■o Its io ■TT Im im im !o On Vlada je veterinarje poslala v klavnice Je zdravnik res storil kaznivo dejanje? CHi-jI^ 90,6 95,1 95,9 109,3 DN INPE1 IK FEK Št. 76 / Leto 65 / Celje, 28. september 2010 / Cena 1 EUR □ v Eni jih podpirajo, drugi se ■ ■ ■ ^^ Včeraj so bolj ali manj opazno stavkali policisti, cariniki, uradniki, kulturniki, socialni de- I ^^ I I ^^ lavci ^ V celjski bolnišnici so se v stavko vključili štirje sindikati: zdravnikov in zobozdrav-S s nikov Fides, medicinskih sester Pergam, sevalcev Slovenije in laboratorijske medicine. Zara- di jutranjega zbora delavcev (na sliki) se je delo ponekod začelo z zamikom. Leta niso izbrisala bolečih spominov Odšla je polna načrtov in veselja do življenja i Kako ravnati s poplavljeno zelenjavo Ze na Poljskem napolnili dvorano Zlatorog? New Swing Quartet se dokončno vrača v Šentjur Odškodnina zaradi rušenja sončnih elektrarn 2 DOGODKI NOVI TEDNIK anketa Zadrževalniki v poplavi papirjev Marsikdo stavke Suhi zadrževalniki so najvarnejša naložba pred naraslimi vodami za Celje in predvsem Laško. Na območju Spodnje Savinjske doline je predvidena gradnja desetih zadrževalnikov. Zaradi dolgotrajnosti postopkov je rok za pridobitev in črpanje evropskih sredstev ogrožen. Na Savinji, na območju od Levca do Šempetra, je predvidenih osem zadrževalnikov in na Bolski dva, in sicer v Kaplji vasi in Trnavi. Idejni projekt državnega prostorskega načrta gradnje v letih od 2012 do 2015 je končan in je v fazi revizije in recenzije na okolj-skem ministrstvu. Naložba je ocenjena na sto milijonov evrov. Projektant projektov za protipoplavno varnost na območju Spodnje Savinjske doline in direktor podjetja Hi-drosvet Branko Skutnik se upravičeno sprašuje, ali bo zaradi dolgotrajnosti postopkov sploh mogoče pridobiti in po-črpati kohezijska sredstva v tem času. Po letu 2015 država namreč ne bo več upravičena do kohezijskih sredstev in bo prisiljena iskati druge vire financiranja. Zadrževalniki naj bi zagotavljali poplavno varnost v primeru 100-letne vode. Celotna prostornina vseh znaša 11 milijonov kubičnih metrov. Branko Skutnik se sprašuje, ali bo državi uspelo zagotoviti evropska sredstva za gradnjo zadrževalnikov. »V zadnjih poplavah bi z njimi lahko zadržali 20 odstotkov vode. Je pa res, da so bile tokrat visoke vode Savinje ocenjene na 20-letno povratno dobo in se zadrževalniki v tem primeru še ne bi polnili. Polnili bi se, če bi bile vode višje oziroma z večjo povratno dobo. Zadrževalniki naj bi zadržali vse, kar je nad 20-letnimi visokimi vodami,« pojasnjuje Skutnik. Prej kot gradnja suhih zadrževalnikov so napovedane gradnja nasipov, sanacija jezov in širitev struge Savinje. Državni prostorski načrt na območju od Letuša v Braslovčah do Ločice na Polzeli je končan in tik pred sprejetjem vladne uredbe. Dela so ocenjena na 20 milijonov evrov in naj bi se začela prihodnje leto. Ukrep nima večjega vpliva na poplavno varnost nizvodno ob Savinji, temveč prinaša poplavno varnost za omenjeno, lokalno območje. MATEJA JAZBEC Društvo katoliških pedagogov Slovenije je na Ponikvi v soboto gostilo vseslovensko srečanje učiteljev, vzgojiteljev, katehetov in staršev ob godovnem dnevu Antona Martina Slomška. Slomškov dan so letos pripravili pod motom Vsak naj za dobro vsakega skrbi. Najprej je mašo daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. V telovadnici osnovne šole na Ponikvi je sledil kulturni program s podelitvijo Slomškovih priznanj in naziva častnega čla- ČETRTEK PETEK /v 10 17 DEDEaEim www.radiocelje.com sploh opazil ni Zaposleni v javnem sektorju, med njimi policisti, cariniki, uradniki, kulturniki, socialni delavci in drugi, so včeraj stavkali. Do stavke je prišlo zaradi zamrznitve odprave plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Ponekod je bilo delo upočasnjeno in so opravljali le nujne naloge, spet drugje, na primer v policiji in carini, so bili pri nekaterih postopkih bolj temeljiti kot sicer. Medtem ko je nekaterim občanom stavka nekoliko dvignila pritisk, jo drugi podpirajo, pri čemer marsikdo sploh opazil ni, da kdo stavka. Marija Hribernik: »Oni že vedo, zakaj stavkajo. Jaz se na njihove zahteve ne spoznam, na tržnici se pa ljudje tudi nič o tem ne pogovarjajo. Lahko pa vam povem, da branjevke o kakšni stavki ne razmišljamo. Pa saj nam ne bi nič pomagala. Saj smo opozarjale, da tržnico niso dobro naredili, pa ni nič zaleglo. Če vam kaj ne >paše<, bodite pa doma, so nam rekli. Tako je to.« __BA, foto: Grup A Vesna Plaznik: »Marsikdo začudeno pogleda, ko spozna, da je knjižnica zaprta. Nekateri to sprejmejo mirno, drugi so malo slabe volje. Vse sorte komentarje slišim, tako pozitivne kot negativne. Ampak kakšnega hujšega razburjenja še ni bilo.« Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program SODOBNO PROIZVODNO INŽENIRSTVO (izredni študij) v študijskem letu 2010/2011 Informacije: tel. št.: 03/428 79 00 e-mail: info@rss-ce.si internet: www.rss-ce.si Dobitniki Slomškovih priznanj s častno članico društva Berto Golob (v sredini) in direktorjem Državnega izpitnega centra Darkom Zupancem (desno) Slomškov dan združil učitelje Marjan Klenovšek: »Mislim, da imajo javni uslužbenci povsem prav. Tudi sam sem javni uslužbenec in imam tega heca počasi dovolj. Z nami delajo, kar jim pade na pamet. Že lep čas nas >nategujejo< okoli plač, tega, onega. Še bolj >lu-šno< je pa to, da so nekateri ljudje prepričani, da smo javni uslužbenci le paraziti, ki živimo na njihov račun.« na Društva katoliških pedagogov Slovenije. Tokrat so ga namenili pisateljici Berti Golob. Govornik na srečanju je bil direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc. StO Foto: GrupA Stanislav Ambrož: »Mislim, da niso najbolj upravičeni do stavke. Tudi sam sem bil zaposlen v državni upravi, a si česa takega nismo dovolili. Pri čemer niti ne vem, kdo stavka in kdo ne. Na upravni enoti imam neke opravke, bom videl, ali bom lahko kaj uredil ali ne.« ercator Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednje ioicaie: 1. Celje, MC Celje, Opekarniška cesta 9; 15,60 m^ - lokal za trgovsko ali storitveno dejavnost 2. Žalec, NC Žalec, Celjska cesta 7; 61,80 m^ in 116,70 m^ - lokal za trgovsko ali storitveno dejavnost 3. Leveč, TC Leveč 71 a; 69,00 m^ in 120,00 m'' - lokala za trgovsko dejavnost Prosimo vas, da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo. Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do petka 8.10.2010 pošljete na naslov: Mercator, d.d.. Sektor upravljanje z nepremičninami in najemniki, Dunajska cesta 110, 1000 Ljubljana. Mercator, d.d. si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijav jenih kandidatov. Ponudbo vseh nepremčinin, namenjenih za oddajo, si lahko ogledate na spletnih straneh: http://www.mercator.si/o_mercatorju/poslovni_ partnerji/oddaja_nepremicnin. Celjska milja Najprej so simulator vzeli za šalo, potem pa videli, da je prometna varnost daleč od šale. Je zanimiv Evropski teden mobilnosti sploh za koga zanimiv? Mlade sicer zanima, a ne preveč dolgo, starejši pa že vse obvladajo ^ - Bi si za takšne akcije občani morali vzeti več časa? V Evropski teden mobilnosti je vključena tudi celjska občina. V sredo, ko je bil zadnji dan tedna mobilnosti, je bilo zaprtih nekaj ulic v Celju, vendar je težko reči, ali je ljudem »kanilo«, kaj je pravzaprav bistvo akcije. Letošnji slogan je bil Potuj pametneje, živi bolje, s čimer so želeli organizatorji ljudi opomniti, naj vozila pustijo doma in vožnjo nadomestijo s hojo ali kolesarjenjem. Tako se veča tudi telesna aktivnost in zmanjša škodljiv vpliv prometa na okolje. Morda je bilo jeze tistih, ki so v mesto »rinili« z avtomobili, letos kaj manj, težko pa je reči, koliko je v sredo dan brez avtomobila v Celju zale-gel pri mladih. Nekateri so korakali kar da tam ni bilo kaj videti - na mimo Prešernove ulice - kot kavico ali še huje - na »je- Medtem ko so se šolarji na kolesarskem poligonu dobro odrezali, bi bilo dobro videti, kako bi šlo malo starejšim ^ gra« (kot je dejala neka srednješolka) v okoliške lokale. Ta pridni iz IV. osnovne šole Celje pa so raje sodelovali v tradicionalnem teku prijateljstva in sprehoda ob mestnem obzidju Celjska milja. Žal kljub trudu organizatorjev ne moremo zapisati, da je dogajanje v Prešernovi ulici, kjer je bil center dneva brez avtomobila, ganilo starejše. Kot da bi bilo nekaterim nerodno malo postati in pri policistih pogledati, kako deluje na primer simulator motorja, ali ob stojnici, kjer so pokazali, kako poškodovancu rešiti življenje. Je pa ravno simulator za vožnjo z motorjem med mladimi požel največ zanimanja. Simulator deluje tako, da na računalniškem monitorju osebo vodi, kot da bi dejansko vozila, torej z vsemi nepredvidljivimi situacijami v prometu. Čeprav jih je večina na simulator sedla zgolj iz »firbca«, so mladi vseeno videli, da promet ni šala in računalniška igra, temveč re- K projektu Evropski teden mobilnosti je pristopila tudi velenjska občina, kjer je bilo prav tako za promet zaprtih nekaj ulic. Na avtobusih mestnega potniškega prometa Lokalc so izvajali anketo o najboljšem vozniku avtobusa, tistega, ki se je v tednu mobilnosti največkrat vozil z Lokalcem, pa so tudi nagradili. V Velenju so postavili še dva električna stebrička za polnjenje električnih avtomobilov. sna stvar, kjer lahko življenje izgubiš v sekundi. Škoda je le, da so simulator mladi slabo slišali (ta jih usmerja tudi glasovno), saj je bil postavljen tik ob odru z glasno glasbo. Medtem ko je policijsko vozilo za video nadzor hitrosti »provida« bolj kot ne samevalo, pa je bilo več tistih, ki so preizkusili svoj vid v posebnem šotoru, kjer so jim člani sveta za preventivo in vzgojo v prometu pokazali, kako je v temi videti pešca s kresničko in brez nje. Tudi na posebno tehtnico so nekateri stopili in se čudili ob spoznanju, čemu vse je človeško telo izpostavljeno ob nesreči. Na primer, če ima človek 60 kilogramov in vozi 50 km/h. Če se zaleti, bi to pomenilo, kot da bi vanj trčil predmet, težak tono in pol! V Celju so lahko mimoidoči videli tudi električno vozilo, se z njim tudi zapeljali _ Najmlajši so svoje znanje pokazali na kolesarskem spret-nostnem poligonu. Šlo jim je dobro, bi pa na poligonu (glede na to, kako nekateri vozijo) zagotovo »pogrnil« kakšen starejši kolesar. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Največ zanimanja za lekcijo iz reševanja ponesrečenca je bilo med šolarji. Starejših, ki očitno že vse obvladajo, saj jih to ni zanimalo. Za Delovna Mesta LEPŠA J NM^m nm NAREDILI BOMO VSE, DA ZMANJŠAMO NEZAPOSLENOST CELJANKIN CELJANOV! V akcijo ob tednu mobilnosti so se vključili tudi člani Društva paraplegikov JZ Štajerske. 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Vlada je veterinarje poslala v klavnice Zaradi škode, ki bi nastala v mesnopredelovalni industriji, so morali veterinarji včeraj delati - V nasprotnem primeru bi Celjske mesnine po vodi udarila še stavka Očitno je včerajšnja stavka najbolj »razkurila« mesno-predelovalno industrijo, kjer so se bali stavke veterinarjev. Po sklepu vlade, ki mu v veterinarskih vrstah seveda nasprotujejo, pa so veterinarji že včeraj morali delati. Proti stavki so se že minuli teden oglasili v GIZ Mesne industrije Slovenije, kamor so včlanjene tudi Celjske mesnine. Kot so opozarjali, morajo veterinarski inšpektorji v skladu z EU uredbo v obratih opravljati obvezen veterinarski nadzor pred zakolom živali in po njem ter tudi monitoringe, ki omogočajo promet z mesom in izdelki na trgu EU ter certificiranje za izvoz mesa in izdelkov v tretje dežele. V primeru stavke klanje govedi, prašičev in perutnine ne bi bilo možno, prav tako bi zastala tudi predelava mesa. Onemogočen bi bil promet z mesom in izdelki na notranjem trgu in v izvozu, poleg tega promet z jajci in krmo, kar bi povzročilo katastrofalno nepopravljivo neposredno in posredno škodo. »Poleg izpada prihodka, ki bi v primeru enotedenske stavke znašal najmanj 13 milijonov evrov, bi prišlo do podvojene škode, saj bi kupci nabavili meso in izdelke v drugih državah. Le-ti bi v mnogih primerih od naših dobaviteljev zahtevali penale za neizdobavljeno blago in Če veterinarji ne bi opravljali svojega dela, bi bil sčasoma pogled v mesnice povsem drugačen. posledično bi lahko izgubili težko pridobljene trge. To predstavlja nepopravljivo škodo za branžo, ki se krčevito bori za ohranitev obstoječih tržnih deležev na našem majhnem tržišču,« je opozarjal tudi direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Tudi zato je posredovala vlada in v petek sprejela sklep, na podlagi katerega so smeli uslužbenci veterinarske uprave stavkati le pri izvajanju administrativnih nalog, vse drugo delo, tudi nadzor v klavnicah in živilskopredelovalnih obratih, pa so na veliko zadovoljstvo in olajšanje živilske industrije morali opraviti. Tudi vlada je namreč ocenila, da je proizvodnja hrane v Sloveniji v tem trenutku zelo ranljiva. Po oporečni vodi še stavka Nemoteno delo je bilo izjemno pomembno tudi za Celjske mesnine, kjer so včeraj po tednu zastoja zaradi oporečne vode praktično prvič normalno delali. »Zaradi vode, ki ni bila primerna V wellness v Topolšico V naravnem zdravilišču Terme Topolšica so po kar precejšnjih zapletih z izvajalci dogradili Wellness center Zala v bližini hotela Vesna, ki so ga z apartmajskim naseljem na Ocepku v petek tudi uradno predali namenu. Naložbi sta vredni približ- preostanek so zagotovile sa-no 11 milijonov evrov, od tega me in z dolgoročnimi kredi-so terme dobile 3 milijone ti pri konzorciju bank. Obe evrov nepovratnih sredstev, naložbi predstavljata dopol- nitev ponudbe zdravilišča. V apartmajskem naselju na Ocepkovem hribu je gostom v 19 hišicah iz povsem naravnega materiala na voljo 27 apartmajskih enot z 98 ležišči. Apartmaji že od poletja privabljajo drugačno strukturo Zadovoljstvo ob odprtju nove turistične pridobitve v Topolšici se je v petek skoraj dalo otipati. Trak sta slovesno prerezala Lidija Fijavž Špeh in Danilo Daneu. Za stabilnost ameriškega gospodarstva Trgi so bili pretekli teden podvrženi izjemnemu nihanju tečajev, kar se je glede na pomembnost nekaterih objav tudi pričakovalo. Nov val negotovosti je prišel v petek s strani Irske. Potreben je bil poseg Evropske centralne banke (ECB) na trg irskih obveznic. Obrestne mere za državne obveznice so dosegle rekordno raven po informaciji, da bo Irska morda potrebovala pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada. Nekaj optimizma je v začetku tedna vlila informacija ameriškega državnega urada za gospodarske raziskave, ki je končno določila, kdaj se je v ZDA končala najhujša recesija po 2. svetovni vojni. Ta naj bi trajala natanko od decembra 2007 do junija 2009. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 20.9. IM 24.9.2010 Oznaka| Ime 1 Enotni tečaji | Promet v tEUR| %spr.| CICG Cinkarna Celje 53,00 13,50 0,75 CETG Cetis 0,00 0,00 20,00 GRVG Gorenje 13,09 525,20 1,25 PILR Pivovarna Laško 14,99 83,10 8,93 JTKG Juteks 0,00 1,60 -2,83 ETGG Etol 0,00 12,60 ■3,74 za uporabo, smo cel teden klali v drugih klavnicah in delali samo artikle, pri katerih ne uporabljamo vode, oziroma so nam pomagali gasilci, ki so vodo vozili iz drugih krajev,« je povedal Krivec. »Škode, ki je ne moremo zavarovati, bo med 300 tisoč in 500 tisoč evri. Ob tem smo ves čas izvajali lasten monitoring, po katerem voda v nobenem trenutku ni bila sporna, vendar zaradi splošnega obvestila nismo dobili dovoljenja za proizvodnjo.« US, foto: GrupA Najpomembnejši dogodek tedna in najverjetneje tudi meseca je bilo zasedanje odbora za odprti trg ameriške centralne banke Fed. V skladu s pričakovanji niso spremenili ključne obrestne mere, ki še naprej ostaja na rekordno nizki ravni med 0 in 0,25 odstotka. Ameriška centralna banka je posvarila, da se je okrevanje ameriškega gospodarstva zadnje mesece upočasnilo in zato napovedala nove ukrepe v podporo gospodarstvu. Ben Bernanke je v govoru nakazal, da je v kratkem pripravljen povečati obseg denarja v obtoku skozi uporabo metod kvantitativnega sproščanja. Prvič so se soočali tudi z deflacijo, kot eno glavnih groženj gospodarstvu in okrevanju. Trgi so na te informacije odgovorili z močno volatilnostjo, vendar na koncu ostali na izhodiščnih ravneh. Avgusta se je pobral tudi ameriški nepremičninski sektor. Število gradbenih dovoljenj na letni ravni je z julijskih 559 tisoč poskočilo na 569 tisoč. Bistveno so se povečale novogradnje, ki so zrasle za kar 10,5 odstotka. Zadnji tečaj SBITDP 842,27 gostov, tudi bolj zahtevne. Kot je poudarila direktorica term Lidija Fijavž Špeh, so z obiskom in odzivom zelo zadovoljni, seveda pa se zavedajo, da bo treba ponudbo nenehno nadgrajevati. Wellness center pomeni dodatno ponudbo za goste, ki si želijo zapolniti prosti čas z aktivnostmi za dobro počutje, zdravje in sprostitev. V njem pričakujejo obisk tako hotelskih gostov kot zunanjih obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. Da To-polšica praznuje, so dokazali številni gostje, ki so se zbrali na petkovem odprtju in potrdili direktorici, da »zgodba v turizmu ni nikoli končana«. »Ne bomo razvijali masovnega ali zabaviščnega turizma, bolj gre za zdravstveni turizem. Gostom na oddihu želimo ponuditi čim več, kar potrebujejo za boljše zdravje,« je še napovedala. Kot je poudaril Danilo Daneu, predsednik Turistično-go-stinske zbornice Slovenije, se turistični delavci veselijo vsake nove pridobitve v turizmu, ki ima v zadnjem času v Sloveniji vse pomembnejšo vlogo in beleži vse boljše številke. US, foto: SHERPA Vrednost največjih svetovnih indeksov se je nekoliko podražila. Indeks DAX je teden končal 0,3 odstotka višje in je v petek dosegel 6.250 indeksnih točk. Francoski indeks cAC40 je končal 1,1 odstotka višje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 pridobil 1 odstotek vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 0,8 odstotka višje glede na pretekli teden. Indeks NASDAQ se je podražil za 1,7 odstotka ter v petek dosegel 1.925 indeksnih točk. ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. SKB banka z novo poslovno enoto SKB banka je pretekli teden odprla novo poslovno enoto v Ope-karniški ulici 2 v Celju. Pred nedavnim so, da bi strankam zagotovili kar najboljše pogoje poslovanja, odprli tudi poslovalnico na Šmihelski cesti 2 v Mozirju. Ob tej priložnosti so namenili dona-cijo Vrtcu Mozirje. Leta niso izbrisala bolečih spominov Po 68 letih so se v soboto v Celju ponovno srečali ukradeni otroci »Bilo je tako hudo, da se z besedami ne da opisati. Vse to gorje je na nas pustilo trajne posledice. Imela sem deset let, ko so me iztrgali iz maminega objema,« z rosnimi očmi pripoveduje danes 78-letna Fani Šajh, ko se spominja enega najhujših nacističnih zločinov na slovenskih tleh. »Nikoli ne bom pozabila tiste noči. Otroci smo z materami spali, ko so opolnoči v sobe prišli gesta-povci in nas ločili. Matere so odpeljali na vlak, kasneje za njimi pa še nas otroke. Skupaj z istim vlakom smo se nato peljali v taborišče. Mame so bile v sprednjih vagonih, otroci pa v zadnjih. V Frohn-leitenu smo otroci izstopili in takrat skozi okno vagona zagledam svojo mamo. Klicala sem jo, ona pa od sebe ni mogla dati niti glasu. Takrat sem jo videla zadnjič. V Auschwitzu je umrla, očeta so ustrelili v Starem piskru,« boleče spo- mine obuja Fani. Čeprav je od tega minilo že skoraj sedem desetletij, se solze v očeh še niso posušile in rane ne zacelile. Še čakajo na odškodnine Več kot 600 otrok so Nemci avgusta leta 1942 v zbirnem centru v današnji prvi osnovni šoli v Celju nasilno ločili od mater in očetov ter jih odpeljali v ponemčevalna taborišča. Ta so se sicer razlikovala od koncentracijskih in uničevalnih, saj v njih ni bilo načrtnega ubijanja, vendar so bile tamkajšnje življenjske razmere vse prej kot lahke. Otroci so bili pogosto izpostavljeni pomanjkanju hrane, mrazu in epidemijam. Starejši otroci so morali tudi trdo delati, predvsem za potrebe vojne industrije. Dojenčke in otroke do treh let so nekatere nemške družine celo posvojile. Nekaj otrok je v ujetništvu umrlo, za Ukradeni otroci so se v soboto ponovno zbrali v I. osnovni šoli Celje. Med drugim so si ogledali posebno spominsko sobo in dokumentarni film Ukradeno otroštvo, za katerega je scenarij napisala Irena Brejc, režiral pa ga je Igor Prah. mnogimi je izginila vsaka sled, večina pa je v taboriščih dočakala ameriško osvoboditev ter se preko re-patriacijskih centrov leta 1945 vrnila domov, kjer so jih pričakali požgani in izropani domovi. V Slovenijo se je vrnilo približno 450 ukradenih otrok, veliko jih je med tem osirotelo. Danes jih živi še približno polovica. Prav zaradi uničenih domov ukradeni otroci, danes že starostniki, še vedno zahtevajo odškodnine od nemške države. A nekaj so s svojo vztrajnostjo le dosegli. Med- tem ko jim bivša Jugoslavija ni priznala niti statusa vojnih žrtev, jim je slovenska država z zakonom o žrtvah vojnega nasilja pred leti vendarle priznala pravico do predčasne pokojnine, zdravstvenega varstva in mesečne rente za vsak mesec, ki so ga preživeli v taborišču. Še vedno pa niso dobili povrnjene materialne škode za uničeno in zaseženo premoženje med vojno. Glede na trenutne gospodarske razmere po besedah predsednika Društva taboriščnikov, ukradenih otrok Janeza Žmavca tudi ne morejo pri- Srečanje ukradenih otrok predstavlja vrhunec praznovanja krajevnega praznika KS Dolgo polje. V petek ob 17. uri pripravljajo še srečanje krajanov, na katerem bodo podelili priznanja za urejeno okolje ter za dolgoletno delo in sodelovanje v organih mestne četrti, organizacijah in društvih. čakovati, da se bo to kmalu zgodilo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Hranilnica LON Posebne ugodnosti ob praznovanju za vas ■ dodatni bonusi za depozitne obrestne mere ■ znižane kreditne obrestne mere ■ paketi dobrodošlice za nove komitente z veliko ugodnostmi ^ vse to za prebivalstvo, podjetja in podjetnike ^ računi - varčevanja - depoziti - krediti - plačilni promet - eLON - poslovanje s podjetji Vabljeni! Poslovna enota Celje, Krekov trg 7, 3000 Celje, T. 03 425 51 70 www.lon.si ^ HRANILNICA LON ^MČnCŠho neu C-fuJ)e%itCv^ Oseben. ^jeuČLn Že^430 let leti ptica učenosti v Žalcu S temi besedami se je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu začela osrednja in zaključna prireditev ob praznovanju tega častitljivega jubileja organiziranega šolstva v Žalcu. Polona Kuder, ki si je zamislila in v celoti oblikovala prireditev, je z nastopajočimi učenci, ki so plesali, peli in igrali, z učitelji in baletnima plesalcema pričarala odmev preteklosti za prihodnost. Zgodovinski pregled šolstva v Žalcu je dodala Simona Delopst, častni govorci, predstavniki šol in učitelji pa so žalski ptici učenosti razprli krila, da bo lahko letela visoko in daleč še naprej. V sklopu praznovanja so v petek odprli svoja vrata za vse, ki so želeli pogledati, kako poteka šolsko delo. Pri pouku so prisostvovali tudi starši. V šol- ski avli so pripravili jezikovno tržnico, kjer so starši z učenci prikazali del kulture različnih narodnosti, učenci pa so se lahko preizkušali v govorjenju njihovih jezikov. Učenci izbirnega predmeta astronomija so pod vodstvom mentorice Brigite Krulec v parku za šolo postavili Astronomsko učno pot, ki prikazuje del vesolja, imenovanega Osončje. Učna pot je zasnovana tako, da jo bodo lahko uporabljali vsi učenci pri rednem pouku. Namenjena je tudi vsem obiskovalcem parka z namenom vseživljenjskega izobraževanja. TT Poročilu geologa sledi sanacija Na četrtkovem zboru krajanov naselja Obrežje pri Zidanem Mostu zaradi interventnih ukrepov na območju plazu Majland so se sestali krajani in predstavniki civilne zaščite, strokovnih služb Občine Laško, varnostni inženir Slovenskih železnic ter predstavnik policije. Vaščanom so že pretekli te- dolino, vendar je prečkanje že- Del astronomske učne poti den uredili nivojski prehod čez železniške tire, avtomobile so spravili v dolino, kjer so jim železnice odstopile tudi brezplačno parkirišče, ki ga bodo občasno nadzirali policisti. Prav tako je poskrbljeno za otroke, ki jih bo šolski kombi pobiral neposredno na tem parkirišču, tako da se jim ne bo treba izpostavljati še nevarnosti na cesti. Dobili so tudi poročilo geologa, zato se bo lahko začela sanacija. O tem, koliko časa bo trajala, poveljnik štaba Civilne zaščite Občine Laško Jože Senica težko napove: »Če se bo pokazalo, da so tla geološko ugodna, bi morda lahko bila rešena kmalu, lahko se pa vleče tudi pol leta. Že samo priprava projekta bo najverjetneje trajala kakšen mesec.« Vaščanom so uredili tudi lesene stopnice za lažji sestop v lezniških tirov nevarno, kljub temu, da so železnice tja nastavile čuvaja, ki skrbi za varen prehod 24 ur na dan. Varnostni inženir SŽ Stanko Dro-fenik pojasnjuje, da dnevno pelje po progi Šentilj-Dobo-va 8 do 10 vlakov. »Poleg tega se po tirih premikajo tudi vagoni. Proga je elektrificirana, zato je prisotna še nevarnost poškodb zaradi električnega toka,« dodaja. Vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor v Laškem Tomaž Novak je prizadetim vaščanom povedal, da bodo v sanacijo plazu vključili tudi gradnjo vodovoda in kanalizacije. So pa občinski predstavniki krajanom, ki so se zahvalili za hiter odziv in pomoč pri reševanju, še zagotovili, da jim bodo dostavili drva in kurilno olje ter vse, kar bo potrebno. MOJCA KNEZ Odškodnina ■ ■ v ■ zaradi rušenja Kot je znano, je vlada sprejela dopolnjeno uredbo o energetski infrastrukturi in odpravila zaplete pri pridobivanjem gradbenih dovoljenj za postavitev sončnih elektrarn. Uredba med drugim ureja naprave za proizvodnjo električne energije, za katere ni potrebno gradbeno in uporabno dovoljenje pred njihovo priključitvijo na elektroenergetsko omrežje. Hitrega ukrepanja gospodarskega ministrstva in vlade ter obenem nespametnega ravnanja okoljskega ministrstva so zlasti odprto sprejeli lastniki sončnih elektrarn, ki jim je grozilo rušenje. V družbi Celjski sejem so pred časom prejeli odločbo gradbenega inšpektorja o rušenju dveh sonč- nih elektrarn na strehah objekta. Za elektrarni so dobili kredit Eko sklada in ju priključili v omrežje ob predhodnem »žegnu« elektroenergetskega inšpektorja in takratnega okoljskega in gospodarskega ministra, ki sta se v dveh letih zvrstila na uradnem odprtju elektrarn. »Z uredbo so se zdaj ustavili vsi postopki o rušenju, kar pomeni, da sta elektrarni legalizirani, čeprav nikoli nista bili postavljeni na črno. Še preden se je začelo rušenje, so se razmere uredile,« pravi pomočnik izvršne direktorice družbe Robert Otorepec. Sprejeta uredba ne izključuje soglasja v primeru gradnje na zavarovanem območju ter priložene izjave projektanta o statični presoji in ustrezni strelovodni zaščiti. »Elektrarne nismo mogli postaviti brez mnenja statika in ustrezne stre-lovodne zaščite, zato nam teh dokazil ni treba pridobivati,« še pravi Otorepec. Zapleti družbi niso povzročili škode, v nasprotnem primeru bi terjali odškodnino. Slednjo pa bo terjalo podjetje Elektro Turnšek. V podjetju so namreč začeli rušiti sončno elektrarno in vmes pridobili gradbeno dovoljenje. »Obratovali smo s polovično močjo in bila nam je povzročena škoda. Module zdaj postopno sestavljamo nazaj na streho. Terjali bomo odškodnino, do katere smo upravičeni,« pravi direktor podjetja Janko Turn-šek. MATEJA JAZBEC Spominski vzpon Robiču Predvideno je bilo, da se Jure Robič v soboto s kolesom vzpne na Pavličevo sedlo iz Logarske doline še pred nedeljsko dirko na Blegoš. V njegov spomin je v močnem dežju pot prevozil Borut Se-dovnik. Jureta so 25. septembra dopoldan pričakovali v velikem šotoru na parkirišču hotela v Logarski dolini, od koder naj bi bil vodnik skupini kolesarjev, ki bi se povzpela na Pavličevo sedlo. To je bilo predvideno kljub slabi vremenski napovedi. Robič naj bi bil gost na prireditvi, ki jo je za svoje poslovne partnerje organizirala Cinkarna Celje, d.d. Direktor marketinga Borut Sedovnik je navzočim sporočil, da bo v njegov spomin predvideno pot prekolesaril sam. V 56 minutah je v močnem dežju prispel na vrh. S tem dejanjem je počastil spomin na našega velikega ultrakolesarskega šampiona. Cinkarna je v Logarski dolini gostila okrog sto poslovnih partnerjev, ki sodelujejo zlasti na področju programa gradbeništva, agro programa in programa veflona. Nekateri so se pod vodstvom planinskih vodičev Grmada iz Celja povzpeli do Orlovega gnezda, otroci so se zabavali na ustvarjalni delavnici, drugi pa so se z dežniki sprehodili po logarski učni poti. Popoldan je sledila zabava, na kateri so se predstavili domačin, citrar Karl Gradišnik in šibeniška klapa Bonaca. Posebno popestritev je prispevala ekipa solčavskih kmečkih žena, ki so nudile odlične domače dobrote in izdelke. MIRA GORENŠEK radiocejje > našL^rlh fr^kKSncall iAfiAfw.radiocelje.com AKCIJA - INFORMACIJE Center v dveh letih Na Rogli so v soboto predsednik uprave Uniorja Go-razd Korošec, župan Občine Zreče Boris Podvršnik in minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš položili temeljni kamen za gradnjo večnamenskega objekta, s katerim bodo v dveh letih zaključili gradnjo Tekaškega centra Petre Majdič. Vrednost projekta v zaseb- kega župana Borisa Podvr- Sprejem za najboljše Celjski župan Bojan Šrot je pred dnevi sprejel najuspešnejše maturantke in maturante, ki so letošnjo splošno in poklicno maturo opravili zelo uspešno in se uvrstili v sam vrh uspešnih slovenskih maturantov. Prav tako je sprejel najus- in pričakujete več - več zna- no-javnem partnerstvu Uniorja in Občine Zreče je ocenjena na 7,7 milijona evrov. Z njim je občina uspešno kandidirala na prvem razpisu za sofinanciranje športno-rekreacijske infrastrukture v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 20072013. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je pridobila 3,3 milijona evrov. Za gradnjo večnamenskega objekta ob štartno-ciljnem prostoru je Občina Zreče avgusta podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem, Gradbenim podjetjem Ptuj, ki mora po pogodbi zaključiti dela do konca septembra 2012. V objektu bodo garderobe in sanitarije za rekreativce, garderobe za tekače, nogometaše in ostale športnike, prostori za treninge in tekme športnikov v poletnem in zimskem času, dva vadbena prostora s skladiščem in garderobami, savna, dvovišin-ska hala z recepcijo, kavarna in restavracija ter trgovina s spominki. Položitev temeljnega kamna je imela po besedah zreš- šnika predvsem simbolni pomen, saj pomeni začetek gradnje športnega hotela tudi zaključek že opravljenih del v zadnjih dveh letih. V tem času so uredili nove in posodobili stare proge za smučarski tek z vso potrebno infrastrukturo, uredili plato za štartno-ciljni prostor, zgradili letno tekaško stezo za rolka-nje ter vodno akumulacijo s 25 tisoč kubičnimi metri vode za zasneževanje. Z izgradnjo centra bo občina Zreče uspela zagotoviti kakovostne razmere za rekreativni smučarski tek in organiziranje rekreativnih aktivnosti ter tekmovanj na vseh ravneh.»Pripravljeni smo na naslednjo tekmo za svetovni pokal, z izgradnjo večnamenskega objekta pa bomo tudi na univerzijado leta 2013,« je poudaril Podvršnik. Minister Gjerkeš je ob položitvi temeljnega kamna izrazil veselje, da bo nov center prispeval tudi k razvoju kmečkega turizma kot tudi k povečanju števila zaposlenih, kar je »vsekakor velika dodana vrednost prihajajočega centra«. MBP pešnejše dijakinje in dijake zaključnih letnikov poklicnih šol v celjski občini ter tiste, ki so bili izjemno uspešni na mednarodnih tekmovanjih znanja - olimpi-jadah. »Verjamem, da za vaše odlične rezultate ni bila dovolj le sreča, da je za vami obdobje vztrajnega in trdega dela. Vendar so prav vaša vztrajnost, vedoželjnost in talentiranost prinesli uspehe. Dokazali ste, da ste odgovorne osebnosti, ki želite vodnik TOREK, 28. 9. 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Po pravljici diši pravljična ura z Nino Tr-bovšek 18.00 Pokrajinski muzej Celje Celjani so jih poznali odprtje razstave Tatjane Ba-dovinac 19.00 Kulturnica Velenje_ Beremo z ^ bralne urice z Urško Zupančič 19.30 Narodni dom Celje Ob 200-letnici rojstva Frederica Chopina Arcadia trio in Nevenka Ore-šič Leban, klavir ČETRTEK, 30. 9. 17.00 Mercator center Celje Pravljica za najmlajše in Lumparije nja, več izzivov in več želje po sooblikovanju naše in vaše skupne prihodnosti. Z znanjem ste dokazali, da hočete in zmorete doseči zastavljene cilje,« je na slovesnosti ob sprejemu dejal Šrot. Vseh 80 najboljših dijakov in maturantov je prejelo pečatnik mesta Celja iz 16. stoletja, osem dijakov, ki so bili izjemno uspešni na tekmovanjih znanja, pa je dobilo knjižno nagrado. BA ustvarjalne delavnice 18.00 Muzej usnjarstva Šoštanj Klepet pod Pustim gradom Damijan Kljajič bo gostil Maksa Lomška 18.00 Dom kulture Velenje Čarovnik iz Oza muzikal 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Lojze Grozde - svetnik predavanje Berte Golob AVONOV NOV PARFUM - OUTSPOKEN Avon je predstavil nov parfum pevke Fergie z imenom Outspoken ... Povej tako, kot misliš! Dogodek je sovpadal s petindvajseto obletnico delovanja skupine Pop design, ki ga je pripravila v ljubljanskih Križankah v petek, 17. Septembra. Parfum je namenjen močnim, drznim, samozavestnim ženskam. Ženskam, ki se ne bojijo povedati na glas svojih idej. KINO 19.00 Kavarna pri Mišku Knjižku Jure Tori duo koncert 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec O monografiji Žalec pogovor z avtoricami 19.00 Kulturni center Rog. Slatina Mini moto odprtje fotografske razstave Tee Strajnin in Janka Ca-hona Spored za 28. in 29. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Svet igtač 3 - animirana družinska pustolov., sinh., 3D 17.10 Salt - akcijski triler 19.05 Plačanci - akcijski 18.50 Katate Kid - družinska akcijska športna drama 20.55 Ljubezen na daljavo - rom. drama 16.45, 21.10 Charlie - domišljijska rom.drama 16.10, 18.30 Nevidno zlo: Drugi svet - grozljivka 16.30 Nevidno zlo: Dtugi svet 3D - groz ljivka 19.30, 21.40 Butec na večerji - komedija 16.05, 18.35, 21.05 Čarovnikov vajenec - akcijska ko mična dogodivščina 16.00, 18.20, 20.40 Mačeta - akcijski kriminalni triler 20.45 Odpleši svoje sanje 3D - plesna romantična komedija 16.40, 19.00, 21.20 Jej, moli, ljubi - drama 15.10, 18.00, 20.50 SREDA in ČETRTEK 20.00 Naelektrena meglica - kri minalna drama m. radiocelje. Članica strokovne komisije bo tudi Tinkara Zorec, za katero je zanimival izkušnja modnega fotografiranja. Se pa pripravlja na solo karieroin upamo da jo bomo kmalu slišali in videli na velikih odrih. V petek bo vrhunec izbora Lepotica poletja Novega tednika in Radia Celje. Pred Mestno občino Celje oziroma v primeru slabega vremena v Celjskem domu se bo ob 19. uri začela velika modna revija blagovnih znamk Pepe jeans, Miss sixty, Energy in Killah. Prav tako Zoran hair spa pripravlja veliko užitkov za vse, ki vas zanimajo pričeske. Lepotice se bodo predstavile kot prave manekenke. Prve tri kandidatke po vašem izboru bo še posebej pozorno opazovala strokovna komisija. Kot smo vam že zaupali, bodo v strokovni komisiji Nataša Müller, foto-grafinja, ki je lepotice poletja slikala, pevka Tinkara Zorec, rilo Zoran hair spa centra, bi-lastnik frizerskega salona Zo- serno ogrlico Adamasa, zma- ran hair spa Zoran Pasarič, soorganizator modne revije Zlatko Hliš in direktor Novega tednika in Radia Celje Srečko Šrot. Šesti član strokovne komisije je strokovnjak za lepoto, a ga bomo razkrili šele na samem dogodku. Bomo pa v petkovi številki Novega tednika objavili fotografije treh finalistk, ki jim je z vašimi 7.163 poslanimi kuponi in 12.010 SMS-i uspelo priti v finale. Prve tri čakajo čudovite nagrade. Poleg lent bodo namreč dobile še darilni bon za obla čila Miss sixty in Energy, da govalka pa bo objavljena na V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu. naslovnici Novega tednika ter prejela tudi potovanje v Pariz. V petkovi številki Novega tednika vam bomo razkrili tudi voditeljico prireditve. In tudi profesionalne manekenke, katerih lepoto boste prav tako lahko občudovali na modni reviji. Če vas zanima moda, na dogodku ne boste manjkali. SB I Za glasbena poslastico na izboru Lepotice poletja Novega tednika in Radia Celje bo poskrbela Nuša Derenda. 8 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Osnovna šola Frana Ro-ša v Celju letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. Jubilej so z različnimi kulturnimi dogodki proslavili minuli teden. Med drugim so pripravili razstavo o 30-letni zgodovini šole, odkrili pa so tudi spominsko ploščo Franu Rošu, po katerem šola nosi ime. Osnovno šolo Frana Roša danes v 18 oddelkih obiskuje 372 otrok, kar je približno toliko kot leta 1980 (367 otrok), ko je šolo obiskovala prva generacija osnovnošolcev. Ravnateljica Mojca Kolin se zaveda, da brez dobro zastavljenih temeljev in dela njenih predhodnikov šola ne bi bila tako uspešna, kot je. »V zadovolj stvo mi je, da stvari, ki so bile dobro zastavljene v preteklosti, živijo naprej in dobivajo novo obleko. Še vedno smo odprti za sodelovanje, za raziskovalno delo, za projekte _ Roševi dnevi ostajajo naša prepoznavnost. Vesela sem, ko vidim, da sorod- Odprta vrata telovadnice v Gaberju Z vrtenjem palice med šest najboljših v Evropi Laške mažorete so na evropskem prvenstvu, ki je bilo temu, da jim ni uspelo preseči lansko 4. mesto. Pravijo, da letos v Širokem Brijegu, med 15 ekipami seniork osvojile so v obe točki, v figurativo in parado, vložile ogromno tru- 6. mesto, kar je bila tudi najboljša uvrstitev med slovenski- da in energije, na tekmovanju pa so pokazale spretnost in mi senior mažoretami. Kot so povedale članice mažoret iz samozavest ter z osvojenim končnim mestom potrdile, da Laškega, so s svojim nastopom več kot zadovoljne, kljub spadajo med najboljše v Evropi. NM Mojca Kolin in Stane Rozman sta odkrila spominsko tablo na OŠ Frana Roša. Vse najboljše, »roševci«! Pumovci zaključili šolsko leto niki Frana Roša, po katerem nosimo ime, z zanimanjem sledijo našemu delu in življenju šole. Zato nam je v toliko večjo čast in veselje, da smo v tem letu obeležili spomin na pedagoga, pisatelja, Maistrovega borca in častnega meščana Celja z odkritjem spominskih plošč na domači hiši Roševih v Jenkovi ulici in na šolski stavbi. Ponosna sem na učence, ki z veseljem povedo, da so >roševci<,« našteva ravnateljica. Med željami in načrti za prihodnje izpostavlja zlasti odpravo pomanjkljivosti na šolski stavbi in v njeni okolici. »Začasno uspemo vzdrževati funkcionalnost in urejati videz šole,« pravi, »a tla, ki s pokanjem napovedujejo, da ne bodo zdržala naslednjih 30 let, zaklonišče, ki čaka na iz-sušitev, dotrajane dohodne poti, ki ne dajejo vzpodbudnega vtisa ob obisku šole - vse to kliče na pomoč.« BA Foto: TimE Zavod Salesianum, ki v Celju izvaja program Pum, je v Don Boscovem centru pripravil zaključek šolskega leta s podelitvijo potrdil o usposabljanju. Pum je program neformalnega izobraževanja za mlade med 15. in 26. letom. V Celju ga vsako leto obiskujejo tudi brezposelni mladi iz Laškega, Žalca, Slovenskih Konjic, Šentjurja in Šmarja pri Jelšah, ki jim v zavodu ponudijo pomoč pri učenju, končanju šolskih programov, is- kanju zaposlitve in osebnostni rasti. V ravnokar končanem šolskem letu je bilo v Celju v Pum vključenih 50 mladih iz vse regije, ki so poleg omenjenih ciljev poskušali osvojiti tudi razne veščine, uporabne v poklicnem in vsakodnevnem življenju. Od teh jih je usposabljanje končalo 36, v torek pa so večini od njih že podelili potrdila. 14 mladih bo v programu sodelovalo še v naslednjem šolskem letu. Pumovci so v šolskem letu izvedli tudi več projektov; iz- dali so novo številko časopisa Pum efekt, izvedli 5. medpu-movski turnir, ki se ga je udeležilo 130 sodelujočih iz vse Slovenije, ponosni pa so tudi na velik poslikan pano na temo 1000 mest, 1000 življenj - zdravje v mestih šteje. Pri- pravili so kulturno-družabno prireditev ob dnevu staršev ter se družili s predstavniki iz lokalne skupnosti v okviru športne prireditve Hudija je zakon. Letos so obeležili tudi 10-let-nico programa Pum v Celju. PM Popravek Med nagrajenci KS Šentjur mesto smo v prejšnji številki NT napačno zapisali ime enega od nagrajencev. Dobitnik listine mesta je Silvo Pešak. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Ta teden imajo dneve odprtih vrat v Športnem društvu Gaberje - Celje, kjer predstavljajo vseh svojih 16 programov. Namenjeni so tako mladim kot tudi starejšim. Med njimi so še posebej atraktivni programi za predšolske in šolske otroke (osnove gimnastike), za odrasle in predvsem za starejše. Ponujajo predvsem oblike splošne vadbe za ohranjanje psihofizičnih sposobnosti. Posamezniki se lahko seznanijo s programi in jih preizkusijo, zato jih obiščite v športnih oblačilih in obutvi. Vse dodatne informacije pa dobite na njihovi spletni strani www.sdg.si, ali po telefonu 041-684-332 oziroma v društveni pisarni, kjer lahko opravite tudi vpis. ŽB Naročnik: Slovenska ljudska~stFaR| V tej in še naslednjih dveh številkah Novega tednika bomo predstavili županske kandidate v 33 občinah Savinjske regije. Po vrstnem redu, kot bo zapisan tudi na glasovnicah, tokrat predstavljamo kandidate iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. pogovorili z menoj o svojih problemih in dobrih idejah za razvoj Občine Šoštanj.« mestna občina velenje Delavske zveze SD, predsedstva SD in podpredsednik OO SD Velenje. Iz mojega programa: hitra cesta do Velenja; blok 6 TEŠ; nov dom za varstvo odraslih; kvalitetno in dostopno javno zdravstvo; neprofitna stanovanja; napredno ravnanje z odpadki; parcele za individualno in poslovno gradnjo; prostor v vrtcu za vse otroke; kvalitetno vseživljenjsko izobraževanje; športni park Velenje; razvoj kulturne, prireditvene in turistične dejavnosti; aktivna socialna politika.« šoštanj Franc Sever, 55 let, ključavničar, samostojni podjetnik, SDS: »Občankam in občanom prinašam spremembe. Po 16 letih SD na oblasti so spremembe preprosto politična higiena, ki odpravlja usedline na vseh področjih. Zlasti usedline, kot so osebne interesne povezave in navezave, ki so se zajedle v vse pore delovanja občine. Gospodarnost za javno korist je postala drugorazredna tema, vse javne dobrine so tržno blago, vse je naprodaj. Ne oziraje se, kaj to dolgoročno pomeni za ljudi v občini. Le ideološke politično nazorske vrednosti so nedotakljive. Kot da bi bile temelj svetosti življenja. Moralne in etične norme so pozabljene. Njihova moč ne obstaja. A ravno ta moč je garant pravičnosti in poštenja brez katerega je življenje iz dneva v dan vse težje. Zato so potrebne spremembe in zato tisti, ki jih prinaša, zmore več kot drugi.« Bojan Kontič, 49 let, dipl. upravni organizator, poslanec v DZ, podžupan, SD s podporo Desus, LDS, Slovenske unije in Zares: »Moje reference: 8 let zaposlen v Rudniku lignita Velenje, leta 1993 imenovan za sekretarja Izvršnega sveta SO Velenje, od 1996 vodja Urada župana in splošnih zadev MO Velenje. Mestni svetnik in podžupan od 1998. Opravljam četrti poslanski mandat. Predsednik Sosveta za izboljšanje varnosti občanov in OZ borcev za vrednote NOB, član gasilskega društva, RK, Zveze slovenskih častnikov; Roman Kavšak, 40 let, samostojni podjetnik, neodvisni s podporo NSi, SLS, Liste za večjo socialno varnost in razvoj: »Z ženo Andrejo in sedmimi otroki živimo v Lokovi-ci, kjer smo si zgradili dom. Družina mi pomeni največ kar imam. V zadnjem času veliko poslušamo in beremo o vrednotah sodobne slovenske družbe in večkrat pomislimo, ali so te res tiste prave vrednote, ki si jih ljudje želimo. V NSi, SLS in Listi za večjo socialno varnost in razvoj občine Šoštanj, menimo, da ne. Občina Šoštanj in njeni prebivalci smo v preteklosti premalo izkoristili številne razvojne in druge priložnosti. Mesto Šoštanj je bilo nekoč središče Šaleške doline, a kaj mu je ostalo od nekdanjega položaja in kje smo danes? Postajali smo vse manjši in vedno bolj izrinjeni na obrobje slovenskega političnega prostora. Občina Šoštanj si zasluži temeljito osvežitev, da bo znova postala mesto ponosa.« Boris Plamberger, 41 let, profesor športne vzgoje, SD: »Zavzemam se za: soodločanje mladih pri oblikovanju javnega življenja, kar pomeni pozitivne in konkretne pogovore med mladimi, svetom občine in županom; usklajen razvoj komunalne infrastrukturo v KS ob dogovoru o prednostnih projektih, od katerih bo imelo korist največ krajanov; na razpisu najti vodjo mladinskega centra, ki bo imel program in vizijo, s tem zagotoviti tudi novo delovno mesto; odprtje policijske postaje, ki bo delovala 24 ur na dan; izdelavo in pridobitev dokumentacije za kmečko tržnico. Skupaj z ekipo, ki je mlada tako po letih kot izkušnjah in z modrostjo naših izkušenejših članov, bomo vso energijo in znanje usmerili v izpolnitev obljub in programa, ki smo si ga zastavili. Moja filozofija je, da je treba govoriti odkrito in delati pošteno v korist vseh občanov Šoštanja.« Darko Lihteneker, 53 let, univ. dipl. inž. elektrotehnike, vodja urada za negospodarske javne službe MO Velenje, neodvisni s podporo Neodvisne liste za razvoj Občine Šoštanj, ki ve, kaj hoče, Za Šoštanj gre!, LDS in Zares »Od rojstva živim v občini Šoštanj, službujem v sosednjem Velenju. Prepričan sem, da lahko določene zadeve v tem okolju spremenim na bolje, ter moji Občini Šoštanj z močno in dobro voljo zagotovo pomagam. Poseben poudarek bom namenil mladim, socialno ogroženim družinam, invalidom in starostnikom, saj so ti občani v času gospodarske krize potrebni posebne pomoči. Sem zagovornik družine, kajti družina ostaja tudi danes največje upanje, opora in zatočišče. Za vse projekte v občini si bom prizadeval pridobiti državna in evropska sredstva. Vsem občanom obljubljam, da se jim bom trudil prisluhniti, osebno se bodo lahko cu. Dolgoročno načrtujemo izgradnjo večnamenske dvorane, pripravo projekta celovite obnove kulturnega doma, to bo omogočilo tudi preselitev občinske uprave. Do 2013 bo PGD dobilo novo gasilsko cisterno, razvijali bomo sistem zaščite in reševanja, skrbeli za primerno opremljenost obeh gasilskih društev.« Darko Menih, 62 let, profesor športne vzgoje, poslanec v DZ in župan, SDS: »Glavne značilnosti mojega programa so: odločna podpora TEŠ in njenemu vodstvu ter obstoju Bolnišnice To-polšica; kvaliteto življenja v mestu poenotiti s podeželjem z izgradnjo vodovoda, toplovoda in kanalizacije, izgradnja vrtca, ureditev mladinskega centra in ustanovitev štipendijskega sklada; izgradnja športnega parka Šoštanj in ustanovitev Zavoda za šport in turizem; kvalitetna turistična ponudba celotne občine; Muzej usnjarstva II. faza; posodobitev prometne infrastrukture v mestu in na podeželju; 3. razvojna os; ustvarjanje novih delovnih mest - v okviru obrtno industrijske cone; obnovljivi viri energije; izboljšanje zdravstvenih, kulturnih in ljubiteljskih storitev; spodbujanje pridobivanja evropskih, ministrskih, donatorskih in sredstev SVLR.« šmartno ob paki Alojz Podgoršek, 58 let, prometno-transportni tehnik, župan, SD: »V naslednjih štirih letih si bom prizadeval za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in povezovalnega vodovoda, dokumente za to imamo. Posodobili smo kritične odseke občinskih cest, veliko dela na tem področju še čaka, tudi pri pridobivanju evropskega in državnega denarja. Izzive za gospodarstvo, obrt in kmetijstvo bo ponujala obrtno-poslovna cona, za katero imamo lokacijski načrt. Na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zaščite in reševanja, javne uprave bom aktivnosti usmeril v izboljšanje pogojev v OŠ in vrt- in varnosti z izgradnjo infrastrukture. Prizadeval si bom za dobre pogoje dela v vrtcu in OŠ ter za kvalitetno življenje vseh generacij. S postavitvijo jasnih smernic kratkoročnega in dolgoročnega kontinuiranega razvoja bom skozi strokovno prostorsko načrtovanje težil k temu, da ujamemo korak s sosednjimi primerljivimi okolji. V družbi se bom zavzemal za ponovno vzpostavitev vrednot ter pred kapitalom zagovarjal interese občanov.« mozirje Frančišek Fužir, 55 let, inž. strojništva, vodja strojne operative PUP Velenje, SLS: »Biti župan ni lahko delo. Je delo, ki ga ne moreš opravljati polovičarsko. Za kandidaturo za župana sem se odločil, ker si želim občino, ki bo bolj prijazna do svojih občanov in vseh, ki nas obiščejo. Želim si moderno evropsko občino. Zavedam se omejenih sredstev, ki so na voljo za izgradnjo potrebne in nujne infrastrukture in ostalih investicij. Prepričan pa sem, da se da z ustrezno pripravljenimi projekti in širšim sodelovanjem oplemenititi proračunska sredstva in omogočiti hitrejši, a enakomeren razvoj občine. Skrb moramo posvetiti tudi ohranitvi kulturne krajine in čistega okolja, le tako bomo postali občina, na katero bomo ponosni. Ob skrbi za kvalitetnejše življenjsko okolje pa ne pozabimo na socialni čut, ki ne sme postati tehtanje med odgovornostjo in dolžnostjo.« Ivan Suhoveršnik, 49 let, univ. dipl. teolog, župan, neodvisni s podporo SLS: »Ob zaključku drugega mandata smo lahko skupaj ponosni na uspešno prehojeno pot. Imamo kaj pokazati. Bistvene pridobitve so, poleg dveh krožišč, nova upravni center in športna dvorana, obnovljena trško jedro in cestna povezava med Mozirjem in Goltmi _ Kraj je resnično spremenil podobo. Novi projekti, ki nas čakajo, so prepoznavna turistična destinacija Mozirje, sprejetje občinskega prostorskega načrta, obnova infrastrukture na Hofbauerjevi in na Tratah, obnova Šmihelske ceste, novo krožišče pri avtobusni postaji, nova policijska postaja in most čez Tr-navo. V ospredju bodo socialni program, knjižnica, čistilna naprava in stanovanja v Po-drožniku, selitev muzeja, obnova Ločkega jezu in vodovodnega sistema Letošč, dostop vsakega občana do interneta, poiskali pa bomo prostor za druženje mladih.« Janko Kopušar, 45 let, univ. dipl. ekonomist, sekretar Območne obrtno-podjet-niške zbornice Mozirje, neodvisni: »Zavzemal se bom za uravnotežen razvoj vseh področij v občini, ki bo odpravil težave. Med pomembnejše naloge uvrščam zagotovitev in ureditev proračuna in financ, kar bo omogočilo zanesljivo financiranje vseh proračunskih uporabnikov, hkrati pa zagotoviti in pridobiti sredstva za prepotrebne investicije. Posebno pozornost bom posvetil prometu Samo Kramer, 40 let, mag. ekonomskih znanosti, predavatelj, Nestrankarska Lista prihodnosti »Skupaj z Listo Prihodnosti želim ustvariti v Mozirju podlago in okolje, v katerem se bodo lahko začela razvijati nova delovna mesta. V Mozirje in Zgornjo Savinjsko dolino želim pripeljati nadgradnjo šolstva (srednjo in višjo šolo). Povezati želim vse zgornjesavinjske občine in skupaj z njimi kandidirati za evropska sredstva. Zavzemal se bom za podjetništvo, razvoj turizma, socialo in zdravstvo, skrb za starejše in mladino _ Menim, da je prišel čas, da v Mozirju združimo energijo mladosti in modrost starosti ter s skupnimi močmi ustvarimo boljšo in lepšo prihodnost.« recica ob savinji Kandidat Stanko Gašpa- rič se ni odločil za predstavitev. Vincenc Jeraj, 53 let, gradbeni tehnik, župan, neodvisni s podporo SLS in SD: višji svetovalec v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, DeSUS: »Razvojni program občine temelji na treh osnovnih področjih razvoja lokalne skupnosti, temelji pa so pozitivne spremembe, ki bodo zagotavljale vsakemu občanu živeti človeka dostojno življenje! Na področju sodobne organizacije upravljanja program obsega spremembe organiziranja občine v samoupravno lokalno skupnost, v kateri bo vsak občan imel možnost in priložnost tvornega sodelovanja. Družbeno-ekonomski razvojni del programa zagotavlja učinkovito izvajanje nalog lokalne samouprave, gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi in uspešno pridobivanje finančnih sredstev od države in evropske skupnosti. Pri uresničevanju človekovih pravic program opredeljuje izvajanje novih dejavnosti in storitev, ki bodo zagotavljale večjo pravno in socialno varnost za občane.« tucijami. Prisluhnila bom občanom in občankam v vseh naseljih.« »V občini smo postavili dovolj trdne temelje, da bomo lahko sledili ciljem iz razvojnega programa. Torej je treba dokončno pridobiti občinski prostorski načrt. Nada-Ijevali bomo s projekti za boljšo infrastrukturo, zgra-diIi sekundarno kanaIizaci-jo Varpolje-Spodnja Rečica, rekonstruiraIi dovozno cesto za Varpolje, kljub težavam zgradiIi nov Trnovčki most, s pomočjo države zgradiIi krožišče na Reneku, urediIi pIočnike za pešce, zIasti v Spodnji Rečici, in povezavo v sam trg Rečice ter izboljšali vodovodni sistem na celotnem območju. Seveda je ena pogIavitnih naIog tudi pridobivanje državnega in evropskega denarja, da bomo Iah-ko urediIi trško jedro in Tavčarjev dvor ter dogradili kolesarske poti. Ob vsem tem ne smemo zanemariti osebne in socialne varnosti ter ustvarjanja pogojev za delo vseh društev ter otroško varstvo in šoIstvo.« ma in sociaIe. Zato bom po-skrbeI za ureditev industrijske cone, posodobitev ceste s smučarskim centrom Golte, ceIostno ureditev Vrbja, reševanje stanovanjskih vprašanj, kakovostnejšo in bolj dostopno javno upravo. Na-stopiI je čas, da to storimo skupaj, napredno, moderno in razvito. Čas je, da to storimo zdaj! Za moj kraj!« »Za urejenost kraja bomo nadaIjevaIi izvajanje sprejetega OPPN Center Nazarij ter zagotovili prostor za mladinski center. Gospodarstvu bomo omogočili pogoje za gradnjo ter s tem povečali zapo-sIitvene možnosti občanov. Z zagotovitvijo dodatnih virov financiranja bomo omogočili individualno stanovanjsko gradnjo na cenovno dostopnih zemIjiščih. V KS Šmartno in KS Kokarje si bom prizadevaI za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Nujno je nadaIjevati z ukrepi za večjo popIavno varnost. PrizadevaI si bom, da bo država v skladu s pripravljenim projektom izvedIa rekonstrukcijo državne ceste skozi Šmartno ob Dreti. Občina bo svoj deIež prispevaIa pri izgradnji pločnika in javne razsvetIjave. PrizadevaI si bom, da bodo vsa društva v občini za svoje delovanje prejemala ustrezna finančna sredstva.« Srečko Prislan, 57 let, dipI. upr. organizator in cer-tificiran projektni menedžer, Vilibald Vengust, 71 Iet, dr. med., speciaIist orto-pedije, zdravnik specialist in strokovni sodeIavec v SpIo-šni boInišnici CeIje, SDS: »Med temeljne cilje strateškega razvojnega načrta spada sprejetje prostorskega načrta občine, ki bo po-kriI potrebe za individuaI-no gradnjo in gospodarsko dejavnost ter ohraniI ceIo-vitost kmetijskih površin. Pomembna naIoga je ureditev prometnih komunikacij in priprava pogojev za energetsko samooskrbo. Treba je zagotoviti širokopasovno eIektronsko infrastrukturo. Z odkupom in obnovo zapuščenih objektov omogočiti razvoj mIadim podjetnikom, društvom in gostincem. Pomembna ciIja mojega programa sta tudi ustanovitev zdravstvene postaje v občini in izgradnja doma za ostarele. S tem bomo zagotovili višji prag socialne varnosti in nova delovna mesta. Vse zastavIjene ciIje bomo razreševaIi z zavzetostjo, povezovanjem in dobro pripravIjenimi IokaIni-mi in skupnimi projekti, ki bodo imeIi upanje za pridobitev sredstev.« nazarje Kandidat Dobrinko Dano-jevic se ni odločil za predstavitev. Matej Pečovnik, 45 let, ekonomist, direktor JP DOM Nazarje, neodvisni: Janez Štiglic, 72 let, prof., industrijski pedagog v pokoju, DeSUS: »Konkretno žeIim še razširiti pripravo ustreznih prostorskih aktov na celotno Nazarje, vkIjučno z možnostjo individualne stanovanjske gradnje na območju Pod SIa-tino, in izgradnjo drugega krožišča med Zadrečko in DobIetinsko cesto. V Kokar-jah bi obnoviIi komunaIno infrastrukturo, športno rekreacijski center Laze pa primerno usposobiIi. V Šmart-nem ob Dreti je skozi nase-Ije treba urediti pločnike in druge komunaIne objekte, od države pa zahtevati primerno rekonstrukcijo regionaI-ne ceste. Predvsem se bom zavzemal za razvoj podjetništva, nova deIovna mesta, sodobno infrastrukturo, modernizacijo in razvoj zdravstvene inštitucije, Iekarno, ustrezne izobraževaIne dejavnosti in pogoje za vse generacije ter sodelovanje z dejavniki civiIne družbe, s sosednjimi občinami, regijo, državo _ V KS bi vrnil aktivno IokaIno samoupravo.« ljubno Majda Podkrižnik, 45 let, univ. dipl. ekonomist, vodja poslovne enote podjetja Sam v Nazarjah, neodvisna: »Zavzemala se bom za razvoj gospodarstva in ohranjanje delovnih mest. Spodbu-jaIa bom podjetništvo, razvoj turizma in kmetijstva, ohranjanje kuIturne dediščine. PodpiraIa bom projekte: spodbujanje ogrevanja z naravno obnovIjivimi viri, posodabljanje infrastrukture, namestitev čistiInih naprav, vkIjučevanja programov za starejše, skupni programi za mIadino, motiviranje večjih mIadih družin za nastanitev v občini, podpora projektu brezpIačne šoIe, pomoč preko javnih deI. PrizadevaIa si bom pospešiti ureditev centra Nazarij, za izgradnjo stanovanj, obnovo cest skozi Šmartno in Nazarje s krožiš-či, širitev zdravstvenega doma, ureditev parkirišča na samostanskem hribu in v Šmartnem, aktivnejše vključevanje društev, povezovanje z ostalimi občinami in inšti- Paul Orešnik, 45 let, samostojni podjetnik, lastnik družinskega IokaIa, neodvisni s podporo SD: »LokaIna skupnost mora imeti aktivnejšo vlogo v za-gotavIjanju pogojev za gospodarski in družbeni razvoj. Občina mora zagotoviti ustrezno infrastrukturno pod-Iago za razvoj uspešnih domačih podjetij in podjetnikov ter privabiti vlagatelje in investitorje od drugod. Pri-pravIjen sem sprejeti odgovornost za svoje delo, za kvalitetnejši in konkurenčnejši razvoj naše občine na področju kmetijstva, gospodarstva, izobraževanja, turiz- podpora dobri organizaciji in opremIjenosti siI zaščite in reševanja. Pomembna bo skrb za starejše občane. V pomoč občanom, ki jih je prizadela gospodarska kriza, moramo skupno iskati možnosti za-posIitve. Skrb za mIadostni-ke z vkIjučevanjem v vse aktivnosti, ki se dogajajo v naši občini, s tem pa pridobitev znanja, jim bo v pomoč pri umeščanju v družbo.« luce Iztok Podkrižnik, 44 let, puškar, poslanec v DZ, SDS: »Treba je zakIjučiti nedokončane investicije, ki so pomembne za nadaljnji razvoj občine. Gre za dokončanje pIočnika na obvoznici. Sprejeti je treba občinski prostorski načrt, ki je kIjučni dokument za nadaljnji razvoj, ki bo naravnan v smeri trajnost-nega razvoja. Sodobni urbanizem ne vIada prostoru tako, da izkIjučuje Ijudi in se postavlja nad njih, ampak se skuša pribIižati njihovim interesom, predstavam in pričakovanjem. Treba jih je usmerjati, jim slediti in jih usklajevati. Skratka, zagotoviti žeIim sodobno infrastrukturo, ki bo posledično zago-tavIjaIa inovativno okoIje, kvaIitetna deIovna mesta in preprečiIa beg možganov iz občine.Tak načrt občine mora predvsem zagotoviti bIa-ginjo sedanjim in bodočim generacijam.« Ciril Rosc, 44 let, elektronik, župan, neodvisni: »Županske izkušnje, ki sem jih pridobil v dveh mandatih, bodo nedvomno v korist. Z ekipo se imamo s čim pohvaliti. Tudi v bodoče obljubljam pošteno delo, neobremenjeno s strankarsko ideoIogijo. ZavzemaI se bom za pospeševanje društvenih dejavnosti in za dvig medčIoveških odnosov na nivo, ki se spodobi za naš kraj. Ciljna skupina, ki jo bo treba aktivirati, so mladi. Trudil se bom za učinkovito črpanje sredstev na domačih in EU razpisih, kot dosIej, ko smo biIi zeIo uspešni. Lučam bi rad daI še nekaj več od osnovne in urejene infrastrukture, ki jo večinoma že imamo. Trudil se bom, da bi kraj z okoIico di-haI s pravo podežeIsko dušo in bo domačinom prijazen, gostom pa atraktiven. Za to pa potrebujemo še večjo prepoznavnost, sicer pa sem pa odprt za vse dobre nove ideje in predIoge. Čakajo nas veIi-ki izzivi, pa tudi priIožnosti še čakajo Franjo Naraločnik, 44 let, dipl. ekonomist, direktor občinske uprave, neodvisni s podporo SLS: »Izpostavljam nadaljevanje obnove in oživIjanja trškega jedra, izgradnjo pločnikov in obnovo javnih stavb. Z dokončanjem Industrijsko-obrt-ne cone Loke in finančno pomočjo bo zagotovljena podpora gospodarstvu. Kot podporo turizmu napovedujem izgradnjo osnovne turistične infrastrukture, kmetijstvu pa sofinanciranje nakupa osnovnih sredstev ter skupen nastop na trgih. Poudarek našega dela bo na varovanju okolja in skrbi za naravo. Potrebno je zagotavIjanje popIav-ne varnosti, ob tem pa tudi Bogomir Zamernik, 45 let, srednješolska izobrazba, samostojni podjetnik, SDS: »S svojim znanjem, izkušnjami in nenazadnje tudi z osebnimi poznanstvi, ki sem si jih v skoraj dvajsetletnem aktivnem udejstvovanju v po-Iitiki nabraI, žeIim aktivno pomagati pri razvoju občine. V obdobju od uvedbe lokalne samouprave se je veIiko LOKALNE VOLITVE postorilo pri izgradnji osnovne infrastrukture. Zdaj pa je napočil čas, ko je treba vse sile usmeriti v projekte, ki bodo čim širšemu krogu občanov prinašala višjo dodano vrednost. Poleg tega pa je od državnih inštitucij treba odločno zahtevati, da se dokončajo obljubljeni projekti (obvoznica Luče).