - animirana pustolovščina, sinh., 3D 20.00 Bettie gre - komična drama ČETRTEK 18.00 Čebelica Maja - animirana pustolovščina, sinh., 3D 20.00 Na koncu mavrice - romantična komedija IIICirO|»Ol SREDA 19.00 Poti - biografska pustolovska drama ČETRTEK 19.00 Preusmerjeni ... - akcijska komična drama PETEK in SOBOTA 18.00 in 20.00 Preusmerjeni ... - akcijska komična drama NEDELJA, PONEDELJEK in TOREK 19.00 Preusmerjeni ... - akcijska komična drama SREDA 19.00 Drevo - drama, premiera DOGODKI ČETRTEK, 30. 10. 14.30 Šotor pri zreškem vlaku Noč čarovnic, ustvarjalne delavnice, druženje z ansamblom Ice band 17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film predava dr. Dušan Rutar 19.00 Galerija Velenje_ Jure Markota in Anže Jurkovšek odprtje kiparske razstave 19.00 Knjižnica Velenje Proslava ob dnevu reformacije nastopajo učenci in učitelji Osnovne šole Livada 20.00 Thermana Laško Pianino večer z Georgom 20.30 Špital za prjatle Celje Kontrabant, koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Pekoče perutničke klubski večer 17.00 Osrednja knjižnica Celje Splavarjeva brv od prve lopate dalje domoznanski večer, gosta Alojz Rovan in Rajko Vodišek 17.00 Vila Mojca Velenje Ali je prihodnost mladih v rokah staršev? predava Maja Ahtik Požegar 18.00 Galerija Mozirje Drevesa dosežejo svoj smisel v izdelkih, odprtje razstave dijakov Šolskega centra Slovenj Gradec 19.19 Knjižnica Velenje Dogodek v mestu, literarni večer; gosta: Suzana Tratnik in Tomaž Kosmač TOREK, 4. 11. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju, predstavitev obrtnice frizerke Tatjane Frajle Maslo 11.00 Dom kulture Velenje Zmikavt in stara devica ponovitev groteskne operne kriminalke v enem dejanju 16.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Mladinski forum iz sklopa Misli s svojo glavo gost: Anton Komat 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v nemškem jeziku za otroke od 5. leta starosti; pripovedoval bo Frenk Špiler 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Srečevanja, odprtje razstave Gimnazije Celje - Center ob razstavi Srčni pozdrav iz bojniga polja: Prva svetovna vojna in njeni odmevi na Celjskem 18.00 Knjižnica Velenje Branje je žur, reading is cool, bralni krožek za najstnike 19.00 Dom sv. Jožef Celje Ali smo res neumni, če verujemo?, predava prof. dr. Anton Stres SREDA, 5. 11. 17.00 Center sodobnih umetnosti Celje, Galerija sodobnih umetnosti Pleši z Lejči, afriška plesno-glasbena urica za otroke Noč čarovnic PETEK, 31. 10. 9.00 do 22.00 Pri koči čarovnic v Olimju Krompirjeve počitnice nočni ogled dežele pravljic in domišljije 10.00 do 16.00 Celjska koča Noč čarovnic, otroške ustvarjalne delavnice, izbor naj čarovnica in naj čarovniški smeh, zabava z glasbeno skupino... 14.00 do 18.00 Celjski mladinski center Noč čarovnic čarovniško rajanje z gledališko predstavo 16.00 Stari grad Celje_ Noč strahov 17.00 Dvorana GD Levec_ Igrajmo se čarovnice 17.00 Thermana Laško -Zdraviliški park Grajska noč čarovnic ustvarjalne delavnice in DJ Kuky 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Halloween party 20.30 Špital za prjatle Celje Halloween party&Jam session 21.00 eMCe plac Velenje_ Sound arson 4.4.2. Helloween poslastica: Qui (ZDA, Ipecac), Bug (A) 22.00 Branibor club Celje Halloween party 22.00 Max klub Velenje_ Halloween koncert s skupino Nije VODNIK 21 oddelek Glasba - film Četrtek, 30. oktober, ob 17. uri Dušan Rutar: 2. predavanje Psihoanaliza in film Univerza za tretje življenjsko obdobje Ponedeljek, 3. november, ob 17.30 Splavarjeva brv od prve lopate dalje - domoznanski večer, gosta Alojz Rovan, univ. dipl. inž. grad. in Rajko Vodišek oddelek Glasba - film Sreda, 5. november, ob 18. uri Pomen zdrave brezglutenske prehrane (predavanje v izvedbi Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen) knjižnica pri Mišku Knjižku Sreda, 5. november, ob 17. uri Pravljica pri Mišku Knjižku, pravljične dogodivščine z Dragico Levstikova dvorana Četrtek, 6. november, ob 17. uri Dobro partnerstvo za boljše starševstvo in tehnika sproščanja avtogeni trening (predavanje Inštituta VIR) Levstikova dvorana Četrtek, 6. november, ob 18. uri Besednica Igor Karlovšek: Odvetnik (z avtorjem se bo pogovarjal Marijan Pušavec) 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pravljica pri Mišku Knjižku', pravljične dogodivščine z Dragico 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic namenjene otrokom od 3. leta starosti; pripovedovala bo Metka Pivk Srdić 17.00 do 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Ustvarjalne delavnice za otroke 19.30 Glasbena šola Celje_ GM oder: Alja Mandič, violončelo; Carmen Anastasia, klavir 19.30 Zdravilišče Laško Biseri poezije vzdolž Savinje literarno-glasbeni večer v čast prazniku Občine Laško Dobrodelne prireditve PETEK, 31. 10. 8.00 do 14.00 Tržnica Žalec Dobrodelna čarovniška tržnica zbrana sredstva so namenjena otrokom I. OŠ Žalec za odhod v šolo v naravi Četrtek, 6. 11. 2014, ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ansambla NOVI SPOMINI in DONAČKA ter posebna gosta DARJA GAJŠEK in BLAŽ ŠVAB Koncert za narodno-zabavni abonma m izven VSTOPNICE: TIC Žalec, tel. 710 04 34, in zkst-zalec.kupikarto.si V ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www 2kst-zalec.si Razstave Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Vidno nevidno: sodobni viri tesnobnega v fotografiji, do 30. 11. Muzej novejše zgodovine Celje: Srčni pozdrav iz bojniga polja; Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem, do 28. 2. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Punčke iz cunj, do 20. 11. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Svoboda Celje (19192014), do 15. 11. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 29. 11. Osrednja knjižnica Celje: slikarska razstava CVD Golovec z naslovom Poletje, do 15. 11. Galerija Mercator centra Celje: razstava Ugodje in neugodje na poti, likovna dela Likovne skupine Prijatelji Celje in učencev Osnovne šole Lava Celje, do 19. 11. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in ume-tnostnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia Društva vabijo ČETRTEK, 30. 10. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitniške ustvarjalnice 9.00 do 11.00 Center starejših -Hiša generacij Laško Krompirjeve počitnice s Hišo generacij, ustvarjalna delavnica rezanje in oblikovanje buč 10.00 Vila Mojca Velenje_ Jesenske počitnice odprta vrata vile Mojca 19.00 Zdravilišče Laško Zdravljenje z bioenergijo po metodi Zdenka Domančiča PETEK, 31. 10. 16.00 do 20.00 Thermana Laško Thermanina domača tržnica SOBOTA, 1. 11. 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 do 18.00 Pri koči čarovnic v Olimju Krompirjeve počitnice ogled dežele pravljic in domišljije NEDELJA, 2. 11. 9.00 do 18.00 Pri koči Čarovnic v Olimju Krompirjeve počitnice ogled dežele pravljic in domišljije Dom sv. Jožefa Celje: razstava Slehernik v fotografiji različnih avtorjev, do 30. 11. Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava likovnih del Amine Kolarič, do 8. 11. Galerija Kvartirne hiše Celje: kiparska razstava Ambivalent avstrijske slikarke Andree Pierus, do 31. 10. Teozofska knjižnica Alme Karlin: razstava del Nickolasa Roericha, do 15. 12. Galerija AQ Celje: razstava Katje Goljat Varuhi ptic, do 6. 11. Galerija Železarskega muzeja Teharje: slikarska razstava Konrada Topolovca, do 30. 11. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalića in Zlatka Kolareka Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: razstava likovne kolonije Zveze društev upokojencev Slovenije, do 12. 11. Anina galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava Zlatka Praha Zlati prah, do 2. 11. Grad Podsreda: slikarska razstava Vesne Davidovič Slike o svobodi, do 31. 10.; fotografska razstava Raziskovanja 2, pisani svet foto-grafinje Andreje Ravnjak, do 31. 10. - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rif-nik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice PONEDELJEK, 3. 11. 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice... 17.00 Osnovna šola Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Gasilska zveza Žalec se predstavi 20.00 Narodni dom Celje Video prireditev: O notranjem miru s Premom Rawatom TOREK, 4. 11. 19.30 Zdravilišče Laško Ali ste pripravljeni postati svoj lastni guru ter prenehati iskati rešitelja zunaj sebe? druženje s certificiranimi Access Bars facilitatorji SREDA, 5. 11. 18.00 Osrednja knjižnica Celje Pomen zdrave brezglutenske prehrane pri bolnikih s KVČB predavata: Suzana Kranjec in Barbara Janaškovič 19.19 Knjižnica Velenje Naravno samozdravljenje delavnico bo vodila Milena de Viktory Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center I* Tirnic POGLED! jUBJJS Prehajamo zimski delovn NOVEMBER - FEBRUAR Torek - petek od 10. do 16. ure, sobota od 9.00 do 13.00. Nedelje, ponedeljki in prazniki zaprto. 22 VSI NASI MOJSTRI Feng šuj in barve bivalnih prostorov - 4. del Mornarsko modra barva Mornarsko modra v kombinaciji z belo da sobi jasen, čist občutek. Lahko jo uporabite za tla v kopalnici, tako da izberete modre in bele ploščice in jih razporedite v zanimiv vzorec. Pohištvo izberite v beli barvi, lahko je stilno, kot tudi banjo in umivalnik. Če dodate še modre brisače in školjke po poličkah, boste imeli vsako jutro občutek, da boste odpluli v nov dan. Če pa imate čisto belo kopalnico, si lahko privoščite preprogo v kombinaciji bele in mornarsko modre. Prostor, kjer je kombinacija modre z belo prav tako zelo primerna, je predsoba, še posebej, če vanjo postavite črtast naslanjač v teh barvah in zraven na mizico ali poličko maketo ladje. Tudi črtasta preproga v teh barvah je lahko prava osvežitev za vašo predsobo. Dodatki, kot so vaza, preproga, blazine ali zavese v mornarsko modri, so prijetna osvežitev za dnevno sobo ali spalnico. Pozornost je potrebna le pri spalnici, ker lahko zelo hitro naredite prostor preveč hladen in si tako ohladite poleg temperature v prostoru tudi medsebojne odnose. To je idealna barva za steno, če ima soba veliko sonca. Če želite mornarsko modro še poudariti, si lahko pomagate z barvo, ki je na barvnem kolesu na drugi strani, kot je pastelna rumena. Tudi vaza sončnic v modri vazi bo prijeten poudarek za vašo dnevno sobo. Kolonialno modra barva Kolonialno modra je mešanica kovinsko modre in nebesno modre. Ni tako ostra, kot je kovinska modro in bolj močna, kot je nebesno modra. To je barva, ki je bila popularna v 17. in 18. stoletju, saj ni pretirano izstopala in pritegnila pozornosti. Je krasna barva za stene v malce stilni hiši, ki ima visoke stropove, stebre, štukatu-re in ogromne sobane. Ta barva ni primerna za majhne sobe, saj jih še zmanjša in jih naredi preveč hladne. Ker ima hladen podton kovinsko modre, je pomembno, da s toplimi barvami uravnotežite hlad, ki ga ustvarja. Lahko kombinirate modro in sončno rumeno, kombinacija je krasna, lahko pa izberete modro in oranžno. Zelo elegantna je tudi kombinacija s kostanjevo rjavo. Lahko si omislite stilno pohištvo z blagom v kostanjevi ali škrlatni barvi. Lahko pa je to le dodatek, kot je npr. preproga. V večini orientalskih preprog boste našli bogate tople odtenke rdečega spektra, ki so primerni za kombiniranje. Namesto bele barve to modro raje kombinirajte s kremno, saj boste tako vnesli toplino v prostor le z nianso. To kombinacijo lahko uspešno uporabite tudi na svoji fasadi. Kolonialno modra doda pridih nostalgije in tradicije v prostor. Turkizno modra barva Turkizna barva je barva vode, most med zeleno in modro. Prinaša svežino, umirjenost in sproščenost v naša življenja. Ta sredozemski odtenek modre barve je priljubljen že tisočletja. Barva, ki izraža veselje, energijo in življenje. To je vesela barva. Težko boste gledali nekaj turkiznega in bili slabe volje ali v depresiji, ker vam barva tega enostavno ne dovoli. Je barva, ki pripelje nasmešek na ustnice. Turkizna je na našem planetu močno zastopana. Pogosto jo kombiniramo z drugi- mi živimi barvami, vijolično, roza ali oranžno, da pritegnemo pozornost in resnici na ljubo se krasno kombinira z vsemi jasnimi živimi barvami. Ne glede na to, da je to barva, ki se nenehno pojavlja v naših življenjih, nikoli ne izgubi svoje svežine. Turkizna je drugače barva, ki spodbuja komunikacijo in ustvarjalnost. Njena zanimiva lastnost pa je tudi ta, da pomla-ja, saj učinkovito obnavlja celice. To je tista barva, ki uravnoteži resnost v našem življenju. Turkizna vedno prinaša pozitivno energijo s seboj. Asociacija, ki nam jo nudi, je morje, morda je prav zaradi tega ta barva tako zelo sveža. Turkizna ima učinek regeneracije za telo, zato je zaželena v kopalnicah ali tam, kjer želite spodbuditi regeneracijo na celičnem nivoju. Turkizna je čudovita barva za predsobo ali kopalnico. Krepi odpornost telesa, tako da spodbuja delovanje timusa, ščitnice in pljuč. Krepčilno deluje na imunski sistem. Kadar čutite potrebo po osvežitvi in očiščenju, ko ste prazni, vas bo turkizna napolnila z življenjsko močjo in iskrivostjo. Turkizna odseva potrebo po varnosti in željo biti v stiku s svojo notranjostjo. Prinaša sveže zamisli. Je barva zdravljenja in uravnoteženosti. Koristi živčnim in napetim ljudem. Je barva, ki hladi, poživlja, pomirja, osvežuje in pomlajuje. Krepi odpornost telesa in je blagodejna, ko ste utrujeni. Ta poživljajoča barva nam da moč za nov začetek. Preganja utrujenost in občutek neuspešnosti. Osvobaja nas osamljenosti, saj povečuje našo sposobnost sporazumevanja, dojemljivost in ustvarjalnost. Indigo barva Indigo barva predstavlja zmes vijolične in modre. Je barva intuicije in spodbuja željo po duhovnosti. Če bi se radi v miru poglobili vase in poiskali globlji smisel svojega življenja, si v domu uredite indigo kotiček, v katerem boste, ne glede na dogajanje okrog vas, našli svoj notranji mir. Vijolična barva Vijolična barva uravnava telesno presnovo in pomaga vzdrževati potrebno količino kalija v telesu. Deluje na možgane in živčevje. Učinkuje očiščujoče in razkužil-no. Blaži lakoto in pomaga pri procesu raz-strupljanja. Blaži vročinske izpuščanje in opekline. Vzpostavlja duševno ravnotežje ter pomaga blažiti strah in obsedenost. Je barva globokih sprememb, prinaša mir ter premaguje razburjenost in strah. Vijolična barva je primerna, ko želite vzpostaviti stik z intuicijo in notranjim vodstvom, je barva navdiha in sprememb. Temno vijolična je odsev razkošja, svetlejša vijolična pa poudarja mehkobo. Kakršen koli kos pohištva v vijolični barvi lahko sobi doda strast. Še bolj bo prišla do izraza, če boste vijolično kombinirali z zelenim ozadjem. Če si želite brezskrbno ljubezen in mir, se odenite v vijolično. Prinesla vam bo mir. Izogibajte se vijolične, če ste preobčutljivi ali se želite vključiti v družbo. Vijolična barva spodbuja domišljijo, zato je primerna za ustvarjalne ljudi. Delo, ki od vas zahteva veliko novih idej, bo hitreje in veliko bolje opravljeno v kotičku, ki je obdan z vijolično barvo. Ne branite se te barve na delovnem mestu ali v domači pisarni, kjer vam bodo nove ideje prišle še kako prav. VSI NASI MOJSTRI 23 {V&Doič&e si пхиМЏеЈ Če želite oglaševati * v rubriki Vsi naši mojstri, "... pokličite: 031 692-860 fMLjflci ГЕЕУК РШСА V Qrtvemirrouk 1, vas, WOO Celje www.sivilkkke'yiisfjik||:|a| U. M. GrwenfoviA 1, -r-/ . ПЛЛ QUn Г)У)П Nova m, WOO Celje Iti- V9\J49 U/J ~0LNl SERVIS TBOTUNtH IN VANIENIH ÖBLACIL ; DELOVNI ČAJ: pon. - pet.: od l JutrMuct; soir:. od I do-V. urt je sestavljeno iz minerala - KALCIJ in vitamina D3, ki ga vsakodnevno zaužijemo s hrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano, saj pomembne življenjske vitamine in minerale dobimo tudi z drugo hrano, ki jo i zaužijemo. Kalcij je poseben mineral, ki ga morda ne zaužijemo dovolj, je pa pomemben za naše življenje, zato ga priporočamo, kot prehransko dopolnilo. Ravno tako tudi vitamin D3, ki ga priporočamo za uravnoteženje v organizmu. FITEXd.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centerzdravja.net; prodaja@centerzdravja.net; tel. 01/568 4091 15% popusta za tiskanje načrtov vseh velikosti vezava dokumentov. izdelava vizitk. izdelava koladariov. termična obdelava (plastificiranje) formata do širine A3 in dolžine po želji. TISKANJE in KOPIRANJE NAČRTOV na najnovejšem stroju KIP NOVO! C STROJNA ZEMELJSKA DELA | KERAMIČARSTVO Zlatko Belej s.p.; Proseniško 8, Šentjur; Tel.: 03/57 99 °37 GSM: OAi 707 8« . - ČIŠČENJE (okoli hiš, gozdov, pisarn ...) Џ - ADAPTACIJE I - KOŠNJA | - GRADBENA DELA - ODVOZI (starega železa, odpadnega lesa...) 20% na VSE STORITVE OGRAJE KOCEVAR www.ograje.com ((080 23 02 i Kočevar d.o.o. 3312 Prebold Lepota varnosti. 24 ZANIMIVOSTI Na poročno potovanje z vlakom Zakonca Zavšek iz Arje vasi praznujeta diamantno poroko Kako hitro lahko mine 65 let, zelo dobro vesta Ana in Stane Zavšek iz Arje vasi pri Petrovčah. Ravno v teh dneh namreč praznujeta diamantno poroko in obenem obujata spomine na čas, ko sta se spoznala. Stane Zavšek je kot mlad fant opravljal poklic pismono-še. Med vsemi kraji, kamor je nosil pošto, je najraje zavil v Pečovnik pri Celju. Še posebej je bil vesel, kot se danes spominja, ko je bilo katero od pisem namenjeno Anini družini. Ker konec 40. let prejšnjega stoletja pošte gospodinjstva niso dobivala tako pogosto kot danes, je Stane kakšno pismo, da bi imel razlog za obisk svoje simpatije, napisal kar sam. Njegova taktika je kot kaže delovala, saj je Ani njegovo dvorjenje še kako prijalo. Po letu življenja na koruzi, kar je bilo v tistem času, kot pravita zakonca Zavšek, vse prej kot sprejemljivo, sta se odločila, da se bosta poročila. Rešila ju je moka iz Amerike Organizacija poroke je bila v času, ko se v državi ni dobilo niti tistih najosnovnejših dobrin, vse prej kot lahka. Stane, ki je bil takrat star 23 let, in Ana, ki je leta 1949 praznovala 19 let, sta se morala pošteno potruditi, da sta pripravila poroko, kot sta si želela. Najprej se je zapletlo z blagom za poročni obleki. Pri nakupu jima je pomagala sestra, ki je bila v službi v eni od trgovin. Priskrbela jima je ostanke blaga, dva kosa modrega kamgarna, iz katera jima je krojač sešil poročni obleki, Anine čevlje pa sta dala izdelati iz klobu-čevine. Nič lažje konec 40. let prejšnjega stoletja v prosti prodaji ni bilo kupiti živil, s katerimi bi pogostila svate. Na srečo je Anina znanka iz Amerike, potem ko je izvedela, da se ta moži, za poročno darilo poslala vrečo moke, iz katere so nato lahko spekli kruh in ostale dobrote. Prašička pretihotapila v aktovki Ana je vojno z družino preživela v izgnanstvu na Hrvaškem, kjer so ji okupatorji ubili očeta in sestro. Tudi Stane se ni mogel izogniti grozodejstvom tega krutega obdobja. Leta 1941 je nemški okupator njegovi družini požgal dom v Šentrupertu nad Laškim. Ker si je Ana nad- vse želela obiskati grob svojcev, je bilo poročno potovanje odlična priložnost za to. Na Hrvaško sta se odpravila z vlakom, vrnila pa se nista sama. Na poti sta kupila prvega mladega prašička, ki sta ga ves čas potovanja skrivala v aktovki in hranila z žličko. Zanimivo je, da sta nato, ko sta se čez nekaj let iz Celja preselila v Arjo vas, kjer sta od Aninih tet podedovala kmetijo, imela kar 32 let veliko prašičjo farmo. Vzrejala sta tudi po 250 prašičev hkrati, kar je pomenilo 27 odstotkov vse svinjine v takratni laški klavnici. Pred dvajsetimi leti sta dejavnost opustila in se iz Spodnje Savinjske doline preselila v Šmarje pri Jelšah, kjer sta uživala v idiličnem okolju. Pred nekaj leti sta se zaradi zdravstvenih težav vrnila v Arjo vas, kjer je hiša, v kateri ni veliko stopnic, prijaznejša za Staneta, ki je zaradi kapi pristal na invalidskem vozičku. Kaj bi si zakonca Zavšek sploh še lahko želela lepšega? Na zemljišču njune domačije namreč danes tako živijo štiri generacije Zav-škovih. Ani in Stanetu ne more biti dolgčas, saj imata poleg dveh otrok kar pet vnukov in šest pravnukov. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO Zakonca Zavšek še danes hranita vrečo, v kateri je bila moka, ki sta jo pred poroko prejela iz Amerike, da sta sploh lahko pripravila poročno slavje. Premajhne podloge in nevarne gugalnice stran 37 NOVI TEDNIK Zgodbe s Celjskega -Št. 44 30. 10. 2014- Vloga za Emo navdušila občinstvo stran 31 AKCIJA Letos je prepričala s Kambodžo Zmagovalka akcije Naj potopis obožuje eksotične kraje Direktor podjetja Optimist Iztok Šeško je zmagovalki akcije Naj potopis Tanji Koštomaj izročil kovček »multicolor«. (Foto: SHERPA). Tanja Koštomaj iz Kozjega je zmagovalka letošnje poletne akcije Novega tednika Naj potopis. Med desetimi pisci potopisov je prejela največ glasov, za kar je prejela kovček podjetja Optimist iz Celja. Zanimivo je, da je največ glasov bralcev prejela že lani za potopis o Gani. Letos je naše bralke in bralce prepričala z doživetji v Kambodži. Simpatična 27-letna mi-krobiologinja obožuje »eksotične« dežele. Njeno prvo daljše potovanje je bilo v Gano. To državo je izbrala, ker je bila letalska karta izredno cenovno ugodna. Po Afriki si je želela obiskati še Azijo. In tako je padla odločitev, da gre v Kambodžo, za katero pravi, da je precej manj turistična kot Tajska. In ravno to ji je bilo še posebej všeč. Na daljše potovanje se je prvič odpravila v času študija. Kot ugotavlja, je zdaj, ko je zaposlena, težje najti čas za potovanja, na leto ima namreč le dvajset dni dopusta. »Za moje pojme daljša potovanja trajajo vsaj tri tedne. Zdi se mi pomembno, da kaj vidiš in da se tudi spočiješ. Sama imam navado, da zadnji teden potovanja poiščem kraj, kjer ne delam nič,« pojasni Tanja. Bencin v steklenicah V Kambodži jo je najbolj presenetilo, da je povsod na voljo brezžični internet. Tudi javni prevozi so presenetlji- Navdušite nas s potopisom! vo dobro organizirani. Precej bolje kot recimo v Sloveniji, pravi Tanja. »Težje prideš, če nimaš avta, iz Slovenije na Hrvaško kot v Kambodži iz nekega kraja v 300 kilometrov oddaljen drug kraj,« je nazorna. Še bolje je, kot pravi, če si sposodiš skuter. Najem jo je stal pet dolarjev na dan, bencin pa prodajajo na vsakih sto metrov, ker se tudi lokalni prebivalci vozijo večinoma s skuterji. Kot zanimivost je omenila, da ga prodajajo kar v steklenicah od viskija. Presenetila jo je tudi toplina tamkajšnjih ljudi, ki so v zgodovini preživeli resnične grozote. Težave s stranišči Zanimalo nas je, ali se ji je na potovanjih pripetilo kaj nenavadnega. Dogodivščin s potovanj je precej, a je res, da verjetno niso vsa za javnost, smeje pove in doda, da so na potovanjih najpogostejše težave s takšnimi in z drugačnimi stranišči. Potovanje v lastni režiji povzroča tudi kar precej adrenalina. Malo strahu je vedno prisotnega, priznava Tanja. V dvoje bolje kot v skupini Tanja raje potuje v dvoje kot v večjih skupinah. Skupine namreč zahtevajo precej prilagajanja. Vsekakor je, kot pravi, bolje, da imaš nekoga zraven, da nisi povsem sam. »Po Gani sem 14 dni hodila sama in ne bom tajila, da mi ni bilo enostavno,« priznava. Njeno družino kar precej skrbi vsakič, ko se odpravi na potovanje v manj razvite države. »Vendar so se družinski člani že malo sprijaznili, da me je težko ustaviti, ko se za nekaj odločim,« smeje doda Tanja. Sanja o Avstraliji Njeno sanjsko potovanje bi bilo v Avstralijo in na Novo Zelandijo. O tem sanja že od osnovne šole. Ovira ni zgolj čas, tudi s finančne plati je takšno potovanje kar velik zalogaj. »Že letalske karte se gibljejo pri tisoč evrih, pa standard je tam neprimerno višji od našega, tako da si ne predstavljam, kdaj mi bo to uspelo,« dodaja Tanja. Ko jo vprašamo, katero bo njeno naslednje daljše potovanje, se le nasmeji. »Nič več ne rečem, ker če povem na glas, potem gre vedno kaj narobe. Sem imela načrt, da bom šla novembra v Maroko, a sem se temu morala odpovedati, nato sem imela načrt, da bom šla v Maroko v decembru, a sem se morala spet odpovedati,« je malce vraževerna. Kovček podjetja Optimist ji bo kljub temu prišel še kako prav, saj potuje tudi v okviru službe, dodaja Tanja Koštomaj. JERICA POTOČNIK Pokrovitelj akcije Navdušite nas s potopisom: www.optimist.si oPTimisT KOVČKI - DODATKI -TORBE - DENARNICE Pravočasno so se prilagodili Kovček in potovalno denarnico je nagrajencema podaril direktor podjetja Optimist iz Celja Iztok Šeško. »Za sodelovanje v akciji Naj potopis sem se odločil, ker je kompatibilna z našim programom,« je poudaril. Njegovo podjetje nudi potovalni program, specializirano pa je tudi za usnjene dodatke. Poleg klasičnega trgovinskega poslovanja ima tudi spletno poslovanje, ki dosega od 30- do 35-odstotno rast letno. Cilj podjetja je, da bi v prihodnjih letih postalo spletno poslovanje njegov paradni konj. »Zaenkrat več prodamo v trgovinah, zato imamo v načrtu povečanje števila trgovin vsaj na tri ali štiri,« je povedal. Gospodarska kriza je vplivala na podjetje, vendar se mu je uspelo pravočasno prilagoditi. Pred štirimi leti so v podjetju povsem spremenili način dela. »Preusmerili smo se na internet, tudi oglaševanje smo prenesli tja. Nekega upada prodaje tako nismo imeli, prej bi rekel, da zaznavamo rast,« je pojasnil Šeško. Tudi cene so prilagodili krizi. Zdaj so do 20 odstotkov nižje kot pred njo. Največ povpraševanja po kovčkih V potovalnem programu je največ povpraševanja za kovčke in dodatke. Nizkoce-novni letalski prevozi so povzročili, da ljudje danes potujejo več kot pred leti, pravi Šeško in dodaja, da se to pozitivno pozna tudi pri poslovanju njegovega podjetja. Priročen kovček, ki ga je Iztok Šeško podaril nagrajenki Tanji Koštomaj, je eden najbolj prodajanih kovčkov podjetja Optimist. Pravijo mu »multicolor«, ker je poln živahnih barv. Kovček je iz ABS-plastike, je trd in zelo primeren za potovanja, pravi Šeško in dodaja, da je zaradi vzdržljivega materiala vsebina kovčka varna pred udarci ali vodo. Majda Rošer je denarnico podjetja Optimist prevzela v imenu sina Blaža. Da bo izžreban prav Blaž, doma niso pričakovali, zato so bili še toliko bolj veseli. (Foto: GrupA) Vse ostane v sorodstvu Med prispelimi kuponi smo izžrebali tudi kupon zvestega bralca, ki je glasoval za Naj potopis, in ga nagradili. Potovalno denarnico podjetja Optimist je prejel študent mehatronike Blaž Rošer z Dobrne. Nagrado je v njegovem imenu prevzela mama Majda Rošer. Kot je povedala, so bili doma zelo presenečeni, da je bil izžreban prav Blaž, ki je tako kot lani glasoval za Tanjin potopis. »Za njo smo glasovali zato, ker je naša sorodni-ca, a tudi potopis je zelo dobro napisan. Bili smo zelo veseli, da je zmagala. Rada potuje in nagrada ji bo prav prišla,« je navdušeno povedala Majda. Družina Rošer je zvesta naročnica Novega tednika. »Novi tednik v celoti prelistamo. Najbolj nas zanimajo dogodki in zanimivosti iz našega kraja. In res je precej napisanega o Dobrni. Tudi fotografije pogledamo, da vidimo, ali je na njih kdo od znanih,« je izpostavila Majda. Sin Blaž se je nagrade zelo razveselil, je povedala. Izdelke podjetja Optimist družina Rošer sicer že dobro pozna, saj je, kot pravi Majda, že v preteklosti kupovala v njegovi trgovini. 26 INTERVJU Varčevati moramo, ko je skleda polna Z Robertom Vrenkom iz Banke Celje smo se pogovarjali, ali se varčevalne navade ljudi v zadnjih letih spreminjajo Robert Vrenko vodi Sektor poslovne mreže v Banki Celje že od leta 2003, v bančništvu dela že osemnajst let. Leta 1924 so se v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav ter 31. oktober razglasili za svetovni dan varčevanja. Na ta dan naj bi posameznike in gospodarske družbe opozorili na pomembnost varčevanja. Slovenci še vedno veljamo za enega najbolj varčnih narodov v Evropi. Po podatkih statističnega urada smo bili leta 2006 po bruto stopnji varčevanja, to je po deležu varčevanja v razpoložljivem dohodku gospodinjstev, na prvem mestu med evropskimi državami. V naslednjih letih je kriza naredila svoje, zaradi vse več brezposelnih in tudi slabših plač se je pri varčevanju marsikaj spremenilo. Leta 2012 je naša stopnja varčevanja padla, zdrsnili smo na sedmo mesto, vendar smo še vedno nad povprečjem v uniji. Gospodinjstva v Sloveniji se večinoma še vedno odločajo za tradicionalno obliko varčevanja - v bankah, čeprav so krizne razmere to zaupanje nekoliko skrhale. Največ finančnih sredstev imajo v obliki vlog pri bankah (depozitov. Po zadnjih dosegljivih podatkih imajo slovenski varčevalci v bankah približno 14,5 milijarde evrov prihrankov. Ti so se sicer lani nekoliko znižali, nato so se po podatkih Banke Slovenije letos spet nekoliko zvišali. Da slovenska gospodinjstva še vedno sodijo med varčnejša v Evropi, se strinja tudi Robert Vrenko, direktor Sektorja poslovne mreže v Banki Celje. Kot pravi, podatki Banke Slovenije tudi za september kažejo nadaljevanje rasti depozitov prebivalstva. Depoziti rastejo tudi pri Banki Celje. Zakaj so vloge pri bankah še vedno najbolj pogosta oblika prihrankov gospodinjstev? Ker so varne naložbe z zajamčenim donosom, vključene so tudi v sistem zajamčenih vlog. Predvsem pa je to preprosta oblika varčevanja, ki jo varčevalci dobro poznajo in ji tudi zaupajo. Večina Slovencev res še vedno varčuje v bankah, a postaja po drugi strani čedalje bolj nezadovoljna, saj so depozitne obrestne mere občutno upadle. Kdaj si lahko na tem področju obetamo spremembe na bolje? Dokler ne bo premika v evroobmočju na področju gospodarske rasti, ne moremo pričakovati bistvenega povišanja obrestnih mer. Menim, da se obrestne mere za depozite vsaj kratkoročno ne bodo zviševale. Dejansko so zdaj na nižjih ravneh kot v preteklosti. Vendar banke za daljše obdobje vezave depozitov ponujamo privlačne obrestne mere. Ste lahko bolj konkretni? V oktobru smo na primer pri nas imeli posebno ponudbo, saj smo za 18 mesecev vezave ponujali 2-odstotno obrestno mero. Banke imate bolj ali manj enake oblike varčevanja. Ponujate v Banki Celje kaj, česar druge banke nimajo? Tako kot v drugih bankah lahko posamezniki tudi pri nas odprejo varčevalni račun, sklepajo depozite, odločijo se lahko za postopno in rentno varčevanje, za kratkoročno rentno varčevanje, posebne varčevalne pakete imamo za mlade in za starejše in še bi lahko našteval. Posebnost Banke Celje so morda šolske hranilnice, to je tradicija, ki jo negujemo že zelo dolgo. Namen ustanavljanja hranilnic v šolah je bil vzgajati in kot ugotavljamo, je duh varčevanja med mladimi še vedno prisoten. Na tem področju ne beležimo upada. Za katere oblike varčevanja se ljudje najraje odločajo? Se navade spreminjajo s spreminjanjem razmer v družbi ali ostajajo enake? Še vedno velja, da banke najbolj pogosto sklepamo depozite različnih ročnosti, sledijo različna kratkoročna ali dolgoročna varčevanja. Seveda je oblika varčevanja odvisna od tega, kakšne so trenutne življenjske razmere varčevalca, kakšne so njegove finančne zmožnosti in kakšen donos pričakuje. Bi lahko rekli, da se določene skupine pogosteje odločajo za varčevanje kot druge? Je morda starejša generacija tista, ki več varčuje? Varčujejo prav vse starostne skupine. Starši ali stari starši varčujejo za svoje otroke, pomena varčevanje se vse bolj zavedajo tudi mladi. Najprej varčujejo za računalnik, potem za avto ali drugo sodobno dobrino, ko se zaposlijo, varčujejo za stanovanje. Je pa res, da imamo ljudje običajno denarne presežke v drugi polovici življenjskega obdobja, ko recimo, rešimo stanovanjski problem in se naši otroci osamosvojiljo Takšen vzorec ostaja enak že nekaj desetletij. Varčevalne navade se torej ne spreminjajo? Varčevalne navade se zelo malo spreminjajo. Enako ostaja tudi to, da je za vsako stvar, ki si jo želiš privoščiti, treba najprej nekaj privarčevati. Se je v zadnjih letih zaradi slabega gospodarskega položaja, ko je mnogim že plačevanje življenjskih stroškov veliko breme, število tistih, ki varčujejo, v vaši banki zmanjšalo? Kot sem že dejal, letošnji podatki kažejo povečanje depozitov prebivalstva. Ljudje se očitno zavedajo, da težkih časov še ni konec, in zato še bolj varčujejo. Vendar zneski najbrž niso več tako visoki kot včasih. Res je, zneski so nekoliko nižji in tudi ročnosti pri sklepanju depozitov so krajše. Varčujejo ljudje za hude čase ali kakšne nepredvidene dogodke, torej za zlato rezervo, ali za kaj povsem konkretnega, na primer za nakup avtomobila ali stanovanja? Na to vprašanje ne morem odgovoriti, saj nekdo, ki začne varčevati, ne pove, za kaj bo porabil denar. Vendar lahko na splošno rečem, da mladi varčujejo za nakup kakšne dobrine, starejši pa za varno starost. Varčevanje vsekakor pomeni tudi tlakovanje poti za najem posojila. Katere vrste posojila za prebivalstvo prevladujejo v Banki Celje? Po številu je največ potrošniških posojil, po znesku pa so na prvem mestu stanovanjska posojila. Porast potrošniških posojil najbrž pomeni, da ljudje nimajo več denarja, da bi lahko določene stvari kupili z gotovino. Včasih je bilo v nogavicah še kaj denarja, zdaj ga je očitno vse manj. Večanje števila potrošniških posojil zagotovo kaže, da se je standard prebivalstva nekoliko znižal. Tudi zneski teh posojil so, kot opažamo, nižji kot včasih. In res gre za nakup kakšne dobrine, ki so si jo lahko ljudje pred petimi leti privoščili, ne da bi za to najeli posojilo. V zadnjih letih se je zaupanje ljudi v banke nekoliko omajalo. Kako to občutite v vaši banki? Za Banko Celje, ki letos praznuje 150 let, lahko rečem, da ji ljudje še vedno zaupajo. To se kaže tudi v številu depozitov. Res pa je, da je število komitentov v zadnjih treh letih malenkost padlo in podoben trend opažajo tudi v drugih bankah. Vendar gre v marsikaterem primeru za to, da so ljudje postali bolj racionalni tudi pri številu bančnih računov. Mnogi so namreč imeli po dva ali tri račune pri različnih bankah, kar ni najbolj varčno. Zato se je marsikdo odločil, da bo ohranil samo en račun, ostale pa zaprl. Zmanjševanje števila komitentov po mojem mnenju torej ne pomeni, da ljudje zapuščajo banko, ker niso zadovoljni z odnosom do njih ali zaradi pogojev varčevanja. Država bankam dostikrat otežuje poslovanje, eden zadnjih napovedanih ukrepov je zvišanja davčne stopnje za finančne storitve. Bo breme nosila banka ali ga boste prevalili na komitente? Takšen ukrep zagotovo ni spodbuda ne za banke in tudi za komitente ne. Vendar tega, kakšen vpliv bo imel, ne morem napovedati. Je še prehitro. Zakaj se ljudje še vedno raje odločajo za varčevanje v bankah kot za nalaganje denarja v vrednostne papirje? Banka se mora ves čas truditi, da ne izgubi zaupanja varčevalca. To je nikoli končana zgodba, bistvo bančništva je prav zaupanje. Nihče svojih prihrankov ne bo dal v ustanovo, ki ji ne zaupa, to velja tako za posameznike kot za podjetja. Po letu 2000, ko je borza cvetela in so bili donosi na vrednostne papirje bistveno višji od depozitov, je marsikaterega varčevalca premamil nakup delnic. Ko pa so ljudje videli, da ta donos ni stalen in je lahko tudi negativen, so se vrnili v banke, kjer sicer dobijo manj, vendar je donos zajamčen. Morda pa gre za področja, ki so ljudem še vedno manj znana. Zagotovo drži, da ljudje pri nas še ne poznajo vseh prednosti in slabosti takšnih oblik nalaganja denarja. Povsem drugače je na zahodu, kjer je varčevanja v bankah bistveno manj, občutno več ga je v skladih, zlasti pokojninskih. Verjetno bo čez nekaj desetletij tudi pri nas tako. Trenutno še velja, da smo do vseh tistih oblik varčevanja, ki jih ne poznamo dobro, precej zadržani. V Sloveniji se glede na miselnost in tradicijo torej ni treba bati, da bi ljudje nehali varčevati, ker očitno varčujejo, ko jim gre dobro in ko jim gre slabo. Vsekakor je pozitivno, da smo Slovenci glede varčevanja konzervativni. Zato v bankah tudi prevladujejo depoziti. Manj denarja je v vrednostnih papirjih in skladih. Bankam ta konzervativnost varčevalcev zagotovo zelo ustreza. Zagotovo, saj je to osnovni vir za dajanje posojil podjetjem in tudi prebivalstvu. Kako je s posojili - jih je manj zato, ker je manj zanimanja zanje, ali so se zaostrili pogoji? Nikakor ne. V Banki Celje smo to jesen znižali obrestno mero in tudi sicer sprostili pogoje za pridobitev stanovanjskega posojila. Uvedli smo tudi možnost najema družinskega stanovanjskega posojila, ugodnejši so tudi hitri in potrošniški krediti. Vendar opažamo, da je kljub temu zanimanje za posojila manjše. Ljudje so postali bolj previdni. Narašča namreč število osebnih stečajev, veliko je tudi stečajev podjetij. Negotovost glede služb je velika, poleg tega se znižujejo tudi plače. Pred desetimi leti so ljudje hrabro najemali stanovanjska posojila, danes pa so zadržani, saj ne vedo, ali jih bodo naslednjih deset ali petnajst let sploh lahko odplačevali. Kljub temu velja prepričanje, da je manj posojil zato, ker jih banke pač omejujete. Nobena banka nima omejitev pri kreditiranju prebivalstva. So pač takšni časi, da so zaposlitve postale bolj fleksibilne in ljudje zato zelo tehtajo, ali bodo najeli posojilo za daljši čas. Zaposlitve za določen čas, nižje plače in stečaji so najbrž tudi razlogi, da so varčevalne vsote nižje kot včasih? Mogoče so zaradi tega res nekoliko nižje, vendar je res, da depoziti rastejo. Rast najbrž pomeni, da ljudje manj trošijo, da ne kupujejo dobrin, ki za življenje niso nujno potrebne. Včasih so zamenjali avtomobil na dve ali tri leta, zdaj to počno na pet, šest ali še več let. Kriza je mnogim spremenila pogled na življenje. Zlasti tisti, ki imajo družino, morajo odgovorno ravnati in razmišljati, kaj bo čez leto ali dve. Kot človek, ki že dolgo dela v banki, imate zagotovo nasvet, kako varčevati. Vsem, ki le imajo to možnost, priporočam, da sklenejo kakšno obliko varčevanja. Naj vsak mesec dajo na stran neko vsoto, četudi le dvajset ali petdeset evrov. Sprva jim bo morda težko, potem pa se bodo navadili, da bodo vsak mesec imeli nekaj deset evrov manj. Čez leto, dve ali tri bodo zbrali vsoto, ki jim bo omogočala neko varnost. Treba je torej začeti z majhnimi stvarmi. In treba je začeti takrat, ko nam gre še kolikor toliko dobro. A žal ljudje pri polni skledi ne razmišljamo, da bo morda že kmalu prazna. JANJA INTIHAR Foto: GrupA REPORTAŽA 27 Velenjska gazela, ki se zgleduje po Stevu Jobsu Tanja Skaza, duhovni motor najhitreje rastočega podjetja v državi - Ženska, ki ruši stereotipe »Ko smo prejeli zlato gazelo, je to za nas pomenilo, da hodimo po pravi poti, da smo si zastavili jasno vizijo, da nam uspeva. Vendar priznanje za hitro rastoče podjetje pomeni tudi odgovornost, da se bomo še naprej vsak dan dokazovali in potrjevali z uspešnim delom,« je ob našem obisku v Velenju povedala Tanja Skaza, direktorica Plastike Skaza, podjetja za predelavo in oblikovanje plastičnih mas, ki je v tradicionalni akciji Dnevnika letos prejelo priznanje za najhitreje rastoče podjetje v Sloveniji. Sicer pa me je naprej zanimalo, kako so v podjetju proslavili ta uspeh. »Tako da smo v vsaki izmeni, jutranji, popoldanski in večerni, ob koncu delovnega dne, odprli šampanjec in pojedli pecivo ter si povedali, kaj naj nam ta gazela pomeni,« je razpoloženje v podjetju po prejemu priznanja opisala Tanja Skaza. Dodaja, da imajo v podjetju navado skupaj proslaviti vsak dober posel, ki pomeni kakšen ustvarjalni presežek, saj se zavedajo, da posel delajo ljudje. Vzpon po krizi leta 2008 V Plastiki Skaza pa so se soočili tudi z drugačnimi razmerami, hudo krizo, ki je ogrožala obstoj podjetja. Leta 2008 je Plastika Skaza s takratnimi dvanajstimi milijoni prometa izgubila skoraj 50 odstotkov prihodkov. »V Gorenju, ki je bil takrat eden naših največjih kupcev, so se pač obnašali kot odličen gospodar in se odločili, da se bodo s proizvodnjo, ki smo jo opravljali zanj, ukvarjali sami. To je bil hud udarec za naše družinsko podjetje, kjer prevladujejo družinske vrednote, kot so pripadnost, pridnost, ekipni duh. Odpustiti smo morali več kot 30 ljudi, skoraj tretjino zaposlenih,« se takratnih bridkih časov, ki so sovpadali z začetkom svetovne finančne in gospo- Ena od ključnih stvari za uspeh je, da se z vizijo podjetja poistovetijo vsi zaposleni, je prepričana Velenjčanka Tanja Skaza, tokratna dobitnica zlate gazele. Matej Jelenko, vodja proizvodnje ene od štirih enot v Plastiki Skaza: manjše proizvodne enote so bolj gibke, imajo boljšo komunikacijo in posledično boljše razultate. darske krize, spominja Tanja Skaza. Odpuščeni so bili večinoma delavci v proizvodnji, a tudi iz ostalih oddelkov. Ob vsem šoku pa je kriza pomenila tudi možnost za prelomnico v razvoju podjetja. Kot se spominja Tanja Skaza, so takrat kot lastniki morali na novo jasno določiti cilje in vizijo podjetja. Vizija jasna in kratka Ob besedi vizija sem izrazil dvom, da o njej in ciljih ter poslanstvu veliko govorijo in na spletnih straneh podjetij pišejo povsod, a da gre velikokrat le za fraze in mrtve črke na papirju. Zakaj je torej pri Plastiki Skaza drugače? »Pomembno je, da je vizija zelo kratka in jasna. Odločili smo se, da želimo postati in ostati razvojni dobavitelj vseh naših sedanjih in prihodnjih kupcev, da torej ne bomo samo proizvodno podjetje, saj znamo razviti izdelke z dodano vrednostjo in blagovne znamke, po katerih smo in bomo prepoznavni. In pomembno je, da tega ne razume samo vodstvo ali srednji menedžment, ampak da se ta razvojna filozofija prenese na vse zaposlene,« še poudarja Tanja Skaza. Razmišljanje »izven škatle« Preobrat v poslovni filozofiji podjetja je bilo zavedanje, da ne smejo čakati, da bo kupec prišel k njim, ampak da ga morajo poiskati, torej da je pomembno razmišljanje o tem, kakšne so kupčeve potrebe. Skratka razmišljanje, ki je drugačno od ustaljenega, »out of the box«. Da lahko potem prideš na tržišče s konkurenčnim izdelkom, s katerim lahko pokažeš in dokažeš, da je tudi plastika lahko prijazna okolju in da je izdelek iz recikliranega plastike lahko privlačen za kupca. Iz takšnega razmišljanja, odprtosti za novo in drugačno ter kreativnega napora razvojnega oddelka sta nastali danes uveljavljeni blagovni znamki kuhinjskega seta in pripomočkov Cuisine in košev za biološke odpadke Organ-ko. V Plastiki Skaza so postali razvojni dobavitelj številnih mednarodno uveljavljenih podjetij v elektro, avtomobilski in pohištveni industriji ter v beli tehniki, med drugim za Ikeo, Gorenje, Landis&Gyr, Grammer ... V množici pomembna identiteta Kot pravi Tanja Skaza, je konkurenca, s katero se sooča Plastika Skaza, globalna in izjemno ostra, v svetu je 55 tisoč »plastičarjev«. »Najti moraš svojo identiteto. Rada povem, da se zgledujem po Stevu Jobsu, ki je vedno šel po neki svoji poti. Tako poskušamo tudi mi ustvarjati >brand<, da imajo tudi naši izdelki za sabo prepoznavno vizijo in identiteto,« filozofijo konkurenčnosti razlaga Tanja Skaza. Trdi, da izdelkov ne prodajajo samo »prodajniki«, ampak da je to naloga vseh v podjetju, tudi delavca v proizvodnji. Saj če reče kaj lepega o svojem podjetju, potem tudi on prodaja dobro zgodbo. Da je res tako, se mora delavec poistovetiti z vizijo podjetja in biti zadovoljen, čemur v Plastiki Skaza namenjajo veliko pozornosti. Dejstva in številke o Plastiki Skaza: Prihodki: 24.140.985 evrov Dobiček: 876.784 evrov Število zaposlenih: 171 Povprečna plača na zaposlenega: 1.303,00 evrov Povprečna starost zaposlenih: 32 let Leto ustanovitve: 1977 V kotičku »mini družbe«. Po principu »Toyota Way« je vsaka proizvodna enota v Plastika Skaza svoja »mini družba«, s svojim kotičkom, kjer zaposleni načrtujejo in analizirajo opravljeno delo. Robotizirana proizvodnja za izdelavo kuhinjskih nogic za Ikeo S plastičnim stolom Tobias: stol mora poleg privlačnega dizajna omogočati tudi dolgotrajno udobno sedenje, pravi Tanja Skaza. Tanja Skaza z zlato gazelo: pravi, da poleg veselja ob uspehu priznanje pomeni tudi veliko odgovornost. Iščejo znanje, ki ga nimajo Zaposlujejo vrhunske strokovnjake, predvsem s tistim znanjem, ki ga v podjetju nimajo, nosilci tega so tudi mladi in študentje, ki jim dodelijo mentorje in z njimi naredijo karierne načrte. Kot rastoče podjetje so tudi med večjimi zaposlovalci, to gre eno z drugim, v zadnjih letih so tako zaposlili več kot 50 ljudi. Tanja Skaza pove, da pravijo, da v svojem vizionarstvu rada odtava v nebo in da jo mora potem nekdo potegniti za noge nazaj na Zemljo, da je bolj stabilna. Vendar je prepričana, da če verjameš v vizijo in jo znaš prenesti na sodelavce in če z njimi vzpostaviš kreativen dialog, lahko veliko pridobiš. Tudi veliko dobrih zamisli. Kar pomeni, da sprejmeš tudi kakšno informacijo in pripombo, ki je sicer ne bi želel slišati. Zato spodbujajo in stimulirajo prav vse zaposlene, da predlagajo dobre ideje za podjetje. Postati slovenski Apple »Sem oseba, ki mi delo resnično pomeni hobby, v katerem zelo uživam. Vsak sestanek z dobrimi gospodarstveniki pomeni zame učenje, ko lahko posrkam določeno znanje in ga prenesem v naše podjetje. Tudi ko grem s kom na kavo, lahko najdem kakšno idejo, ki je dobrodošla za nas,« še en pomemben del poslovne filozofije razkrije Tanja Skaza, »Steve Jobs« uspešnega velenjskega podjetja in prizna, da želijo postati slovenski Apple. Pravi, da ima še druge idole, eden izmed njih je tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je pokazala, kako se rušijo stereotipi. S knjigo in z zumbo do energije Z energijo se napolni tako, da prebere kakšno dobro knjigo, za katero najde čas tudi zato, ker je, kot pravi Tanja Skaza, oseba, ki ne potrebuje veliko spanja in ji zadostuje štiri do pet ur spanca. Vir moči in energije so tudi njeni otroci, saj ni lepšega kot druženje z njimi po vrnitvi s kakšne poslovne poti. Ob vsem tem za energijo še zelo rada pleše in se navdušuje nad zumbo, ki je zanjo glavni in najljubši šport. ROBERT GORJANC Foto: GrupaA 28 REPORTAŽA Reformatorji in »lubi« Slovenci V Andraž nad Polzelo so povabili zanimivo gostjo »Reformacija se ni začela zato, da bi ustanovili novo cerkev, temveč da bi reformirali obstoječo,« poudarja duhovnica Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek. Z reformacijo Slovenci nismo dobili zgolj svoje prve knjige, natisnjene v svojem jeziku. »Dobili smo prve šole, prve javne knjižnice, cerkveni red in prve cerkvene pesmarice,« poudarja pomen reformacije za Slovence evangeličanska duhovnica mag. Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek, ki je v Slovenski vojski namestnica vojaškega vikarja. »Morda je najpomembnejše, da so nas prav reformatorji poklicali in povezali pod skupnim imenom, kot >lube< Slovence,« dodaja duhovnica. Zanimivo gostjo je kulturno društvo povabilo v Andraž nad Polzelo, kjer je pred dnevom reformacije predavala o pomenu tega obdobja na Slovenskem. Minilo je 450 let, odkar je bila natisnjena knjiga Cerkovna ordnunga, ki jo je izdal Primož Trubar. V delu je njegova vizija ureditve Cerkve, z njim uveljavlja slovenščino kot jezik cerkvenih obredov. V Katoliški cerkvi je bila latinščina jezik cerkvenih obredov vse do konca drugega vatikanskega koncila. Med prvimi Duhovnica je zbrane spomnila na veliko odkritje. Lani so namreč v Memmingenu na Bavarskem našli še drugi izvod te knjige, saj je bil do takrat znan le en sam, ki je v Vatikanu in je poškodovan. Cerkovna ordninga je poleg Dalmatinove Biblije ena najpomembnejših knjig, ki so jih ustvarili sloven- V duhovniškem oblačilu. Srečanje evangeličanske duhovnice mag. Violete Vladimire Mesarič Jazbinšek s papežem Janezom Pavlom II. V Katoliški cerkvi duhovnic še ni. ski protestantski pisci. »Dalmatinova Biblija nas je uvrstila med prvih štirinajst narodov, ki so tako zgodaj dobili njen prevod v domačem jeziku,« je poudarila mag. Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek. Opozorila je na Jurija Dalmatina, protestanskega jezikoslovca Sebastijana Krelja in na Ada- ma Bohoriča, avtorja prve slovenske slovnice Zimske urice. »Dali so nam tudi prve šole za fantiče inu dekliče<, ki so bile dostopne vsem. Posebej pomembno je, da so v njih uporabljali materni jezik,« je še naštevala duhovnica zasluge slovenskih protestantov iz časa reformacije. Luthra je razjezilo »Reformacija se ni začela zato, da bi ustanovili novo cerkev, temveč da bi reformirali obstoječo,« je spomnila na 95 tez Martina Luthra. Takratni čas je bil mračen. »Takrat so varovali v čarovnice in kar nekaj žensk je končalo na grmadi. In verjeli so, da je Zemlja ravna, ne okrogla,« je pripovedovala duhovnica v domu krajanov v Andražu in pripomnila, da je bil čas takšen, da je po reformaciji kar klical. Na veliko se je trgovalo z odpustki, pri posebej usposobljenih prodajalcih jih je bilo mogoče odkupiti tudi za pokojne svojce. »To so bili majhni lističi, s katerimi so si lahko namesto vic kupili nebesa,« je povedala. »Vse to je Martina Luthra razjezilo. Med drugim je želel, da bi ljudje brali Božjo besedo v maternem jeziku. Zato je bilo treba ustanoviti šole, da bi jo lahko brali,« je razlagala. Ljudje so bili nepismeni in neuki, nepismenih je bilo tudi kar nekaj duhovnikov. Ideje protestantov so trgovci in drugi potujoči prinesli še v naše kraje. Razlik je kar nekaj Med evangeličani in večinskimi katoličani je kar nekaj razlik, čeprav se v zadnjem obdobju oboji trudijo, da bi se kar najbolj povezali. »Protestanti imamo le molitve, ki povzdigujejo troedinega Boga. Vsega, kar je nastalo pozneje, nismo sprejeli,« je pojasnjevala duhovnica. Tako evangeličani ne molijo Zdrava Marija, saj nekaterih katoliških dogem, povezanih s Kristusovo materjo, niso sprejeli. Tudi svetnikov posebej ne častijo. »V prote-stantizmu verjamemo, da je vsak človek svet, medtem ko to, kdo se v svetosti posebej odlikuje, ve samo Bog,« je še pojasnjevala. Razlik je kar nekaj. V protestantskih cerkvah nimajo spovednic, čeprav osebna spoved in spovedna molčečnost prav tako obstajata. Velika razlika je tudi pri vprašanjih celibata, poroke, njene razveze in ponovne poroke. Med evangeličani celibata ni, čeprav imajo tudi sami skupnosti, kjer ga posamezniki upoštevajo. Razlika je prav tako v številu zakramentov: v Katoliški cerkvi jih je sedem, v evangeličanski komaj dva, to sta krst in zadnja večerja. Ekumenizem naj bi oboje kar najbolj zbližal. »Dejstvo je, da na svetu nikoli ni bilo miru, če ga ni bilo med religijami,« je poudarila mag. Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek. BRANE JERANKO V talarju in vojaški uniformi Gostja, ki so ji prisluhnili v Andražu nad Polzelo, je nasploh zanimiva ženska. Mag. Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek nosi tako duhovniško oblačilo kot vojaško uniformo, saj je zaposlena v Slovenski vojski. Evangeličanska duhovnica, ki skrbi za evangeličanske vernike občine v Mariboru, je poročena in mati. Izvira iz Gornje Radgone iz večinsko katoliškega okolja. Njen oče je bil zobozdravnik, mama se je posvetila pravu in ekonomiji. V evangeličanski cerkvi ste duhovnice nekaj vsakdanjega, v Katoliški cerkvi jih ni. Kakšno je o tem vaše mnenje? Ali menite, da so ženske v Katoliški cerkvi zapostavljene? V prvi Cerkvi so bile ženske brez dvoma del skupnosti. Enako so prejemale dar svetega Duha kot moški in so tako imele tudi vlogo prerokinj. Čeprav je Pavel, ki je bil Jud, zapisal, da » ... ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu«, pisal pa je tudi o ženskem delovanju v prvi skupnosti. Nasprotniki ženskega duhovništva se ponavadi oklepajo prav njegovih besed iz Prvega pisma Korinčanom in Prvega pisma Timoteju, ki so pravzaprav zaznamovale vso kasnejšo zgodovino krščanstva. Toda Pavel »s svojimi naročili, naj žene ne govorijo in ne učijo med javnim občestvenim bogoslužjem«, ne izreka za vse večne čase veljavnih smernic, temveč presoja v okviru predstav in vrednot patriarhalne kulture svojega okolja. Podobno kot s svojimi napotki, da morajo biti žene v Cerkvi pokrite in da se zanje ne spodobi, če imajo kratke lase. Izključitev žene iz religijske prakse ne predstavlja legalno-logičnega tradicionalnega principa, ampak je zgolj družbe-no-kulturne narave. Kar se tiče zapostavljenosti ženske znotraj Katoliške cerkve, menim, da je to vprašanje treba v prvi vrsti zastaviti njej. Duhovnica ste, poleg tega vas je mogoče videti kot namestnico vojaškega vikarja v Slovenski vojski. Kako se počutite v vojaški uniformi, kako vas sprejemajo ljudje? Če ne bi bila duhovnica, me moja cerkev ne bi mogla predlagati za službo namestnice vojaškega vikarja oziroma vojaške duhovnice. Do uniforme imam vsekakor spoštljiv odnos in svoje poslanstvo v Slovenski vojski opravljam predano in z veseljem. Mislim, da to čutijo in vidijo tudi sodelavci in sodelavke v vojski. No, zagotovo se najde tudi v vojski kdo, ki meni, da duhovniki in še manj ženske tja ne sodimo. V vojaški uniformi. Evangeličanska duhovnica mag. Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek je bila gostja večera o reformaciji v Andražu nad Polzelo. Za posameznike je vojaška uniforma nekaj negativnega, še posebej če jo nosita duhovnica ali duhovnik. Kako odgovarjate ljudem, ki menijo tako? V takšnem primeru je seveda ključno, kdo je oseba, ki ima tako mišljenje. Običajno gre za ljudi, ki ne poznajo poslanstva vojaka niti ga ne spoštujejo dovolj, še manj poznajo poslanstvo duhovnika ali duhovnice. Lahko, da iz različnih razlogov gojijo negativno mnenje do vojaške uniforme, morda tudi negativno mnenje do duhovnikov nasploh. Če imajo težave z obojim, se v razpravo nima smisla spuščati. Če menijo, da duhovnik ali duhovnica ne moreta opravljati svojega poslanstva med vojaki in še manj nositi vojaške uniforme, ker je to v nasprotju z vero, potem jih med drugim zagotovo spomnim na stotnika, ki ga je Jezus postavil za primer vere. Kako je prišlo do vaše odločitve za poklic duhovnice, je bilo to jasno od nekdaj? Vedela sem, da želim biti in delati z ljudmi in za ljudi. Prepričana sem, da je moji odločitvi za študij teologije in kasneje tudi poklicu duhovnice botrovalo nekaj več kot zgolj moja lastna želja in zemeljski razlogi. Ta poklic je bil klic. Kakšen je vaš vsakdan tako po duhovniški plati kot zasebno? Dovolite mi, da opišem svoj vsakdan samo z eno besedo: neprecenljiv! INTERVJU 29 Za prevajanje moraš biti potrpežljiv Intervju z Borutom Kraševcem, dobitnikom Sovretove nagrade za najboljšega slovenskega prevajalca Borut Kraševec, ki se že 15 let preživlja s prevajanjem, pravi, da je za dobrega prevajalca predvsem pomembno, da je ob vsem nujnem znanju in veščinah, ki jih potrebuje, tudi zelo potrpežljiv. Društvo slovenskih prevajalcev je pred kratkim Sovretovo nagrado, najvišje stanovsko priznanje za prevajalca leta, podelilo Borutu Kraševcu, prevajalcu iz ruščine, in sicer za prevod dela Sveta knjiga volkodlaka Viktorja Pelevina. Borut Kraševec, ki živi v majhni vasici pri Starem trgu pri Ložu na Notranjskem, je kar nekaj let živel in ustvarjal tudi v Celju. Ob prevajalskem delu je bila tudi to tema pogovora z letošnjim najboljšim slovenskim prevajalcem. Za kakšen prevod je šlo pri nagrajenem delu v primerjavi z mnogimi drugimi, ki ste jih prevedli iz ruščine, v čem je bila njegova posebnost ali dodana vrednost, da ste prepričali komisijo za Sovretovo nagrado? Pelevin ima v primerjavi z drugimi avtorji posebno, čisto svojo poetiko in se praviloma ponavlja iz knjige v knjigo. Zanj je značilno predvsem, da zelo veliko uporablja besedne igre. Kar se sklada z njegovo poetiko nenadnega razkrivanja sakralnega, duhovnega, v banalnem ali vulgarnem. Gre za metodo, ki povzroča šok. S temi besednimi igrami sem se potem tudi največ »zafrkaval« kot prevajalec. Reševal sem jih na različne načine: nekatere zgodbe sem napisal na novo, kar prevajalci ponavadi počnemo, nekatere sem prevedel po zaslugi podobnosti med slovanskimi jeziki, nekatere sem reševal tudi z medbesedilnimi opombami. To je poseben postopek, ki ga prevajalci včasih uporabljamo, ko opomba razlaga neke stvari in se čim bolj neopazno vplete v samo besedilo. Kakšna je razlika med prevajanjem leposlovnih, teoretskih in publicističnih del? Na primer dela Dostojevskega, Bahtina ali Gajdarja, nekdanjega ruskega premierja? Gre za popolnoma različne žanre in vsako delo ima svojo posebnost. Pri literaturi, leposlovju se bolj srečuješ z jezikovnimi presežki, stilizacijami. Pri humanistični literaturi moraš poznati predvsem strokovne izraze. Če govorim o Bahtinu, potem literarnoteoret-sko terminologijo, če gre bolj za filozofijo, je podobno, hkrati pa je pri filozofiji velikokrat problem tudi, da je včasih zelo abstraktna in je težko razumeti, kaj točno je avtor imel v mislih, je težje loviti te pomene. Dogaja se tudi, da določen avtor piše v ne preveč lepem jeziku in se moraš potem bojevati s skladnjo. Da jo potem preoblikuješ tako, da postane pripoved dovolj berljiva. Glede Gajdarja moramo vedeti, da ni bil samo ekonomist, Propad imperija UČNE ut« 2Л SODOBNO RuStlO A [egor. Gaidar P um Dt L болит RTlA&tVlC r , т Љ J 14 V Mi ' t v л Шпјштшу 11 Knjiga nekdanjega že pokojnega ruskega premierja Jegorja Gajdarja Propad imperija, ki jo je prevedel Borut Kraševec. Knjiga je odlična analiza gospodarskega zloma nekdanje Sovjetske zveze. ampak tudi zgodovinar, da je napisal kar precej knjig, predvsem s področja ekonomske zgodovine. Kot pisec je slogovno čisto znosen, dokaj dober. S slogovnega gledišča to sploh ni bil problem, bolj je bila problem spet slogovna terminologija, ekonomska, za kar je poskrbel Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je prevod pogledal in kaj tudi popravil. Kaj vam, če odmislimo, da je to vaše profesionalno delo, od katerega živite, predstavlja največji izziv ali strast? Katera dela najraje prevajate? Najraje prevajam leposlovje. Po srcu in naravi sem predvsem literat, to mi najbolj leži. Je pa res, da leposlovje večkrat zahteva velike jezikovne presežke in je težko ves čas delati samo to. Zato mi ustreza, če se leposlovni prevodi izmenjujejo s humanističnimi in filozofskimi, da si vmes malo odpočijem. Koliko knjig iz ruščine prevedete na leto? Knjiga je zelo širok pojem. Lahko je zelo debela, lahko je zelo tanka. Prevajalci govorimo o tem koliko naslovov smo prevedli. Sam jih imam na vesti približno 32, če bi to razdelili na 15 let, kolikor prevajam, sta to dva naslova, torej dve srednje debeli knjigi na leto. Kako se lotevate prevoda? Ali knjigo najprej preberete in se vanjo poglobite ali kar začnete prevajati po sistemu »vžgi in pelji«? Kako je pri drugih prevajalcih, težko govorim, pristopi so precej individualni. Če govorim o sebi, lahko rečem, da je tudi pri meni zelo različno. Včasih prevajam svoje najljubše knjige, ki sem jih sam predlagal, ki sem jih večkrat, petkrat, šestkrat prebral. Pelevina na primer. Včasih dobim naročilo in je lahko malo časa za prevod, kot je bilo pri naročilu fundacije Jegorja Gajdarja. Takrat sem se vrgel v prevajanje, ne da bi knjigo vnaprej prebral. Katere veščine so poleg dobrega znanja jezika, iz katerega prevaja, in mater nega jezika nujne za dobrega prevajalca? Gre bolj za nekatere lastnosti, kakovosti, mogoče tudi čisto osebnostne. Za prevajanje moraš biti predvsem potrpežljiv. Če gre za daljši tekst, moraš biti pripravljen na to, da boš tudi mesece sedel, da ga boš prevajal, popravljal in pilil v nedogled, dokler ne bo tekst dobil obliko, kakršno mora imeti. To je pač dolgotrajno delo. Poznam veliko ljudi, ki niso sposobni toliko časa presedeti ob neki knjigi. Potem pa gre za kakovosti, ki se jih bolj ali manj da naučiti, to so jezikovna prožnost, iznajdljivost in da znaš reševati različne jezikovne probleme, ki se pojavljajo med prevajanjem. Hkrati tudi občutek za slog, da znaš pravilno oceniti, v kateri register spada kakšna beseda, in to ustrezno poustvariti tudi v slovenščini. Predpostavljam, da je prevajanje tudi precej osamljeno delo, ki zahteva veliko osebne discipline. Kako ste se izurili v tem? Osebna disciplina je zagotovo pomembna. Pomembno je, da si določiš neko mero, normo, koliko boš prevedel na dan. Jasno je, da to deloma narekuje tudi obseg dela in naročil, ki jih imaš. Če si zmenjen za dve, tri knjige, veš, da moraš do določenega meseca prevesti eno knjigo, in potem si pač razporediš delo tako, da boš uspel. Ali se od prevajanja, s kakršnim se ukvarjate, da solidno oziroma dobro živeti? S statusom svobodnega kulturnega delavca, kot ga imate vi? Seveda o nekem velikem denarju ne moremo govoriti. Tisti, ki smo se posvetili literaturi, nismo nikoli računali, da bomo na račun tega obogateli. Na začetku, ko me še niso poznali, je šlo bolj na trdo, pred kakšnimi desetimi leti pa se je začelo izboljševati. Honorarji so se zvišali, pojavile so se tudi kakšne odlične štipendije. V zadnjih letih pa se je spet začelo slabšati. Lahko rečem, da živim s svojo plačo dokaj solidno, če upoštevam, da tudi žena dela, lahko normalno vzdržujeva družino. Kaj vas je sicer navdušilo za ruščino, ki ste jo študirali poleg primerjalne književnosti? Najprej sem se navdušil za rusko literaturo, ki sem jo bral v prevodih še v gimnaziji. Takrat sem se začel učiti tudi jezika. Danes živite in ustvarjate v vasi blizu Starega trga pri Ložu na Notranjskem. Kolikor vem, tudi malo kmetujete. Je to blagodejno za večjo prevajalsko osredotočenost? Kmetujem malo za samooskrbo, to seveda ni neka resna kmetija. Glede na to, da je prevajalsko delo vezano na računalnik in zahteva dolgotrajno sedenje, mi zelo prav pride, da se sem ter tja lotim še česa drugega. Tudi zaradi enoličnosti prevajalskega dela. Da se napolniš z novimi vsebinami in življenjskimi izkušnjami, je koristno, da se ukvarjaš še s čim drugim, kot so vrtnarjenje in podobne stvari. Da ne govorim o koristih, ki jih imaš od samooskrbe s hrano .... Kar nekaj let ste živeli in ustvarjali tudi v Celju, na katerega ste še vedno navezani. Kako pogosto prihajate sem in zakaj? V Celje prihajam dokaj pogosto, ker me nanj veže še marsikaj. Od prijateljev do zobozdravnika, bančne kartice in podobnih stvari. Pred približno sedmimi leti sem se odselil, a še vedno redno prihajam v Celje. Pravzaprav ne vem več točno, kdaj sem se preselil v Celje, mislim, da je bilo v drugi polovici devetdesetih, se mi zdi, da leta 1998. Takrat sem nekaj časa precej delal za Kompas Celje, začel pogosteje prihajati tja, mesto mi je bilo všeč in potem sem tam nekaj let tudi živel. Kaj se vam je iz življenja v Celju najbolj vtisnilo v spomin? Se strinjate, da se je mesto v zadnjih letih precej razvilo? Mislim, da se je kar razvilo, kolikor pač lahko površno opazim, kadar sem v Celju. Najbolj sem navezan na središče, ker sem pač tam živel, in na nabrežje. Zapomnil sem si prijatelje, pivske in druge, vse te kraje, bare, po katerih sem hodil in v njih sedel, Savinjo, ob kateri sem tekel. To mi je najbolj ostalo v spominu. Ste pogrešali živahnejši utrip v središču mesta, kjer ste tudi živeli? Niti ne, nisem ga pogrešal. V tistih letih, ko sem živel v Celju, sem imel bolj odljudno obdobje in sem se držal bolj zase. Vem, da se je od takrat pojavila umetniška četrt v središču mesta. Tam se danes dostikrat ustavim, tam so moji kolegi. Tako da se mi zdi, da se je tudi v tem pogledu mesto nekoliko razvilo. Kateri bo vaš naslednji knjižni prevod, ki bo kmalu v knjigarni? Pred časom sem prevajal dve pripovedi Tolstoja - Hudiča in Kreutzerjevo sonato. Pred kratkim sem končal tudi prevod knjige Pavla Basinskega Lev Tolstoj - pobeg iz raja. To je Tolstojeva biografija, ki govori o njegovih odnosih s posesivno ženo, o spolnosti, vidikih, ki jih je Tolstoj v svojih največjih knjigah -Ana Karenina, Vojna in mir - zamolčal. Gre za bolj temne plati družinskega življenja. Pripovedi Hudič in Kreutzerjeva sonata se lepo dopolnjujeta s knjigo Basinskega. Tisti, ki bo prebral to biografijo Basinskega, si bo želel prebrati tudi omenjeni pripovedi. Študija ruščine in primerjalne književnosti niste končali, imate zaradi tega kdaj slabo vest ali ob vašem uspešnem prevajalskem delu to ni več tema, s katero bi se ukvarjali? Začel sem bolj zgodaj delati. Za študij potem ni bilo več toliko časa. Sicer pa pri prevajalskem delu ni pomembno, kakšno formalno izobrazbo ima človek. In ker se pač nikoli nisem zanimal za kakšne državne službe, da bi to izobrazbo potreboval, tudi ni smiselno, da bi ta študij dokončal. ROBERT GORJANC 30 PORTRET »Nikoli človek ne more doseči ideala, po katerem hrepeni, in tudi sreče ne, za katero se žene. Kot je dejal že Ivan Cankar, vedno tečemo za vozom in si želimo še nekaj drugega, še nekaj več... Naša šola je odlična že danes, a vseeno želim, da bi bila še boljša. Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Srčno pa želim, da bi ostala tudi takšna, kakršna je bila doslej. Da bi bila nekaj posebnega, drugačna in domačna, topla do mladih ljudi in zaposlenih. Da bi se razumeli, ustvarjali skupaj in dosegali takšne rezultate kot doslej, morda še boljše,« o I. gimnaziji v Celju pravi dr. Anton Šepetavc. »Šola mi je v krvi« Dr. Anton Šepetavc pri 56 letih državni nagrajenec za življenjsko delo na področju srednjega šolstva i Dr. Anton Šepetavc je vodenje I. gimnazije v Celju prevzel ob res množičnem praznovanju dvestoletnice šole, ko ga je, kot danes prizna, od vseh skrbi in hudega skoraj zadela kap. Šolo mu je uspelo temeljito obnoviti, tako da marsikdo »svoje« gimnazije ne prepozna več. »To lahko uspe le s pridnim, z vztrajnim, ustvarjalnim delom, z načrtovanjem na malo daljši rok ter seveda skupaj z odličnimi sodelavci. Človek sam nič ne more,« pravi in dodaja, da je bil tudi dovolj trpežen in vztrajen, saj zadnjih sedem let ni imel niti enih počitnic. »To je namreč čas, ko se v šoli lahko kaj naredi, in naša gimnazija je danes tudi glede učne tehnologije ena najbolje opremljenih šol.« Že kot otrok je pokazal izreden talent za šport, pri čemer mu je jezik gladko tekel tako v materinščini kot tujih jezikih. Celjan Anton Šepetavc je tako kot gimnazijec že igral za člansko postavo takratnega Nogometnega kluba Kladivar in z državnih tekmovanj v francoščini domov prinašal priznanja. Tem so se kasneje pridružila še številna za literarno ustvarjanje v materinščini, a svojo poklicno pot je posvetil šolstvu. Kot profesor slovenščine in francoščine, ki se je izpopolnjeval vse do doktorata literarnih znanosti, je srednjemu šolstvu zvest že več kot 30 let. Pri 56 letih pa je postal letošnji prejemnik državne nagrade za življenjsko delo na področju srednjega šolstva. Ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc je tokratne nagrade res vesel, pravi, da je nekaj posebnega in mu je v veliko čast in veselje. »A ne le meni, tudi naši šoli, saj vedno poudarjam, da je poklon njeni dvesto- in večletni zgodovini ter potrdilo vsega dobrega, kar je bilo v tem času narejenega,« pravi in dodaja, da ga radosti, ker je bilo to tudi opaženo. Pri tem hudomušno doda, da so ga, ko je oktobra prejel nagrado za življenjsko delo, nekateri spraševali, ali misli kmalu umreti oziroma nehati delati. Res se ne zgodi prav pogosto, da bi kdo nagrado za življenjsko delo prejel že pri 56 letih, vendar obstajajo natančni kriteriji, ki opredeljujejo, da to lahko prejme le nekdo, ki na področju šolstva dela vsaj 30 let. Šepetavc je te kriterije v srednjem šolstvu že presegel, saj je v razred kot učitelj prvič vstopil že leta 1982. Od nogometa do orkestra V obrazložitvi nagrade posebej izstopa širok nabor del, ki jih je Šepetavc doslej opravljal. Profesor slovenščine in francoščine je učil tudi latinščino in umetnostno zgodovino, pri čemer je z mladimi ves čas delal tudi kot mentor. Kako je vse to zmogel? »Skrivnost je samo ena, da si navajen na delo in da imaš v sebi tisto iskrico ustvarjalnosti, ki pri pravih ljudeh ne sme nikoli ugasniti. Upam, da sodim mednje,« pravi in dodaja, da je zato ob tem, ko je v šoli kot profesor slovenščine in francoščine seveda najprej učil, vseeno iskal vedno nove izzive. Tako je bil nekaj časa celo trener šolske nogometne reprezentance in fantje pod njegovim vodstvom so igrali celo v finalu državnega srednješolskega prvenstva. Ob tem je bil mentor številnim mladim raziskovalcem, sodeloval pri kulturnih dejavnostih, deloval je tudi v organih šole ... Sam izpostavi podatek, da je bil nekaj časa tudi organizacijski mentor gimnazijskega orkestra, ki ga je ustanovil z Gregorjem Delejo in s Simonom Dvoršakom. »Organizacijski zato, ker sta Deleja in Dvoršak glasbenika, sam pa sem pomagal pri organizaciji intenzivnih vaj, zagotavljanju denarja ...