« menti, ki se dotikajo življenja občine in so potrebni za njeno delovanje. Vendar na pošten in korekten način. Tudi prihodnji mandat ne bo zadnji za lokalne skupnosti, zato ga je treba obravnavati in izvajati s skrbnostjo, realnimi pogledi in graditvijo svetlejše prihodnosti ter kvalitetnih pogojev za življenje.« Alojz Lipnik, 41 let, inž. gozdarstva, Zavod za gozdove in župan, neodvisni: »Poudarki v mojem programu so dokončanje zastavljenih projektov, ki jih že izvajamo oziroma so načrtovani. Poskrbel bom za podporo dopolnilnim dejavnostim in malemu gospodarstvu, s ciljem ustvarjanja novih produktov. Nadalje bom skrbel za izboljšanje cestne in komunalne infrastrukture, v ospredju bo izboljšanje pogojev za športno in kulturno dejavnost. Čaka nas aktivna stanovanjska politika in politika zaposlovanja, predvsem pa podpora mladim. Zanemaril ne bom niti socialnih programov v skrbi za upokojence in ljudi s posebnimi potrebami.« gornji grad Stanko Ogradi, 45 let, lesarski tehnik, župan, SLS: »Zaradi problematike, podedovane iz preteklega mandata, je bilo precej časa posvečenega reševanju te situacije. Kljub temu smo realizirali določene naložbe ter pripravljali projektno dokumentacijo. V naslednjem mandatu želim nadaljevati z izvedbo zastavljenih naložb, saj je nekaj pogodb že podpisanih. Nadaljevati želimo s projekti ureditve trškega jedra, vaških naselij in ostalimi naložbami na področju šolstva in drugih dejavnosti. Sodelovati želim z vsemi seg- magala pomoči potrebnim občanom. Vso skrb bom posvetil razvoju zelenega turizma in varovanju okolja. Glavni projekti: dozidava k osnovni šoli in vrtec, obvoznica v Gornjem Gradu, cesta Bočna, kanalizacija Bočna, uti-litarni objekt na športnem igrišču v Gornjem Gradu.« Pri vodenju mesta si želijo sprememb jijT-r^' Predsedniki celjskih mestnih odborov strank LDS (Jana Govc Eržen), Desus (Stane Seničar), Zares (Branko Lobnikar) in Zveze za prihodnost (Denis Padjan) so podpisali sporazum o sodelovanju na lokalnih volitvah in v mestnem svetu v naslednjem mandatu. S tem je v Celju prvič sklenjena predvolilna koalicija. Kot napovedujejo podpisniki sporazuma, želijo zagotoviti »potrebne spremembe pri vodenju in upravljanju mesta ter na podlagi usklajenih pro- gramskih usmeritev Celju omogočiti razvoj in napredek«. Poudarjajo tudi, da si Celje zasluži poklicnega župana in pojasnjujejo, da njihov cilj ni v zamenjavi župana, ampak v spremembi načina vodenja občine z več občutka za potrebe ljudi, pravijo podpisniki sporazuma. Poudarjajo tudi, da mora Celje čim prej dobiti prostorski načrt, univerzo, več sredstev je treba namenjati zagotavljanju poplavne varnosti, zaposlitvenim možnostim _ Sporazum je, pravijo podpisniki, odprt za »vse, ki jim ni vseeno za prihodnost Celja«. Sedanji partnerji so se o pristopu k sporazumu že pogovarjali z mestnim odborom SD, vendar ta k podpisu zaenkrat ni pristopil, so pa možnosti za to »še odprte«. Ker Jana Govc Eržen in Branko Lobnikar kandidirata tudi za župansko mesto, so se podpisniki sporazuma dogovorili, da bodo v drugem krogu volitev enotno podprli tistega izmed njiju, ki se bo uvrstil v drugi krog. Če se bosta oba, pa bo »odločitev volivcev sladka«, kot se je izrazil Lobnikar. BA Liljana Rihter, 37 let, dr. znanosti, docentka in raziskovalka na Fakulteti za socialno delo, SDS: »Ključna načela programa so: spodbujanje dejavnosti, ki bodo omogočile nove, dostojne zaposlitve, skrb za trajnost-ni in uravnotežen razvoj občine, skrb za okolje in ranljive skupine prebivalstva. Zato načrtujemo dokončanje že začetih projektov, spodbujanje malega gospodarstva, večje povezovanje s pristojnimi ministrstvi za podporo razvoju kmetijstva ter >zelenega< turizma. Posebno pozornost bo treba nameniti projektom, ki jih finančno podpira EU. Skrbeli bomo za ustrezne pogoje dela v šolah in vrtcih ter spodbujali delovanje in povezovanje med društvi, ki so podpora razvoju in kakovosti življenja v občini. Večjo pozornost bomo namenili povezovanju občin in sodelovanju z občani ter občankami.« Anton Rifelj, 60 let, strojni tehnik, prokurist, neodvisni: »Občina potrebuje nov razvojni zagon. Predvsem želim poskrbeti za nova delovna mesta, prednostna področja pa so investicijsko vezana na znane investitorje in ne bodo obremenjevala proračuna. Država v prihodnje ne bo sposobna investirati v občine, kot je naša, prihodnost naložb je v javno-zasebnem partnerstvu in zasebnem kapitalu. V kraju načrtujemo nov trgovski center, ki se začne graditi oktobra. Tudi lokacija nove pošte bo znana letos, dograjena pa do začetka 2011. Jeseni se začne komunalna ureditev individualnega naselja Tičjek 2, prihodnje leto pa bo že možno graditi novo naselje. Gornji Grad potrebuje tudi novo vodovodno zajetje, za kar imam izdelano študijo novega vodnega zajetja. Zelo pomemben je tudi sprejem razvojnega prostorskega načrta.« DeSUS v Konjicah in Zrečah Območni odbor DeSUS Slovenske Konjice je pripravil v Ločah predvolilno srečanje članov stranke iz konjiške, zreške in vi-tanjske občine. Stranka v teh treh občinah nima svojega županskega kandidata; v Konjicah so podprli Mirana Gorinška in v Vitanju Stanislava Krajnca. Nosilec liste kandidatov za konjiški občinski svet je predsednik območnega odbora Jože Hlačar, za zreški občinski svet pa Jože Košir. V Vitanju stranka nima svojih kandidatov. Sicer pa se bo stranka v vseh treh občinah zavzemala predvsem za okolje oziroma uresničitev projekta Očistimo reko Dravinjo, dostopno zdravstvo in ureditev lastništva kategoriziranih lokalnih cest. Seveda bodo iskali tudi podporo akciji Starejši za starejše. MBP Janša v Štorah VOLILNE PREDSTAVITVE Klemen Petek, 33 let, univ. dipl. inž. agronomije, kmetovalec, NSi: »Potrebujemo učinkovitejšo občinsko upravo, ki bo v službi občank in občanov. Prizadeval si bom za javne razprave in aktivnejše delo krajevnih odborov. Treba bo vzpostaviti povezave na različnih ravneh v občini, pa tudi širše. Mladim je treba dati možnost za vključevanje in nameniti več sredstev za delovanje društev. Poleg že začetih si bom prizadeval za pripravo uresničljivih projektov ter učinkovitejše črpanje sredstev na razpisih. Treba bo vzpostaviti prijazno okolje za domača in tuja vlaganja. Občina bo še naprej po- VOLILNE PREDSTAVITVE KANDIDATOV, STRANK IN PROGRAMOVV VOLILNIH PROPAGANDNIH SPOROČILIH V NOVEM TEDNIKU IN NA RADIU CELJE POKLIČITE MARKETING NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE 03-42-25-100 CENIK JE NA www.nt-rc.si Sobotnega predvolilnega shoda Slovenske demokratske stranke v Štorah se je udeležil predsednik stranke Janez Janša. Med ocenjevanjem splošnih razmer v državi je prvak opozicije izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočega državnega dolga, prav tako je govoril o posebnem pomenu volitev na lokalni ravni. V zvezi z občino Štore je opozoril na dobre rezultate, ki jih na lokalnih volitvah dosega SDS v tej občini ter menil, da se bo letos to ponovilo. Ob tej priložnosti so predstavili županskega kandidata SDS Ivana Janija Glavača. Janša je pohvalil njegove podjetniške izkušnje ter izrazil prepričanje, da se bo kot morebitni župan lahko uspešno spopadel z visokim občinskim dolgom. BJ Po Celju z brezplačnim avtobusom Po Celju je včeraj začel voziti brezplačen avtobus. Gre za domiselno predvolilno potezo celjske kandidatke Socialnih demokratov za županjo Andreje Rihter, ki se tudi v svojem volilnem programu zavzema za vzpostavitev brezplačnega javnega mestnega prometa. Brezplačen avtobus bo vozil vsak dan do 8. oktobra izpred železniške postaje na Hudinjo in v Novo vas, preko Lave in Ostrožnega do Otoka in nazaj v center mesta. Celjski Socialni demokrati so v soboto v središču mesta pripravili tradicionalni piknik, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko ljudi, tako članov kot mimoidočih. Druženje z volivci Tudi minulo soboto je celjski županski kandidat SDS Janko Požežnik preživel v družbi Celjanov. Na stojnici v središču mesta je predstavljal svoj program in vizijo za mesto Celje ter sprejemal komentarje, ideje in želje Celjanov za prihodnost. BA Žalski Zares brez Posedela Ker žalski župan, poslanec in član stranke Zares Lojze Posedel kandidira s podpisi volivcev in ne s podporo stranke Zares, so za nosilca liste stranke določili Vojka Zupanca. Žalski zaresovci so oblikovali programske smernice z imenom Zares dobra zgodba za občino Žalec ali 7 korakov za novo politiko. MJ V 26. minuti je Dragana Čadikovskega zrušil Robert Najdenov, ki je pred tem izbil žogo. Na fotografiji je razvidno, da se je Kranjčan ustavil pred kazenskim prostorom ^ Sodniškega darila niso sprejeli Enajstmetrovke ni izkoristil Mujakovič - Rajko Rep zamajal trenerski stolček Bojana Prašnikarja - V soboto Rudar - CM Celje Nogometaši CM Celja navkljub igralcu več niso uspeli doma premagati Triglava (1:1). Avtogol, zapravljen »penal« _ Gostje so v prvih dveh minutah sprožili tri strele, po-vedli pa po akciji Burgarja, ki je pobegnil Kapiču in podal proti Krciču. Dobro je sicer posredoval Klun, toda nesrečno izbil žogo v soigralca - avtogol. Celjani so prevzeli popolno pobudo, od 26. minute pa imeli igralca več. Robert Najdenov je izbil žogo pred Čadikovskim in ga nato zrušil; sodnik Glažar iz Hajdine je kranjskemu nogometašu pokazal pot v slačilnico, nato pa po posredovanju pomočnika dosodil enajstmetrovko. Zapravil jo je Amel Mujakovič, kajti vratar Žan Pelko, ki bo danes dopolnil 20 let, je imenitno posredoval. V 36. minuti je izvrstno podajo Dragana Čadikovskega spretno izkoristil Gorazd Zajc, zadel je zgornji kot vrat. Če bi Glažar v 48. minuti - Pelko je spotaknil Štrausa - znova pokazal na belo točko, mu nihče ne bi zameril, toda mera je že bila polna. V protinapadu je bil Krcič blizu senzacije, žoga pa je - tudi po zaslugi Muj-činoviča - le za las obšla celjska vrata. Vsi kasnejši celjski napadi niso obrodili sadov, najbližje preostalima dvema točkama pa je bilo Celje tik pred koncem tekme, ko je Klebčar spremenil smer Bez-jakovega strela. Celjski grofje so vztrajali s podporo, a je sledilo novo razočaranje. »Čeprav smo osvojili točko, z rezultatom nismo zadovoljni. Gostom čestitam za prikaz, kako se bori za klubske barve. Ob številčni premoči smo opravili potrebno menjavo in okrepili napad, skušali igrati in si ustvarili lepe priložnosti. Fantom ne morem očitati, da se niso borili, toda prikazali so premalo za zmago, ki si je nismo zaslužili,« je go- voril trener Damjan Romih, potem ko je drugič v tem prvenstvu vodil moštvo. Dodal je: »V Domžalah nismo bili pripravljeni na igro ob številčni premoči. Nato smo se na treningih posvetili temu segmentu, tako da so fantje vedeli, kako ravnati, a se niso v celoti držali dogovora. Morda so preveč hiteli, bili nepotrpež-Ijivi. Psihološka bariera v zaključkih akcij je očitno pre-veIika, če še z beIe točke ne uspemo zadeti. Očitno je biI prisoten krč.« ManjkaIa sta kaznovani Sebastjan Gobec in poškodovani Mario Močič, kar se je na težkem igrišču precej poznalo. »Močič ima natrgano ovojnico stegenske mišice. Raje sem mu namenil počitek, kot da bi ga izgubiIi za daIjše obdobje,« je zakIjučiI celjski strateg. Njegov koIega na kIopi Triglava Siniša Brkič je skorajda izgubiI gIas: »OgIedaI sem si tekmo v Domžalah, kjer bi si CeIje zasIužiIo zmago z dvema goIoma razIike. Očitno smo se zeIo dobro pripravili na igro gostiteljev v Areni PetroI. DejaIi so mi, da je v sporni situaciji bil prekršek, toda izven kazenskega prostora. Po izključitvi našega igraIca smo se s srčno igro izogniIi porazu. Mojim fantom manjka tehničnega znanja, toda to znajo nadoknaditi z bojevito igro.« Celjani so v prvi četrtini DP doma premagaIi Rudar kar s 5:1, zato bo lokalni derbi Ob jezeru še toliko bolj vroč. »Žalostni smo« Nogometaši Rudarja nadaljujejo s slabimi predstavami, saj so v Ljudskem vrtu doživeIi že peti prvenstveni poraz. Maribor je biI boIjši s 3:1. Gostitelji so preko Pa- CM Celje (4-2-3-1): Muj-činovič - Medved, Klun, Kapič, Bakarič - Mujako-vič, Brezič - Bezjak, Štraus, Zajc - Čadikovski. Igrali so še Klebčar, Puri-šič, Popovič. Bojan Prašnikar, nezadovoljen s tremi osvojenimi točkami Rudarja v zadnjih sedmih krogih in vmes z izpadom iz pokala NZS. vličica povedli v 18. minuti in imeIi zatem nekaj Iepih priIožnosti, da tekmo predčasno odločijo. Kljub temu so igraIci Rudarja v drugem deIu uspeIi izenačiti, potem ko je bil v 65. minuti natančen Dejan Djermanovič. Veselje pa ni trajalo dolgo, saj je Maribor že v nasIednjem napadu povedel z 2:1. Velenjskega čuvaja mreže je premagal Rajko Rep, ki je v 89. minuti z drugim zadetkom dokončno odločil tekmo. LESTVICA 1. SNL 1. NAFTA 2. DOMŽALE 3. MARIBOR 4. HIT GORICA 5. LUKA KOPER 6. PRIMORJE 7. CMCEUE 8. RUDAR 9. TRIGLAV 10.0LIMPIJA 7 1 7 1 6 3 4 3 4 1 3 3 Z 4 2 4 2 4 1 4 3 24:17 22 2 12: 5 22 O 20: 6 21 4 14:17 15 6 1.3:16 13 4 20:18 12 4 15:16 10 5 13:19 10 5 11:24 10 5 12:16 7 Povsem drugače kot članom trenutno kaže mlajšim selekcijam CM Celja. Mladinci po zmagi v derbiju v Domžalah s 3:1 vodijo na lestvici 1. SNL, kadeti so na 5. mestu, celjski nogometaši v kategoriji U-14 pa si v vzhodni skupini delijo vrh z Mariborom, potem ko so s 3:2 ugnali Rudar. Vezist Rudarja Damjan Trifkovič ni skrival velikega razočaranja: »Zopet smo razočaraIi svoje navijače. Vsi smo zelo žalostni, saj smo se v Maribor odpraviIi po zmago. Igrišče je bilo razmočeno, a to ni biIa ovira. Po lovljenju zadetka smo v drugem poIčasu Ie uspeIi izenačiti, a takoj zatem smo dobili še drugi zadetek. To nas je povsem presekalo, saj smo za izenačenje vložili veliko truda in biIo je zeIo težko priigrano. Po takšnem šoku se nismo več pobrali. Je pa razočaranje še večje zaradi sIabega stanja na Iestvici. Pred začetkom prvenstva smo se vsi nadejaIi, da bomo precej višje, a nikakor nam ne steče. V vsaki tekmi nam zmanjka tudi nekoIiko sreče. Sedaj sledi zanimiv lokalni derbi. S Celjem je vedno zanimivo igrati in verjamem, da bo v Velenju v soboto pravi spektakel. Nadejam se, da bomo vknjižiIi zmago. Potrebujemo točke, da se maIce povzpnemo po lestvici.« Morebiten sobotni šesti prvenstveni poraz bi bržkone že Iahko pomeniI konec »vIadavine« Bojana Prašnikarja na kIopi Rudarja. DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA Rudar (4-4-2); Savic - Je-seničnik, Cipot, Jelečevič, Berko - Metelka, Tolimir, Mujakovič, Tomčak - Trif-kovič, Djermanovič. Igrali so še Bratanovič, Mešic, De Moraes. Ze v Kielca Zlatorog? Rokometaši Celja Pivovarne Laško so ligo prvakov začeli izjemno, suvereno, zelo zrelo. V uvodnem krogu skupine A so v KieIcah povsem nadi-grali poljskega prvaka, vodili že z osmimi goIi, zmagaIi pa s 36:30. »Nismo presenečeni« Zastavili so obrambo 6-0, glede na gibanje tekmecev pa so se postavljali v 5-1 ali 4-2. Navdušil je celjski levi zunanji na-padaIec, bombarder Momir Rnic, z 11 zadetki iz 13 poskusov: »Večino tekme smo dobro odigraIi v obrambi in napadu, Ie v začetku drugega de-Ia smo zapadIi v manjšo krizo, ki pa smo jo hitro prebrodili. Le nadaljevati moramo tako, pripravljeni smo na oster ritem tekem.« Dragan Gajič je dosegel 10 golov, glede učinka je v uvodu sezone med najboljšimi celjskimi rokometa-ši: »Taktično smo biIi zeIo dobro pripravIjeni, trenerja Ser-darušic in Denič sta nas opozorila na največje nevarnosti, ki pretijo v napadu od domačinov. Določene akcije jim niso uspevaIe, nakar so žeIeIi preobrniti izid s posamičnimi vIožki. Na sceno je stopiI naš vratar in z Žvižejem sva lahko izpeIjaIa protinapade in tudi poIprotinapade. BiIi smo zeIo prepričIjivi.« Tja in nazaj so se z avtobusom voziIi dober dan. »BiIo je naporno, vendar če bi po-tovaIi z IetaIom, bi se vrniIi dan kasneje. Preživeli smo tudi to, ekipa pa se je še bolj Momir Rnic, s svojim značilnim izteg zbIižaIa.« Jutri bodo spet v avtobusu. Kje bo težje, v Kopru ali proti Nemcem? »Gostovanje v Bonifiki je eno izmed najtežjih v našem prvenstvu. Koprčani veIiko bo-Ije igrajo doma kot drugod. Vemo, da smo kakovostnejši od njih, kar pa bo treba dokazati na igrišču. Z zmago bi se od njih odIepiIi že za štiri točke. Upamo pa, da bo v soboto ZIatorog nabito poIn in da bomo z našimi navijači us-peIi pripraviti še eno veIiko presenečenje,« je zakIjučiI Gajič. Uroš Zorman je dodaI pet goIov, Luka Žvižej štiri: »Zelo smo zadovoljni, da smo Poljake zaustavili na njihovem igrišču. Nedvomno bo obračun z Rhein-Neckar Črni panter Luka Žvižej med domačimi rumenimi oblačili. 1. krog skupine A lige prvakov Kielce - Celje Pivovarna Laško 30:: KIELCE - Dvorana Legionow, gledalcev 4.000, sodnika Ric son (Švedska), delegat Jiri Konecny (Češka). KIELCE: Kotlinski, Cleverly 11 obramb (1 gol); Grabarczyk, . Podsiadlo 3, Kuchczynski 2, Džomba 1 (1), Jurasik 1, Jachlew Knudsen, Rosinski 7, Nat. Trener Bogdan Wenta. CELJE: Lesjak, AIiIovic 14 obramb; Prieto, Marguč, Vugrin 2, PokIar, KozIina, MetIičic 1, Rnic 11 (2), Kokšarov, Zorm Trener Zvonimir Serdarušic. Sedemmetrovke: Kielce 4 (3), Celje 3 (3). Izključitve: KieIce 6, CeIje 12 minut. Bistveni potek rezultata: 1:0, 1:4, 4:8, 6:11, 9:15, 10:17 20:25, 20:28, 21:29, 23:29, 24:31, 27:32, 28:34, 29:36, 30:3 h napolnili njenim jezikom pred izmetom. Löwen pravi derbi in dvorana Zlatorog bo polna do zadnjega kotička.« Sedmerica celjskih rokometašev si je celotno tekmo ogledala s klopi, kar mnoge preseneča. Morda se bodo lahko jutri dokazovali v popolnosti _ Moštvo je pohvalil direktor Celja Pivovarne Laško Roman Pungartnik: »Fantje so z zelo dobro predstavo na široko odprli vrata dvorane Zlatorog. Spektakli so zagotovljeni. Kot da se vračamo v leto 2004. Potrudili se bomo, da to dokažemo na igrišču. V Kielcah je bil podan obris naše letošnje igre. Poljska ekipa je zelo močna, kot da je imela v nedeljo slab dan. Zagotovo ni tako slaba, kot ka- že rezultat! Prikazali smo agresivno obrambo, Alilovi-c je obranil, kar je bilo treba. Če vložiš toliko želje, rezultat ne more izostati. Mnogi so presenečeni, mi, ki vemo, česa je sposobno naše moštvo, seveda nismo!« Zdi se, da lahko celjski, zdaj očitno že dobro utečen stroj, na kolena spravi tudi RheinNeckar Löwen. Potem bi ape-titi pred gostovanjem v Blau-grani še porasli. DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR Aleš Pipan je bil morda celo presenečen nad predstavo svojih varovancev v Novem mestu. Ponovna obnova laškega parketa Zaradi ponovne obnove parketa v dvorani Tri lilije se košarkarji Zlatoroga pripravljajo v Debru in Celju, vse pripravljalne tekme pa igrajo v gosteh. V Mariboru so bili boljši od novega prvoligaša Messerja s 75:59. Nato so gostovali v Novem mestu in s Krko izgubili zgolj za dve točki, 73:71. Imeli so napad pri izidu 71:71, nato šest sekund pred koncem dobili odločilni koš in zapravili še zadnji napad. V moštvu Aleša Pipana sta bila najbolj učinkovita Srba Vladimir Panic z 20 in Saša Mijajlovic s 17 točkami. DŠ, foto: KZS ROKOMETMI KLUB CELJE Pivovarna Laško VELUX> Ü VELUX EHF Liga prvakov 20i0/n Sobota, 2. oktober, ob 20.15 uri v dvorani Zlatorog rk celje pivovarna laško rhein-neckar löwen (ger) iS (11:18) kard Canbro in Mikael Claes- Jurecki 2, Krieger 2, Zaremba, /ski 2, Stojkovic 9 (2), Zoltak, lec, Pajovič 2, Razgor, Toskic an 5, Gajič 10 (1), Žvižej 4. ■, 11:18; 14:18, 14:21, 16:23, 6. Prodaja vstopnic (io EUR in 7 EUR otroci) na prodajnih mestih Eventim, www.eventim.si. bencinski servisi Petrol, Kompas, Big bang in ostali, pred tekmo na blagajni dvorane Zlatorog. Pripravljamo spektakel i Presenečenja pred in nned tekmo, po tekmi zabava v avli dvorane Zlatorog ter v lokalu Playcafe. Živa glasba, druženje z rokometaši Celja Pivovarne^ Laško, nagrade za obiskovalce, hostese, za hrano bo poskrbelo gostišče Amerika in še in še. Ne zamudite tega dogodka. Liga prvakov se vrača na velika vrata! KLUB S PONOSOM Hopsi osvojili domači turnir V polfinalu košarkarskega turnirja na Polzeli je bil Šentjur boljši od Elektre (66:62), Hopsi pa od Rogaške (78:72). Precej presenetljivo so nato Slatinčani v boju za 3. mesto premagali Šoštanjčane z 71:64, v finalu pa je po izenačenem prvem delu nadaljevanje pripadlo gostiteljem proti Šentjur-čanom in končalo se je s 74:63, potem ko je najboljši igralec turnirja Andrej Podvršnik zadel dve trojki zapored. DŠ Robniku ni a -M o a cc uspelo Celjski ultramaratonec Bogdan Robnik se je udeležil Spar-tathlona, ene najtežjih tekaških preizkušenj, ko je treba v določenem času preteči 246 kilometrov. Odstopil je po 132 kilometrih. »Lotila se me je trebušna viroza. Posledice so bile diareja, dehidracija in celo nezavest. Najprej smo 80 kilometrov tekli ob morju, kjer je temperatura na soncu presegala 35 stopinj Celzija, ponoči pa nas je zajelo neurje z močnim vetrom in obilnim deževjem. Ni šlo, morda kdaj drugič,« se je iz Grčije oglasil Robnik. DŠ ^anorama NOGOMET 1. SL, 11. krog: CM Celje -Triglav 1:1 (1:1); Zajc (36); Kapič (5-ag), Maribor - Rudar 3:1 (1:0); Pavličic (18), Rep (66, 89); Djermanovič (65), Primorje - Nafta 4:2 (3:0), Koper - Domžale 2:0 (1:0), Olim-pija - Hit Gorica 0:0. 