« pojasnjuje in dodaja, da je širina za gimnazijo nekaj normalnega, in ker so na I. gimnaziji v Celju večinoma takšni učitelji, je zadovoljen, saj jo lahko pričakuje tudi od sodelavcev. Polnjenje baterij Dr. Antona Šepetavca bi z lahkoto lahko označili za deloholika v pozitivnem pomenu besede. »Že od nekdaj je tako,« se strinja, ko opisuje, kako je bil kot mlad učitelj in očka ob koncih tednov veliko sam doma, saj je bila soproga v službi. »Paziš otroke in delaš tudi kaj drugega . Pišeš, se pripravljaš na šolo,« se spominja časov, ko leta in leta ni bilo priložnosti za družinske izlete. Zdaj proste trenutke namenja vrtu ob domači hiši, veliko skrbi posveča cvetju, zelo pomembna mu je družina. Za soprogo Dragico, zdaj upokojeno glavno medicinsko sestro hematološkega oddelka celjske bolnišnice, pravi, da je hkrati tudi njegova najboljša prijateljica. Ljubezen svojega življenja je spoznal kot študent - »Bila je ljubezen na prvi pogled.« -in ker je že pred 23. rojstnim dnevom postal očka, je na hitrico opravil manjkajoče obveznosti in se z diplomo iz slovenščine v žepu tudi zaposlil. Na nek način sta po njegovih stopinjah korakali tudi hčeri Ana in Lara, obe profesorici slovenščine, prva je tudi profesorica geografije, druga angleščine. Obe imata po dva otroka približno enake starosti, in ko Šepe-tavčevi dekleti s partnerjema in svojima petletnikoma ter triletnicama praviloma vsako soboto prideta domov, je v domači hiši zelo živahno. »Še bolj, ko se zbere širša družina, saj izhajam iz velike družine, sem namreč sedmi med osmimi otroki, ki ostajamo zelo povezani in se vsaj enkrat letno tudi sre- čamo. In takrat nas je v res najožji sestavi več kot 40,« pravi in prizna, da najbrž iz te družinske povezanosti izhaja tudi njegovo zavzemanje za »3D-šolo«, torej šolo, ki v ospredje postavlja dom, družino in domovino. »V življenju je pač tako, da človek od nekod prihaja in nekam gre, s seboj nekaj nosi in za seboj - če živi prav in dobro - pušča sled.« Pri Šepetavčevih so bili vzgojeni v takšnem duhu, da so starše zelo spoštovali in jih imeli radi, otroci pa so bili med seboj zelo solidarni. »Bi danes kdo verjel, da smo en sam bonbon znali razdeliti na osem delov?« Šport in besede »Vedno sem živel večtirno, navajen sem, da grem tja, kamor me vlečeta srce ali duša,« pravi in dodaja, da se je kot otrok na travnikih ob Koprivnici ogromno pre-igral. Na otroštvo ima tudi sicer izredno lepe spomine, pri čemer poudarja, da je v kasnejših letih marsikdo iz te druščine v delavskem naselju napravil tudi spoštovanja vredno kariero. Njega je mikal nogomet, po drugi strani pa ga je privlačila literatura. »Če smem malo neskromno reči - najbrž je bilo slednje posledica talenta in tega, da človek, ko učitelji v njem ta talent prepoznajo, preprosto gre po tej poti.« In tudi ko govori o glasbi, ki mu je blizu, dr. Šepetavc seže v vsa življenjska obdobja. Zato ne more mimo mlado- stnega obdobja roka, ki mu je najbližji, in seveda mimo francoskih šansonov ter slovenske glasbe. Za spomin na nekdanjo skupno državo Jugoslavijo pa izbere Zdravka Čolića in njegovo Ti si mi u krvi parafrazira v »Šola mi je v krvi.« Od Celjanke in Veronike do Gimnazijke »Vselej sem malo širše razmišljal in zdelo se mi je, da moramo v Celju imeti takšna imena, kot nam jih narekujeta okolje in zgodovina. Ko je v podjetju Fit media zorela ideja, da bi v Celju podeljevali nagrade za najboljšo pesniško zbirko, je predlagal poimenovanje nagrade po Veroniki Dese-niški. Ker je bil kar nekaj let lektor in jezikovni svetovalec družbe Celjski sejem, je ob gradnji nove upravne stavbe svetoval, naj jo poimenujejo Celjanka. Zdajšnja dvorana v šoli, Gimnazijka, pa je malo posledica Ingoličeve-ga romana, še bolj pa tega, da imajo v gimnaziji veliko sposobnih deklet. Z imeni je povezana tudi zgodba iz sredine 80. let preteklega stoletja, ko je Perutnina Ptuj z razpisom iskala ime za svojega piščanca, ki bi kupcem povedalo, da izbirajo doma vzrejenega piščanca. Šepetavc je predlagal poimenovanje Slovenski piščanec in bil takrat sicer nagrajen, vendar je Slovenski piščanec v trgovine prišel šele po treh desetletjih. Ljudje začutijo iskrenost »Kadarkoli sem se odzval, če me je kdo kam povabil, še večkrat mi je to narekovalo kar srce,« pojasnjuje svoje delovanje izven šole. Tako se je v začetku 90. let vključil v politično življenje na lokalni ravni in en mandat deloval kot odbornik takratne prve demokratično izvoljene občinske skupščine. Bil je član programskega sveta RTV Slovenija, že nekaj let je član najprej sveta in zdaj strokovnega sveta SLG Celje, bil je sodnik porotnik, deloval je v različnih komisijah na področju šolstva, že vse od ustanovitve kot član izvršnega odbora deluje v Zgodovinskem društvu Celje, kjer je bil tudi lektor in večkratni avtor prispevkov v reviji Zgodovina za vse, pa predsednik celjskega slavističnega društva in glavni organizator prvega slavističnega kongresa v Celju leta 1990 ... Pri naštevanju skoraj pozabi, da je bil tudi ustanovitelj in prvi predsednik Društva generala Maistra. Ne le iz svojega globokega domoljubja, tudi zaradi povabila iz Ljubljane. »Saj je bil general Maister, sicer najbolj zaslužen za to, da je Slovenija v mejah, v kakršnih je, nenazadnje močno povezan z našo gimnazijo, kjer je v letu 1913/14 vodil literarni krožek.« Domoljubje iz Šepetav-čevih besed zveni tudi takrat, ko je povabljen, da ob različnih priložnostih spregovori kot slavnostni govornik. V zadnjem letu se je tako Celjanov dotaknil v Starem piskru in ob dnevu državnosti. Ocenjuje, da se za to lahko zahvali svoji pokojni materi. »Kljub temu da je bila nešolana, saj za kaj več kot štiri razrede osnovne šole v kmečkem okolju pred drugo svetovno vojno ni bilo možnosti, danes preprosto ne morem verjeti, od kod takšne misli, takšne besede ..., ko berem njene zapiske. Bila je izjemen literarni talent in očitno sem nekaj podedoval po njej,« pravi. In ob tem dodaja, da vedno, ko človek iskreno govori, kar misli in čuti, to ne more izzveneti drugače, kot da tudi pri poslušalcih doseže učinek. Nagrade godijo »Seveda mi je v čast in ponos, da ljudje opazijo prizadevanja in jih znajo nagraditi,« odgovori na vprašanje, kaj mu pomenijo nagrade, ki jih je doslej prejel že res veliko. A ob tem odločno poudari, da nikoli ni delal zaradi tega, da bi bil za kaj nagrajen, temveč so nagrade posledica očitno dobro opravljenega dela. Ponosen je, da ga je za zadnjo predlagal kolektiv šole, ki je pred štirimi leti prejela tudi Kumerdejevo priznanje za odlično delo, ki velja za najvišje priznanje slovenskim šolam. »Ker je prav to, če te predlaga lastna sredina, svojstven dokaz, da te spoštujejo, imajo radi in da te podpirajo.« Sicer pa je svojo učiteljsko pot leta 1982 začel v takratnem Rudarskem šolskem centru Velenje, kjer je učil slovenščino električarje in rudarje, večinoma iz drugih republik, ter leto kasneje delo nadaljeval v Šolskem centru Celje. »Šel sem skozi ves šolski sistem, saj sem na tečajih poučeval francoščino tudi osnovnošolce, odrasle pa v večernih šolah,« pravi dr. Šepetavc, ki je eno leto slovenščino kot tuji jezik predaval tudi na fakulteti. Kot profesor slovenščine in francoščine, ob tem pa tudi učitelj latinščine in umetnostne zgodovine se je vedno tudi sam učil in skušal biti čim boljši. »Učiteljsko delo je takšno, da moraš veliko delati, biti odprt in mlade razumeti. Treba se je zavedati, kaj mladi zmorejo, koliko te razumejo, in ko enkrat prideš do te stopnje, tudi dosegaš dobre rezultate.« IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) REPORTAŽA 31 Predpremiera je bila v Kranju, kjer je ekipa filma Vloga za Emo slišala prve pohvale. Toda predstavitev svojega izdelka pred domačim občinstvom v Celju je zagotovo nekaj posebnega, pričakovanja so bila še večja, napetost tudi. Vse se je odlično izteklo, film so pred tednom zavrteli kar v štirih dvoranah celjskega kinocentra in ekipa je imela veliko dela, da se je predstavila gledalcem in požela njihove navdušene aplavze. A ne samo zato, ker si je premiero ogledala množica sošolcev, prijateljev in sorodnikov vseh, ki nastopajo v filmu ali so ga ustvarili, temveč zato, ker je preprosto dober. Film najavljajo kot mladinski, a ni le to, temveč prinaša vrsto sporočil tudi za odrasle - starše in učitelje. Celjani ga bodo gledali tudi »lokalpatri-otsko«, saj ne le da nastopajoči dijaki Šolskega centa Celje govorijo v tukajšnjem govoru, temveč je film tudi lepa promocija mesta s turističnimi točkami, kot sta Šmartinsko jezero in Stari grad. Predvsem pa je pomembna njegova pozitivna nota, saj sporoča, da je treba živeti svoje sanje, ne odlašati, da jih uresničiš, in da se je treba znati pobrati, ko padeš. Lara Safran in Jan Pušavec na snemanju filma pred dobrim letom (Foto: arhiv NT) Monika Oset, naša letošnja naj maturantka, v filmu Mina: »Negativni lik, ki sem ga morala igrati, je bil zame izziv in sošolke so mi rekle, da so me kar zasovražile, ko so me gledale na platnu.« Ustvarjalci in igralci v filmu Vloga za Emo se te dni predstavljajo slovenskemu občinstvu tudi v živo ob projekcijah. Živi svoje sanje! Celjska premiera filma Vloga za Emo - Vrsta pohval za izdelek ekipe Šolskega centra Celje in poklicnih igralcev v filmu tudi vidi,« pravi Pa-všar, saj pozoren gledalec opazi reklame in umeščanje raznih izdelkov. Pri nas je takšen pristop še novost, v svetu pa običajen. Pavšar pravi, da ga bodo še uporabili, saj so sponzorji odprti za nove zamisli. »Poleg tega je mladim treba dati priložnost, saj so izgubljeni, ne vedo, kaj bi sami s seboj, in država bi že zato morala podpirati takšne projekte,« je prepričan. Čar je nekoliko zbledel Tudi filmska zgodba govori o takšni izgubljeni srednješolki Emi, ki je šola ne zanima posebej, zato ponavlja letnik. Pri tem spozna »odštekano« sošolko Tajo, s katero večino časa »šprica« pouk. Emini straši nazadnje postavijo pogoj, da si mora poiskati dejavnost, s katero bo koristno zapolnila prosti čas. Odloči se za sodelovanje pri ustvarjanju šolske televizije, kar ji povsem spremeni življenje ... Glavno vlogo Eme je odlično odigrala 17-letna Lara Safran, ki pa premiere ni dočakala. Tudi zaradi njene nesrečne smrti v septembrski povodnji je dojemanje filma nekoliko drugačno. Ko v enem od dialogov glavna igralca govorita o tem, da nikoli ne veš, kdaj se zadnjič vidiš, te kar zmrazi. Tudi odjav-na špica, ki naznanja, da so ustvarjalci film posvetili Lari, pusti cmok v grlu. Ma- teja Zorko se strinja, da je zaradi te tragedije nekoliko zbledel ves filmski čar, jih pa vse skupaj tolaži to, da je Lara enkratna na filmskem platnu in da je bila pri ustvarjanju filma res srečna. Pravi mentorji Sicer pa se je celotna ekipa mladih dela lotila z neverjetno zagnanostjo, pravi Tina Gorenjak, ki v filmu igra Uhanarko, »ful kul prfokso«, ki je mentorica mladim novinarjem šolske televizije. »To je bil nepozaben projekt, eno samo navdušenje, ustvarjalnost, a tudi disciplina so vladali med snemanjem. Če rečejo ljudje, da so mladi danes apatični in da nimajo želja, lahko rečem, da ni tako.« Za svoj lik profesorice, ki zna mlade spodbujati in videti njihove pozitivne plati, je našla navdih v svojem gimnazijskem razredniku Slavku Deržku, zaradi katerega je postala igralka. »Najstniška leta so najbolj občutljiva in pomembno je, da imaš ob sebi odrasle, ki te znajo spodbujati.« Če to niso starši, so lahko učitelji, trenerji. Nekdo torej, ki v mladih ne vidi le zoprnih najstnikov, ki ne vedo, kaj bi sami s seboj in zato počnejo le neumnosti. Če je ogled filma lahko povod za tovrsten razmislek, potem ustvarjalci niso garali zaman. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Iztok Gartner, v filmu profesor nemščine: »Še danes se sprašujem, kaj sem govoril, saj ne znam nemščine in zato tudi nisem mogel improvizirati... Mislim, da je to prvi pravi celjski film in da ga bodo z veseljem gledali tudi drugje.« Brez sponzorjev ne bi šlo Da nič ni nemogoče, je dokazala tudi scenaristka in producentka filma Mateja Zorko, ki je bila z režiserjem Alenom Pavšarjem dovolj pogumna in zagnana, da je pripeljala projekt do konca. »Če bi vedeli, v Jan Pušavec, v filmu Jur, »najbolj hud tip v šoli«: »K filmu sem prišel slučajno, a je bila to lepa izkušnja. Zdaj imam malo več prošenj za prijateljstvo na Fa-cebooku in zadnjič sem se moral podpisati nekaterim na zabavi, ko je prijatelj povedal, da sem igral v filmu. Sicer pa se nimam za nikakršnega zvezdnika.« kaj se spuščamo, se morda ne bi,« pravi zdaj, ko je film v kinodvoranah in ko so prvi odzivi zelo pozitivni, saj mnogi niso pričakovali, da lahko dijaki na čelu s svojim učiteljem kot režiserjem in z nekaj profesionalci naredijo takšen film. Najprej je bila knjiga Mo-tivAkcija za mlade, ki jo je Mateja, sicer svetovalna delavka v Šolskem centru Celje, napisala skupaj s Smi-ljanom Morijem. Ko so jo testni bralci dobili v branje, so dejali, da vidijo film na osnovi zgodbe. Mateja in Alen, sicer sodelavca v šoli, sta začela zbirati ekipo in skušala za projekt pridobiti tudi sredstva Slovenskega filmskega centra. Ker jih nista, sta se obrnila po pomoč k sponzorjem. »To se Znana Celjana, ki ju boste videli v filmu, sta tudi Tina Gorenjak in Iztok Gartner. 32 PORTRET Ko odslužen sod postane stol Miha Kaučič že drugo leto zapored na sejmu pohištva Ambient med najboljšimi mladimi oblikovalci »Svojega navdiha ne izražam s slikami in kipi, temveč z izdelki oziroma s pohištvom, narejenim iz zavrženih predmetov. Želim si, da bi imelo moje ustvarjanje poleg estetske tudi uporabno vrednost,« pravi pred kratkim nagrajeni oblikovalec Miha Kaučič, ki se je takoj po prvem projektu usmeril predvsem v izdelavo predmetov iz odsluženih sodov. Dandanes se je težko izogniti varčevanju in ekološkemu načinu življenja. Če nas k prvemu sili vedno bolj zaostren gospodarski položaj, je drugi predvsem posledica našega odgovornega odnosa do narave. In prav tovrstne smernice narekujejo življenje na številnih področjih v sodobni družbi. Vedno več je ekološko pridelane hrane, trajnostne-ga prometa in recikliranih predmetov. Miha Kaučič iz Grajske vasi je prav za pohištvo, izdelano iz odpadnega lesa, že drugo leto zapored prejel nagrado na sejmu pohištva Ambient v Ljubljani. Obe nagradi je prejel v okviru razstave Top ideje oziroma borza oblikovanja s pogledom v prihodnost. Na njej svoje inovativne in kreativne oblikovalske rešitve predstavljajo mladi arhitekti in oblikovalci. Sejem jim na ta način omogoča brezplačno javno predstavitev njihovega dela in hkrati vzpostavlja dialog med oblikovalsko stroko, slovenskimi in tujimi proizvajalci izdelkov bivanjske kulture in končnim uporabnikom. Miha Kaučič, ki se v prvi vrsti ukvarja z izdelovanjem pohištva iz odsluženih starih sodov, si je pred dvema letoma nagrado na sejmu Ambient prislužil za pohištvo iz Na letošnjem sejmu pohištva Ambient je Kaučič prejel priznanje za najlepši razstavi prostor. Komisija na ljubljanskem sejmu pohištva je Kaučiča opazila že lani. Priznanje je prejel za pohištvo iz odpadnega lesa, poimenovano Neuporabno je uporabno. Ideje najprej nastajajo v njegovi glavi, nato jih prenese v obliki skice na papir. Star odslužen sod razstavi in zavrže neuporabne doge. Očiščene dele zbrusi, zvrta in jih sestavi v nov kos pohištva. Pri vsem tem uporablja izključno naravne materiale. In prav s tovrstnim pristopom mu je komisijo uspelo prepričati tudi na letošnjih Top idejah. recikliranih vinskih sodov, imenovano Neuporabno je uporabno, in letos še za najlepši sejemski razstavni prostor, v katerem je osrednjo mesto namenil izdelku Organizator. Naredil ga je prav tako iz zavrženih starih lesenih sodov, služi pa za obešanje lističev z različnimi opravili. Razstavni prostor je postavil izključno iz odsluženih predmetov. Deske mu je odstopil sosed, ki je podiral Njegova ljubezen do oblikovanja iz zavrženih predmetov je prišla do izraza pred sedmimi leti. Iz plastenk je namreč izdelal najrazličnejše predmete, med drugim tudi igrače. uto, zabojnik za odpadke, ki je bil prav tako del razstavnega prostora, pa je simbolično zaokroževal celoto. Ekološko neoporečni izdelki Kaučič se spominja, da je iz radovednosti že od nekdaj rad brskal po zavrženih kosovnih predmetih. Pred približno sedmimi leti je na divji plaži na Primorskem naletel na velike kupe smeti. Med njimi so bile številne zavržene plastenke. Poleg tega, da so ga močna zmotile, ker so kazile idilično okolico, so ga obenem navdihnile, da jih je predelal in iz njih izdelal prve reciklirane umetniške izdelke, ki jih je nato razstavil v celjskem lokalu TamKoUčeri. Za njegovo delo je značilno, da niti najmanjšega sestavnega dela ne kupi, temveč ga z malo iznajdljivosti poišče med zavrženimi predmeti. Pri stolu za vezne elemente tako na primer uporablja namesto lesenih čepov kar barvice, ki jih najde v smeteh, s čimer izdelki pridobijo tudi pridih otroške razigranosti. Namesto laka za zaščito uporablja olje in namesto lepila šibe. »Les, iz katerega so bili izdelani sodi, diši po vinu in ima zaradi dolgotrajne uporabe prekrasne barve. Oboje daje izdelku še dodatno specifičnost,« pravi oblikovalec in dodaja, da je prav vsak izdelan stol edinstven in drugačen, saj tudi sodi niso enaki. Pohištvo z izvirnimi imeni Kaučič danes iz recikliranih sodov izdeluje najrazličnejše izdelke, kot so mizice, klopi, luči in otroška igrala. Osrednjo pozornost namenja stolom, ki jih je preprosto poimenoval kar Bob po glasbeniku Bobu Dylanu. Tudi drugi izdelki imajo izvirna imena. Kaučičeve luči se tako imenujejo Giraffe, mize Urša in klopi preprosto Klop. »Izdelal sem vsaj 40 stolov, dokler mi ni uspelo narediti takšnega, s katerim sem bil zadovoljen in sem ga bil zato pripravljen prijaviti na ameriško spletno stran Recycled art,« pravi Ka-učič, ki se je nato po objavi Boba na tem spletnem portalu tudi resneje začel ukvarjati z izdelovanjem recikliranega pohištva iz sodov. S pojavljanjem na medmrežju je njegovo delo odkrila tudi ena od svetovno znanih francoskih vinotek. Kaučičev stol je kot idejo, kaj vse se lahko naredi iz odsluženih vinskih sodov, objavila na svoji spletni strani. V živo si njegove izdelke lahko ogledamo v dveh slovenskih kampih, v Kaki placu v Luciji in Adrenaličku v Soči. Priznanji odskočna deska Izdelovanje pohištva iz odsluženih predmetov je danes precej priljubljeno in moderno. Še posebej se s tem ukvarjajo v sklopu socialnega podjetništva, vendar gre pri tem po besedah Kaučiča zgolj za uporabne predmete in ne toliko estetske. Trenutno po tovrstnih kosih pohištva zaradi nekoliko višjih cen, ki so posledica unikatnih izdelkov, ni veliko povpraševanja, zato izdelovalci poleg dovršenega izdelka potrebujejo tudi izredno dober marketinški načrt. »Stol Bob ni namenjen za masovno proizvodnjo, temveč je edinstven estetsko uporaben predmet za okras v določenem prostoru,« še pravi Ka-učič, ki zaenkrat izdelkov še ne prodaja, čeprav si želi, da bi jih v prihodnje lahko ponudil v spletni trgovini in tujini. Pri tem mu bodo vsekakor v posebno pomoč osvojena strokovna priznanja. »Preden sem prejel nagradi, me nihče ni jemal resno, zdaj se je zgodba spremenila,« se spominja in dodaja, da se bo na sejem pohištva Ambient v Ljubljani s katerim od svojih izdelkov najverjetneje prijavil tudi prihodnje leto. Prav tako lahko, kot napoveduje, pričakujemo v Celju prihodnje leto pregledno razstavo njegovega dosedanjega dela. ŠPELA OŽIR Foto: JON KRAČAN Miza Urša Kaučičev stol Bob ni namenjen masovni uporabi, temveč je predvsem kot estetsko dopolnilo prostora z uporabno vrednostjo. Organizator REPORTAŽA 33 Svoboda dokaz za trdoživost KPD Svoboda Celje praznuje 95-letnico - Trenutno dejavni le likovniki in harmonikarji »95-letnica kliče po stotici in te zagotovo ne boste praznovali pri nas, v arhivu, čeprav ste s svojimi predhodniki soustvarjali podobo našega mesta,« je člane Kultur-no-prosvetnega društva Svoboda Celje nagovoril direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj. Vesel, da so v Svobodi v začetku oktobra del bogatega društvenega gradiva predali strokovnjakom, je sredi meseca v razstavne prostore arhive povabil še likovnike in do sredine novembra si lahko Celjani ogledajo priložnostno razstavo njihovih del, prepleteno z arhivskimi dokumenti. V Zgodovinskem arhivu Celje seveda niso prevzeli celotnega arhiva, temveč drobce, ki v prepletu fotografij, zapisanih dokumentov, programskih in koncertnih lističev, društvenih emblemov ... dajejo slutiti, kako mogočna je bila Svoboda v preteklih desetletjih. V »najboljših« časih, sredi 50. let preteklega stoletja, je bilo vanjo vključenih več kot 1.500 Celjanov, dejavnosti pa so se številčno in tudi vsebinsko skrčile pred tremi desetletji, ko so zaradi širitve celjskega sejmišča porušili Dom Svobode. Uvod v jubilej »Ker je >gaberska< Svoboda takrat izgubila svoj dom, so se k nam, v Zagrad, priselili njeni pevci, saj niso imeli dovolj velikega prostora za vaje,« sodelovanje obeh celjskih Svobod, KPD Svoboda Celje in KPD Svoboda Zagrad, opisuje Lenart Horvatič, ki je dejaven v mlajši »sestrici«, saj je KPD Svoboda Zagrad nastala šele v 30. letih prejšnjega stoletja. In če so se v Zagradu v društvo povezovali zlasti domači rudarji, je gaberska Svoboda vrata odprla veliko širše, ob delavcih tega izrazito industrijskega predela mesta so namreč v njej prepevali tudi učitelji, v pevskih zborih in glasbe- Predsednik KPD Svoboda Celje Tomaž Mi-lač si do stoletnice društva želi čim več novih članov in kljub temu, da je sam kot akademski slikar predan mentor likovnikom, zlasti to, da bi postala Svoboda spet dom različnih kulturnih ustvarjalcev. nih skupinah je združevala mlade iz celega mesta, nenazadnje sta pod njenim okriljem delovali tudi knjižnica in glasbena šola. In v znamenju obujanja spominov na tiste čase, zlasti pa snovanja idej, kako Svobodo spet pomladiti in vanjo privabiti čim več Celjanov, je tudi minevala priložnostna slovesnost ob »generalki za jubilej«. V družbi najstarejših Ko predsednik KPD Svoboda Celje Tomaž Milač spregovori o zgodovini društva, ne more mimo tega, da vodi - seveda ob gasilskih - eno najstarejših delujočih društev v Celju. Korenine KPD Svoboda Celje namreč segajo v leto 1919, ko je bilo v mestu ustanovljeno društvo Naprej, ki se je leta 1927 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda Celje, le malo prej pa se je moškemu pevskemu zboru priključila še tamburaška sekcija. Ena od prelomnic je bilo leto 1935, ko je društvo organiziralo zlet Svobod v domačem mestu. Kmalu po njem so oblasti zapečatile prostore društva in prepovedale njegovo delovanje, a predani člani so že po dveh mesecih ponovno ustanovili društvo. Tega so poimenovali DPD Vzajemnost in je delovalo vse do leta 1941, v njem pa so člani gojili iste ideje kot prej v Svobodi. Po okupaciji Jugoslavije so se aktivno vključili v narodnoosvobodilni boj in leta 1945 so društvo obudili kot DPD Iva Ključarja Celje -Gaberje, zadnja desetletja pa deluje z imenom KPD Svoboda Celje. Vse do knjižnice in glasbene šole Po vojni je društvo razširilo svojo dejavnost. Pevskemu in tambu-raškemu sestavu so priključili še vrsto pevskih zborov - od mladinskega sestava gimnazijcev in učiteljskega mladinskega pevskega zbora do zborov posameznih celjskih tovarn -, v društvu so delovale sekcija šahistov, dramska sekcija, folklorna skupina, harmonikarska sekcija in šola, ki je leta 1963 prerasla v glasbeno šolo, mladinska kino sekcija, inštrumentalna skupina Ansambel mladih in Ljudska knjižnica Gaberje. Bistvo delovanja posameznih sekcij v prvem povojnem obdobju sta bila vzgoja in izobraževanje delavcev ter skrb za njihov duhovni in kulturni razvoj. Kasneje so se začeli v Svobodo vključevati ljudje različnih poklicev in starosti. Leta 1959 so člani zgradili lasten Dom Svobode, ki pa so jim ga zaradi širjenja sejemske dejavnosti leta 1983 porušili, Svoboda pa je šele dve leti kasneje dobila druge društvene prostore ob bližnji Stari Dečkovi cesti. V imenu mlajše, zagrajske Svobode je jubilantom zaželel vse dobro Lenart Hrovatič. Najbolj dejavni likovniki KPD Svoboda Celje ima trenutno približno 60 članov, tretjina je harmonikarjev, približno dve tretjini predstavljajo likovniki. Likovna sekcija deluje v okviru društva od leta 1993, sicer pa segajo začetki povezovanja ljubiteljskih likovnikov v predvojna leta, njihovo ustvarjalno obdobje se je razmahnilo po vojni, leta 1975 pa so ustanovili samostojno Društvo likovnih amaterjev Celje. Kot pripovedujejo člani, je največja prednost povezovanja v sekcijo to, da v društvu poskrbijo za izobraževanje članov, seminarje in likovne delavnice, ves čas pa imajo ob sebi tudi mentorje. In to, da lahko vedno vprašaš, ko sam ne znaš poiskati rešitve, je v veliko pomoč ljubiteljskim likovnikom, ki so po čopiču večinoma posegli šele v zrelih letih. IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA Upokojeni ravnatelj Glasbene šole Celje Vid Marcen v pogovoru z direktorjem Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borutom Batageljem Štefi Videčnik je kot članica sekcije svojo prvo sliko podarila za dobrodelno dražbo ob praznovanju 50-letnice IV. OŠ Celje. »Izjemno sem bila vesela, da je bila prodana med prvimi,« se nasmehne in doda, da v sekciji delajo v treh skupinah, najboljše pa je to, da imajo likovniki ves čas ob strani mentorja. »Ko si začetnik, ne znaš sam naprej, porajajo se ti vprašanja, na katera ne najdeš odgovora,« pravi ekonomistka in dodaja, da si zdaj izpolnjuje svojo otroško željo po ustvarjanju, ki je kljub temu da je bila likovna akademija zanjo nedosegljiva, vendarle ves čas tlela v njej. Lidija Hribovšek je članica sekcije šest let, doslej sta ji veliko pomagala mentorja Ivana Andrić Todić in Tomaž Milač. »Zdaj ko sem upokojena, je več časa,« pravi, a tudi ko je bila še zaposlena na sodišču, je likovnemu izražanju posvečala veliko časa. Obiskovala je pripravljalni tečaj figure telesa in portreta na ljubljanski likovni akademiji in delovala tudi v velenjskem društvu šaleških likovnikov. »Tako negujem željo iz otroških let, najbolj pa me privlačijo figure in portreti.« Marjan Knez deluje v sekciji tri leta, vse odkar se je zaradi presaditve ledvice kot zlatar specialist moral invalidsko upokojiti. »Prav vsakič komaj čakam, da se dobimo. Slikati sem želel že prej, kakšna risbica je res zelo ljubiteljsko kdaj tudi nastala,« pravi in dodaja, da vsakomur svetuje, naj se slikanja ne loti čisto sam, saj je pomoč mentorja več kot potrebna. »Ljubiteljem nam manjka znanj o tehnikah. Za menoj je že nekaj razstav, ena mojih slik na temo Poletne vedute je bila v Galeriji Volk celo nagrajena,« je zadovoljen. »Je pa res, da ko enkrat malo bolj intenzivno slikaš, te to močno pritegne. Sam si zdaj želim osvojiti čim več tehnik.« 34 FOTOREPORTAŽA Ste že plesali sving? Morda ste ga, a tega sploh niste vedeli, saj je sving pravzaprav cela družina plesov. Njegove podzvrsti, kot so čarlston, shag, balboa in bluz, se s kakšnim korakom ozrejo tudi k jiveu, rokenro-lu in sorodnim zvrstem. Najbolj prepoznavna med njimi, takšna, ki jo pogosto vidimo tudi na televizijskih zaslonih, je lindy hop. In v znamenju tega ritma so se plesalci vrteli med 17. in 19. oktobrom na Vintage Swing Festivalu 2014. Sving je dinamičen ples, ki je okoli leta 1920 nastal kot odziv na džez glasbo, ki se je takrat rojevala v Združenih državah Amerike. Na ta svež ritem so sprva plesali večinoma temnopolti prebivalci. Lindy hop, najpomembnejša zvrst v družini svinga, je ime dobila na enem prvih uradnih plesnih tekmovanj, ko je novinar neke medijske hiše plesalca, znanega kot »Shorty« George Snowden, vprašal po imenu tekmovalnega plesa. Ker je v tistem času Charles Lindbergh z letalom preletel Atlantik, kar so časopisi zabeležili kot Lindy hops the Atlantic, je »mali« George ples imenoval kar po izjemnem dosežku tega letalca. Ples, ki je spremenil zgodovino Sving še danes spominja na obdobje polnega rasnega razlikovanja v Ameriki. Ikonska plesna dvorana Savoy je bila v Harlemu, kjer so sprva plesali le temnopolti. A kot ve povedati organizator sving festivala v Celju Aleš Kolar, je plesna mrzlica kmalu zajela tudi belce. Sprva so bili ti zastopani le kot glasbeniki. Eno bolj zvenečih imen med njimi je bil na primer Beny Goodman, ki ga še danes poznamo pod vzdevkom kralj svinga. Glasba je počasi podirala meje in prvič v zgodovini so na znanem podolgovatem plesišču, ki je imelo dva dvignjena odra, plesali tako temnopolti kot belci. Eden vodi, drugi sledi Najbolj prepoznaven osnovni plesni korak svinga je eight count in že ime pove, da pri tem koraku štejemo do osem. Med partnerjema se pri svingu podobno kot pri drugih plesih vzpostavi razmerje, kjer eden vodi, drugi pa mu sledi. »Plesalci se trudimo podati jasne signale za gibanje, ki jih mora plesalka prepoznati in se čim »Sving je vstopnica v poseben družbeni krog. Tu ne gre le za plesne korake in rekreacijo, ampak za stil oblačenja, poslušanje starega džeza. Gre za druženje ljudi, ki so jim všeč iste stvari, ne glede na to, ali so srednješolci, direktorji uspešnih podjetij, državni uradniki ali upokojenci. Svingerji se med seboj ne vikamo, na plesišču mej ni,« je povedal Aleš Kolar. Iz nabiranja znanja na plesnih delavnicah se kdaj pa kdaj rodijo tudi ljubezni. Kdor si sving izbere za preganjanje dolgočasja, lahko na svoj urnik kaj kmalu dodaja nove in nove izzive - od obiska sving tečajev in festivalov po svetu, počitnic v znamenju svinga in še bi lahko naštevali. Svingerji preplavili Celje V 30. letih v newyorškem Savoju - Danes na parketu po vsem svetu prej odzvati na njih. Tako na parketu pride do zanimive igre,« je pojasnil Kolar. Festival kot časovni stroj Vintage Swing Festival 2014 je bil zasnovan kot tridnevna proslava sving glasbe in plesa, ki je udeležence zavrtela v čas pred drugo svetovno vojno. Čez dan so se plesalci družili na delavnicah, kjer so se plesnih korakov učili od trenutno najbolj cenjenih inštruktorjev na svetu. Ob večerih je na zabavah igrala sving skupina iz Pariza, oči so se spočile na plesnih nastopih, za tiste željne tekmovanja pa seveda ni manjkala priložnost, da se pomerijo v znanju. »Nekateri pravijo, da nimajo ritma ali posluha, vendar to ni res. Že srce nam bije v ritmu, tega torej nosimo v sebi, naloga plesnih učiteljev pa je, da ga zvabimo na plano,« je prepričan Aleš Kolar, ki je tudi sam plesni inštruktor. TINA VENGUST Foto: SHERPA Svetleči lakasti čevlji zanj in bele pike na črni tkanini zanjo. Briljantina za moške in pentlje v laseh za ženske - tudi to je sving. Festival je tri leta gostoval v Ljubljani, zadnja leta pa gostuje v Celju, od koder izvira tudi njegov organizator, predsednik Društva vintage Aleš Kolar. Kot pravi, je v knežjem mestu prepoznal prednosti domačega terena - dobre plesne dvorane in pripravljenost ljudi, da pomagajo pri izvedbi festivala. Plesnega festivala se je udeležila kraljica svinga Norma Miller iz Združenih držav Amerike. Kot deklica je rasla ob znameniti dvorani Savoy. Danes je pri 95 letih še vedno bistrega uma in graciozne drže. Bila je prva profesionalna plesalka svinga na svetu, nastopala je v številnih plesnih filmih, nato je delovala kot koreografinja, znana pa je tudi kot stand up komičarka in prijateljica Billa Cosbyja in Louisa Armstronga. V Celju ni samo plesala, ampak tudi pela. Ob spremljavi žive glasbe je energija na plesišču še bolj intenzivna. BUKVARNA / INFORMACIJE 35 Eva Kovač: Sonce zahaja v Celju OKOLJSKA PERLA Odkrito o heroinski ■ I v ■ ■ izkušnji Le kdo ne pozna kultne knjige Mi, otroci s postaje Zoo nemške avtorice Christiane F., v kateri opisuje del svoje življenjske poti, kako je pri dvanajstih letih v mladinskem domu prvič prišla do hašiša in pri trinajstih do heroina ter kako se je nato morala s prijatelji nastavljati na berlinski železniški postaji Zoo, da bi si priskrbela denar za heroin. Šentjurska pisateljica Eva Kovač je petintrideset let po izidu omenjene knjige izdala slovensko različico tega svetovno znanega romana. Kljub temu da njena zgodba v primerjavi s Christianino ni tako kruta, saj so ji ob strani stali starši, ki so ji omogočali normalno življenje, se bralca dotakne s svojo neposrednostjo. Odkrito je namreč spregovorila o heroinski izkušnji, kar je lahko nenazadnje tudi precej hrabro dejanje. Šentjur in nenazadnje tudi Celje sta manjši naselji, kjer se praktično vsi ljudje poznajo, predvsem pa so odvisniki, kljub temu da živimo v 21. stoletju, zaradi tovrstnih življenjskih izkušenj velikokrat tudi ožigosani. Roman Sonce zahaja v Celju govori o ljubezenskem razmerju med narkomanom in študentko, ki želi svojega partnerja rešiti odvisnosti, a na tej poti tudi sama postane odvisnica. Kljub temu da ima obliko romana, temelji na dnevniških zapisih. Predstavlja zaokroženo celoto, ki se začne z ljubezensko zgodbo, ki se prevesiv odvisnost od heroina, ter se konča z nosečnostjo in s koncem odvisnosti od trde droge ter z novim načinom življenja. V romanu so na dolgo in široko opisane muke in blaženosti narkomanskega načina življenja. Lahko bi rekli, da je v primerjavi s prvim romanom Kovačeve še veliko bolj oseben, saj govori o drogah in odvisnosti ter ne zgolj o težavah mladostnika. Eva Kovač si je že po nekaj mesecih odvisnosti želela odnehati, vendar to ni bilo tako enostavno. Počasi jima je s partnerjem zmanjkovalo vsega, prodati pa nista imela več kaj. Nista bila več tako mlada in zaslepljena, da bi se slepila, kam ju vodi tovrsten način življenja. Znano je, da se pari veliko težje odvadijo od trdih drog. Če je to resnično njihov cilj, jim ne preostane drugega, da se razidejo. Ko je Kovačeva za- upala staršem, kakšne težave ima in da se želi odvaditi odvisnosti, so ji priskočili na pomoč. Vedela je, da mora izkoristiti priložnost, saj bi bila v primeru, da bi jo zaneslo nazaj med odvisnike, ob naslednjem odvajanju povsem sama, kar bi bilo zanjo še toliko težje. Bralcu se ob prebiranju knjige zastavljajo številna vprašanja, na katera v romanu ne dobi odgovora. Kovačeva opisuje svoje razmišljanje v času odvisnosti, kako je čutila potrebo po heroinu, kako so minevali dnevi, ko s fantom nista počela praktično nič, in kako sta bila vedno brez denarja. A bralca pri tem bega, kako je mogoče, da sta si kljub temu da sta bila neprestano brez prebite pare, privoščila povsem normalno življenje. Sama sta živela v najemniškem stanovanju oziroma sobi, imela na razpolago avtomobil in redno dopustovala na morju. ŠPELA OŽIR Pogled na skrbno obnovljen Pelikanov atelje v Razlagovi ulici Po deževnem poletju obnovljen Pelikanov atelje O avtorici Pisateljica in pesnica Eva Kovač živi v Šentjurju. Potem ko je končala dva letnika študija medicine v Ljubljani in se prepisala na študij filozofije in sociologije v Mariboru, danes dela kot tajnica v notarski pisarni v Celju. Leta 2004 je sodelovala na Festivalu mlade literature Urška, kjer je za realistično zgodbo prejela nagrado urška, ki ji je nato leta 2005 omogočila izdajo prvenca, romana Tri pike. V začetku letošnjega poletja je predstavila svoj drugi roman z naslovom Sonce zahaja v Celju. Mestna občina Celje je v sodelovanju s celjsko enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine končala obnovo Steklenega fotografskega ateljeja Josipa Pelikana. Prenova je stala malo manj kot 27 tisoč evrov, Muzej novejše zgodovine Celje za prenovljeni atelje, ki bo vrata za obiskovalce spet odprl predvidoma decembra, pripravlja popestritev dogajanja v njem. Atelje je bil zgrajen leta 1899, po letu 1920 je v njem deloval fotografski mojster Josip Pelikan, ki ga je nasledila hči Božena. Zadnja leta je del Muzeja novejše zgodovine Celje, saj je v njem stalna muzejska postavitev, ki priča o bogatem in ustvarjalnem življenju mojstra Pelikana. V pritličju ateljeja so na ogled temnica, retuširnica, mojstrova tehnična oprema, portreti, steklene plošče in originalne fotografije, v nadstropju pa stekleni salon, v katerem je s pomočjo naravne svetlobe ustvarjal mojster. Rekonstrukcija steklene strehe ateljeja je bila predvidena že v poletnih mesecih, vendar so jo zaradi nestabilnega vremena in pogostega dežja odlagali, saj so potrebovali za izvedbo del vsaj teden suhega vremena. Zdaj je streha ateljeja na novo prekrita s termoizolacijskimi stekli, ob prenovi pa so ohranili celotno kovinsko strešno konstrukcijo ateljeja in v enaki obliki ter materialu tudi vse okenske odprtine, lopute, snegobrane in druge stavbne elemente. IS Foto: arhiv MOC Trženje vzajemnih skladov za družbe za upravljanje Infond vzajemni sldadl Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d.: Atka Prima d.o.o. v celjskem Tehnopolisu, na Kidričevi 24b Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si "Tržno sporočilo. Družba ATKA - PRIMA d.o.o., Kidričeva ulica 24 B, 3000 Celje je v smislu 2I. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov odvisni borznoposredniški zastopnik družbe ALTA Invest, d.d., Železna cesta 18, Ljubljana. Nadzorni organ je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip B, Ljubljana. Več informacij na http://uuujuu.alta.si/disclaimer. 36 NAŠA TEMA Z udarniškim delom do igrišča Prebivalci zaselka Vindija v Mali Prekopi zavihali rokave in zgradili športni park Marsikdo se nostalgično ozira nazaj in se sprašuje, kje so časi, ko so se imeli sosedi čas družiti, si pomagati pri vsakodnevnih opravilih ali celo prostovoljno stopiti skupaj in z udarniško akcijo urediti vaško okolico. V Mali Prekopi na Vranskem to tudi v 21. stoletju, ko se ljudje neprestano soočajo s pomanjkanjem časa in marsikdo ne pozna dobro niti najbližjega soseda, ni prav nič nenavadnega. Nov zaselek Vindija, kjer je 13 gospodinjstev, je zrasel na območju, kjer je še pred nekaj leti živelo le šest družin. Domačini in priseljenci, večinoma mlade družine, so spletli dobre medsosedske odnose in jih nadgradili z delovnimi in drugimi akcijami. Nedavno so z udarniškim delom in s prostovoljnimi prispevki celo uredili igrišče z avtobusno postajo za šolarje. »Pred približno letom smo skupaj organizirali piknik. Ker je v kraju veliko mladih družin z otroki, se nam je po- rodila ideja, da bi lahko zanje v zaselku zgradili igrišče,« se spominja Janez Šoštar, ki je pri projektu sodeloval kot projektant, koordinator in nadzornik izvedbe. Obrnili so se na Občino Vransko, ki jim je odstopila manjše zemljišče, kjer so danes poleg otroškega igrišča z gugalnicami še koš za ulično košarko, rusko kegljišče in prostor za piknik. V neposredni bližini so postavili pokrito avtobusno postajo, v kateri lahko osnovnošolci na suhem počakajo na šolski avtobus. Poleg tega so pokrili tudi del parka, namenjen za prirejanje piknikov, kar je skupaj približno 60 kvadratnih metrov pokritih površin. Sodelovala vsa gospodinjstva Igrišče je nastalo izključno s prostovoljnimi prispevki in z udarniškim delom krajanov. Odzvale so se prav vse družine. Uredile in opremile so 186 kvadratnih metrov velik prostor. Celotna vrednost naložbe z avtobusno postajo je znašala več kot 12 tisoč evrov. Kot so izračunali Vindijčani, bi morali, če bi najeli izvajalca del, po uradnem ceniku odšteti kar približno 20 tisoč evrov. Vsako gospodinjstvo je prispevalo po 250 evrov, za 1.350 evrov pa so še dodatno prispevali material. Občina jim je pomagala z dodatnimi 1.500 evri. Krajani so opravili 508 udarniških ur, ki jih ocenjujejo na približno 5 tisoč evrov. »Igrišče je spomenik tako prostovoljstvu kot dobrim medsebojnim sosedskim odnosom,« je prepričan župan Franc Sušnik, ki je vesel, da se občani še vedno znajo povezovati. Igrišče v prvi vrsti uporabljajo domačini, vendar to po besedah Šoštarja ne pomeni, da niso dobrodošli tudi ostali obiskovalci. Prav zaradi tega bodo namestili tablo, s katere bo razvidno, da je uporaba prav vseh igral v parku na lastno odgovornost. V nadaljevanju želijo na igrišču postaviti tudi plezalno steno in urediti vodni park z brvjo. ŠPELA OŽIR Foto: TT V športnem parku v zaselku Vindija v Mali Prekopi so in prostor za piknik. V nadaljevanju želijo postaviti še poleg gugalnic tudi koš za košarko, rusko kegljišče plezalno steno in urediti vodni park z brvjo. IMDMDUAL POVSEM PO VASI MERI! Hiša Lumar Individual je lahko narejena povsem po vaši meri. Že pri realizaciji zamisli vam lahko pomagamo z izbiro arhitekta, pri čemer vam zagotavljamo najvišji standard sodobnega oblikovanja, ob upoštevanju smernic ekološke in energijsko učinkovite gradnje. Lahko pa sami izberete vašega arhitekta in nam dostavite že izdelan projekt za vašo sanjsko hišo. T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si j-UMARJEV BESTBUY C^zzisr* fcj Lumar. Živeti najbolje! Kaj je Alliance? ALLIANCE1 Herbicid: sistemični, selektivni, za zatiranje enoletnega in večletnega širokolistnega plevela v žitih (ozimna pšenica, ječmen, rž, tritikali in jarem ječmenu in jari pšenici) Vsebuje dve aktivni snovi: Metsulfuron - methyl 60 g/kg Diflufenican(DFF) 600 g/kg Uporaba: max. 0,1 kg/ha Uporaba Kako uporabimo Alliance? količina ffs: 60 g/ha jeseni - spomladi max. 100 g/ha priporočena količina vode: 200 - 4001 v ^ Л SPEKTER PLEVELOV Več informacij na www.lumar.si. I\ Nufarm NAŠA TEMA 37 Premajhne podloge in nevarne gugalnice Zakaj igrala na vrtčevskih igriščih iz leta v leto izgubljajo bitko z zahtevanimi varnostnimi standardi? Pred štirimi leti so v krajevni skupnosti Kalobje kot eni zadnjih v občini odprli enoto Vrtca Šentjur z enim oddelkom. Po letu so krajani s prostovoljnim delom in z dobrodelnimi prispevki postavili igrišče. Vrtoglavih pet tisočakov je bilo dovolj za tri gugalnice, tobogan in pe-skovnik. Potrdila, da so igrala po meri vseh standardov, pač stanejo. Že po nekaj mesecih so bile gugalnice zapečatene, tobogan je bil oblepljen. Zaradi premajhnih gumijastih podlog. V vrtcu so napraskali denar in zadevo uredili. Pred nekaj meseci je bila gugalni-ca za najmlajše na zahtevo inšpektorja odstranjena. Uganili ste. Ni po standardih in je za otroke nevarna. V enoti vrtca na Prevorju so morali na kombiniranem igra-lu odstraniti kar vse gugalnice. Nekdanja pomočnica ravnateljice Vrtca Šentjur Albina Kar-muzel je tik pred upokojitvijo in ji izkušenj res ne manjka. Kot neutrudna humanitarka je bila tudi pobudnica zbiranja sredstev za postavitev igrišča in organizatorica dobrodelnega koncerta v ta namen. »Priznati moram, da sem utrujena od vsega tega. Standardi so eno dardov, ki veljajo na otroških igriščih, nisem pravi naslov. Vrtec mora zagotavljati redne komisijske preglede igrišč. Nas zanimajo zgolj zapisniki letnih pregledov. Komisijo bi lahko pod določenimi pogoji sestavili tudi vrtci, a se večinoma odločijo za zunanje izvajalce. V teh zapisnikih gredo strokovnjaki res v podrobnosti. Če je v tej dokumentaciji zapisano, da je na igrišču nekaj neurejeno ali potencialno nevarno, mi zahtevamo, da se to odpravi. Daleč od tega, da bi bil jaz pristojen in usposobljen za pregled igral na terenu.« Zdravstveni inšpektor torej skrbi za izvajanje varnostnih zahtev, pri čemer jih ne postavlja. Strokovnjak s tisoč stranmi navodil Urejenost vrtčevskih igrišč ureja več različnih zakonov toliko bolj trudimo najti rešitev.« A pred letom ali dvema to sploh ni bila težava. Takrat so ista igrala ustrezala vsem merilom in so zato na trgu dosegala tudi bistveno višjo ceno. Kdo je torej spregledal nevarnost oziroma si je v tem letu izmislil nekaj novega? Krog se sklene pri proizvajalcu Zibelka vseh naših standardov je Evropski komite za standardizacijo, medtem ko pri nas to področje pokriva Slovenski inštitut za standardizacijo. Standardi se v visokih strokovnih krogih spreminjajo po potrebi, upoštevajoč statistiko, poškodbe in podobno. Tako imamo različici iz leta 2000 in 2008, v vsakem primeru pa zadeva obsega več kot tisoč strani. Med poznavalci tega precej zapletenega področja je »Varnostni standardi niso zakonska obveza, osnovni parametri so jasni, primeri na terenu pa različni. Varnostna območja se v osnovi ne smejo prekrivati. Veliko se da rešiti z manjšimi prilagoditvami. Vsak nadzornik na terenu je samo človek. Tako se lahko zgodi, da bo pet centimetrov križanja varnostnih polj za nekoga še sprejemljivo, nekdo drug pa bo trdil, da je to smrtno nevarno,« raztegljivost določenih pojmov pojasni Kregar. Otroška igrala sicer spadajo pod Zakon o splošni varnosti proizvodov, za varnost igral in igrišč odgovarjajo proizvajalec, postavljalec igral in upravitelj. Igrišča vrtcev so pod nadzorom zdravstvenega inšpektorata, tista v trgovskih centrih in ob gostiščih so v domeni tržnega inšpektorata. Na odprtem ostajajo občinska otroška igrišča. Pri tem je dobro vedeti, da napisi v stilu »uporaba igral na lastno odgovornost« odgovornosti ne odvezujejo nikogar. V primeru odškodninskih tožb takšni napisi ne pomenijo nič. Igrišče, ki so ga na Kalobju v veliki meri krajani postavili sami, občasno »pade« na testu strandardov in varnostnih zahtev. Najprej so bile podloge premajhne, zdaj je bila gugalnica previsoka. Podobna zgodba je tudi v drugih slovenskih vrtcih. V Vrtcu Šentjur imajo v 11 enot vpisanih več kot 750 otrok. V zadnjem letu so zabeležili 15 poškodb, od tega samo dve na igriščih. Kot je pojasnil Nace Kregar, tudi sodne prakse na tem področju ni, ker je poškodb relativno malo. »Najhujše, kar se tu in tam zgodi, je kakšna zlomljena rokica. Večinoma starši to vzamejo v zakup cene odraščanja. Se pa zapičena trska res lahko spremeni v »cel halo«, če gre za kakšne otroke pravnikov,« napol v šali doda Kregar. leto takšni, drugo drugačni. Stvari se spreminjajo praktično med nameščanjem igral. Država pri zahtevah nima nobenih omejitev in pri zagotavljanju sredstev tudi nobenega posluha. Igrala, ki smo jih postavili, so imela vso potrebno dokumentacijo. Resnično ne razumem, zakaj je treba kar naprej nekaj rušiti. Z vsemi svojimi izkušnjami pri vsem skupaj na igriščih ne vidim blazne nevarnosti.