2. SL, 8. krog: Šmartno -Drava 1:2 (1:1); Podgoršek (39); Toplak (32), Firer (83), Mura - Dravinja 4:1 (2:1); Fi-lipovič (11), Janža (30, 74), Bohar (83); Štante (36). Vrstni red: Interblock 17, Dravinja 15, Aluminij 14, Šenčur 13, Drava 12, Mura, Bela krajina 11, Krško 6, Dob 5, Šmartno 4. 3. SL - vzhod, 6. krog: Kovinar - Šentjur 2:0 (0:0); Pan-tovič (57), Perpar (68), Paloma - Zreče 0:2 (0:0); Ma-rinšek (83), TrunkI (90-11 m) , Veržej - Simer Šampion 5:4 (1:3); Djuranovič (8), Kožar (14), Leskovar (35), Džafero-vič (81). Vrstni red: Kovinar 13, Odranci, Malečnik 10, Tro-mejnik, Dravograd, PaIoma 8, Čarda, Simer Šampion, Grad, Zreče, Veržej 6, Bistrica, Stojnci 4, Šentjur 1. Štajerska liga, 6. krog: Mons Claudius - Podvinci 0:1 (0:1), Pohorje - Rogaška 3:0 (2:0), Šmarje - Gerečja vas 2:1 (0:1); Špoljar (61), Asllanaj (73), Peca - Šoštanj 0:3 (0:1); Umihanič (40), Bulajič (57), Vejizovič (76). Vrstni red: Za-vrč 15, Šoštanj 12, Peca 10, Pohorje, Pesnica 9, Šmarje, Ormož 8, PoIjčane 7, Podvin-ci, Gerečja vas 5, Mons CIau-dius, MarIes, Rogaška 3, Koroške gradnje 1. MČL, MNZ Celje, 4. krog: Brežice - Radeče 0:6 (0:3); Ribič (9, 30, 38, 46), Savič (59), Radič (73), Vransko - Žalec 1:5 (1:4); Košica (3); Prislan (8), Nakič (34, 37), Marin (39), Naprudnik (85-11 m). Vrstni red: Žalec 12, Krško B, Pivovar 6, Radeče, Kozje 3, Vransko, Brežice 1. MALI NOGOMET 1. SL, 2. krog: Dobovec - Litija 1:5 (0:3); Mordej (40). Vrstni red: Litija, Puntar 6, Škofije, Dobovec 3, IzoIa 2, OpIast, Divača, Sevnica 0. ROKOMET 1. SL, 3. krog: Krka - Gorenje 18:34 (10:17); Čančar 4, Flajs, Leban 3; Šimič 7, Gol-čar 6, Musa 4, Nosan, Gams, Štefanič 3, ManojIovic 2, Ru-tar, Cehte, FerkuIj, Bajram 1. Vrstni red: CeIje, Gorenje 60, Škofja Loka, Cimos, Maribor, Slovenj Gradec 4-2, Slovan, Trimo, Šmartno, Ribnica 2-4, Krka, Ormož 0-6. 1. B SL, 1. krog: Kočevje -Celje Pivovarna Laško B 27:29 (12:15). KOŠARKA Kvalifikacijski turnir pokala Vojka Herksla, finaIe: Celje - AJM 60:71; Barič 19, Turčinovic 17, Bosilj 9, Abra-movič 8, Jagodič 4, KIavžar 3; Dover, BaItič, Kure 18, poI-finale: Celje - Medveščak 69:60; Barič, Bosilj 23, Tur-činovic 9, Jagodič 7, KIavžar 5, Abramovič 2. KEGLJANJE 1. SL (ž), 2. krog: Miklavž - Lanteks 0:2; FideI 581, Koz-mus 519, R. Savič 543, Sajko 547, N. Savič 570, StreIec 582, 1. krog: Konstruktor -Lanteks 0:2. Vrstni red: Lan-teks, Adria 4, LjubeIj 3, Brest, Proteus, Eta, BeIa krajina 2, Konstruktor 1, LjubIjana, Mi-kIavž 0. JUDO 1. SL, 1. krog: Sankaku Celje - Branik 3:2 (27:20, San-kaku Celje - Olimpija 3:3 (22:25). Vrstni red: OIimpi-ja, ImpoI 4, ŽeIezničar 3, Go-rišnica, Sankaku, DupIek 2, Drava, Šiška, Branik 0. (KM) športni koledar Torek. 28. 9. KOŠARKA 1. SL (ž), 1. krog: Rogaška - AJM (18.30). Sreda, 29. 9. ROKOMET 1. SL, 4. krog, Koper: Ci-mos - Celje Pivovarna Laško (19.30). KOŠARKA 1. SL (ž), 1. krog, Kranj: Triglav - Celje (20.30). 14 KULTURA NOVI TEDNIK Začenjajo Japonci Zavod Celeia tudi v novi sezoni s tremi glasbenimi abonmaji Zavod Celeia Celje je tudi za novo sezono razpisal tri glasbene abonmaje. Najstarejšemu - koncertnemu - so tudi letos dodali abonma Plus in abonma GM oder. Spored osrednjega koncertnega abonmaja je letos zastavljen še bolj ambiciozno kot v prejšnjih letih, saj bodo v Celju gostovale kar tri velike zasedbe. Sezono bo 12. oktobra začela atraktivna zasedba Interactiv iz Tokia. »Gre za 8-člansko zasedbo, enega vodilnih japonskih ansamblov, ki se pretežno posveča glasbi 20. stoletja. Na koncertu bodo predstavili tudi filmsko glasbo znamenitega japonskega skladatelja Toru Ta-kemitsuja, izvedli pa bodo tudi skladbo slovenskega skladatelja Pavla Mihelčiča. To je sploh prvo gostovanje tega uglednega ansambla v Sloveniji,« pravi umetniški vodja glasbene dejavnosti Nenad Firšt. Drugo večje gostovanje bo koncert ansambla Serenade, ki ga sestavljajo vodilni pihalci iz kar nekaj evropskih nacionalnih orkestrov - Madžarske Škotske, Srbije, Slovenije _ »Glasbenike je zbral Boštjan Lipovšek, naš vodilni hornist, zelo prisoten tudi na svetovni glasbeni sceni, v vlogi prve flavtistke pa bomo slišali Evo-Nino Kozmus,« pravi Firšt. Tretja večja zasedba s kar šestimi solisti bo simfonični orkester SNG Opere in baleta iz Ljubljane, ki bo koncertni abonma zaokrožil pod vodstvom hišnega dirigenta Lorisa Voltolini-ja. »Slišali bomo nekaj večno zelenih arij, duetov in kvartetov iz znamenitih oper in nekaj bel canta. Po ne- Nenad Firšt kaj letih se torej obeta zares bogat pevski večer ob spremljavi simfoničnega orkestra,« pravi Firšt. Poleg teh koncertov večjih zasedb pripravlja zavod Celeia še dva komorna abonmajska koncerta. Na prvem se bosta predstavila duo Lorenz - violinist Tomaž in pianistka Alenka Šček Lorenz, ki praznujeta 30 let skupnega delovanja. »Nagrajenca Prešernovega sklada bosta predstavila prerez svojega delovanja s poudarkom na romantični glasbi.« Iz Nemčije prihaja še en zanimiv duet. Sestavljata ga turška violistka Esra Pehlivani, ki deluje predvsem na Nizozemskem in je zelo cenjena solistka in komorna glasbenica, ter harmonikar Marko Kassl. GM oder z mladimi S koncertom kvarteta rogov Akademije za glasbo v Ljubljani se je pred tednom dni že začel abonma GM oder, ki ga v Celju pripravljajo že deseto sezono v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije. »Gre za predstavitev najuspešnejših mladih glasbenikov, ki so dokazali nadarjenost na številnih tekmovanjih. Z uvrstitvijo v ta abonma so dobili prvo pravo priložnost, da se predstavijo na pravem organiziranem koncertu oziroma že kar turneji,« pravi Firšt. Nastopajoče so izbirali med več kot 30 prijavljenimi skupinami glasbenikov in izbrali sedem sestavov. Pri oblikovanju sporedov teh koncertov je opazen poudarek na novejši glasbi in glasbi 20. stoletja, seveda tudi na glasbi slovenskih skladateljev. Prav v tem ciklu, ki ga GMS prireja že 20 let, je bilo izvedenih več kot 50 novih del slovenskih skladateljev. Vse do aprila bomo v tem abonmaju v Celju videli in slišali vsak mesec po eno od sedmih izbranih zasedb, v katerih muzicira tudi kar nekaj celjskih glasbenikov. Atraktiven Plus Posebej zanimiv za širše občinstvo je abonma Plus, ki bo letos prinesel štiri dogodke. Že na prvem koncertu bodo 16. novembra gostili Tori trio. »To je prav posebna in zanimiva zasedba glasbenikov, ki v svojih izvedbah ponuja izročilo tako evropskega džeza, slovenske ljudske in indijske glasbe,« pravi Firšt. Poleg harmonikarja Jurija Torija, ki je ena gonilnih sil skupine Orlek in vse aktivnejši komponist in izvajalec, sta v triu še avstrijski kontrabasist Ewald Oberleitner in indijski tolkalist Ganesh Anandan. Sledila bo predstava Monty Python, katere pobudnica in gonilna sila je Nika Vipotnik, ki je ob Damjani Kenda Hussu prevedla songe te priljubljene skupine v slovenščino in stkala zabaven in zanimiv glasbeno-gledališki performans s songi in skeči legendarnih Monty Python. »Zadnja dva dogodka abonmaja Plus pa v program- Miha izlil melodije srca Miha Alujevič je v soboto v Mestnem kinu Metropol pripravil koncert Melodije srca, na katerem je v svojem prepoznavnem slogu odpel kopico zimzelenih melodij in jim dodal tudi besede. Miho Alujeviča so spremljali pia- nist Igor Feketija, basist Andrej Hočevar, kitarist Marko Zaletelj, bobnar Aleš Kajtna in harmonikar Zmago Štih. skem smislu še nista do konca oblikovana. Dvema umetnikoma, obema Celjanoma, Viti Mavrič in Mihi Alujeviču, smo prepustili proste roke pri izbiri kon- certnega programa in njunih gostov,« pravi Firšt. Vse abonmaje je mogoče vpisati do prvih koncertov. BRST Foto: SHERPA, (arhiv NT) ne zamudite ^ koncerta ob 200-letnici rojstva Frederica Chopina, ki ga pripravlja zavod Celeia danes (torek) ob 19.30 v Narodnem domu Celje, v izvedbi Arcadia Tria ter pianistke Nevenke Orešič Leban. Znameniti poljski skladatelj Frederic Chopin je svoj ustvarjalni opus v celoti posvetil klavirju, torkov koncert pa ga bo predstavil tudi z manj znane strani, kot skladatelja zelo redkih komornih skladb: zgodnjega Klavirskega tria v g-molu, op. 8 in Sonate za violončelo in klavir v g-molu, op. 65, nastale dve leti pred njegovo smrtjo. Med tema dvema komornima skladbama se bodo zvrstile njegove mazurke, pravi biseri klavirske glasbe, v katerih se je Chopin z razgibano melo-diko, harmonijami in značilnimi punktiranimi ritmi na najbolj prefinjen način zlil s poljsko ljudsko glasbo. Na koncertu bodo skladbe izvajali Arcadia Trio ter pianistka Nevenka Orešič Leban. Arcadia Trio so pianist Rainer Gepp, violinist Gorjan Košuta in violončelist Miloš Mlejnik. Njihov program obsega vse od Haydna pa do sodobne glasbe, zelo veliko nastopajo v tujini, pred nedavnim so posneli celoten opus klavirskih trijev Ludwiga van Beethovna. Ne-venka Orešič Leban pa je bila po diplomi na akademiji za glasbo vrsto let urednica za glasbo na Radiu Slovenija, nato se posvetila klavirski pedagogiki in koncertiranju. Vstopnina 10 EUR _ novitednik www.novitednik.com VABUENI NA OTVORITEV CMCelje NOVEGA ENERGETSKO UČINKOVITEGA STANOVANJSKEGA BLOKA ŽIBERNIK - ROGAŠKA SLATINA v četrtek, 30.9.2010, ob 12. uri. Stanovanja vam bomo z veseljem pokazaliin odgovorili na vaša vprašanja. Del izkupička koncerta so sodelujoči namenili v dobrodelne namene. BS, foto: GrupA 15 let Avsenikovega abonmaja polk in valčkov Športno društvo Rudar Pečovje, Občina Štore in Društvo kmečkih žena Ajda vabijo na koncert zmagovalcev letošnjih festivalov narodnozabavne glasbe. Nastopili bodo Novi spomini, Kvintet Dori, Iskrice, Vrh, Akordi in Jodel Express ter zmagovalec Pokaži, kaj znaš v Dobju Ansambel Zakrajšek in zmagovalec Zlate harmonike na Ljubečni Žan Bregar. Koncert Avsenikovega abonmaja polk in valčkov bo v nedeljo, 3. oktobra, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Štore. Predprodaja vstopnic: Občina Štore (03-780-38-41), Bistro Opoka Štore, Kegljišče Lipa Štore, trgovina Etra -Selič center Šentjur, TIC Celje in uro pred koncertom. Medijski pokrovitelj je Novi tednik in Radio Celje NSQ se dokončno vrača v Šentjur Šentjur od Ipavčeve tradicije do legend črnske duhovne glasbe Pred 42 leti so v Šentjurju Marijan Petan, Dane Hering, Marjan Razdevšek in Gregor Bezenšek zasnovali kvartet, ki je z Otom Pestnerjem in s Tomažem Kozlev-čarjem pustil neizbrisen pečat v slovenski glasbi druge polovice 20. stoletja. New Swing Quartet se po uspešni mednarodni karieri vrača domov, kjer mu je Občina Šentjur s stalno razstavo v spominski sobi podelila domicil. »Gre za edinstven primer v slovenskem prostoru in verjamem, da to ni majhna stvar!« je ob tem pribil postavljalec razstave dr. Tone Kregar. »Imeli smo srečo. Srečo, da smo smeli in mogli 40 let vztrajati na tej poti,« je ob odprtju v imenu vseh članov povedal Marjan Petan. Že na praznovanju 35. obletnice so s šentjurskim županom Štefanom Tislom prvič raz- mišljali o ideji postavitve spominske sobe. V štirih desetletjih se je namreč nabrala gora različnega gradiva. Legendarno zgodbo, ki jo pripoveduje, je bilo treba ohraniti za prihodnje rodove. Postavitev razstave so zaupali dr. Tonetu Kregarju. »V množici vsega gradiva je bilo izredno težko narediti jagodni izbor tistega, kar bi bilo treba izpostaviti, prikazati, in hkrati sestaviti smiselno celoto. Ob vsem, kar o slovenski glasbi poslušamo v aktualnih razpravah, se zdi, da se Slovenci tega prej sramujemo kot kaj drugega. Šentjur je tu odlična izjema, ki v slovenskem prostoru nima para. Vesel sem, da sem lahko kot zgodovinar, muzealec, glasbenik in nenazadnje Kozjanec pri tem sodeloval,« je dejal Kregar. Odprtje spominske sobe v Šentjurju je še enkrat združilo člane legendarnega New Swing Quarteta. Od leve Marjan Petan, Tomaž Kozlevčar, Dare Hering, postavljalec razstave dr. Tone Kregar ter ustanovna člana prvotne zasedbe Gregor Bezenšek in Marjan Razdevšek Od prvega svita do pesmi Amen Za prostori Tica na šentjurskem Zgornjem trgu se odpre soba, v kateri se je po simbolični poti z naslovom Pesem južne železnice mogoče sprehoditi skozi štiri obdobja delovanja NSQ. Kregar jih je poimenoval s poslovenjenimi naslovi znanih črnskih duhovnih pesmi. Videl sem luč govori o prvem šentjurskem obdobju v 60. letih, ko so štirje mladi zanesenjaki začeli prepevati črnsko nabožno glasbo v angleščini. Pri tem orali ledino, ljudem počasi lezli pod kožo in leta 1969 tudi prvič nastopili na Radiu Celje. Drugo obdobje z naslovom Ko svetniki korakajo opisuje zmagovit glasbeni pohod po Sloveniji in kmalu po vsej nekdanji Jugoslaviji. Obdobje, ko so osvajali svet in pustili pečat na vseh kontinentih sveta, je avtor razstave naslovil Ves svet na dlaneh. Leta 2008, po 40 letih, na vrhuncu, je Dareta Heringa izdalo zdravje, Ota Pestner-ja pa sta našla nova ljubezen in klic k mladi družini. Preostala dva člana sta sklenila, da je čas primeren, zaključek z vsemi možnimi nagradami in viktorjem za življenjsko delo pa več kot pomenljiv konec neke poti. Tone Kregar je to obdobje poi- Celjske premiere se je udeležila tudi številna ekipa ustvarjalcev filma z Janezom Lapajnetom (v sredini) na čelu. Premiera Osebne prtljage Po daljšem času smo v Celju, v časih Tedna domačega filma pravi prestolnici slovenskega filma, doživeli premiero slovenske novitete, filma Janeza Lapajneta Osebna prtljaga. V mojstrski režiji Janeza La- vo dekle pa radoživo bitje, ki pajneta prinaša Osebna prtljaga zgodbo o nadarjenem, a razvajenem mladeniču, ki je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere in s prisotnostjo očeta, ki se v nič ne vmešava. Njegov dedek je do-brovoljen a samozadosten družinski poglavar, njegovo no- se bori z neurejenimi razmerji svoje mlade mame. To so osrednje osebe filma o prisiljenih ljubeznih in neizpolnjenih poželenjih, o strahoviti teži »osebne prtljage«, ki jo vsakdo nosi s seboj, o razpadu in propadu družine _ Mojstrsko upodobljeni značaji so soočeni z neizprosnimi problemi, njihova lastna prtljaga pa postaja pogubno psihično breme. Kritika ocenjuje film Janeza Lapajneta Osebna prtljaga kot enega najboljših v vsej zgodovini slovenske kinematografije. Vlogo matere, ki živi le za sina, je sijajno odigrala Nataša Barbara Gračner, za katero prav nič ne zaostaja v filmu sicer zelo redkobesedni Branko Završan, ki, se zdi, vse pove že s svojo prisotnostjo. Družbo jima delajo Klemen Slako-nja, Boris Cavazza, Nina Ra-kovec, Tjaša Železnik in drugi. Odlično režiran, sijajno posnet in vrhunsko odigran je film Osebna prtljaga preprosto delo, ki ga ne bi smeli zamuditi. Žal ga je, vsaj premie-ro, zamudilo preveč Celjanov. Polprazna dvorana nekoč filmskemu mestu ni bila v čast. BRST, foto: GrupA menoval Amen, simbolično pa razstavo končal s Kozlev-čarjevo priredbo Ipavčeve Vse mine. Razstavo je vizualno oblikoval šentjurski oblikovalec Peter Arlič in pri tem požel vse pohvale. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Odlična toplotna izolacija - skrito bistvo dobre fasade. FRAGMAT^ www.fragmat.si dO 8 cm GRATIS Baumit vam ob nakupu fasadnega sistema Baumit open plus nano (12 cm) podari do 8 cm dodatne izolacije. Akcija traja od 25. 8. - 31.10. 2010. Več o akciji na WWW.baumit.si cl0;8:cni;0l{ATiS 16 BRALCI POROCEVALCI NOVI TEDNIK Praznovali smo stoto obletnico Na Bregu 22 v Celju živi Marija Plevnik. Rodila se je 21. septembra 1910. Na njen rojstni dan smo jo obiskali: predstavnika Krajevne skupnosti Pod gradom Alojz Ocvirk in Mojca Kos, tajnica Društva upokojencev Celje Vesna Zorzo, predsednica RK in vodja Karitas pri sv. Ceciliji - kapucini Zinka Jazbec in poverjenica RK v KS Pod gradom Silva Dajč-man. Za spominsko sliko nas je slikala Angelca Pikl. Gospa Marija živi s hčerko Helgo, ki nas je sprejela in peljala v sobo k mami. Mama Marija je bila našega obiska neizmerno vesela. Pred šestimi leti je obležala zaradi kapi. Gospa je vedrega obraza in nasmejanega lica, le hoditi ne more. Ko smo jo vprašali, če ve, koliko je stara, ni odgovorila. Ko pa ji je hčerka Helga povedala, da ima 100. rojstni dan, se je široko nasmejala. Ob njeni postelji smo se zadržali še nekaj časa. Vsi skupaj smo ji še enkrat zaželeli zdravja in vse dobro. Ko smo odhajali, nas je hčerka povabila na kavo in kekse ter kratek klepet. ZJ Priprave na mednarodni projekt Čeprav se zdijo minule poletne počitnice še zelo blizu, počitniškega vzdušja ni več moč zaslediti na hodnikih Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, ki je tudi v šol. letu 2010/2011 zapolnila predvidena razpisana mesta v programe kemijski tehnik, elektrotehnik, tehnik računalništva in elek-trikar. K temu so zagotovo prispevali dobri rezultati dijakov v minulem šolskem letu. Ob pripravi dveh državnih tekmovanj so dosegli dve zlati Preglovi plaketi (Dejan Slapšak in Miha Drev, mentorica Marinka Žbogar), osvojili še 6. mesto na mednarodnem tekmovanju Grand Prix Chimique (Miha Drev, mentorica Irena Drofenik), 3. mesto na srečanju kemijskih tehnikov (Jan Štos, mentorica Mojca Drofenik Čerček), 1. mesto v tekmovanju stroke - elek-trikar energetik (Jure Knez, mentorji Marjan Bregar, Matjaž Drame, Metod Trunkl), 2. mesto na Festivalu inovativnih tehnologij (Tanis Kodrun in Matic Ribič, mentor Damjan Luc), zlato priznanje, 1. nagrado na republiškem matematičnem tekmovanju (Anja Tan-šek, mentorica Nataša Besednjak), 1. mesto v smuča- nju (Martin Čater, mentorica Barbka Dvoršek) in zlato priznanje na republiškem srečanju mladih raziskovalcev (Peter Golenač in Simon Korošec, mentor Gregor Kramer). Za temi uspehi stojijo uspešni dijaki in njihovi mentorji, ki velikokrat svoj čas nesebično namenjajo dijakom, željnim znanja. Septembrsko delo pa so začeli z novim nazivom šole, tj. Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, ter z aktivnimi pripravami na izvedbo mednarodnega projekta Varovanje okolja pred onesnaženjem: ambiciozni načrt. Od 27. do 30. septembra bodo na šoli gostili goste s Poljske, Švedske in iz Turčije, ki bodo sodelovali v izobraževalnih delavnicah in preizkusili novo opremo v dveh specializiranih učilnicah za poučevanje strokovnih predmetov. Ravnatelj Mojmir Klovar pravi, da je vesel nove pridobitve kljub zategovanju pasu. Šola pa niso samo dosežki, oprema, ampak so prvenstveno ljudje. Dijaška skupnost pod mentorstvom Klavdije Špur Jereb in dijaki v projektu Rdeči noski pod mentorstvom Anke Dečman se že vrsto let trudijo delovati humanitarno. Z novim šolskim letom se bodo prizadevanja za vzpostavitev so- cialnega čuta na šoli dodatno okrepila s humanitarno dejavnostjo, ki jo bo vodila Andreja Tkalec in v kateri bodo sodelovali vsi - učitelji in učenci v sodelovanju z Rdečim križem. ANITA LAZNIK Spomini živijo Lansko šolsko leto je Osnovna šola Hudinja praznovala petdeseto obletnico delovanja. Praznovanje abrahama je lep praznik za vsakogar, zlasti še za šolo, kjer se je v teh letih izmenjalo toliko generacij, toliko tistih, ki so od prvih korakov prvošolčka preživeli že lep del svojega življenja. In tako smo se srečali učenci, delavci šole, učitelji ^ Ob spoznavanju je bilo veliko razmišljanj in ugibanj, saj leta naredijo svoje, a spomini živijo in klepetu ni bilo konca. Med obiskovalci sem srečala lepega in prijetnega mladega moškega, ki ga najprej ob njegovem prisrčnem pozdravu nisem spoznala. Povedal mi je, da je Marči-čev Andrej. Spomnila sem se prisrčnega prvošolčka in nato vseh njegovih osem let, ki jih je preživel na naši šoli. Bil je marljiv učenec, zelo aktiven na vseh področjih. Morda malo prikrajšan za udeležbo pri kakšnih otroških vragolijah, saj je bil njegov ati ravnatelj šole in je moral zaradi tega Andrej Andrej Marčič biti malo bolj priden. Z odliko je končal osnovno šolo in odšel na tehnično, saj je v njem ves čas živela močna želja po tehničnem znanju. Končal je tehnično šolo in na očetovo žalost ni nadaljeval študija na univerzi. Takoj se je vrgel v podjetništvo, takrat še v samem začetku razvoja računalništva. Tako je nastalo njegovo podjetje Marand, ki je iz leta v leto uspešnejše in sega tudi preko meje naše domovine. Zaposluje veliko naših lju- di in zelo rad pomaga tudi manj uspešnim. Oče je bil ponosen nanj, a vedno mu je bilo hudo, da ni končal fakultete. Zato mu je Andrej obljubil, da bo končal tudi to. Žal oče, zaradi hude srčne bolezni, tega ni dočakal, a Andrej je držal obljubo in diplomiral. Rad je obiskal svojo šolo, kjer je preživel lepa leta mladosti. Veselo se je družil s svojimi nekdanjimi učitelji, ki so ponosni na njegove delovne uspehe, saj je bil navsezadnje njihov učenec. Pa tudi on ni pozabil na svojo šolo. Ob lepem jubileju je podaril šoli, njenim učencem in učiteljem dvanajst odličnih računalnikov z željo, da jih veliko uporabljajo in se tudi nekateri od njih odločijo za njegovo pot. Lepa gesta, vredna posnemanja, saj bi bilo lepo, če bi se mnogi uspešni bivši učenci na podoben način spomnili svojih šol, kjer so pridobivali prve učenosti. Andreju pa želimo še veliko uspešnih poslovnih let in srečno življenje. ERNA KREMENŠEK Pokali v Zagrad Tudi v letos so se gasilci iz PGD Zagrad Pečovnik udeležili tekmovanja, ki ga je organizirala GZ Celje. Že nekaj let se »zagrajški gasilci« s tekmovanja vračajo z vsaj enim pokalom v rokah. Tudi letos nismo prekinili tradicije. V soboto, 4. septembra, je bilo v Škofji vasi tekmovanje gasilske mladine. Naše društvo se ga je udeležilo z ekipo pionirjev in zasedlo odlično 1. mesto. Rezultata smo bili zelo veseli, še posebej ekipa pionirjev oziroma pionirk, saj jih je večina letos še zad- njič tekmovala v kategoriji pionirjev. V nedeljo, 5. septembra, pa so se na tekmovanje podali člani A in članice A. V dobri konkurenci so se odlično odrezali naši člani A, saj so končno prišli do želenega 1. mesta. Tudi članice niso veliko zaostaja- le za njimi in so osvojile 2. mesto. Društvo se je na koncu veselilo treh pokalov in skupaj proslavilo lepe dosežke, ki so zahvala za nazaj in dobra popotnica za v prihodnje. SAŠO FARČNIK, predsednik društva tm^jcMörnffiSESO CENEJŠI POGOVORI Z VEDEŽEVAICI Unčlt« minuu In ts i iBMniaicIiiHmrtinBt tMtm u ntruao tutionh» ttHNRsl* iUMik». iHJHa piiilla PO HvnüiL 1 montid »11 ntoZnlu. 10 minul_i5€tl5C/nrim Vr^ 60 minut_T5eil25C/nilB] Munilene minute lahko Dorablte»v«č klicev. Za nakup minut in iuformacije pokličite [0314900222 Je zdravnik res storil kaznivo dejanje? Sumljiva poraba narkotikov - Eden vidnejših zdravnikov na dopustu, v Celju ogromno govoric Po hodnikih celjskega zdravstvenega doma in tudi po Celju je ena zadnjih odmevnih tem predvsem sum glede nečednih poslov enega od zdravnikov. Ta naj bi si kriminalistično preiskavo prislužil, ker naj bi bil vpleten v izginotje oziroma sumljivo povečano porabo ampul narkotikov. Šlo naj bi za enega vidnejših zdravnikov v celjskem zdravstvenem domu, ki drugače slovi kot eden večjih strokovnjakov in je na Celjskem dobro znan. Ker je primer še vedno v predkazenskem postopku in mu kaznivega dejanja zaenkrat še niso dokazali, njegovega imena seveda ne moremo zapisati, res pa je, da je zdravnik zdaj na rednem letnem dopustu. Ni pa res, da naj bi ga suspendirali, kot je to zaokrožilo po Celju. Mu Če bi se neuradni podatki izkazali za točne, bi afera v celjskem zdravstvenem domu škodila vsem tamkajšnjim zdravnikom. pa verjetno hujši ukrep ne bo ušel, če bo preiskava potrdila vse, kar mu očitajo. Narkotiki in predpisovanje V čem je bistvo problema? Narkotiki blažilno de- lujejo na hude bolečine. Ker imajo močan učinek, jih izkoriščajo tudi nekateri odvisniki. Zdravnik jih predpiše na tako imenovan zeleni recept, kar pomeni, da zanje pacientom ni treba plačati. To pomeni, da en recept dobi pacient, drugi ostane v evidenci zdravstvenega doma. Poraba teh sredstev je pod stalnim nadzorom v zdravstvenem domu in tudi v lekarnah, saj je natančno zabeleženo, kdo je porabnik, vsak recept ima tudi svojo številko. Tudi če bi v lekarnah zaznali, da ima nek pacient predpisano večjo količino narkotikov, bi to postalo sumljivo in bi farmacevti odreagirali. Narko-tike lahko naroči tudi zdravstveni dom, kar pa odpre »novo poglavje«. Gre torej za narkotike, ki se uporabijo znotraj dejavnosti zdravstvenega doma, saj jih zdravnik lahko da nekomu, ki ga na primer obišče na domu. Ne zgodi pa se na primer, da bi vam v zdravstvenem domu dali narkotik, če bi se tam zglasili zaradi hudih bolečin. Takšno stvar predpišejo le, če gre za bolnika, ki ima hude bolečine že dlje časa in morda terapija z drugimi zdravili ne zaleže. Kot kaže, gre za sum zlorabe v tem delu, saj naj bi bili narkotiki izdani na imena starejših ljudi, ki so v enem od domov ostarelih na našem območju. Anonimka Da gre za primer, ki je nekatere zelo razhudil, potrjuje anonimno pismo, ki je bilo poslano različnim medijem. S pismom je seznanjen tudi direktor ZD Celje Stanislav Kajba. Ta nam je že v četrtek pojasnil, da so zno- traj zdravstvenega doma zadevo preiskali, vendar so ugotovili, da imajo evidence zelo dobro vodene in da zlorabe ali kraje niso ugotovili. Res pa je, da obstaja možnost, da so bili narkotiki predpisani bolnikom s kroničnimi bolečinami. To bi se lahko skladalo z zgoraj zapisanim _ Kljub temu sum, da nekaj ni bilo tako, kot je treba, ostaja. Zato je Kajba policiji to naznanil sam, saj dodaja, da je prav, da se primer razišče, saj gre za ugled zdravnikov in celjskega zdravstvenega doma. Neverjetno je, koliko neuradnih podatkov kroži po Celju. Med njimi tudi ta, da naj bi zmanjkalo kar 1.500 ampul, kar je večja količina _ Preiskava na celjski policiji še vedno traja. Kriminalisti so obiskali tudi Dom za starejše sv. Jožefa, saj naj bi bila na receptih napisana imena tamkajšnjih upokojencev. Zdravnikovo delo naj bi vzeli pod drobnogled že 6. septembra, odkar preiskujejo sum kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter z drugimi nedovoljenimi snovmi in sestavinami. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA E o (J u o t5 iS "iE o »Bila je tako srečna« Za suhoparnimi poročili črnih kronik tragične zgodbe ljudi, ki ostanejo -Tanja Zalokar odšla, ko je bilo najlepše Poročila s strani črne kronike, fotografije zmečkane pločevine in svečke ob robu cestišča. Vsega, kar nas iz dneva v dan spominja in opominja, kako na cesti nismo nikoli dovolj previdni, kako je lahko tudi za najbolj cvetoče življenje vsak trenutek zadnji, je veliko. Včasih toliko, da se nas v otopelosti in brezbrižnosti nič zares ne dotakne. Dokler ne trešči z vso silo. »Ne morem, enostavno ne morem dojeti, da je mrtva,« ponavlja stara mama Tanje Zalokar. 21-letnica je pred dnevi umrla v prometni nesreči v naraslem potoku Je-zerščica na cesti med Dob-jem in Šentjurjem. »Bila je bi rada gospa Valčka v stavek zaobjela vso zgodbo in podobo svoje deklice. »Bila je tako srečna tiste zadnje dni.« Ljubka temnolaska igrivih oči se je rodila zdomski družini v Nemčiji. Niti prvi vdih tujega zraka, vrtec, šola, vsa njena otroška družba niso izkoreninili nagonskega občutka, da je tudi zanjo dom tu, v Sloveniji. Skupaj s starši in starejšim bratom je vsako leto večkrat, obvezno pa med počitnicami, prihajala v Dob-je, k svojim v Večje Brdo. V Stuttgartu je končala trgovsko šolo in se zaposlila v trgovski verigi. V službi so jo spodbujali, da šolanje nadaljuje. Tako je spomladi zaključila še poslovodsko šolo. Na pragu življenja se je postavila pred težko odločitev. Kje in posledično kako bo zdaj živela. Kateri dom bo izbrala. Tanja Zalokar Briga me denar, tu bo moj dom »Tako je tuhtala in razmišljala, da se nam je kar smilila,« se spominja gospa Valčka. »A reči ji nisem nič upala. Seveda sem si želela, da bi ostala tu, da bi jo vsak dan videvala, da bi z njo lahko delila vsa majhna veselja in tegobe. A nismo je hoteli obremenjevati z našimi pričakovanji.« V Nemčiji je bilo po dveh desetletjih vse znano, predvidljivo in domače. Tu so imeli hišo, starša bi se sčasoma preselila nazaj in predvsem je bil tu Tomi. Fant, ki ga je izbrala, ker ga je, kot je rekla, videla v srce. Če si eni niso upali nič reči, so drugi imeli vedno polna usta slabih slovenskih plač in težkega življenja. Tedni pa so se vlekli. Valčka ne bo nikoli pozabila trenutka, ko ji je nasmejana vnukinja prišla povedat, kaj je domislila. »Če bom v Nemčiji več zaslužila, bom tudi več porabila. Stanovanje je drago, tu pa je prazna hiša, ki je nihče ne uporablja. Tu je moj Tomi in tu ste vi, sčasoma pa še ati in mami, 600 evrov plače gor ali dol,« je Tanja sklenila, da bo njen stalni naslov odslej v Večjem Brdu. »Samo od brata in dveh nečakov se je neskončno težko poslovila. Je pravi- la, kako ga kar ni in ni mogla spustiti iz objema,« doda stara mama. Ena novica boljša od druge Pred dobrim mesecem jo je v Konjicah njen nemški delodajalec zaposlil v trgovini kot poslovodkinjo. Poroka, družina, toplina skupnega doma, vse to so bile sladke skrivnosti, ki sta jih s Tomijem vse pogosteje premlevala. Senco je pustila le njegova nesreča, ki mu je pred tedni vzela vid na enem očesu. Zadnjo sredo pred sobotno nesrečo ga je Tanja pospremila v Ljubljano na specialistični pregled. Valčka jo še zdaj vidi, kako od veselja kar ni vedela, kje naj začne. »Prišla je tako navdušena, tako srečna, da jo je kar nosilo. >Stara mama, stara mama, Tomi bo spet videl!< Zdravnik ju je namreč potolažil, da se bo z operacijo stanje čisto popravilo. Pa še prvo plačo je dobila - dvakrat toliko, kot je pričakovala. >Zdaj pa res vem, da sem se prav odloči-la!< je skoraj vriskala.« V soboto se je spet odpravila na delo. Potem se je za njene najbližje svet zavil v meglo. »Preden se je odločila, da pride, so ji mnogi rekli, kaj bo tu, ko pa ima vse prijatelje v Nemčiji. Ampak bila je neverjetna. Kamorkoli je prišla, je našla prijatelje. Vsi so jo imeli radi se zlomi glas njenemu stricu Sreč-ku. »Bila je tako srečna,« še enkrat ponovi stara mama. SAŠKA T. OCVIRK O smrti pacienta bo presojal tožilec Odbor za strokovnomedicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije je pred dnevi prejel dopolnjeno mnenje nadzorne komisije. Ta je opravila izredni ekspertni nadzor v primeru smrti 35-letnega Velenjčana, ki je marca letos umrl v celjski bolnišnici. Člani so primer predali tožilcu zdravniške zbornice. Kot je znano, so 35-letnega pacienta sprejeli v bolnišnico zaradi bolečin v trebuhu. Po dveh opravljenih operacijah je nekaj dni zatem zaradi sepse oziroma zastrupitve krvi umrl. Odbor za strokovnomedicinska vprašanja je preučil celotno dokumentacijo, ki sta jo izdelala zdravnika, člana nadzorne komisije. Ugotovil je, da je bila prvotna izbira operacijske metode pravilna, vendar kasneje kirurg pri laparoskopskem zapletu ni spremenil tehnike operacije. Prav tako bolnika po operaciji niso obravnavali na način, kot jim to narekujejo zahteve in pooperativna oskrba ni bila optimalna. »Niso pa mogli v celoti pojasniti vzroka za ishemične spremembe in potrebe po resekciji pri drugi operaciji,« je še ugotovil odbor. Odbor je glede na ugotovitve internega in eksternega nadzora in lastne ugotovitve primer predal v presojo tožilcu zdravniške zbornice. MATEJA JAZBEC halo, 113 Zbila pešca V četrtek zvečer se je hujša nesreča zgodila na glavni cesti v Rogatcu. 24-letnica je z avtomobilom na delu ceste, ki ni osvetljen, zbila pešca. Vanj je trčila na zaznamovanem prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki. 58-leten moški je padel na pokrov motorja, z glavo udaril v vetrobransko steklo in zatem padel še na vozišče. Iz celjske bolnišnice so sporočili, da se je v nesreči huje poškodoval. Našli pogrešanega Že več dni so v Rogaški Slatini pogrešali 80-letnega Mihaela Barno, ki je nazadnje prebival v Hofmanovi ulici v Rogatcu. Moškega so nazadnje videli na železniški postaji v Sevnici, od takrat pa se je za njim izgubila vsaka sled. Celjska policija pa je v četrtek iskanje preklicala, saj naj bi 80-letnika našli na zdravljenju v zagrebški bolnišnici. alkometer Celjski policisti so pretekli konec tedna pridržali kar 15 pijanih voznikov. Rekorder je moški, ki je napihal kar 1,40 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar pomeni skoraj 3 promile. Ta je tudi povzročil prometno nesrečo. Z laserskim žarkom do ostrega vida in zapeljivih oči Z laserskim refraktivnim posegom lahko trajno odpravimo očesne napake, kot so kratkovidnost in astigmatizem. Tovrstne operacije veljajo za zelo učinkovite in varne, v kolikor so izvedene strokovno ter z uporabo najsodobnejše tehnološke opreme, pojasnjuje mag. Kristina Mikek, specialistka oftalmologije iz Centra za očesno re-fraktivno kirurgijo Morela okulisti v Ljubljani. Dioptrijo oziroma tako imenovane refrakcijske napake očesa lahko odpravimo s pomočjo očal ali kontaktnih leč, lahko pa tudi trajno z laserskim operativnim posegom. Očala na splošno veljajo za zelo moteč pripomoček, še posebej za športnike in ljudi, ki so v vsakdanjem življenju aktivni. Zlasti pri višjih dioptrijah očala tudi zožujejo vidno polje in pri kratkovidnih nekoliko pomanjšajo predmete, ki jih gledamo. Laserska odprava očesne dioptrije je v zadnjem desetletju postala prevladujoč način trajne odprave očesnih refrakcijskih motenj. To dokazuje tudi podatek, da so s tovrstnimi metodami zdravili že več kot 30 milijonov ljudi po vsem svetu. Gre za operativni poseg, pri katerem z drobnim laserskim žarkom preoblikujemo površino očesne roženice in tako spremenimo njeno lomnost za svetlobo. Z napredkom v laserski tehnologiji ter z izpopolnitvijo operativnih tehnik so ti posegi postali zelo varni in učinkoviti. Z njimi lahko zagotovimo popolno neodvisnost od očal pri več kot 95 odstotkih pacientov. Center za očesno refraktivno kirurgijo Morela okulisti sodi med vodilne ustanove, specializirane za operativne posege, namenjene odpravi očesne dioptrije ne le v Sloveniji, temveč tudi širše. Najvišje standarde na področju kakovosti ter varnosti operativnih posegov zagotavljajo z neprestanim izobraževanjem ter s strokovnim sodelovanjem z drugimi podobnimi centri v tujini. Dr. Vesna Morela in dr. Kristina Mikek, ki center vodita, veliko naporov vlagata tudi v hitrejše širjenje znanja s področja refraktivne očesne kirurgije med oftalmologi v Sloveniji. V ta namen redno organizirata že tradicionalno mednarodno strokovno srečanje oftalmologov pod naslovom Ljubljana refractive surgery meeting. S ciljem izpolnjevanja najvišjih standardov tudi na področju tehnološke opremljenosti in prostorskih kapacitet, ki so poleg strokovnosti, izkušenj in znanja prav tako ključni elementi, ki zagotavljajo optimalne rezultate operativnih posegov, je bila v lanskem letu izvedena selitev v nove prostore sodobno opremljenega ambulantnega kirurškega centra. Dodaten dokaz za predanost kakovosti in odličnosti na področju očesne refraktivne kirurgije pa je tudi certifikat ISO 9001:2000, ki ga je družba Morela okulisti prejela kot prvi center za očesno refraktivno kirurgijo v Sloveniji. Morela okulisti, d. o. o., Center za očesno refraktivno kirurgijo Tehnološki park 21 1000 Ljubljana Tel: 01 510 2340 E-mail: info@morelaokulisti.si www.morelaokulisti.si Prevzemite nadzor nad svojim zdravjem Zdravje je osebno potovanje, ki vsakega prisili k iskanju odgovorov. Potrebno jih je le najti in doseči lastne zdravstvene cilje. V Inštitutu za komplementarno medicino Celje ponujamo izčrpno in individualno zdravniško prakso skozi vrednote, terapije in izobraževanja, ki temeljijo na naravnem zdravljenju in današnji biomedicinski znanosti. Z vrhunsko skupino strokovnjakov in njihovim znanjem nudimo praktične rešitve za odlično počutje ljudi. Ena najpomembnejših prioritet je čas, ki si ga vzamemo za boljše razumevanje človeškega neravnovesja. Inštitut za komplementarno medicino Celje nudi vrsto pristopov za vaše optimalno zdravje: ■ Svetovanje in pomoč ■ Diagnostika (preventivni pregledi kompletnega funkcioniranja organizma v eni uri) ■ Zdravljenje po programih (problemi zanositve, problemi oploditve, regulacija prebavnega trakta, regulacija krvnega tlaka, bolezni pljuč, bronhijev, krvožilne bolezni, rehabilitacija po poškodbah in zdravljenje travm, obolenja sklepov, skolioza, osteoporoza, blažitev nevroloških težav, Parkinsonova bolezen, otroška cerebralna paraliza, išias, problemi s kožo in lasmi, regulacija vida, zdravljenje alergij, antistresna terapija - nespečnost in utrujenost, težave z delovanjem ščitnice) ■ Dinamična Elektro Nevro Stimulacija - DENAS (neboleča in varna akupresura) ■ Zdravilni in ekološki turizem (Sibirija, Altaj, Sajani, Hakasija, Kamčatka, Sahalin, Daljni vzhod, kavkaške mineralne vode) ■ Kongresni turizem (organizacija konferenc in seminarjev) ■ Zanimiva potovanja (Rusija, Ukrajina, Kazahstan, Gruzija, Uzbekistan, Azerbajdžan, Transibirska železnica - od Moskve do Vladivostoka) S strateško vodenim raziskovanjem v komplementarno medicino smo dokaz klinične prakse s primerno podporo, ki smo jo združili v korist počutja vseh ljudi. Začnite svoje potovanje k boljšemu zdravju. Obiščite nas in preventivno poskrbite zase. Inštitut za komplementarno medicino Celje Delovni čas ordinacije: od pon. do sob. med 9. in 17. uro Naročila na preglede: od pon. do pet. od 10. do 13. ure Tel.: +386 (0)599 78-040, 041 404 400 Tel. ordinacije: 040 433 337 ENDOVITALAntonFabjans.p. Tel.:+386(1) - 780 - 72 - 25 E-matt: Predstrage 63 Gsm: +386(41) - 508 - 020 endovital@fabjan-sp.si 1312 Videm-Dobrepolje Gsm:+386(31) - 677-339 mfo@endovital.com BREDA LOČIČNIK S.P., Viška c. 49B, 1000 Ljubljana Spletna trgovina: www.mon-sara.si Sprejem naročil: M: 041 356 901 / LOČIČNIK BREDA E: mfo@inoii-sara.si Vsi kozmetiini izdelki iz iinije MONSAiU za nego kože so naravni in pcpoinoma sveži. Izdelajo In polnijo se po naročilu stranke in tako ie čisto sveže dostavimo našim naročnikom. inititut za If ^ komplemerifarno m »d i dno Cetj« U]. mesin Greveniirakh 3cc<> Ciril«, Slavonijo las »386 1013 7aO-^<-TO omoil: Ikni.tjilaiJiloI.rTnl Diagnostika in terapije brez kemije Dctowil onJIrwdja- od pon. de sot. med fl -17 uro Ngiv^ na pregl«lD od iHn dopc.wHO^fcUui« litegenetic 0 C •J Urij;:..