« Inšpektor zgolj sel slabih novic Za varnost na vrtčevskih igriščih skrbi zdravstveni inšpektor. V tej vlogi je vzgojiteljice na Kalobju na igrišče pospremil Darko Povh iz celjske izpostave zdravstvenega inšpektorata. Kot nebodigatreba, ki zahteva zapečatenje igral, je seveda prva tarča slabe volje. Kot nam pojasni svojo vlogo, po krivici. »Za odgovore glede stan- in pravilnikov. Na splošno igrišča vsak dan sproti pregledujejo vzgojiteljice, mesečno jih obhodi okrepljena ekipa s hišnikom, ki opravi manjša popravila, enkrat letno podroben pregled opravi zunanji akreditirani izvajalec, ki ga vrtec najame za pripravo podrobnega varnostnega elaborata. Ta je tudi temelj inšpektorjevih nadaljnjih ukrepov. »V prejšnjih primerih so pri pregledu opazili, da je gugalnica za najmlajše na Kalobju nameščena previsoko, medtem ko se na Prevorju varnostna polja tobogana in gugalnic na kombiniranem igralu prekrivajo,« je povedala ravnateljica Vrtca Šentjur Elizabeta Jelen. »V prvem primeru je bila rešitev relativno enostavna. Za Prevor-je, kjer so gugalnice in tobogan fizično povezani, pa je to večji problem. Vendar so gugalnice priljubljene in zelo pomembne za otrokov razvoj. Zato se tudi Nace Kregar iz podjetja Veritas, ki je za Vrtec Šentjur varnostni pregled izvedel tudi na Kalobju in Prevorju. »Največ poškodb je na toboganih in gugalnicah. Tobogane otroci uporabljajo v obe smeri, gugalnice pa imajo veliko nihajno moč. In če se ta igralna polja prekrivajo, jih lahko otrok hitro dobi po glavi. Verjetnost je sicer majhna, a je možno. In na to sem pač opozoril,« je pojasnil Kregar. Ob tem je predlagal tudi nekaj praktičnih rešitev in splošnih opozoril. »Igrala so lahko proizvedena brezhibno, a je vsaj tako pomembna tudi postavitev. Če so narobe postavljena, ne ustrezajo več standardom. Pri kombiniranih igralih na Prevorju bi rekel, da gre kar za projektno napako.« Bosta torej zanjo odgovarjala projektant in proizvajalec? Svet zavoda Vrtca Šentjur bo to vsekakor zahteval. SAŠKA T. OCVIRK Vsak proizvajalec lahko sam napiše izjavo, da so igrala izdelana v skladu s priporočili in standardi. Če se kaj zgodi in se ugotavlja odškodninska odgovornost, sodišče določi izvedenca, ki šele potem ugotavlja, ali je proizvajalčeva izjava ustrezna. Zaradi lastnega zavarovanja tako proizvajalci, postavljalci in upravljalci najemajo zunanje strokovne ustanove, ki svoja mnenja in posledično prevzemanje odgovornosti tudi drago zaračunavajo. OB ROBU Brezskrbno zaviti v vato Bila sem med tistimi, ki so primaknili nekaj evrov za igrala, in tudi moj malček je za svoj vrtec na vse grlo prepeval na dobrodelnem koncertu. Projekt »postavimo igrala« nas je v kraju povezal, da ne govorim o kolektivnem občutku ponosa. Ko je bilo nekaj mesecev kasneje igrišče zapečateno, ker so bile varnostne podloge premajhne, se mi je vse skupaj zdelo milo rečeno neumno. Ko sem takrat raziskovala, kaj hudirja je narobe s travo, nad katero smo se mi gugali celo otroštvo, me je prijazna gospa iz akreditiranega podjetja poučila, da vsi skupaj jemljemo otroška igrišča čisto preveč igrivo. Ona je tista, ki izda potrdilo, da je igrišče v skladu z vsemi standardi. In da tega ne more, če je (za primerno ceno) ne vključijo že v projektiranje igrišča. Svoje pomisleke o hudi nujnosti vse tiste gume, ki je presegla vrednost celega igrišča, sem zadušila. Med vrsticami sem lahko razbrala, da samo najbolj neodgovorna mama ne bi prav vsega naredila za varnost svojega otroka. In me je stisnilo, ker si resnično ne bi odpustila, da bi se kateremu otroku kaj resnega zgodilo samo zato, ker na mestu njegovega padca zaradi mene ne bi bilo gumijaste podlage. Tako je nastala cela industrija strahu - za vsak primer kupimo še enajsto zavarovalno polico, potrdilo, certifikat in če smo mi odgovorni za varnost tujih otrok, bomo svet rade volje obdali tudi z vato. Iz istega razloga bodo tudi ravnatelji in vzgojitelji naredili prav vse, kar zahteva še tako obskuren predpis. Eno je zdrava pamet, ki je delovala še eno generacijo nazaj, drugo pa histerična mama, ki že ob politi majici grozi z odvetnikom. In človek razume. Naj se z vzgojo odraslih ukvarja kdo, ki ga bolje plačajo SAŠKA T. OCVIRK od mene, si misli vzgojiteljica. V svetu, kjer lahko komurkoli obesiš odgovornost za normalna življenjska tveganja, pač ni prostora za dobro staro kmečko pamet. Samo dve desetletji nazaj smo se otroci še znali po cel dan igrati zunaj, se za ure in ure izgubiti v gozdu, se gugati na vsaki dosegljivi veji, se na smrt zravsati za kakšno malenkost in se že hip kasneje pobotati. Zaradi neoprijemljivega strahu tega svojim otrokom danes ne dovolimo več. Ja, svet je drugačen. Ampak nekaj osnovnih lekcij je še vedno treba vzeti skozi osebno izkušnjo, tudi bolečo. Če na pragu ne dvigneš noge, se spod-biješ in padeš. Če ti kot otroku zgladijo vse stopnice, bo edina posledica ta, da boš enkrat padel toliko globlje in bolj boleče. Kot mama sem že izkusila, da so gugalnice lahko nevarne, in jasno, da nočem, da mojega otroka kdo po nesreči brcne v glavo. In me je spet strah. Le kakšne nevarnosti se še skrivajo v tisočih straneh priporočil, a nanje doslej pač nihče še ni opozoril?! 38 PODLISTKA / AKCIJA Laška pihalna godba skozi čas (9) Praznovanje stoletnice s skoraj desetletno zamudo ZGODBE IZ KAMRE S septembrom leta 1970 je prevzel vodstvo godbe Ivan Povše iz Zagorja ob Savi, kjer je bil pedagog v Glasbeni šoli in ob tem tudi že enajst let vodja zagorske godbe. V Franciji je končal »Lycee de musique«. Zelo usposobljen glasbenik se je nemudoma priljubil laškim godbenikom, ki jih je leta 1971 pripravil na slavnostni koncert ob 100-letnici godbe, čeprav s skoraj desetletni zamudo. S Povšetom je počasi naraščalo članstvo v godbi, predvsem pa je rasla njena kakovost. Praznovanje visokega jubileja bilo tudi priložnost za predstavitev več kot stoletne glasbene tradicije v Laškem. Edo Jelovšek, laški neumorni kronist in avtor številnih publikacij o Laškem in okolici, izdanih v drugi polovici 20. stoletja, je zbral in uredil zbornik z naslovom Nad sto let tradicije godb na pihala v Laškem. Prvi del publikacije je namenjen slavljenki, v drugem delu pa je pregled glasbenega dogajanja na la- Ivan Povše je vodil godbo v letih 1970 do 1979 in kasneje še od 1987 do 1989. škem območju skozi stoletja. Navedeno Jelovškovo delo predstavlja izredno dragocen dokumentaren vir o zgodovini kulturnega dogajanja v Laškem nekoč. Sodelovanje godbenikov in glasbene šole Ob praznovanju stoletnice so godbeniki upali, da bo končno konec »suhih let«. Godbeniki, bilo jih pribli- <џ w žno dvajset, so imeli veliko načrtov in tudi bolj zavzeto in optimistično so prihajali na vaje. Obletnica je bila tudi priložnost, da so našli prostore za vaje in ob tem so dobili tudi nove uniforme. Sploh so se v tem obdobju večkrat na novo »preoblekli«, na primer leta 1972 in ponovno že leta 1975. V tem času se je začelo tudi krepiti sodelovanje med godbo in glasbeno šolo. Konec sedemdesetih, kmalu po preselitvi godbe v prostore kulturnega doma, se je Ivan Povše poškodoval v prometni nesreči in prosil, da bi ga razrešili dolžnosti kapelnika. Maja in junija 1979 je godbi začasno dirigiral Franc Kovač, takratni kapelnik godbe v Libojah. Že septembra navedenega leta pa je dirigentsko palico prevzel član godbe Marjan Vrečar, ki je pred tem opravil dirigentski tečaj. A tudi pri upravljanju društva so se v sedemdesetih zgodile spremembe, saj je po odhodu Slavka Valeja amra www.kamra.si iz Laškega leta 1977 predsedovanje godbi prevzel Stane Kužnik, ki je bil predsednik takratne občinske SZDL. Že po letu je bil v domu kulture godbi zagotovljen večji prostor za vadbo. Sledilo je živahnejše obdobje z odmevnejšimi gostovanji, tudi izven meja takratne Jugoslavije. SREČKO MAČEK Uporabljeni viri: Nad sto let tradicije godb na pihala v Laškem, 1971 130 let Laške pihalne godbe, 1992 140 let Laške pihalne godbe, 2002 Prihodnjič: Pod okriljem laških pivovarjev Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Nad sto let tradicije godb na pihala v Laškem, zbral in uredil Edo Jelovšek, izdala Godba na pihala v Laškem, 1971. SVETOVNA VOJNA 1914- 1918 Franc Herlah (stoji) kot avstro-ogrski vojak v bolnišnici Praznovanje stoletnice leta 1971 Herlah kot Maistrov borec Franc Herlah (po domače Lenart) z Završ nad Hudo Luknjo je bil s svakom Domnom Bolho (objava v prejšnji številki NT) kot Maistrov borec udeleženec bojev za severno mejo. Prispevek: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: Album Slovenije, www.kamra.si NAMIG Petkrat po malem Dnevno naj bi svojemu telesu privoščili vsaj tri osnovne obroke - zajtrk, kosilo in večerjo. Še bolje bo, če imamo vmes še dopoldansko in popoldansko malico, ko si lahko privoščimo sadje, jogurt ali kaj drugega. Za obroke bi morali imeti ustaljen ritem, kot to velja na primer pri majhnih otrocih, je poudarila Tatjana Škornik Tovornik iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot starši se ponavadi zelo dobro zavedamo, kakšnega pomena je za malčke navada. Kot odrasli pa nanjo pozabimo, kljub pomenu, ki ga ima za našo presnovo. Če telesu energijo dajemo enakomerno, to ne bo shranjevalo zalog za slabe čase. Prav to se dogaja, kadar izpu-ščamo obroke in zamujeno nadomestimo le z enim ogromnim obrokom. TV Foto: arhiv NT (GrupA) Člani skupine, ki je lani hujšala v akciji Novega tednika in Radia Celje, so spoznali, kakšno je pravilno načrtovanje obrokov. (Shujsajmo X Novim tednikom In Radiem Cal|« ime i in .prjimek....... naslov . e-naslov . in . gsm............ starost, teža, višina izobrazba ali imate kakšne zdravstvene težave? --K--- DA NE BRALCI POROČEVALCI / PISMA BRALCEV 39 Ipavčeva pesem odmevala v Bruslju Pevci moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev iz Šentjurja in nekaj njihovih kolegov iz Dramelj so v začetku septembra gostovali v Bruslju. V času tridnevnega obiska so tudi v Evropskem parlamentu odmevale pesmi naših Ipav-cev in drugih slovenskih skladateljev. V hramu evropske demokracije so pevce sprejeli in jim pomagali številni tam zaposleni Slovenci. Še posebej so bili veseli sprejema in prijetnega pogovora z našima evropskima poslancema Lojzetom Peterletom in Francem Bogovičem. Oba sta bila ganjena in ponosna ob odmevu domoljubnih ter vedno aktualnih slovenskih pesmi v Bruslju. Po večerni nedeljski maši, ki jo je vodil župnik dr. Zvone Štrubelj, so se srečali s tamkajšnjimi rojaki. Po ogledu mesta in njegovih znamenitosti so zvon-ko Ipavčevo Slovenec sem zapeli še pri spomeniku znamenite bitke pri Waterlooju. »Ponosni smo, da smo imeli možnost zastopati in predstaviti našo občino Šentjur in del naše bogate slovenske kulture. Prepričani smo, da smo svoje poslanstvo opravili odgovorno in zavzeto ter da bodo spomini na naša šte- vilna druženja lepi in trajni,« so ob koncu še dodali člani zbora in se seveda zahvalili vsem, ki so jim omogočili omenjeno gostovanje. StO Vevč ШЗИ Ljubno ob Savinji www.pevc.webs.com | 03 839 45 30 D Youth Restavracija Penzion |_| t | X 1M ▲ DOMAČA GOSTILNA Tradicija gostoljubja in domačnosti KOSILA, SVEŽE KOLINE, POSTRVI PRAZNOVANJA, POJEDINE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Odprto imamo vse dni v tednu Odmev Cenejši skupinski nakup energije Odzivamo se na zapis Cenejši skupinski nakup energije, objavljen v Novem tedniku št. 43 (23. 10. 2014) v Prilogi varčevanje, v katerem ste povzeli akcijo Zveze potrošnikov Slovenije Zamenjaj in prihrani. Pred predvidenim končnim datumom za pristop k akciji Zveze potrošnikov (ZPS) Slovenije smo prejeli veliko novinarskih vprašanj, ki so se nanašala na udeležbo Elektra Celje Energija (ECE) pri licitaciji. Ponovno bi rad povzel vsebino odprtega pisma, ki smo ga v tej povezavi naslovili na ZPS v začetku septembra, torej pred začetkom zbiranja prijav udeležencev. V odprtem pismu smo izpostavili naslednje pomanjkljivosti akcije: 1. ZPS ni želela upoštevati, da bi moral izbrani dobavitelj skladno s strategijo o trajnostnem razvoju Slovenije vso energijo za gospodinjstva zagotoviti iz obnovljivih virov; ECE zagotavlja vsem gospodinjstvom čisto energijo brez doplačila. 2. ZPS pri promociji akcije potrošniku ni predstavila vseh posledic menjave dobavitelja. Dnevno nas obišče ali pokliče sto in več kupcev, ki želijo osebni stik pri urejanju svojih pogodb oziroma pojasnila pri plačilih, položnicah. Mnogi kupci upora- bljajo naše brezplačne storitve (plačilo položnic brez provizije, izposoja merilca porabe, mobilna aplikacija, asistenca za dom), izkoriščajo ugodne ponudbe partnerskih podjetij. Nikjer nismo zasledili, da bi ZPS zanimal ta vidik odnosa kupca z dobaviteljem energije, ki se z menjavo slednjega seveda spremeni. 3. Ob prvem povabilu k sodelovanju nam je ZPS predstavila model akcije, ki nalaga izbranemu dobavitelju plačilo provizije v višini minimalno 30 evrov za vsakega pridobljenega kupca. Komu je bil namenjen ta denar (pomnožite s 30 tisoč prijavljenimi), nam takrat niso uspeli jasno razložiti. Utrinki s prvega hišnega sejma V soboto, 11. oktobra, so v podjetju Uniforest organizirali prvi hišni sejem. Na topel jesenski dan si ga je ogledalo 300 obiskovalcev. Ogledali so si lahko celoten prodajni program podjetja. V novi prodajalni so lahko opravili ugoden nakup različnih izdelkov v akciji. Pripravili so tudi praktičen prikaz uporabe različnih strojev in varno delo v gozdu. Za dobro razpoloženje sta poskrbela ansambel Mladika ter ponudba brezplačne jedače in pijače. 4. Naziv akcije Zamenjaj in prihrani je zavajajoč, saj ne poziva k znižanju cen, ampak k menjavi dobavitelja. V ponudbi ECE je že od pomladi 2013 ponudba Prihranim, ki ima nižje cene energije kot na primer redna ponudba Gen-i. Zaradi naštetih pomanjkljivost se v ECE za sodelovanje nismo odločili. Podpiramo usklajevanje cen s tržnimi (v letošnjem letu smo 2-krat znižali cene) in verjamemo v svoje kupce, s katerimi nas veže dolgoletna tradicija. Po objavi doseženih cen na licitaciji bomo ponudili nižje cene električne energije in zemeljskega plina. Brez provizij posrednikom in z vsemi ugodnostmi, ki jih kupci ECE prejemajo že zdaj. mag. MITJA TERČE, direktor Pohvale Dan odprtih vrat Na Radiu Celje izveš veliko stvari, kaj se v celjski regiji godi, prav tako tudi v Novem tedniku. Presenečen sem bil 19. septembra na dan odprtih vrat. Nasmejani obrazi uslužbencev - novinarjev. Dober glas seže v deveto vas. Spominjam se, ko je začel delovati radio, je samo hreščalo. Danes ga poslušamo brez problema. Vse novinarje bi pohvalil. Časopis imamo naročen že od takrat, ko je bil še Celjski tednik. Večkrat se oglasim v oddaje na radiu in kaj povem. Delal sem 40 let v težkih pogojih, zato znam ceniti delo. STANKO KRAJNC, Laško I MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 50., 60., 96. in 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP -A, 109/12, 35/13 - SKL. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinski podrobni prostorski načrt Golovec I. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinski podrobni prostorski načrt Golovec, ki ga je pripravil Oddelek za okolje in prostor, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01). Predmet podrobnega načrta je ureditev kompleksa večjih zelenih in rekreacijskih površin ter izgradnja devetih stanovanjskih objektov. Območje OPPN Golovec obsega zemljišča med Dečkovo cesto na jugu, Opekarniško cesto na vzhodu, Cesto na Dobrovo na zahodu in Jamovo ulico na severu. II. Gradivo bo od 10. 11. 2014 do vključno 10. 12. 2014 javno razgrnjeno: - v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje ter - na sedežu Mestne četrti Gaberje, Kidričeva 3, 3000 Celje ter - na sedežu Mestne četrti Nova vas, Ulica bratov Vošnjakov 1, 3000 Celje. Javna obravnava bo v sredo, 26. novembra 2014, ob 15. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje. III. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 10.12.2014 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN Golovec«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/moc_planiranje_sta-lisca. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani. Osebe, ki ne želijo, da se v stališčih objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Celje, 23.10. 2014 Številka: 3505-17/2011 Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot 40 BRALCI POROCEVALCI Varstvo in socialna vključenost Ob 40-letnici Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna Uporabniki socialnovarstvenih storitev - otroci, mladostniki in odrasli z motnjo v duševnem razvoju - njihovi starši, skrbniki, zaposleni in drugi gostje so v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna v petek, 3. oktobra, praznovali na osrednji proslavi in s tem obeležili 40 let od ustanovitve poskusnega oddelka za učence, ki niso mogli slediti programu razredov s prilagojeno vsebino. Nada Topolovec med nagovorom na proslavi Irena Ceglar, direktorica, je v pozdravnem govoru povedala, da se je center skozi zgodovino ves čas uspešno prilagajal spremenjenim potrebam uporabnikov in spremenjenim strokovnim smernicam. Ves čas delovanja centra je bila v ospredju skrb za uporabnike. Današnji center želi biti skupnost, kjer so opaženi potrebe, hotenja in interesi vseh vključenih posameznikov. Nastopajoči uporabniki in zaposleni so goste navdušili z interaktivnim kulturno-ume-tniškim programom. V svet plesnih ritmov so goste v dvorani popeljale gostujoče plesalke iz Plesnega vala Celje. Nada Topolovec, predsednica sveta uporabnikov, je v pozdravnem govoru delila svoje vtise bivanja, življenja in dela v centru in delovanja izven njega. Nastopajoči uporabniki in zaposleni so prav tako s posebno interpretacijo himne centra, ki jih spremlja ob vsakem koraku, poželi bučen aplavz ganjenih gostov. Skrb države Praznovanja se je udeležila tudi Martina Vuk, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je v svojem nagovoru zagotovila, da bodo na ministrstvu tudi v prihodnje zagotavljali vso potrebno podporo za delovanje centra. Vlasta Nussdorfer, pokroviteljica svečanega dogodka, je poudarila, da je za prihodnost uporabnikov CUDV Dobrna in uresničevanje njihovih pravic odgovorna vsa družba in da za državo nič ne sme biti predrago. Slavnostna govorca sta bila tudi Irena Artank, nekdanja dolgoletna direktorica centra, in Martin Brecl, župan Občine Dobrna, ki sta vodstvu centra izrekla čestitke ob jubileju in zaželela še naprej uspešno opravljanje poslanstva. Za družabni del po prireditvi so poskrbeli uporabniki in zaposleni v sodelovanju z aktivom kmečkih žena - sekcije Turističnega društva Dobrna in ponovno dokazali, da je sodelovanje z lokalno skupnostjo zelo uspešno. Spremljevalne aktivnosti programa svečane prireditve so obsegale tudi razstavo fotografij izdelkov uporabnikov VDC, kostanjev piknik, degustacijo v centru pridelanih čajev in osvežilnih napitkov, voden ogled centra ter »palačinka party«. Ob odhodu je večini gostov v ušesih še vedno odzvanjala himna centra Svet v očeh, ki se odraža tudi v viziji centra, da tudi v prihodnje skupaj z zaposlenimi želi ustvarjati priložnosti za polno, dostojanstveno življenje vseh nas. TINE KOVAČIČ PREVOZI BOLNIKOV Podjetje Linid iz Celja že dobro leto opravlja neurgentne sanitetne prevoze bolnikov po celotni Sloveniji, predvsem od doma do zdravstvenih ustanov, iz domov, bolnišnic in zdravilišča, pa tudi v tujini. V največji meri opravljajo storitve za ustanove, kot so Dom Lipa Štore, Dom starejših občanov Velenje, Dom upokojencev Polzela in Dom starejših Prebold. Pri tem se še posebej trudijo, da nudijo bolnikom podporo med prevozom, skrbijo za njihovo čim boljše počutje, zanje pa opravijo tudi vpis in sprejem v ambulanto. Kot pravi lastnica podjetja Lidija Grobelnik, se trudijo, da so hitri in kakovostni in da se bolnikom posvetijo tudi na osebni ravni. Pomembno je, pravi Grobelnikova, da bolniki čutijo, da je nekomu mar zanje in da jim v najtežjih situacijah lahko nekdo pomaga. Svojci težko pomagajo, saj morajo v službo in zato so tu sodelavci Linida. Ekipo sestavljajo zdravstveni tehniki z ustrezno izobrazbo, bolnikom pa je na voljo šest avtomobilov, ki so tehnično in strokovno pregledani. V prihodnje si najbolj želijo povečati ekipo in jo še bolj strokovno usposobiti. Poleg prevozov, ki jih opravljajo 24 ur na dan in sedem dni v letu, pa si želijo ponuditi tudi celotno oskrbo in nego bolnikov in starejših občanov na domu. Promocijsko besedilo LINID ©ШШИМ Lidija Grobelniks.p.^^^ tava S ■ 3000 Celje - Gsm: 031/307-655 Blagoslov prostorov V Društvu proti mučenju živali Celje smo ob svetovnem dnevu varstva živali, 4. oktobru, opravili blagoslov prostorov, kjer opravljamo svoje poslanstvo varovanja živali. Blagoslov je opravil opat Marjan Jezernik. Prisotni so bili tudi predstavniki živalske policije, člani društva, ljubitelji živali in zaščitniki živalskih pravic. Prihodnje leto načrtujemo blagoslov hišnih ljubljenčkov in manjših živali še v večjem obsegu, za občino Celje in okolico, kajti živali so del našega življenja. VERICA ŠTANTE Zannate nam že 69let novi tednik BRALCI POROČEVALCI 41 Planinski vrvež na Šmohorju Zadnjo soboto v septembru so se tudi letos, in sicer že tradicionalno, v sončnem razkošju barv jeseni družili mladi planinci, učenci osnovnih šol Savinjske regije, sicer udeleženci planinskih krožkov, ter zvesti člani mladinskih odsekov meddruštvenega odbora planinskih društev. Z različnih izhodišč so se Večina društev iz Spodnje podali novim dogodivščinam in Zgornje Savinjske ter Ša- naproti po različnih markiranih planinskih poteh, ki jih markirajo savinjski markaci-sti, s ciljem, da se vsi srečajo ob domu na Šmohorju. leške doline (planinska društva Galicija, Žalec, Šoštanj) ter Osnovna šola Vransko-Ta-bor, je izbrala planinsko pot iz smeri Liboj ali Zagrebena. Planinske skupine Mladinskega odseka Planinskega društva Celje - Matica, torej I. osnovne šole Celje, Osnovne šole Ljubečna ter Podružnične osnovne šole Šmartno v Rožni dolini, so zgodaj ubrale pot iz Spodnje Rečice nad Laškim čez vrh Tolsto (780 m) do planinskega doma na Šmohorju na 784 metrih nadmorske višine. Tam so se srečali s planinci iz Osnovne šole Frana Roša, ki so za izhodišče poti izbrali Tremerje. Več kot dvesto mladih planincev osnovnih šol Savinjske regije je tako ta dan skupaj z okoli petdesetimi vodniki, mentorji in spremljevalci »objelo« Šmohor z vseh strani. Nič kaj utrujeni planinci so se v nadaljevanju pri planinskem domu na obširnem travniku veselili in sodelovali v zabavnih igrah in tako v stilu »važno je sodelovati in ne zmagati« pomerili svoje moči v družnem »obešanju perila«, prenosu lončkov s pomočjo pihanja iz ene na drugo stran vrvice ter v natančnosti v metanju kostanjev v priročne kartonaste škatle. Vsi udeleženci tradicionalnega srečanja, ki ga vsako leto organizirajo mladinski odseki meddruštvenega odbora planinskih društev Savinjske, so se srečni, zdravi in predvsem veseli vrnili v dolino, kjer so hiteli svojim staršem pripovedovati o dogodivščinah prijetnega planinskega dne. PETRA GREGORC Foto: ANJA CENCELJ Sto let Plavčeve mame Terezija Rojnik na slovesnosti ob njeni stoletnici Setveni koledar Čas za presajanje je do 27. oktobra do 24. ure. t 14. oktobra se je stole-tnikom pridružila Terezija Rojnik, po domače Plav-čeva mama iz Podvrha pri Braslovčah. Za njen visoki jubilej sta ji slovesnost v Lovskem domu Braslovče pripravili krajevna organizacija zveze borcev za vrednote NOB Braslovče in Občina Braslovče. Terezija se je rodila v kmečki Puncerjevi domačiji v Spodnjih Gorčah, od koder se je primožila na Plavčevo doma- čijo v Podvrhu. Življenje ji ni prizanašalo, saj je po desetih letih zakona mož Jože umrl zaradi posledic vojne, tako da je ostala sama s štirimi otroki, Jožetom, Marijo Ivanom in Francem, ki se je rodil po očetovi smrti. Vse breme družine in kmetije si je Terezija naložila na svoja ramena in se pri tem izkazala kot mati in kot kmečka gospodarica. Poskrbela je tudi, da so se otroci izobrazili. Doma na sadjarski kmetiji, kjer se s sadjarstvom ukvarjajo od leta 1928, je ostal najstarejši sin Jože z družino, medtem ko Terezija zadnja leta živi pri hčeri Mariji z družino v Radizelju pri Mariboru. Še vedno je dobrega zdravja, rada še kaj postori, kaj prebere in spremlja vsakodnevno dogajanje. Sin Ivan je upokojeni profesor in doktor teologije ter župnik v Vuhredu, sin Franc pa je gradbeni inženir v Ljubljani. V posebno veselje ji je osem vnukov in prav toliko pravnukov. Na slovesnosti so v čast ju-bilantke govorili predsednik krajevne borčevske organizacije Viktor Zorec, predsednik Zveze borcev na vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik in podžupan Občine Braslovče Anton Repnik. Vsi so ji zaželeli še dobrega zdravja in mirno jesen življenja, nato pa skupaj nazdravili. Druženje je popestril Letuški kvartet, Terezija pa se je za pozornost zahvalila in zapela staro ljudsko pesem. TT Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. NEDELJA,*: 9. NOVEMBER, KULTURNI CENTER LAŠKO VELIKI MARTIN» 30. ČE če plod do 12. ure, od 13. ure korenina 31. PE korenina 1. SO korenina do 11. ure, od 12. ure cvet 2. NE cvet do 14. ure 3. PO list od 14. ure 4. TO list do 15. ure 5. SR list od 9. ure m, t k i TANJ E_Z AGAR S 16-CLANSKIM TAMBURASKIM ORKESTROM VIPAVA GOST VEČERA: KUBANSKI VIOLINIST ~ (ЗЖЈ LAZAR0ZUMETA radiocelje 7' Vstopnice po 15 evrov so na prodaj v Ticu Laško in uro pred koncertom v Kulturnem centru Laško. 