—I-■J ^anil _ Izkoristite 15€ - popusta pri naroiilu genskih analiz s pro-rTiucijskü kudü TEDNI K, üfinfilitikd.o.o. Voj knva c. tKl 1ÜOO Ljubljana Tel: 01 em w^Aiw.lifegfinetics.eij ^ Y E.r.ost V«sčnojt OtJprav^Bijcpoi^vcttiiil^iizsitevJn bioUd na ^odrc^u parbieratili m drugjli cninatov, uJra^», »tralxivter nanife»tiK^C obi'Ja. Specializiran olculistični center za trajno odpravo očesne dioptrije "äfr GoiJana fttJnifc «.fi, ninamillu utca +, OJ« 0+1 -S7++e» ukanlifiUeilifitäjii www.llwtaji # MOfItLA ÜKUUSII Morela okulisti d.o.a. Tehnokiikl patk 21,1000 IJubiJano Preverite, če lahko pomagamo tudi vam, da se za vedno znebite očal! Za več informacij obiščite našo spletno stran www.morelaokulisti.si ali nas pokličite na 01/ 510 23 40. Sodelujte v akciji Za zdravje in rezervirajte svoj prostor po telefonu 070 735 395! ^ . "-'S NASVETI - STIRINOZCI Z zelenjavnega vrta ob Bežigrajski cesti bo za ozimnico letos ostalo le kaj malega. Še tako temeljito površinsko pranje in čiščenje ne pomaga, zato poplavljene listnate zelenjadnice niso primerne za prehrano ljudi. Previdno na zemljiščih O tem, kako ravnati na kmetijskih zemljiščih po poplavah, so nasvete pripravili sodelavci Kmetijsko-goz-darskega zavoda Celje. Koruza - Počakajte, da se površina osuši in potem preglejte posevek. Odstranite, kar je med rastlinami naplavlje-nega, in silirajte, ko bo koruza primerna za siliranje. Ža-njite višje (40-50 cm), da ne boste vozili v silos mulja, blata ali naplavin. Višja žetev se priporoča zlasti zaradi higiene krme (zemlja, klostridiji, mikotoksini). Z višjo žetvijo boste tudi zvišali vsebnost su-šine, povečali delež zrnja in tako celo izboljšali prebavljivost in energijsko vrednost si-laže. Ker siliranje take krme vedno predstavlja določeno tveganje, se morate še dosledneje držati pravil za pripravo dobre silaže: hitro polnjenje, dobro tlačenje, skrbno pokrivanje silaže. Uporaba silirnih dodatkov ni nujna, je pa priporočljiva zlasti tam, kjer odvzem silaže ni zadosten. Uporabite silirne dodatke, ki povečujejo obstojnost oziroma stabilnost silaž. Travinje - Večino travnikov ste pokosili in krmo pospravili pred poplavami. Kjer je na travniških površinah ostalo veliko mulja in naplavin, jih je treba čim prej odstraniti (ročno, z brano, bagrom). Kjer trava ni bila pokošena in je visoka, jo je treba zmulčiti. Uporabo trave s travnikov, kjer je veliko blata, za krmljenje živalim odsvetujemo. Prav tako odsvetujemo krmljenje onesnažene sveže trave, pa tudi siliranje oziroma sušenje le-te. Če bodo zgodaj spomladi na travnikih še večji ostanki mulja in blata, travinje obvezno pobranajte še pred začetkom vegetacije. Pašniki - Podobno kot pri travnikih, s teh površin najprej odstranite naplavine. Če je trava previsoka, jo zmulčite. Pašniki v višje ležečih predelih, ki jih je voda samo poplavila in niso onesnaženi z muljem, travna ruša pa je poležana, so primerni za pašo. Kjer je čez pašnike tekla oporečna voda (olje, nafta, kemikalije), pašo odsvetujemo in je bolje, da površino zmulčite in počakate, da travna ruša zopet zraste. Oljna ogrščica - V primeru, da ste že posejali oljno ogrš-čico, ki lahko ima v tem času 2-3 liste in vam na delih njive voda površinsko dlie zastaia zaradi manjših depresij ali zbi-tih tal, priporočamo, da to vodo čim prej z izkopom jarkov speljete z njive. Predolgo stoječa voda v večjih lužah bo namreč negativno vplivala na nadaljnjo rast komaj vzniklih mladih rastlin oljne ogrščice. Tako poplavljene rastline se bodo zaradi pomanjkanja zraka zadušile in propadle zaradi okužb z glivičnimi boleznimi. V primeru, da potrebujete nasvet, lahko pokličete terenske kmetijske svetovalce ali svetovalce specialiste na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje (03 42-55-500). Zelenjava - Poplavljeni posevki zelenjave so neprimerni za uživanje. Pri tem velja še posebej opozoriti, da so tako prizadeti posevki sporni zaradi onesnaženja z mikroorganizmi, peskom in drugim anorganskim materialom. V glavnem je takšna zelenjava mikrobiološko sporna, tako da tudi za predelavo ni primerna. Napačno je razmišljati, da bi npr. poplavljeno zelje lahko naribali in ga kisali v kislo zelje. Gotovo bi se v takšnem primeru pojavili resni problemi s pravilnim potekom kisanja (mlečno kislinskega vrenja), zelje ima lahko mnoge tuje priokuse in netipičen vonj. Naštete težave izvirajo iz onesnažene poplavne vode, v kateri so bile pomešane tudi fekalije in druge snovi iz okolja. Tudi površinsko pranje in čiščenje ne pomaga, zato tudi listnate zele-njadnice (solatnice, peteršilj, blitva, špinača) niso primerne za prehrano ljudi. V primeru špinačnic priporočamo, da nadzemne dele rastlin čim prej porežete in tako rastline vzpodbudite k ponovnemu odganjanju novih in svežih listov. Še najmanj sporne za uporabo so korenovke (korenček, korenina peterši-lja, koleraba, repa), ki imajo Pravliična dežela za otroke ' Zabava in animacija z Radiem Celje ' Otvoritev otroškega iarišča % "EKO SMRKOLANDIJE" ob 10.00 • Otvoritev večnamenskega igrišča (odbojka, nogomet, mini namizni tenis...) • Močni RobKart od 1Q00 do 71 00 cimhln www.celiska-koca.si St. 76 - 28. sentemher 2010 korene v glavnem v tleh. Pri odločitvi katero vrsto zelenjave boste uporabili in katero ne, se odločajte glede na to, koliko vode je preplavilo vaše vrtnine in za kako dolgo. Zelenjave, ki je bila poplavljena več dni, ne uporabljajte. Če je bila poplava kratkotrajna in voda ni popolnoma prekrila pridelka, je lahko rešitev tudi čimprejšnje spravilo s temeljitim čiščenjem in 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAl www.pirnat.si IrPimatdjiji.. Razlagava 29, Maiibnr večjim odstranjevanjem npr. listov v zeljni glavi, kjer nujno globoko odstranite tudi ko-cen v glavi. Foto: Grup A iSčemo IM Kaj je, dekleta, sem lep? Tega se tudi sam zavedam ^ (8402) A me kdo pozna?Našli so me v Celju, okoli vratu sem imela belo ovratnico - prosim, vzemite me nazaj, obljubim, da bom pridna. (8423) Ja, zelo sem še plašna in se bojim velikih kužkov, a saj bo kmalu bolje. (8407) Smisel življenja je ležanje v travi, mar ne? (8406) www.radiocelie.com Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (obvezna predhodna najava vsaj en dan prej po telefonu zavetišča). Telefon: 03/74906-00; internetni naslov www.zonzani.si DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure «lAviivefruA 9A IIP tel. 03/7493210 asm 041-618-772 veterinarskabolnicasentjur wwnw.vb-sentjur.si_ Pasja lepota v knežjem mestu Celje bo od četrtka do nedelje gostilo Evropsko razstavo psov, največji kinološki dogodek v 90-letni zgodovini slovenske kinologije. Na razstavi, organizira jo Kinološka zveza Slovenije, bo sodelovalo okoli 12 tisoč psov, pričakujejo pa več kot 100 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Na prireditvi pričakujejo razstavljavce iz cele Evrope, največ iz Italije, Rusije, s Češke in Slovaške, ter tudi z drugih kontinentov. Predstavilo se bo več kot 350 različnih pasem, tudi takih, ki bodo tokrat prvič v Sloveniji. V štirih dneh bo v sklopu razstave organiziran bogat spremljevalni program, v katerem bo predstavljeno delo reševalnih psov, tekmovanja v agilityju, v rally obedienceu, v vajah poslušnosti in drugih tekmovalnih disciplinah, ki so zastopane pri nas. K projektu so pristopile tudi Slovenske železnice, ki bodo vsem obiskovalcem razstave, ki se bodo odločili Celje obiskati z vlakom, nudile posebne ugodnosti in tako skupaj z organizatorjem vzpodbujale zeleni turizem. BA 20 informacije NOVI TEDNIK 4 Modrost in preudarnost To opisuje latinski izraz Prudentia, ki označuje linijo vrhunskih vin posebnih kakovosti Vinogradništva Frešer. Lahko bi seveda tudi rekli, da je to dober pristop k pitju, če ga le upoštevate in najdete mejo med dovolj in preveč. O vinu, kulturi in negi trte smo se tokrat pustili poučiti v Ritoznoju, blizu Slovenske Bistrice, kjer nam je zaželel dobrodošlico mladi gospodar Matjaž Frešer. Na ogled med trse so se z njim podali Martina Leber iz Marija Dobja, Jože Brežnik iz Celja, Roman Lubej iz Rimskih Toplic, Daniel Polutnik iz Celja, Janko Zupane iz Šentjurja in Jože Povodnik iz Gornjega Grada, ki so bili izžrebani v akciji Vedno kaj (za)kuham. Seveda vseh vinogradov niso prehodili, saj se razprostirajo na 10 hektarjih, so se pa prepričali o pravilni poti, ki so jo Frešerjevi izbrali. Kakovost postavljajo pred količino in po skoraj petih letih aktivnega pojavljanja na trgu se lahko pohvalijo, da kar 80 odstotkov vin polnijo v steklenice 0,751 kot vrhunsko vino. Svoja vina uspešno tržijo v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Za velik uspeh si štejejo to, da so ob izvolitvi Baracka Obame v Beli Za pravo kombinacijo vina k hrani je skrhel Matjaž Frešer, naš gostitelj. Roman Lubej in Jože Povodnik občudujeta vinsko banko. hiši sprejeli njihovo vino in kasneje dobili tudi potrditev, da ga je ameriški predsednik poskusil. Vina Vinogradništva Frešer: laški rizling, renski rizling, chardonay, modri pinot, sivi pinot, rumeni muškat, lahko shranite v njihovi vinski banki. Tam ima lahko do 16 najemnikov 24-urni dostop do vinske kleti, do vin, ki so varno spravljena. Klet, stara več kot 300 let, poleg »šefov«, poimenovanih po grških bogovih, skriva tudi vodnjak, globok 3,5 metra, kjer si lahko najemniki ohladijo vino. Ste ljubitelji domače hrane? Frešerjevi poleg vinogradov obdelujejo kmetijske površine, imajo Oostiščeji^^renod,^^^ ^ " Bohorč " ^ domača kuhinja, MAUCE, PIZM, KOSIIA AtA CARD, CETERIHG; Spf^nwnw Mroiil* la v«qe zaključen« družb« Sohofč Maij«n s.p., Dušana Kvedra 44, 3S30 Sengur pri Celju Tel.: ++386 tO)3 746 14 30, Mobile: ++386 (0)41 666 726 DomaČe dobrote, siri in bezgova marmelada živino in za to, kar postrežejo, lahko rečejo, da je domače. Nam so postregli s suhomesnatimi izdelki, zaseko, jetrno pašteto in skutinim namazom, več vrst sirov je dopolnjevala hruška, rahlo poku-hana v vinu, in bezgova marmelada. Vino in hrana tako narekujeta logično na^ daljevanje, saj nameravajo širiti ponudbo. Poleg mlekomatov, ki jih imajo v Mariboru in Račah, so v načrtu še turistični objekt, restavracija, wellness, apartmaji in hiške v vinogradu. NL Foto: Grup A 'V Pristava 11, 3204 Dobrna tel: 03/781 81 SO, fax: 03/781 81 31 e-mail: gostUna.koren@gmail.coin internet: www.gostilnakoren.si Še vedno lahko močite tri knjige Kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje! Akcija: naročiš 2, dobiŠ 3 za samo 20 EUR! Informacije: 03/4225-100 Še vedno vabimo vse, ki radi Iculiate ali jeste, da sodelujete v aicciji uredništva Novega tednika in Radia Celje Vedno kaj (za)kuham. Vaša naloga je le, da pošljete kupon, saj bomo med vsemi, ki jih bomo prejeli, znova izžrebali šesterico. Oktober je mesec, k! nosi tudi ime vinotok in mi se bomo podali na Zlati grič. Med vinogradi bomo ocenjevali letino, lahko boste povprašali kaj o tem, kako se prideluje kakovostno vino, seveda ne bo manjkala dobra hrana. 22 BORZA DELA - MALI OGLASI NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; VARJENJE CO2, POMOČ PRI IZDELAVI IN MONTAŽI OGRAJ IN DRUGIH IZDELKOV IZ JEKLA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 4.10.2010; SIMK KLJUČAVNIČARSTVO SILVESTER KRESNIK S.P, IVENCA 2, 3212 VOJNIK ORODJAR ORODJAR - M/Ž; ROČNO SESTAVLJANJE ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.9.2010; PENCA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE VULKANIZER DELO V VULKANIZERSKI DELAVNICI - M/Ž; MON-ŽATA PNEVMATIK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.10.2010; VULKANIZERSTVO SREČKO RIBIČ S.P., IVENCA 24, 3212 VOJNIK MONTAŽA PNEVMATIK - M/Ž; DELO V VULKANI-ZERSKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.10.2010; VULKANIZERSTVO SREČKO RIBIČ S.P., IVENCA 24, 3212 VOJNIK SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA FRIZER - M/Ž; FRIZERSKE STORITVE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.10.2010; KOZMETIKA IN KOMERCIALNE STORITVE AVRELIJA KOMPAN S.P, DOBRNA 3 B, 3204 DOBRNA VODJA TAXI SLUŽBE - M/Ž; VODENJE,RAZPORE JANJE,SPREJEMANJE KLICEV, NEDOLOČEN ČAS, 29.9.2010; 123-7, POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 202, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA PLASTIČAR - M/Ž; MENJAVA ORODIJ, NASTAVITEV STROJEV IN NAPRAV, KONTROLA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.9.2010; PENCA, ORODJARSTVO-PLA-STIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE ORGANIZATOR PREVOZOV - M/Ž; ORGANIZACIJA PREVOZOV V MEDNARODNEM TRANSPORTU, NEDOLOČEN ČAS, 17.10.2010; KARGO TRADE PREVOZI D.O.O., CELJSKA CESTA 53, 3212 VOJNIK KOZMETIČARKA (PREDVSEM PEDIKERKA IN MANI-KERKA) - M/Ž; PEDIKURA, MANIKURA, MASAŽA - Z VEČLETNIMI IZKUŠNJAMI. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.10.2010; KOZMETIKA IN KOMERCIALNE STORITVE AVRELIJA KOMPAN S.P., DOBRNA 3 B, 3204 DOBRNA FINANČNI SVETOVALEC KAPITALSKIH NALOŽB NA TERENU - M/Ž; DELO NA TERENU PRI ZNANIH STRANKAH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.9.2010; FINANČNA HIŠA, ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., ULICA TALCEV 15, 2000 MARIBOR NATAKAR NATAKAR V HOTELU ŠTORMAN - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ, MALIC, KOSIL, CATERING, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2010; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P - GOSTILNE- HOTELI ŠTORMAN, RIMSKA CESTA 10, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 30.9.2010; BORIS VOLMAJER, GOSTINSTVO, S.P, LAVA 7, 3000 CELJE NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.10.2010; TRGOVINA IN BISTRO ŠKORPIJON STANISLAV KRAJŠEK S.P, ZADOBROVA 68, 3211 ŠKOFJA VAS PEK PEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA BUREKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.9.2010; PEKARNA TOTAJ D.O.O.; POSLOVNA ENOTA CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE MIZAR MIZAR - M/Ž; SAMOSTOJEN MIZAR V DELAVNICI IN NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 29.9.2010; HOBY LES, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., ŠKOFJA VAS 3 B, 3211 ŠKOFJA VAS KUHAR ŽIVILSKI DELAVEC - PRIPRAVA HRANE - M/Ž; IZDELAVA SENDVIČEV, PREVZEM SUROVIN ZA SENDVIČE IN VNOS KOLIČIN V RAČUNALNIK, VODENJE EVIDENCE O DNEVNI PORABI SUROVIN, IZDELAVA SENDVIČEV, PRIPRAVA KOMISIONOV, ENOSTAVNA DELA V PROIZVODNJI ŽIVIL, ČIŠČENJE STROJEV IN DELOVNEGA MESTA. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 29.9.2010; KLASJE MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CELJE, D.D., RESLJEVA ULICA 18, 3000 CELJE BOLNIČAR "BOLNIČAR-NEGOVALEC - M/Ž; - IZVAJANJE NEGE IN OSKRBE STANOVALCEV VSEH KATEGORIJ NEGE IN OSKRBE, VZDRŽEVANJE FIZIČNEGA OKOLJA STANOVALCEV"; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.10.2010; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE UE LAŠKO KLJUČAVNIČAR SKUPINOVODJA V PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC - M/Ž; NAMEŠČA IN UPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, RAZREZ PLOČEVINE NA HIDRAVLIČNIH ŠKARJAH, KRIVLJENJE NA KRIVILNEM STROJU, KONTROLIRANJE KAKOVOSTI IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.10.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A,3270 LAŠKO SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK - MEHANIK TOVORNIH VOZIL - M/Ž; SKLADIŠČNIK - MEHANIK TOVORNIH VOZIL, DOLO- ČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.9.2010; PENZION VITAPARK, FRANC CAMLOH, S.P, TRUBARJEVA ULICA 5, 3270 LAŠKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2010; AVTO-PREVOZNIŠTVO IGOR ROP, S.P, ULICA OF 2, 1433 RADEČE PEK PEK - M/Ž; OBLIKOVANJE TESTA, TEHANJE, ROČNA OBDELAVA TESTA, ZLAGANJE KRUHA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.9.2010; PEKARNA, TRGOVINA ZRNO IVAN VUDRAG S.P, LAHOMNO 33, 3270 LAŠKO LABORATORIJSKI TEHNIK LABARATORIJSKI TEHNIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA POKLIC LABARATORIJSKI TEHNIK, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.10.2010; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE PROFESOR DEFEKTOLOGIJE DEFEKTOLOG - M/Ž; DEFEKTOLOG, DOLOČEN ČAS, 29.9.2010; OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO, TRUBARJEVA ULICA 20, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA UPRAVLJALEC STROJEV ZA PROIZV. PLASTIČNIH IZDELKOV - M/Ž; NASTAVLJ. STROJA, SKRB ZA KAKOVOST IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.10.2010; KOVINOPLASTIKA ŠTRUCLJ ŠTRUCLJ BRANKA S.P, PRIHOVA 57, 3331 NAZARJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.10.2010; GOSTILNA PRI KUMRU, PAUL OREŠNIK S.P, CESTA V RASTKE 25, 3333 LJUBNO OB SAVINJI UE SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VZDRŽEVALEC - MEHANSKA DELA - VARILEC - M/Ž; VARJENJE (TIK, MIK), VZDRŽEVANJE STROJEV, DELOVNIH NAPRAV IN PRIPRAV, ODPRAVLJANJE NAPAK IN ZASTOJEV V PROIZVODNJI, IZBOLJŠEVANJE DELOVANJA DELOVNIH NAPRAV IN PRIPRAV, IZDELAVA INDUKTORJEV ZA SEGREVANJE SUROVCEV, IZDELAVA PRIPRAV ZA ZAŠČITO DELOVNIH MEST IN ZA ZAŠČITO DELOVANJA STROJEV IN NAPRAV, VZDRŽEVANJE PROIZVODNIH OBJEKTOV; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.9.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE STREŽBA HRANE IN PIJAČ - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.10.2010; MARIJA HLASTEC S.P, GOSTINSTVO, KRIŽEVEC 57, 3206 STRANICE CEVAR - M/Ž; POLAGANJE CEVI ZA NAFTOVODE IN PLINOVODE, BRANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 24.10.2010; MMCA HASANOVIČ, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN MONTAŽO METALNIH KONSTRUKCIJ, CEVI, REZERVARJEV IN APARATOV V INDUSTRIJI D.O.O., POLENE 3 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE VARILEC - M/Ž; VARJENJE NA CEVOVODNIH IN NAFTOVODNIH, DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 24.10.2010; MMCA HASANOVIČ, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN MONTAŽO METALNIH KONSTRUKCIJ, CEVI, REZERVARJEV IN APARATOV V INDUSTRIJI D.O.O., POLENE 3 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE VOZNIK - M/Ž; PREVOZI Z AVTOBUSOM, DOLOČEN ČAS, 14.10.2010; ANDA PREVOZI, AVTO-ŠOLA IN TRGOVINA, D.O.O., TATTENBACHOVA ULICA 15 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, OBREZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVO-DNJJI. DELA NA ODREZOVALNIH STROJIH, ELEK-TROEROZIJSKIH STROJIH, STROJNI ŽAGI, KALILNIH PEČEH. MONATAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ V DELOVNIH ENOTAH. NOTRANJI TRANSPORT MATERIALA, ORODIJ. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.10.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE PRODAJALEC PRODAJALEC, VZDRŽEVALEC - M/Ž; PRODAJA, VZDRŽEVANJE NA BENCINSKEM SERVISU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.9.2010; JUNID MARKETING, KOOPERACIJA D.O.O., LIPTOVSKA ULICA 45, 3210 SLOVENSKE KONJICE INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA OBREZOVALNICE - ODREZOVANJE ODKOV-KOV - M/Ž; MONTAŽA, DEMONTAŽA ORODIJ, PRIPRAVA DELOVNIH SREDSTEV IN ORODIJ, NADZOR NAD DELOVNIMI SREDSTVI IN ORODJI, KONTROLA IZDELANIH PROIZVODOV ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.9.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO FINANCE, RAČUNOVODSTVO, KNJIGOVODJA - FAKTURIST - M/Ž; IZDAJA RAČUNOV ZA KOMUNALNE STORITVE, REŠEVANJE REKLAMACIJ IN DELO S STRANKAMI, KNJIŽENJE RAČUNOV, FINANČNIH DOKUMENTOV, IZDELAVA KALKULACIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.10.2010; JKP, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE D.O.O. SLOVENSKE KONJICE, CELJSKA CESTA 3, 3210 SLOVENSKE KONJICE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIZANT SPLOŠNE (DRUŽINSKE MEDICINE) ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V ZDR. DOMU - M/Ž; DELA ZDRAVNIKA V AMB. SPLOŠNE MEDICINE, NEDOLOČEN ČAS, 17.10.2010; ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG 17, 3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU" OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POLAGANJE GIPS PLOŠČ - M/Ž; POLAGANJE GIPS PLOŠČ IN ARMSTRONG STROPOV, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2010; POLAGANJE GIPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S.P, ULICA I. CELJSKE ČETE 22, 3230 ŠENTJUR ZIDAR ZIDAR - M/Ž; SANACIJSKA DELA VLAŽNIH IN STAREJŠIH OBJEKTOV, ODSTRANJEVANJE POŠKODOVANIH OMETOV IN NANAŠANJE NOVIH, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 30.9.2010; HIDROSANIR, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN PROIZVODNJA, D.O.O., DOLGA GORA 15,3232 PONIKVA INŽENIR GRADBENIŠTVA (VSŠ) VODJA SPECIALNIH GRADENJ - M/Ž; VODENJE DEL M/Ž; NA SPECIALNIH GRADNJAH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.9.2010; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIALIST - M/Ž; UVOZI, IZVOZI, MARKETING, RAZISKAVA TRGA, POSLOVNI DOPISI, NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2010; ADHEZIV TRGOVINSKA IN ZUNANJETRGOVINSKA DRUŽBA, D.O.O. ŠENTJUR, PRIMOŽ PRI ŠENTJURJU 24 C, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST - PEDIATER - M/Ž; ZDRAVNIK V DISPANZERJU ZA OTROKE, NEDOLOČEN ČAS, 25.10.