42 MLADI ZA MLADE Igre in igrače, kot smo jih poznali nekoč Kako približati kulturno dediščino mladim ljudem, ki poznajo skoraj vse sodobne računalniške igrice, a nimajo več stika s predmeti, z igrami in običaji, ki so jih poznali naši ljudje včasih? Na to vprašanje smo v Osnovni šoli Frana Roša v Celju odgovorili tako, da smo se pridružili projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, ki želi približati kulturno dediščino vsem generacijam. Odločili smo se za temo Igre in igrače, kot smo jih poznali nekoč. Učenci smo pri sorodnikih, zlasti babicah in dedkih, povprašali za stare igrače, s katerimi so se nekoč igrali. Izvedeli smo njihova imena, povprašali za njihovo starost in tako oblikovali razstavo igrač nekoč. Našlo se je marsikaj zanimivega; od slamnatih lutk do medvedkov, lojtrnikov in hodulj. Pobrskali smo za igrami, ki so se jih igrali naši stari starši, pravila zapisali na plakate in se pripravili na popoldansko druženje z vsemi generacijami, ki je bilo v naši šoli 30. septembra. Ob 17. uri smo se udeležili kulturne prireditve. Ker je bilo vreme lepo, je bil kulturni program na ploščadi pred šolo. Prvošolci so ob spremljavi glasbe zaplesali star ljudski ples. Četrtošolci so uprizorili skeč, s katerim so želeli prikazati, kako je, kadar starši nimajo časa svoje otroke. Starejše učenke so prebrale nekaj misli iz zakladnice ljudske modrosti. Skupno srečanje se je nadaljevalo tako, da smo nekateri učenci s sorodniki odšli v razrede, drugi pa so se družili zunaj. Igrali smo igre, kot so ristanc, gnilo jajce, ali je kaj trden most in druge. Sočasno sta bili tudi delavnici. V prvi so učenke šivale punčke iz blaga, v drugi pa so barvale vrtalke oziroma marjance. Dan smo osvežili s prigrizki svežih jabolk in suhega sadja. Prireditev in skupno druženje ob starih ljudskih igrah, delavnicah in razstavi nas je približala času brez tablic in računalnikov, hkrati pa smo spoznali, da jih ob takšnem preživljanju prostega časa prav nič ne pogrešamo. LARISA RAVNJAK in MAJA OMERZU, 8.a OŠ Frana Roša Celje V petek in soboto, 10. in 11. oktobra, je bilo v Vojniku zelo živahno. Gasilska zveza Slovenije, Gasilska zveza Voj-nik-Dobrna in Osnovna šola Vojnik so organizirale 34. srečanje društev Mladi gasilec na temo Gasilci pomagamo v naravnih nesrečah. Sodelovalo je 16 mlajših in 16 starejših ekip iz cele Slovenije, kar pomeni, da je bilo prisotnih 96 tekmovalcev in 46 mentorjev. Leta 1980 so bila v šolah v vsej Sloveniji ustanovljena društva Mladi gasilec. Vsako leto se ekipe pomerijo na tekmovanjih na več ravneh: občinski, regijski in državni. V OŠ Vojnik društvo deluje že od začetka, prav tako smo edina šola s tem društvom v vsej celjski regiji. Teoretični in praktični del Našo šolo sta na tekmovanju zastopali dve ekipi, in sicer Hana Krušič, Tjaša Tržan in Alja Pekovšek - mlajša ekipa ter Teja Tržan, Anja Kitek in Nastja Zupanc - starejša ekipa. Pri pripravi tekmovalcev za praktično znanje so sodelovali mentorji Milena Jurgec, Petra Tržan, Urška Jurgec, Tomaž Pekovšek in Tina Kroflič. Za tekmovanje je morala vsaka ekipa pripraviti spis ali likovni izdelek na naslovno temo. Tekmovanje vsebuje teoretično in praktično znanje: test iz požarne preventive, prve pomoči in poznavanja kraja, praktično vajo z vedrovko, praktični prikaz prve pomoči, vezanje vozlov, metanje vrvi v krog in izbiro pravega gasil-nika. Delo v delavnicah Prvi dan smo pripravili kulturni program, za katerega je poskrbel Mladinski pevski zbor OŠ Vojnik z zborovod-kinjo Emilijo Kladnik Sorčan, prireditev pa sem povezovala Tjaša Jazbinšek. Tekmovalci in mentorji so se razdelili v delavnice. Sledilo je testiranje, v katerem so pokazali svoje teoretično znanje. Učenci so nato pri gostiteljih preživeli večer in prespali ter se po zajtrku vrnili v šolo. Vsem gostiteljem, družinam učencev OŠ Vojnik in Frankolovo, se iskreno zahvaljujemo za pomoč, saj smo z njihovo pomočjo zagotovili prenočišča za vseh 69 tekmovalcev. V soboto zjutraj je sledil praktični del tekmovanja. Gasilski sodniki GZ Vojnik-Do-brna, ki so preverjali znanje praktičnega dela (vodja Marjan Jelenko, GZ Zreče Vitanje), ter tehnični vodja so odlično pripravili tekmovalne poligone na igrišču pod šotorom. Kinološko društvo iz Celja je prikazalo prikaz urjenja psov. Sledilo je kosilo, ki ga je odlično pripravila ekipa šolske kuhinje, nato pa zaključna prireditev. TJAŠA JAZBINŠEK, 9. razred OŠ Vojnik Gasilci pomagamo v naravnih nesrečah Srečanje društev Mladi gasilec v Vojniku Med mlajšimi so bile najboljše ekipe šol iz Hrastnika, Semiča in Gornje Radgone. Ekipa Vojnika je bila 13. Med starejšimi so bile najboljše ekipe šol iz Šentjerneja, Gabrovke - podružnice Dole pri Litiji in ekipa naše šole. V kulturnem programu se je predstavil ansambel Ta pravi gasilci. Festival dijaške umetnosti 3-kons 3-kons je energija, ustvarjanje, povezovanje dijakov, profesorjev in vseh delavcev Poslovno-ko-mercialne šole Celje, Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, Gimnazije Celje - Center in Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje. Je smeh in brez-skrbnost. V petek, 10. oktobra, smo dan v šoli preživeli nekoliko drugače. Štiri šole iz Kosovelove ulice v Celju smo namreč pripravile že 7. festival dijaške umetnosti 3-kons. Pred nami je bil pester dan brez pouka, sestavljen iz tisoč in ene dejavnosti in aktivnosti. 3-kons je edinstveno druženje med dijaki različnih šol, ki so združene v festival Kosovelovih štirih. Letos je festival dobil dodatno težo, saj je minilo 110 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela in smo njegove pesmi zato še z večjim zanosom recitirali v zelenem parku pred Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije (SŠSMM). V ta namen so dijaki pod mentorstvom profesorja Marka Ra-dosavljevića na nekoliko drugačen način predstavili Kosovelovo pesem Proračun. Tudi v drugih šolah in na prizoriščih se je veliko dogajalo, med drugim je glavni oder spet presenetil z dobro izbiro glasbe, veliko dobrimi plesalci, pevci in ostalimi nastopajočimi. Za delavnice je bilo tudi tokrat precej dobro poskrbljeno. Del 3-konsovskega dogajanja je Difi fest, na katerem so dijaki predstavili svoje filme, ki so jih posneli s pomočjo mentorjev. Predvsem pa je bilo pomembno, da smo se ta dan sprostili - vsi, dijaki in profesorji -da smo delovali nekoliko drugače, prijetno, umirjeno in povezovalno. Bilo je veliko nasmehov, pohval, da zmoremo in da tudi dijaki lahko pokažemo svoj potencial pri takšnih dogodkih. MAŠA PAHOLE, 4. letnik SŠSMM Foto: ALEKSANDER KORBER ŽIVALSKI SVET 43 LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI Ženska druščina Po množici različnih psov ima Polona Rifelj po zaslugi hčere Tjaše zdaj še malo italijansko hrtico Evi Vztrajnost se obrestuje, bi lahko povzeli zgodbo deveto-šolke Tjaše Škerl Rifelj o tako zelo želeni pasji druščini. Mamo Polono Rifelj je kar nekaj let prepričevala, da bi morali imeti psa. A ta ni popustila. Dobro je vedela, da skrb za psa ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, da vsak ni najbolj primeren za stanovanje v bloku in da sta sami večino časa zdoma. Kdo bi torej medtem skrbel zanj? Nazadnje sta sklenili kompromis: ne bosta imeli ne pomeranca, še manj nemško dogo, kot je najprej želela Tjaša, temveč nekaj manjšega. Po vseh testih za izbiro pa- ki se je skotila z boleznijo, sme se je nazadnje izkazalo, da je najboljša možnost mali italijanski hrt, največji od pritlikavih pasem. Resda je Tjaša, ki je še posebej dobra v logiki in fiziki, pri teh testih »pogruntala«, kaj je treba odgovoriti, da dobiš želeno rešitev ... Kakorkoli, pred nekaj meseci se jima je pridružila Evi, drobcena, nežna psička, ki je očitno najbolj srečna, ko lahko spodvije dolge noge in imenovano megaezofagus. Gre za razširjen požiralnik, zaradi katerega obstaja nevarnost, da pride hrana namesto v želodec v pljuča, kar vodi v razvoj pljučnice in tudi smrt. Zato je treba pri hranjenju psa ves čas nadzirati. Polona in Tjaša nista bili prepričani, ali jima bo to uspelo, a ko bi lahko psičko po enomesečni preizkušnji vrnili, tega seveda nista mo- Polona Rifelj najprej ni bila najbolj navdušena nad željo hčerke Tjaše, da bi imeli psa v stanovanju, toda Evi je očitno odgnala vse njene dvome. šole. Pri tem se lahko zgodi, da jo Evi v svoji lovski vnemi skoraj odvleče z rolerji vred v Savinjo, ko zagleda raco. Na srečo brez posledic. Vsako popoldne ima Tjaša v Šempetru večurne treninge odbojke ali tekme, saj igra za deklice in članice. Vmes je Polona z Evi in jo vodi tudi v pasjo šolo. Če utegne, z Polona Rifelj, ki dobro leto in pol vodi Osrednjo knjižnico Celje, je delovne izkušnje pred tem nabirala v različnih okoljih, tudi v tujini, kjer je sodelovala v številnih opazovalnih misijah Evropske unije na postkonfliktnih območjih. Tako je spoznavala Azerbajdžan, Palestino, Jemen, Sierro Leone, Nigerijo, Fidži, Kambodžo. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji skrbela za mednarodne aktivnosti ter koordinacijo dela z EU. Po spletu okoliščin se je nato vrnila v Celje in postala vodja občinskega oddelka za splošne zadeve. Bolj umirjena služba ji zaradi Tjaše ustreza, čeprav zadnje čase spet bolj intenzivno razmišlja o kakšni novi izkušnji v tujini. »Ko sva imeli v varstvu nemško dogo, je bilo polno sline v avtu in na steni stanovanja. Šest polnih pralnih strojev perila sem oprala, ko je šel pes nazaj domov, in takrat je tudi Tjaša ugotovila, da mogoče le ni primeren za naju.« se ugnezdi na kolenih ene od svojih gospodaric. Psa ne moreš kar vrniti Pot do nje ni bila čisto brez zapletov. Tjaša si je najprej dopisovala z vzreditelji po Evropi, dokler nista izvedeli za psarno v okolici Maribora. Med mladički je bila tudi Evi, gli. Navezanost je bila že prevelika. Zdaj je desetmesečna Evi sestavni del njunega življenja. »Spi pri naju in tudi povsod jo vzameva s seboj,« razlaga Polona. Tudi to je prednost majhnega psa, da ga lahko v naročju neseš celo s seboj v trgovino. Zjutraj ona poskrbi za njen sprehod, Tjaša pa po prihodu iz obiskom fitnesa poskrbi še za svojo kondicijo. Nezapletena Evi Polona psičko pohvali, da z njo ni posebnih težav, radi bi jo le še naučili, da ne bi skakala na ljudi, čeprav je v svoji prijaznosti vsakega zelo vesela, in da ne bi lajala na druge pse, ki jih očitno ne mara preveč. »V pasji šoli so mi povedali, da je pes pameten, težava je, ker jaz nisem dovolj odločna. Navodila v stilu >Evi, bi prosim naredila ...< pri psu pač ne zaležejo,« samokritično priznava Polona in dodaja, da pri hrtih sicer najbolj zaležejo pozitivne spodbude, ne zgolj ukazi kot pri drugih psih. Zelo so učljivi, imajo dober voh, zato jih zanima vse drugo in ne tisto, kar jim govoriš. Tjaša dodaja, da veliko ljudi misli, da majhnih psov ni treba vzgajati. »Zato najbolj agresivne pasme menda niso rotvajlerji ali bulterierji, temveč jazbečarji, čivave in jack russel terierji, ker jih ljudje ne jemljejo dovolj resno.« »Pasja mama« Evi jemljeta obe zelo resno in pasji gospodični zato nič ne manjka. Sicer pa ima vsaj Polona s skrbjo za živali tako bogate izkušnje, da je verjetno nič ne preseneti. »Doma smo imeli okoli hiše ves čas pse: najprej dva ovčarja, dober-mana, labradorca, mešanca, pritlikavega pinča, dogo. Kasneje tudi zajce, hrčke, činčile. Ko sva prišli v Celje, sva imeli še morskega prašička, polže, ribe ... Nekoč sem pobrala zapuščeno mačko, ki je ime- la mikrosporijo in v mesecu smo jo dobili vsi razen Tjaše, ki je bila takrat na morju .« se spominja Polona, ki so jo klicali »pasja mama« in je celo razmišljala o študiju veterine. Tjaša še ne ve točno, kaj bi počela v življenju, ve le, da ne bi ves čas sedela v pisarni, temveč bi tako kot mama tudi ona rada šla po svetu. Najprej se bo spoprijela z gimnazijo, potem pa bo videla, kam naprej. Zagotovo bo imel pomembno vlogo šport, kakšen štirinožec pa bo tudi vedno v bližini za družbo. TATJANA CVIRN Foto: GrupA NAGRADNI RAZPIS Medo in Dalas zmagovalca drugega kroga Dobili smo tudi zmagovalca drugega kroga našega živalskega foto natečaja. Enako število glasov bralcev sta tokrat zbrali kar dve fotografiji. Prvo je poslala Tanja Golob iz Šmarja pri Jelšah, na njej pa je kuža Medo. Drugo pa smo dobili s Ponikve, poslala jo je Klara Medved, na njej pa je domači ovčar Dalas, ki se je tudi želel kopati v bazenu. Medo je dobil svoje ime, ker je podoben medvedku. Za velikonočno »pisanko« ga je s košarico in odejo dobila hčerka Maruša. Prinesel ga je sosed Jurček, ki dela koše in košare. Mešanček še vedno rad leži v košari, ko mu bo premajhna, pa mu bo sosed lahko naredil novo. Drugo fotografijo je poslala 10-letna Klara, na fotografiji pa je poleg Dalasa še njen brat Filip. S skoki v bazen sta psa spravljala ob ШчшјшТВ živce, saj se je tudi on želel ohladiti v vročih dneh, je zapisala Klara. Obe fotografiji se bo potegovali za zmago v finalnem delu natečaja. V prihodnji številki bomo objavili še preostale fotografije skupaj s kuponom za glasovanje. Med bralci, ki so pošiljali kupone, smo tokrat izžrebali Dašo Logan iz Celja, ki bo prejela bon za kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju. Fotografiji Tanje Golob in Klare Medved se bo v finalu potegovali za končno zmago in nagrado podjetja Hana-Ana iz Zadobrove pri Škofji vasi. 44 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Z voljo in močjo nazaj na noge Ana Marija Lavrič in Marija Košič iz Celja se borita s posledicami možganske kapi že več kot dvanajst let Celjski klub Združenja bolnikov z cerebrovaskularno boleznijo je ravno v petek v Zdravilišču Laško ob svetovnem dnevu možganske kapi pripravil posebno srečanje članov kluba s tretješolci OŠ Primoža Trubarja Laško. Pod vodstvom fizioterapevtke so skupaj izvajali skupinske vaje, ki so pomembne pri rehabilitaciji ljudi po možganski kapi. S takšnim načinom medgeneracijskega druženja so namreč ozaveščali otroke o pomenu možganske kapi. Ali gre za možgansko kap, lahko oseba, ki je v bližini bolnika, preveri tako, da ga prosi za izgovor določenega krajšega stavka. Bolnik z akutno možgansko kapljo si namreč stavka ne bo mogel zapomniti ali ga izgovoriti. Takšen bolnik ne more niti dlje časa držati rok iztegnjenih pred seboj v višini ramen ali se široko nasmejati, saj je eden prvih znakov kapi povešena ustnica. Včeraj je bil svetovni dan možganske kapi. Gre za hudo obolenje, ki se izrazi z nenadnim »dogodkom« v osrednjem živčevju. Če je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov, ki ga zamašena žila ne more več oskrbeti s kisikom. To vodi v nastanek značilnih simptomov in znakov, ki lahko trajajo nekaj tednov, mesecev ali so celo trajni. Da možganska kap popolnoma spremeni življenje ne le osebi, ki jo doživi, ampak tudi njenim svojcem, kažeta primera parov iz Celja, ki smo ju obiskali. Ana Marija Lavrič se s posledicami možganske kapi bori sleherni dan že dvanajst let. Še danes se spominja trenutka, da jo je »zadela« v dneh pred božičnimi prazniki: »Mož je v kuhinji pisal čestitke in me prosil, če grem lahko v dnevno sobo po znamke, vendar ko sem prišla do tja, nisem mogla prižgati luči. Takrat je mož opazil, da je nekaj narobe, saj me je tudi med hojo zanašalo.« Ko se je vrnila v kuhinjo, ji je postalo slabo, nakar se je zgrudila na tla. Mož je tekel k sosedom po pomoč, na srečo pa je bila doma tudi soseda, ki je zdravnica, in je zaradi znakov takoj ugotovila, da gre za možgansko kap. Lavričeva je imela prizadeto celo levo stran telesa. Nov list življenja Tisti dan je za Ano Marijo in njenega moža Frančiška odprl novo poglavje življe- nja. Ženina rehabilitacija je bila dolga. Lavrič omeni svoje razočaranje nad besedami takratnega zdravnika v bolnišnici, ki da je njegovo ženo »odpisal«, omenil naj bi celo, da je edina rešitev nastanitev v domu za ostarele. Toda s tem se njen mož ni strinjal. »Niti enkrat nisem pomislil na to, da bi svojo ženo zaradi tega takrat dal v dom. Niti enkrat,« pravi Lavrič in ob tem mu pritečejo solze. Še zdaj mu je hudo, ko se spomni, koliko truda je bilo treba, a tudi volje, da je ženi že v bolnišnici, nato tudi v zdravilišču tudi sam pomagal, da bi se čim prej postavila nazaj na noge in shodila. Kap je namreč povzročila nepokretnost, na srečo pa ženin govor ni bil prizadet zaradi kapi. In zdi se, da sta Lavričeva imela izjemno vero v to, da bosta posledice kapi čim bolj ukrotila in življenje vrnila v ustaljene tirnice. »Ni enako kot nekoč. Ko gledam nazaj, vidim, da si po takšni situaciji sam. V bolnišnici, ko bolnika odpustijo, bi mu morali povedati, kaj takšna možganska kap prinese s seboj in kaj pomeni to za način življenja. To sva takrat pogrešala,« dodaja Lavrič. »Bodite previdni!« Omeni, da sta morala ob ženinem prihodu domov delno preurediti tudi stanovanje. Gre za stvari, na katere zdravi ljudje niti ne pomislijo - dokler se ne soočijo s podobnim primerom. »Sprva sva si uredila hrano iz doma upokojencev, nato sva videla, da tako ne gre, in sva se dogovorila, da bova kuhala skupaj,« pove Lavričeva. »Morala sva na primer zamenjati štedilnik, saj žena ni mogla uporabljati plina, ampak je lažje, če imava indukcijsko ploščo. Nekatera opravila v gospodinjstvu še lahko naredi, večino pa sem po njeni kapi prevzel jaz,« nam razlaga Lavrič. Doda tudi, da je ves čas prisotna skrb za to, da se žena lahko giba. Prizadetost leve strani telesa, torej tudi roke in noge, se pozna pri hoji, zato je ves čas nujna previdnost. Zaradi padcev je bila Lavričeva po kapi že večkrat pri zdravniku, tudi zaradi zloma noge in hrbtenice, zato opozarjata vse, ki so se z možgansko kapjo morda soočili v družini pred kratkim, da je treba upoštevati tudi to. A kljub temu ohranja nasmeh na obrazu. Še posebej ko omeni, da sta ravno septembra praznovala 50-letnico poroke. Ženo kap, moža infarkt In kakšno naključje -pred kratkim sta zlato poroko obeležila tudi Marija in Maksimilijan Košič iz Celja. Tudi njiju je pred leti doletela enaka usoda oziroma še hujša. Marija je doživela možgansko kap in posledice čuti še danes. Usoda pa jo je udarila še enkrat lani, ko je njen mož doživel srčni infarkt. Tudi onadva imata kljub vsemu nasmeh na obrazu. »Drugače ne gre,« pravi Košičeva. Možganska kap jo je ohromila leta 1998, njena desna stran telesa je nefunkcionalna. Za njo so operativni posegi in prav tako kot v primeru Lavričeve dolgotrajna rehabilitacija. Shodila je v zdravilišču v Laškem, ob tem se je morala učiti vseh ostalih opravil, tudi ponovnega pisanja. Močna ljubezen je bila vsa ta leta njuna glavna opora. Eno leto je trajalo, da je lahko pomigala s prstom na roki, nato je nadaljevala terapijo. Dokler ni storila prvega koraka. »Nato je lahko hodila deset metrov, nakar je sedla v invalidski voziček, a nato spet vstala,« se spominja mož. Volja in moč sta tudi njo znova postavili na noge. »Sprejmi bolezen« Košičeva hodi počasi, vendar gre. Lanski možev srčni infarkt je prinesel dodaten stres, a kljubujeta tudi temu. »Bolezen moraš enostavno sprejeti in se ne smeš vdati v usodo. Človeka z možgansko kapjo nikakor ne smeš pomilovati. Tudi jaz svoje žene nisem. Včasih sem bil celo malo hud, če ni želela hoditi, saj sem vedel, da ji bo uspelo, da se bo ponovno postavila na noge. Tudi pomoč otrok in vnukov veliko pomeni,« odgovori Košič na vprašanje, kaj bi svetoval svojcem oseb, ki so preživele možgansko kap. Tudi v njuni zgodbi se skriva nešteto zgodb družin, ki preživljajo enako izkušnjo. »Ko vidiš, da pride napredek, dobiš tudi motivacijo za naprej,« doda žena. Pomembno v takšnih situacijah je še, da človeka ne pustiš samega doma, še opozori Košič. »Če moram na banko ali v trgovino, vedno poprosim sosede, da malo preverijo, kako je z mojo >babico<,« se nasmeji. »Volja je pomembna. Veliko volje. Ne smeš kloniti,« še zaključita. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Pri večini bolnikov se simptomi možganske kapi razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah. Kako se kažejo, je odvisno od tega, katero območje možganov je prizadeto. Najpogostejši simptomi možganske kapi so enostranske motnje vida, dvojni vid, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora ter razumevanja. Pri hujših oblikah pride tudi do izgube zavesti. Pojavijo se lahko vrtoglavica, slabost z bruhanjem, motnje ravnotežja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje RS se zaradi možganskožilnih bolezni zdravi vsako leto približno 4.400 ljudi, približno 2.100 pa jih umre. Od teh je pri 10 odstotkih vzrok smrti možganska kap. Frančišek in Ana Marija Lavrič. Poletje preživita v svoji počitniški hišici v naravi, zimski čas pa v stanovanju »Jaz posadim rožice, ona jih potem ureja,« nam je razložil Maksimilijan Košič, ko je svojo Marijo takole v Celju. Težja gospodinjska opravila so po Marijini možganski kapi »padla na moža«, a kljub temu kosilo prijel za roko. Njun barvit vrt jima je ob soočanju z boleznijo v ogromno sprostitev. Njuna nasmeha pričata pripravljata skupaj. Tudi nam je ob obisku Ana Marija takole pripravila kavico. o tem, da volja in moč resnično pomagata pri soočanju s posledicami bolezni. ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE 45 Skupno letovanje Novega tednika in Radia Celje ter turistične agencije Relax je bilo razprodano v dveh dneh. Odlična cena, ponudba hotela Annabella Diamond s petimi zvezdicami, ki je imel vse vključeno v ceno in še dodatna dva izleta so bili razlog, da se je v slikovito mesto Alanya podalo skoraj sto potnikov. Alanyo, mesto ob vznožju rta, ki je bilo v času Seldžukov pomembno pristanišče z ladjedelnico, si je za svojo zimsko bivališče izbral že seldžuški sultan. Danes je to turško letovišče, ki s svojimi številnimi trgovinami, restavracijami in diskotekami privablja številne, ki se želijo sončiti in kopati na čudoviti Kleopatrini plaži. Kljub temu da smo okusili tudi dežne kaplje, so se temperature dvignile na zavidljivih 29 stopinj, ob večerih pa smo si nadeli kakšno jopico in se zabavali ob animacijah ter priredili tudi svoj, slovenski večer. »Kam bomo šli pa prihodnje leto?« so spraševali naši poslušalci. Lahko vam namignemo, da bomo šli med prvomajskimi prazniki z Relaxom v Amsterdam, 20. junija na Pelješac in jeseni verjetno v Hurghado. SIMONA BRGLEZ NENA LUŽAR Tudi oblaki nam niso prišli do živega. Na plaži smo gradili gradove. Katera žoga se najbolj približa najmanjši? Vsak dobi nagrado! Hotel Annabela Diamond v ozadju. - - 4 ~ ,'.;л đsjv.l- ', ' — * Vf* TtJM, * ■. ■ ^v^üyN-" -T'.i -! >7 - h; ■ . v :• \ Ogledali smo si antično mesto Side in poskrbeli za nepozabno fotografijo. Manjkajo tisti, ki so jih na poti preveč zamikale trgovinice. •r ■ 1 Turški animatorji so bili začudeni, kakšna skupina je tokrat prišla, saj takšnega zanimanja za streljanje še nikoli niso doživeli. Več fotografij najdete na www.radiocelje.com in na Facebook strani Novi tednik in Radio Celje. Z ladjico smo se peljali po reki Manavgat do izliva v morje, kjer smo se lahko kopali v morju ali reki. Za popestritev je poskrbela trebušna plesalka. Mini učno uro je imela tudi za naše moške predstavnike in bili so odlični učenci! Iti Mjjp-\ . «mvr, j li - c., v S Nedelja je bila popolnoma naš dan. S slovenskim večerom, z domačimi melodijami, dobro voljo in s plesom smo navdušili tudi nemške goste. 46 RAZVEDRILO MODROSTI 1 „ Izginil neznano kam Tudi takšna sporočila dobivamo na elektronski naslov uredništva: »Spoštovani, ker je gospod Koncilija nenadoma izginil, današnje srečanje odpade. Hvala za razumevanje in lep pozdrav.« Čakamo na sporočilo, če se je medtem od kod pojavil ... Kaj se je zgodilo? Da ne izginjajo samo ljudje, ampak tudi deli besedila, je dokaz naslednja »novica«, ki jo je dobila urednica radia Bojana Avguštinčič in skušala ugotoviti, kaj se je sploh zgodilo v Podjavorškovi ulici. Morda bo vam bolj jasno ... »Policisti še vedno iščejo neznanega voznika, ki je v torek v Podjavorškovi ulici v Celju. Z avtomobilom neznane znamke je namreč trčil v mlajšega kolesarja, ki je vozišče na zaznamovanem prehodu za pešce. Zaradi nesreče je kolesar trčil v starejšo peško, ki je hodila pred njim, nakar sta oba padla. Ženska pa se je pri tem tudi poškodovala. Morebitne očividce nesreče naprošajo, da zaradi razjasnitve nesreče pokličejo na številko 113.« ANEKDOTE Na dvoru pruskega kralja Friderika II. je deloval skladatelj in dirigent Johann Joachim Quantz (1697-1773), za katerega so govorili, da ga nič ne more presenetiti niti vreči iz tira. Kralj je to hotel preveriti in pred nekim koncertom mu je skrivaj vzel note in nanje z velikim črkami napisal: »Quantz je en osel!« in se podpisal. Dirigent je prišel na svoje mesto, prebral, kaj piše, in mirno dal znak orkestru za začetek. Vladar je nekaj trenutkov počakal in ga prekinil: »Ali ste prebrali, kaj piše na vašem notnem papirju?« »Da, vaše veličanstvo!« »In niste užaljeni?« »Ne, vaše veličanstvo!« »Potem pa na glas preberite.« »V redu, vaše veličanstvo. Piše torej: »Quantz je en osel, Friderik drugi ...« Spraševali smo vas, kaj so dobili za nagrado bralci in poslušalci, ki so sodelovali v nagradni igri, katere rezultate smo objavili v prejšnji številki. Pravilni odgovor se glasi: jajca. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Bože Povalej z Vranskega, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kdo je zmagovalka naše nagradne igre za naj potopis, ki jo predstavljamo v tej številki Novega tednika? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 4. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 5 2 8 7 3 1 8 1 9 1 5 9 4 2 3 7 1 6 4 6 8 3 7 5 9 2 Mnogo plev, malo kruha, mnogo besed, malo modrosti. (arabski pregovor) Po naročilu Gost v restavraciji z živo glasbo namigne natakarju: »A vaš ansambel igra tudi po naročilu?« »Seveda. Povejte svojo željo in mu bom sporočil.« »Želel bi si, če bi lahko zaigrali en tarok.« »Oprostite, če se jaz kaj razumem na to, je tarok igra s kartami!« »Saj, v tem času bi lahko v miru povečerjal.« Vračilo Skupina nepridipravov obkoli izletnike v temačni ulici in zahteva: »Vsi roke kvišku in bodite pri miru. Pobrali vam bomo denar in dragocenosti in nikomur se ne bo nič zgodilo, če boste ubogali.« »Ali lahko na hitro nekaj uredim s prijateljem Markom?« vpraša Rajko. »Na hitro!« Rajko vzame iz denarnice nekaj sto evrov in jih da Marku: »Vračam ti denar, ki si mi ga včeraj posodil.« Zvesta »Dragi, ali si želiš, da sem ti zvesta kot pes?« vpraša žena z ljubkim glasom. »Seveda!« »No, potem mi pa kupi kaj za okoli vratu!« Vratar »In vi si domišljate, da ste kot ustvarjeni za delo nočnega vratarja?« vprašajo brezposelnega na zavodu za zaposlovanje. »Se razume! Najmanjši hrup me zbudi!« Jajca Žena peče jajca za zajtrk. Nenadoma vdre v kuhinjo mož: »Pazi! Dodaj še malo olja! Pečeš jih preveč naenkrat! Obrni jih! Potrebuješ več olja. Joj! Zažgala se bodo! Pazi! Rekel sem ti, da pazi! Nikoli me ne poslušaš, ko kuhaš! Obrni jih! Pohiti! Ne pozabi jih posoliti. Veš, da vedno pozabiš na sol. Posoli jih!« Žena ga zaprepadeno gleda: »Pa kaj je s tabo? Misliš, da ne znam speči nekaj jajc?« Mož mirno odgovori: »Ne, samo hotel sem ti pokazati, kako se počutim, ko vozim.« Gostilniška V gostilni teče pogovor o vseh mogočih stvareh. Nenadoma se oglasi Bosanec: »Z mojom ženom sam skupaj že deset let.« »Najbrž hočeš reči >z mojo ženo<,« ga nekdo popravi. »Ne, s tvojom ženom sam skupa šele tri tedna.« Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Dopust pa tak! Od zavisti zelenim, ko srečam ljudi, ki gredo iz službe urico ali dve prej. Zakaj? Ker nam novinarjem to nikoli ne uspe. No, vsaj meni ne. Lani sem na božični večer sedela na seji občinskega sveta. Na 2. februar, ki kljub varčevanju na račun dela prostega dne zame še vedno malo diši po praznikih, sem bila »blagoslovljena« celo z izredno sejo. Za 1. maj sem se prostovoljno javila, bom delala. Koledar pa se je obrnil tako, da mi letos ne bo ušel niti službeni 1. november. Da bi vendarle za nekaj dni izšla iz službenega norenja in hitenja, sem si prejšnji teden omislila dopust. Na dan, ko naj bi ob treh od-peketala iz uredništva, sem morala dvakrat na teren, nato pa pripraviti še prispevke za dni, ko naj bi uživala po načelu »smisel življenja je ležanje na plaži, z možgani na off in čivavo na straži«. A kaj, ko novinar nikoli ne more iz svoje kože. Namesto wellnessa in brezdelnega gledanja v zrak sem svoj urnik zapolnila do minutke, tako da sem bila na koncu bolj zasedena kot v službi. Če radi gostite svoje drage, potem veste, da se mize ob obiskih ne spodobi imeti prazne. Za prve povabljence sem delala narezek, za druge goste sem pekla kruh in pecivo, za družino pa sem pripravila kar celo praznično »južino«. Tako z juho, glavno jedjo, s solato in sladico za povrh. Potem pa še vse to znanje, ki ga premorejo kuharske knjige. Klinc jih gleda, vam rečem! Namesto da bi za vse naročila pice, sem si stvar REŠITEV SUDOKU 124 2 5 6 7 4 3 9 8 1 3 9 7 8 1 2 4 5 6 1 4 8 6 5 9 3 7 2 9 2 5 4 6 8 7 1 3 4 7 3 1 9 5 2 6 8 6 8 1 3 2 7 5 4 9 8 1 9 2 7 4 6 3 5 5 6 4 9 3 1 8 2 7 7 3 2 5 8 6 1 9 4 zakomplicirala do konca. Kremna juha z bučno peno, pečenka v hrustljavi skorjici in mlad sirček na posteljici rukole, čokoladni mousse z goji jagodami in tako dalje. Novodobna kuharija, boste rekli, jaz pa pravim poetična imena in na tooone dela. Kljub temu da smo prestavili uro, so mi oči nenehno uhajale na njeno številčnico, saj me je čas nestrpno priganjal. Najprej je bilo treba nakupiti vse sestavine, potem jih okusno in dobro pripraviti, nato še umetelno aranžirati. Preden je zvonec naznanil obiske, nisem mogla iz svoje kože in sem stanovanje očedila od najmanjšega kabineta do gromozanske dnevne sobe. Pa čiščenje oken, pranje zaves, sesanje preprog, izbira dekoracije... Komaj sem pospravila umazano posodo in je en obisk odšel, že se je obetal drugi. Spet sta od jutra naprej brbotala kuhalnik in pečica, prti so se prali, sesalniki so sesali. Kakšne kavice s kolegicami in branje romantičnih knjig! Gospodinjila sem tako, da bi me gotovo sprejeli za tekmovalko v Gostilno pri šefu. Na delo sem se vrnila poklapana, kot da bi vsak dan postorila vsaj pet nadur. In ko tole pišem, me trese vročina, grlo pa mi stiska angina. Za prihodnji dopust bo najbolje, da odidem kam od doma, daleč stran od vse moderne gospodinjske tehnologije, receptov in lačne domišljije. Kar pa se praznikov tiče - letošnji božič bom raje v službi, zvečer pa naj se izkažeta tašča in mama. RAZOČARANA GOSPODINJA Zaupate nam že —69 Let— K RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka avtor MIMI STOPAR RIŽAM E EGIPČANSKI UOMI E FARAON NADOMESTEK, NADOMESTILO NASPROTJE OD EKSKLAVE NEKDANJA HRVAŠKA TENISAČICA MAJOLI LJUBLJANSKA TOVARNA OCVRTE KROMPIRJEVE REZINE IZOMERNA SPOJINA IGRALEC NA PIHALO NUŠA TOME AMERIŠKI IGRALEC (RYAN) SNOV ZA UMETNO SVILO OSMI MOŽGANSKI ŽIVEC 23 KDOR IMA VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO 18 MAJHNO OKO SESTAVINA NEKATERIH PIJAČ SAMO-VEZNICA 10 VEČJE RAZKOŠNO STANOVANJE VRSTAJEDI AMERIŠKA 20 GLASBENA KOMEDIJA AVTO. OZN. ESTONIJE KRAJ PRI MEDVODAH PISATELJICA PEROCI ČEVLJARSKO ORODJE REZULTAT PREPISOVANJE 1 24 RIMSKA BOGINJA JEZE RIBIŠKA BERA JAPONSKI REŽISER (MIIKE) KATOLIŠKA DOBRODELNA ORGANIZACIJA PRIPO-MOČEKZA TALJENJE ZORAN UBAVIČ GORLJIV PLIN PRIPRAVA ZA RISANJE VERSKA ODDAJA NA TVS PERNATA ŽIVAL 19 KRALJEVA ŽENA PREBIVALEC ŠVICARSKEGA MESTA AARAU VEČSTRAN-SKOST 22 SINJSKA VITEŠKA IGRA 17 KDOR DELA USLUGE SMER, IMENOVANA PO TITU ENOOKI VELIKAN V GR. MITOLOG. NEKD. IT. DENAR KONEC POLOTOKA KRAJ PRI POSTOJNI NAČIN OBLAČENJA PRAVO IME MATI TEREZE JUDOVSKI KRALJ AM. IGRALEC (JAMES) SRBSKO MESTO NOVOZE-LAND. STAROSELEC RIMSKI HIŠNI BOG JUŽNOAMERIŠKI ZAJEC FILMSKI JUNAK (BEN) SLIKARKA KOBILCA EVA ČERNE NEMŠKI ČLEN DRAGI KAMEN PROGRAM SKI JEZIK ITALIJANSKO MESTO 15 RUSKA BALERINA PAVLOVA KANTAVTOR SMOLAR NIZOZ. KRALJ. PRESTOLNICA ALEK-SANDAR AMERIŠKI IGRALEC (BRUCE) VRSTA TROBILA PREBIVALKA EOLIJE NASPROTNO OD MRTEV JOŽE UDOVIČ BOKSARSKI UDAREC VERA ERŽEN ZVER IZ ANDOV POLICA (NAR.) 12 VLOMILEC (ZASTAR.) ZLATO JABOLKO TRŠA DLAKA HOD KONJA V ZAPOREDJU SKOKOV 13 SLANO TURŠKO JEZERO Nagradni razpis 1. nagrada: bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju in knjiga Celjske Mohorjeve družbe 2. nagrada: bon za tri malice v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku 3. nagrada: bon za šiviljski servis Flikca v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 4. novembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 43 Vodoravno: IDLE, ETAPA, DESTRNICAN, IK, IMAM, PI, LAJNA, OČIM, ILA, NATEGA, KONFEDERAT, AGENCIJA, OK, PARADIGMA, UM, DVORED, NOKIA, ATA, DRIL, KNAP, ŽA, SPRINT, PIL, KRITJE, NE, ARIEL, ER, KUPOVINA, TO-MOS, TLORIS, BOLD, VON, VABA, EGON, DONAVA, NA, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ona: Tokrat boste končno poslušali nasvet osebe, ki vam že dlje želi odkrito pomagati, vi pa je enostavno niste želeli poslušati. Prav kmalu se bodo pokazali tudi konkretni rezultati, ki bodo predvsem posledica novega pristopa. On: Opravljanje službenih dolžnosti vam preveč uničuje živce. Vsako nadaljnjo besedo, ki jo boste izrekli prizadeti osebi, dobro premislite, saj jo boste le še bolj prizadeli. To vam v nobenem primeru ne more koristiti. KMERI, EKOTIP, SULTANAT, ULOV, TR, IDIOTI, USPEVA-NJE, RENČAČ, STIK, KLEJ. Geslo: Krompirjeve počitnice Izid žrebanja 1. nagrado, bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju in knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Maša Krajnc, Pod Slatino 18, Nazarje. 2. nagrado, bon za tri malice v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Hedvika Zore, Ul. Karla Vovka 9, Štore. 3. nagrado, bon za šiviljski servis Flikca v Celju, prejme: Romana Zagrušovcem, Čreškova 6, Nova Cerkev. Nagrajencem čestitamo. Bone bomo poslali po pošti, knjižna nagrada vas bo mesec dni čakala v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Ona: Ne odpovejte nameravanega srečanja, saj zdaj ni pravi trenutek za taktiziranje. Trezen premislek vam sploh ne bo škodil. Še najbolje bi bilo, če bi poslušali partnerjev nasvet, saj vam s tem hoče le dobro. On: Z znanko se boste podali v prijetno avanturo, ki vas lahko stane veliko več, kot ste pripravljeni žrtvovati. Zato dobro premislite, preden dokončno zapletete situacijo, da vam kasneje ne bo žal. Ona: Od nekoga lahko pričakujete marsikaj in s tem niso mišljene samo dobre stvari. Sicer pa ste na nekaj takšnega lahko računali, že preden ste se podali v trenutno poslovno avanturo, ki ne obeta nič dobrega. On: Nikar se ne mučite z dvomi v svojo partnerko, saj se bo vse skupaj končalo veliko bolje, kot napovedujejo ljudje okoli vas. Treba se bo le odkrito pogovoriti in narediti malo bolj resne načrte za prihodnost. Ona: Nekdo, ki ga prav dobro poznate, se bo vrinil v vaše življenje in storil marsikaj, da bi ga opazili in ohranili v spominu. Bodite previdni, vse skupaj bo precej neprijetno. Toda nikar ne bodite prevelik pesimist, vse se še da popraviti. On: Življenje se vam počasi ureja, tako da ni potrebe, da bi pretirano delali. Raje začnite uživati v sadovih preteklega dela, ki jih ni ravno malo. In nekateri so prav slastni, zato se jih izplača okusiti. ЦЈЈИШЈ.Дјш! Ona: Partner vam pripravlja prijetno presenečenje, ki vama bo ponovno prineslo občutek čarobnosti v razmerje. Pomislite in videli boste, da se splača potruditi. Za posel bo čas kdaj kasneje. On: Kritično obdobje je sicer za vami, vendar vam sploh ne bi škodilo, če bi še vedno pazili na besede. Na delovnem mestu se vam ne piše ničesar dobrega, zato se raje potrudite, da vam ostane vsaj to, kar imate. шшт Ona: Srečali boste nove ljudi, ki bodo v kratkem igrali kar precej pomembno vlogo v vašem poslovnem življenju, zato se potrudite, da boste pustili kar najboljši vtis. Povabila na večerjo nikar ne zavrnite - prav prijetno bo. On: Tvegana poteza na poslovnem področju se vam bo več kot obrestovala, pozitivne posledice pa lahko pričakujete tudi v zasebnem življenju, saj se vam bodo denarna sredstva v kratkem pošteno povečala. STRELEC ^ Ona: Če boste tako previdni, sploh ne boste spoznali, v čem je čar naključnih presenečenj in hrepenenj. Razgibajte življenje, ki vam počasi, a zagotovo drsi v ustaljene okvirje, kar vam lahko prinese le velik kup dolgočasja. On: Čeprav ste se nekoč že opekli, začnite vse skupaj ponovno. Na koncu boste vsekakor zmagali in poželi pohvale, ki si jih zaslužite. Kar se tiče zdravstvenega stanja, ne bi bilo odveč, če bi malo popazili. KOZOROG Ona: Nekdo vas bo vztrajno prepričeval v nujnost določene poslovne odločitve, vendar vas bo prirojena previdnost vendarle držala v varni razdalji od prevelikega tveganja. Pravi čas bo vsekakor prišel zelo kmalu. On: Še je čas, da izveste nekaj, kar vam bo dodobra olajšalo ljubezenske težave. Vse, kar je potrebno, je le kanček poguma in malo domišljije. Zavedajte se, da je sreča venomer na strani hrabrih. Ona: Še vedno si niste na jasnem, kaj si v resnici želite: ali staro ustaljeno ljubezensko zgodbo ali vročo avanturo. Jasno vam je le eno: na dveh stolih se pač ne da sedeti. Pohitite, saj bo kmalu prepozno. On: Ne naredite tega, kar bi vam bilo najbolj všeč, saj boste s tem prizadeli dobrega prijatelja. Znal se vam bo oddolžiti in vam vrniti milo za drago. Pa tudi s partnerko imate še neporavnane račune, ki so vse prej kot prijetni. DEVICA ^ Ona: S prijateljem ste si zadnje čase vse bolj tuji. Zaradi tega ne bi bilo dobro, da mu zaupate vse, kar mislite. Stvari bi se prehitro razvedele, to pa na noben način ne bi ustrezalo vašim trenutnim ljubezenskim načrtom. On: Ne bo prvič, da se boste morali jeziti nase in na svojo neumnost. Ali že ni čas, da se začnete počasi zavedati svojih neodgovornih dejanj, ki vam vselej prinašajo cel kup problemov in le malo lepih trenutkov? VODNAR Ona: Ponovno vas bodo skušali prepričati v nekaj, kar ni dobro za vas, zato nikar ne nasedajte lepim besedam in praznim obljubam. V nasprotnem primeru se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste ponovno ostali praznih rok. On: Računajte na pomembne pridobitve, a tudi na zadovoljstvo, ki ga do zdaj niste poznali. Toda ostanite raje previdni in skromni, kot ste bili doslej. Kajti tudi to je del skrivnosti vašega uspeha. Ona: Pazite na besede prijetnega neznanca, saj vam bo poskusil nastaviti zanko. Na koncu se bo vendarle vse skupaj dobro izteklo, vendar ne po vaši zaslugi, ampak po zaslugi prijatelja, ki vam bo priskočil na pomoč. On: Na poslovnem področju ne delajte hitrih korakov, temveč raje dobro premislite, preden boste ukrepali. V nasprotnem primeru se pripravite na posledice, ki ne bodo niti najmanj prijetne. 2 6 3 4 5 7 8 9 PISMENKA URIN 11 21 14 16 48 RUMENA STRAN Predpasnik s Smrkci Celjski Dom ob Savinji je minuli torek obiskal predsednik države Borut Pahor. Tako je izpolnil obljubo, ki jo je stanovalcem dal v začetku leta, ko se je udeležil praznovanja ob 40-letnici doma. Ponovno snidenje jim je obljubil čez 20 let: »Če bom seveda takrat še med živimi. Za vas me ne skrbi.« V okviru projekta Skupaj - Spodbujajmo drug drugega, ki ga je zastavil že v času kampanje pred izvolitvijo za predsednika države, se je Pahor pridružil kolektivu doma in del dneva preživel v družbi stanovalk in stanovalcev. Da ni prišel zgolj na obisk, temveč zato, da bi tudi sam poprijel za delo, je dokazal tako, da je v gospodinjski skupini lupil jabolka in sodeloval pri pripravi peciva. In medtem ko se je v Domu ob Savinji peklo pecivo, ki so ga potem postregli ob skupnem kosilu v domski jedilnici, je v avtomobil zložil košare s hrano, sedel za volan in pomagal pri razvozu kosil na dom. Med drugim je kosilo postregel tudi najstarejši Celjanki Mariji Jakop, ki je januarja letos dopolnila 105 let. IS, foto: JURE KRAVANJA S pomočjo asistentke na veleposlaništvu Venezuele Cvetke Poprask sta škof Stanislav Lipovšek in Wilmer Armando Depablos hitro našla skupni jezik. Vsako leto pomagajo Dijaki Gimnazije Celje - Center so pred počitnicami že osmo leto zapored uspešno pripravili dobrodelni koncert. V sodelovanju z Interact klubom Celje in Društvom GCC so zbrali več kot štiri tisoč evrov pomoči za šestčlansko družino iz okolice Svetine, ki se spopada s hudo socialno stisko in z zdravstvenimi problemi. Nastopile so šolske zasedbe The Šlagers, Up n' downs, Z3R0 Z3R0, Black Leather ter solisti Janja Trnovšek, Samanta Kunšt, Aljaž Šumej in Matic Dokler. Zapela je tudi posebna gostja Tanja Žagar, s prisotnostjo pa so koncert podprli številni ugledni posamezniki - med njimi odpravnik poslov na poslaništvu Bolivarske republike Venezuele v Sloveniji dr. Wilmer Armando Depablos, celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, predstavniki občine, šolskega ministrstva, zavoda za šolstvo ... NC, foto: SHERPA Borut Pahor je med delom skrbno pazil, da ne bi popackal predpasnika s Smrkci. Ko je odložil kuhalnico, je namreč stanovalce doma zaprosil, naj se mu nanj podpišejo. Od minulega torka ima tako ob »zastavi slavnih«, na katero se podpisujejo priznani športniki, tudi »predpasnik slavnih«, ki ga bo, kot je napovedal, podaril za kakšno dražbo v dobrodelne namene. Saj jih razume Pred začetkom mednarodne regionalne lige so košarkarice Athleta in njihovo strokovno vodstvo predstavili sestavo ekipe, želje, cilje, bilten ... Gostitelj je bil Center za zdravje in rekreacijo Top-Fit, kjer desetkratne državne prvakinje skrbijo za telesno pripravo. Kapetanka ekipe Maja Erkič je lastniku fitnes centra Mišu Toplaku izročila žogo in podpisan dres s štirico (to številko je imel na dresu, ko je igral za celjski rokometni klub). Toplak je igralkam namenil nekaj športnih nasvetov, potem pa poskrbel za smeh: »Vem, da se družite tudi izven igrišča, zato bi rad videl, da ob večerih obiščete tudi naš lokal. Obenem vas razumem, da ne pridete pogosto, saj so tu tedaj vaši trenerji ...« MSH, foto: ALJAŽ MOČNIK Zmagovalka Lara Koren z obema spremljevalkama, Moniko Aberšek in Valentino Delić, ter z mis fotogenično-sti Ines Posedel. Za njihove večerne obleke je poskrbela modna oblikovalka Jelena Stevančević iz Šoštanja. Misic ne zmanjka Da imamo na našem območju lepa dekleta, ni nova ugotovitev, ki jo potrjuje tudi zadnji izbor za Miss Gaming Slovenije 2014. Zmagala je sicer Ljubljančanka Lara Koren, sta pa obe spremljevalki, Monika Aberšek in Valentina Delić, iz Velenja. Tudi najbolj fotogenično dekle izbora je z našega konca, to je Ines Posedel iz Šempetra v Savinjski dolini. Gre za novejše tekmovanje, ki je povezano s svetom igralništva, saj bo zmagovalka naslednje leto sodelovala na svetovnem izboru v Las Vegasu. Da so imela tudi dekleta kaj za videti, je poskrbel zvezdnik mehiških telenovel Juan Diego Covarrubias, ki je bil član žirije. NC Vse poti vodijo v Celje Kako v Celju vedo, kdaj je Noč Modrijanov? Na Hu-dinji je že nekaj ur pred dogodkom vse zaparkirano z avtomobili od vsepovsod . Letos ni bilo nič drugače, dva večera je zasedba napolnila dvorano Zlatorog. Na koncertu je bilo toliko nastopajočih gostov, da bi jih težko našteli na tej strani. Zanimive pa so bile zgodbe tistih, ki spremljajo glasbo Modrijanov. Tomaž Dečman z Dobrne je bil na primer na prvem javnem nastopu skupine pred štirinajstimi leti, Alenka Plahutnik z Dolenjske je shodila, da je lahko plesala na njihovo glasbo, alpinist Roman Dobrajc iz Kompol pa je ob njihovih skladbah premagoval najtežje vzpone. NC Foto: MARJAN DOVEČAR