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTI-RAJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 11.10.2010; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK STREŽBA PIJAČ - M/Ž; TOČENJE PIJAČ, ČIŠČENJE, VZDRŽEVANJE PROSTOROV, NEDOLOČEN ČAS, 3.10.2010; DRUŠTVO ZA REKREACIJO IN RAZVEDRILO D.I.M., STRMCA 44, 3270 LAŠKO DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; SEZONSKA POMOČ V VULKANIZERKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 9.10.2010; VULKANIZERSTVO VULKO GORAN DRAČA S.P, LEVSTIKOVA ULICA 3 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - ZAHODNA EVROPA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.9.2010; GE-MI, TRANSPORTNE STORITVE D.O.O., KOZJE 185, 3260 KOZJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2010; TERME SPROSTITVENI PROGRAM AKTIVNOSTI ROGAŠKA, HOTELI IN TURIZEM D.D., ZDRAVILIŠKI TRG 12, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA,HRANE IN TOČENJE,PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 16.10.2010; GOSTINSTVO FRANČIŠKA URBANČIČ, S.P, PREŠERNOVA ULICA 12, 8281 SENOVO LOGOPED LOGOPED - M/Ž; DELO Z OTROCI Z GOVORNO JEZIKOVNIMI MOTNJAMI, DOLOČEN ČAS 1.10.201031.8.2011, 17.10.2010; JAVNI VZGOJNO-IZOBRA-ŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽIVSKE MEDICINE V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V ZD ŠMARJE -ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠKA SLATINA, NEDOLOČEN ČAS, 10.10.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA MONTAŽER KNAUF - DELO V TUJINI - M/Ž; MON-TAŽER KNAUF - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.10.2010; SAND-KOP GRADBENIŠTVO D.O.O., KOROŠKA CESTA 64, 3320 VELENJE KERAMIK - M/Ž; POLAGANJE KERAMIKE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.10.2010; KERAMIKDIZAJN, KE-RAMIČARSTVO, TOMAŽ BRATUŠEK, S.P, KOVAŠKA ULICA 1, 2366 MUTA DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; OPRAVLJA DELA NA STROJU ZA VBRIZGOVANJE PLASTIKE, KVALITATIVNO PREGLEDUJE IN LOČUJE POLIZDELKE OZIROMA IZDELKE (NEUSTREZNE IZLOČI), KOMPLETIRA KONČNE IZDELKE IZ VEČ KOSOV (VSTAVLJA MATICE, ZATIČE^), ODSTRANJUJE ODVEČNI MATERIAL S POLIZDELKOV OZIROMA IZDELKOV (OBREZUJE, OD-ŠČIPNE ^),IPD. DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 4.10.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE STROJNI MEHANIK POMOČNIK V PROIZVODNJI - M/Ž; KOORDINIRANJE DELA V PROIZVODNJI PO NAROČILU MOJSTRA IN VODJE PROIZVODNJE V SKLADU S PROIZVODNIMI PLANI IN DELOVNIMI NALOGI, NASIPAVANJE SUROVIN V STROJE ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS, MLETJE SUROVIN, MENJAVANJE OZIROMA POMOČ PRI MENJAVI ORODIJ, OPRAVLJANJE PREVENTIVNIH PREGLEDOV STROJEV IN NAPRAV, TRANSPORTIRANJE SUROVIN DO STROJA IN TRAN-SPORTIRANJE GOTOVIH IZDELKOV OD STROJA DO SKLADIŠČA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 4.10.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOČ V STREŽBI - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.10.2010; TIRS TRŽENJE, INŽINIRING, RAČUNALNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE D.O.O., KOTLJE 152, 2394 KOTLJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; SPREJEM GOSTOV, PREVZEM NAROČILA IN POSTREŽBA GOSTOV, SVETOVANJE GOSTOM PRI IZBIRI HRANE IN PIJAČE, OBRAČUNAVANJE NAROČIL, PRIPRAVA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, PRIPRAVLJALNA DELA V NATAKARSKI PRIPRAVLJALNICI (PRIPRAVA NAMIZNEGA INVENTARJA, PERILA ...), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.9.2010; NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA D.D., TOPOLŠICA 77, 3326 TOPOLŠICA KUHAR KUHAR - M/Ž; PREVZEM ŽIVIL, PRIPRAVA ŽIVIL IN TOPLOTNA OBDELAVA, SAMOSTOJNA PRIPRAVA HLADNIH IN TOPLIH JEDI, GARNIRANJE IN DEKO-RIRANJE JEDI, VODENJE EVIDENCE O PORABI MATERIALA, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE KUHINJSKE OPREME ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.9.2010; NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA D.D., TOPOLŠI-CA 77, 3326 TOPOLŠICA FRIZER FRIZER - M/Ž; STRIŽENJE IN DRUGE FRIZERSKE STORITVE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.10.2010; ANTLEJ AVTO ŠOLA, D.O.O., VELENJE, TRG MLADOSTI 6, 3320 VELENJE OPTIK OPTIK PRODAJALEC - M/Ž; SAMOSTIJNO DELO V OČESNI OPTIKI, SVETOVANJE IN PRODAJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.10.2010; KONSIP PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., VELENJE, ŠALEŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE OPTIK PRODAJALEC - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO V OČESNI OPTIKI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.10.2010; KONSIP PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., VELENJE, ŠALEŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA POHIŠTVA, BELE TEHNIKE, AKUSTIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.10.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VODJA PROJEKTOV - M/Ž; UVAJANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.10.2010; TRENDNET D.O.O. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, ŠLANDROVA CESTA 6 A, 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SESTAVLJALEC - M/Ž; ROČNA MONTAŽA, SESTAVLJANJE MEHANSKIH IN ELEKTRO KOMPONENT, LEPLJENJE, VIJAČENJE, POLAGANJE, AVTOKON-TROLA DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.9.2010; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312 PREBOLD DELAVEC BREZ POKLICA PRALEC OSEBNIH VOZIL - M/Ž; IZVAJA ZUNANJE IN NOTRANJE PRANJE OSEBNIH VOZIL. POMOČ V LIČARSKO - KLEPARSKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.10.2010; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) POMOŽNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZDELUJE KOVINSKE IZDELKE, POMOČ PRI VARJENJU PLOČEVINE, OPRAVLJA POMOŽNA MONTAŽNA DELA DIMNIKOV, MONTIRA OBROBE ZA STREHE, OPRAVLJA POMOŽNA KROVSKA IN KLEPARSKA DELA, PRIPRAVLJA IN PO NAČRTIH REŽE PLOČEVINO, KRIVI PLOČEVINO NA KRIVILNEM STROJU,OPRAVLJA MONTAŽE OZ. POMAGA PRI MONTAŽI VEČJIH SISTEMOV V DELAVNICI ALI NA TERENU; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.9.2010; SKOČAJ VLADO, MKKS S.P., LATKOVA VAS 14, 3312 PREBOLD KLEPAR MONTER NA TERENU - M/Ž; KLEPARSKA DELA, IZDELAVA DIMNIKOV, MONTAŽA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.10.2010; ALBO PLUS, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., JUHARTOVA ULICA 19, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI MIZAR MIZAR, MIZARSKI POMOČNIK - M/Ž; MIZARSKA IN POMOŽNA MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.10.2010; SPLOŠNO MIZARSTVO BRANKO RAZGORŠEK S.P, LOČICA OB SAVINJI 45 A, 3313 POLZELA PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; SKRB ZA UREJENOST IN ZALOŽENOST PRODAJNIH POLIC, SVETOVANJE STRANKAM, DELO NA BLAGAJNI ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.9.2010; ENGROTUŠ D.D.; TUŠ SUPERMARKET ŽALEC, ULICA HEROJA STANETA 8, 3310 ŽALEC LESARSKI TEHNIK MIZAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 4.11.2010; INOLES, NOTRANJA OPREMA, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR EKONOMSKI TEHNIK SAMOSTOJNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ ZA VEČINO ZAVAROVALNIC, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2010; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLA-UDIJA HOČEVAR, S.P, GRČE 26, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA - DELOVNO MESTO V ŽALCU - M/Ž; DELO V TRGOVINI, VODENJE TRGOVINE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 30.9.2010; PEKARNA POSTOJNA, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.O.O., KOLODVORSKA CESTA 5 C, 6230 POSTOJNA KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA. ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH PRIPRAVO PONUDB IN POGODB IPD., NEDOLOČEN ČAS, 8.10.2010; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA OB ŽELEZNICI 3, 3310 ŽALEC D®wDtednik Qbwwtllo naračiAom novega todiilkiif Naročniki Novega tednika boste lahko naroCnlSke ugodnostt - 4 male oglase v Novem tednikij do 10 besed in «estitko na Radiu Celje - Izkoristil IzkUuCno s svojo naroCnl^ kartico, naroCntSko polotntco odroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednl)^. NelsirorMtene ugodnosti se ne pponCTClo v miBUiUnle i«tof i i VOZILA PRODAM MARUTI 800, garažiran, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 415-589. 4i88 KUPIM VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. 2972 ODDAM ODDAM PRODAM KOMBINIRAN štedilnik za centralno kurjavo, na trdo gorivo, prodam za 500 EUR. Telefon 5797-061. š 60i Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 ogiasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031505495,0906286(i,99EUWn) Leopold Orešnik, s.p., Prebold PRODAM V ŠENTJURJU, naselje Pešnica, prodam stanovanjsko hišo, letnik 1975, velikost približno 250 m2, na parceli 911 m2, vsi priključki, bližina šole, vrtca, trgovin _ Cena 205.000 EUR. Telefon 041 638268. 4036 PARCELO z gospodarskim poslopjem, pod Bočem, ugodno prodam. Telefon 041 777-490. p ZAMRZOVALNO skrinjo, električni štedilnik, kotno sedežno, mini pomivalni stroj, zamrzovalno omaro, televizor, okroglo mizo s 3 stoli, pralni stroj, peč na drva in hladilnik prodam. Telefon 040 869481. 4142 GRAD MATE PRODAM PISARNIŠKE poslovne prostore, različnih velikosti, oddamo v najem na Mariborski cesti - nekdanja upravna stavba Ema. Informacije po telefonu 041 777-704 ali tanja@turnsek.net. Marta Turnšek, s. p., Mariborska 86, Celje. n umrn PRODAM BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. (Omejena količina brezovih drv). Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BUKOVA ali gabrova drva, možen razrez in prevoz, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. š 603 BUKOVA drva, suha, prodam. Telefon 031 276-086, (03) 5730-542 . 4i93 PRODAM DVOSOBNO stanovanje, 52 m2, na Otoku v Celju, klimatizirano, vpisano v zemljiško knjigo, prodam za 64.000 EUR. Telefon 031 833-064. 4i76 GARSONJERO, 31 m2, v Žalcu, funkcionalni razpored, zastekljen balkon, vpisano v zemljiško knjigo, vseljivo takoj, prodam za 46.000 EUR. Telefon 041 858-090. 4176 GARSONJERO, popolnoma opremljeno, v Novi vasi, 6. nadstropje, oddam v najem -takoj - trimesečno predplačilo, cena najema 220 EUR. Telefon 041 637-874. n TREM študentkam oddam trisobno stanovanje v stanovanjski hiši v Celju. Kličite po 18. uri na telefonsko številko 041 726-560. 3962 V CENTRU mesta oddam opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 031 227-425. 4141 JARKICE, rjave, črne, grahaste, beli susex, leghorn, pred nesnostjo in enoletne kokoši, rjave in bele, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. Telefon 700-1446. 3940 PAR ponijev prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 421-126. 4095 ZAJCE, nemške lisce, razstavne in druge sorte, prodam. Telefon 041 232-594. 4112 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, pašno, ugodno prodam. Telefon 041 872-232. 4147 PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo, težke od 100 do 120 kg, prodamo. Telefon 041 619-372. Ž 107 TELICI, rj in čb, breji 8 in 6 mesecev, ugodno prodam. Telefon 031 671-497. 4173 Še nikoli objavljene recepture - PARACELSUS hujšanja po naravni metodi Trajni učinek, 100% zanesljivo, za vsako starostno obdobje in spol ob hkratni obravnavi imunskega sistema. Tel: 040 191 488 spletna stran: www.parapsihologija.si E-mail: Lpresnig.parapsiholog@gmail.com OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Oglasni oddelek NT&RC je od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Tibetanska receptura, stara nad 5.000 let, ponovno odkrita 1.1937, prevedena 1.1974, zoper vse vrste rakavih obolenj. Tel: 040 191 488 spletna stran: www.parapsiholoqiia.si E-mail: l.presniq.parapsiholoq@qmail.com DVE telici simentalki, težki približno 400 kg, pašni, stari 19 mesecev, »pripuščeni«, prodam. Telefon 031 666-957. 4183 KUPIM VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 459 KRAVO za zakol kupim. Telefon 031 743351. 3993 KRAVE in telice, debele in suhe, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 602 PRVDAM GROZDJE, belo in rdeče, na lepih, sončnih legah šmarsko virštanjskega vinorodnega okoliša, sort: chardonnay, sauvig-non, renski in laški rizling, kraljevina in rumeni plavec in modra frankinja in žametna črnina, prodam. Na željo kupca grozdje zmeljemo in specljamo. Telefon 031 575-777. š 543 TRGATEV - takoj, brajda: koprska izabela, jurka, prodam. Telefon 5461-120, 041 539-390. 4189 GROZDJE, belo, rdeče, prodam. Telefon 031 501-669. š 573 GROZDJE: šipon, laški rizling, zeleni silvanec, žametna črnina, modra frankinja, prodam. Telefon 041 793-834. 3992 GROZDJE na brajdi, jurka, približno 800 kg, prodam. Telefon 051 621-738. 4043 GROZDJE, belo, laški rizling, šipon, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 031 719-461. 4084 MOŠT, zelo kakovostne sorte, prodam. Telefon 031 506-383. š 583 MEŠANO belo, traminec in rdeče grozdje, prodam. Večje količine pripeljemo domov. Virštanjski okoliš, možna je tudi menjava za brejo telico ali bikce. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175. š 687 KAKOVOSTNO grozdje, sorte laški rizling, sauvignon in mešano belo, naprodaj. Grozdje pripeljemo na dom. Telefon (03) 5823-290, 031 276-272. š 586 GrOzDJE, rdeče, žametna črnina in modra frankinja, ugodno prodam. Možnost dostave na dom. Telefon 041 281-387. p GROZDJE, šmarnica in belo mešano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5824-410, 041 784-761. 4i26 GROZDJE: laški in renski rizling, prodam. Telefon 041 836-745. š 593 Tiho odpade list, ostane radostno upanje v novo vzklitje, ko se ustavi srce, obmolkne vse, ostaneta le tišina in večna bolečina. V S P O M I N 28. septembra minevata dve leti, kar se je od nas za vedno poslovil dragi mož, ata, tast in stari ata JOŽE KLEZIN Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče. Njegovi najdražji 4169 S pomočjo starodavnih magijskih metod - ritualov lahko v celoti spremenite svoje življenje! Trajna pridobitev ljubezni katerega koli partnerja, uspeh v šoli, poslu, pravdah, lotu ... NI stvari, ki je ni moč obrniti sebi v prid! tel: 040 191 488 spletna stran: www.parapsiholoqija.si Suzana Antolin, Visoko 29, 1292 IG DOMAČE grozdje prodam. Telefon 5453036, 041 837-179. 4i55 NA Bizeljskem prodam belo in rdeče grozdje, jabolka in jabolčni sok. Možnost dostave. Telefon 041 690-309, (07) 4951478. p AGM NEMEC, (I.O.O., Laško Zaposlimo •natakarja z Izkušnjami (strežba hrane) in kuharja z izkušnjami. GSM 041 625 913 AGM Nemec d.o.o.. Sedraž 3.3270 Uško H!TRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in peticili, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 J'V/'l:» letniw2010 CHHUTI TA J 1^3 prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsak petek 48 banmik sinni televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasile in zaiiave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA ime in priimek: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika GROZDJE jurka, cena 0,45 EUR, okolica Celja, prodam. Telefon 031 531-746 . 4i70 GROZDJE, belo, sorte chardonnay, sauvig-non, laški rizling, prodam. Telefon 031 782-708. 4171 OREH, jedrca, prodam. Telefon 040 282412. 4172 1 hektar silažne koruze, v okolici Gomilske-ga, prodam za 700 EUR. Telefon 031 375-622. 4175 GROZDJE, mešano, belo in rdeče, modra frankinja, sauvignon, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 031 219-509. 4177 KAKOVOSTNO mešano belo grozdje, lahko tudi po sortah, cena 0,40 EUR, prodam. Možna dostava. Telefon 041 692-681. 4182 GROZDJE, rumena šmarnica, cena 0,25 EUR oziroma po dogovoru, prodam. Telefon 041 381-243. 4194 PRVDAM ZAJCE, za zakol ali nadaljnjo rejo in biserno kopel, prodam. Telefon 5728-141.4195 MNOJAM MOŠKO kolo, na prestave, menjam za šivalni stroj ali manjši zamrzovalnik v delujočem stanju. Telefon 041 758-084.4156 m CELJANKA, 49 let, vitka, zaposlena, želi prijatelja do 60 let. Telefon 041 248647; agencija Super Alan. 4181 UPOKOJENKA, vrtnarka, išče občasno delo v vrtnariji. Telefon 041 777-490. p IZVAJAMO različna krovsko-kleparska dela, s pločevinastimi in opečnimi kritinami. Ugodni jesenski popusti. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. kozjanskega odreda 23, Rogaška Slatina. š 590 iMnii.nili0Gelje.G0iii Njeno srce je obstalo, a njen vedri nasmeh, iskrice v očeh, to bo v naših srcih za vedno ostalo. Z A H V A L A Ob boleči izgubi ljube mame, babice, sestre, tete in sestrične VIDE MLAKAR iz Celja (4. 6. 1923 - 12. 9. 2010) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za vse tople besede tolažbe in sožalja ter darovano cvetje in sveče. Žalujoči: hčerki Cvetka in Danica z družinama, sestra Rozina in ostalo sorodstvo 4167 Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete KRISTINE PAUSER iz Keršove 6, Vojnik (13. 7. 1918 - 16. 9. 2010) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrazili pisna in ustna sožalja ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju Špesovega doma Vojnik za nego naše mame, gospodu župniku Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru France Prešeren iz Vojnika za odpete pesmi. Hvala tudi za odigrano žalostinko. Zahvala Banki Celje, d. d., in sodelavcem poslovalnice Prešernova z agencijami za izkazano pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni 4178 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč je ^ Z A H V A L A Ob boleči izgubi našega dragega FRANCIJA ŽOHARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in nam v teh težkih časih stojite ob strani. Hvala, da boste Francija ohranili v lepem spominu. Žena Marica ter sinova Milan in Oskar z družinama 4180 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Solinič, Dean Suster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Glasbena poroka Roka in Petre Po Sloveniji se te dni šepeta o poroki Roka Švaba iz skupine Modrijani in Petre Zalokar iz ansambla Iskrice. Glavni krivec za iskrico med glasbenikoma je tudi glasbenik Brane Klav-žar, ki je Roka poklical in ga prosil za pomoč pri vodenju ansambla Iskrice. Branetu je namreč primanjkovalo časa, Rok pa si ga je vzel za simpatična dekleta in našel tudi svojo življenjsko sopotnico. Pred tremi leti in pol ju je zadela Kupidova puščica in postala sta par. Odločila sta se, da 18. septembra pripravita tudi poroko. Dopoldne je igral ansambel Petka, zvečer pa še ansambel Pogum. Dogajanje je bilo na laškem gradu, v cerkvi sv. Martina v Laškem in nato slavje v gostišču Hochkraut. Rok je blestel v obleki iz butika Balzac, Petri pa je obleko oblikovala Barbara Plavec. Že zjutraj so se svatje spraševali, kako do Laškega, ki je bilo prav na ta dan poplavljeno. A še enkrat se je pokazalo, da kjer je volja, je tudi pot in svatje so se na poroko pripeljali čez Svetino. Če gre verjeti vražam, bo denarja v tej družini več kot dovolj! Petra in Rok Švab si bosta gnezdece ustvarila v Rifengoz-du pri Laškem, kjer že pripravljata vse potrebno za gradnjo hiše. Ko bo zgrajena, bo verjetno znova kakšen ognjemet, kot je bil tudi na poroki. Z 10-minutnim ognjemetom je Roka presenetil njegov najboljši prijatelj in pri- Tango na poročni ča Franc Kotnik. Petrina priča je bila Jasna Bezgovšek. Med 160 svati je bilo tudi še kar nekaj glasbenikov, kot na primer Franc Šegovc iz Štirih kovačev in Jože Burnik, ki sta zaigrala vsak po »eno rundo«. Za otvoritveni ples sta glasbenika izbrala Ne prižigaj luči, za polnočni valček pa Avsenikovo skladbo Jadraj z menoj. Sicer pa verjetno že Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154. veste, da je za to priložnost Rok napisal skladbo za Petro Kar je dobri Bog združil. Tekst je sicer delo Jožeta Galiča, a je v rime umestil prave besede po tem, ko mu je Rok povedal, kaj želi, da v pesmi zapoje. Prav tako je Rok pripravil še skladbo za ansambel Petka Ženin bom, tekst pa je tokrat napisala Vera Šolinc. Rok in Petra se zahvaljujeta vsem prijateljem in sorodnikom, tako tistim, ki so bili na njuni zabavi, kot vsem ostalim, ki jima še vedno pošiljajo dobre želje. SIMONA BRGLEZ večer Lucijan Brance iz Arcli-na je zaposlen v družinskem podjetju, v katerem je Urška Avbreht s Polzele naročala pohištvo za svoje stanovanje. Tako sta se spoznala, se zaljubila in za njen rojstni dan, ko ji je podaril prekrasen prstan, je Lucijan zasnubil Urško. Na poročni dan sta se odpravila proti Šentjurju do Ipavčeve hiše, kjer je bil civilni obred s pogostitvijo in presenečenji. Lucijan je Urško na ta dan prvič videl pred matičarjem in ob pogledu na svojo prelepo nevesto so se mu oči kar zaiskrile. Dogajanje je popestril Urškin pol-bratec Žan, ki je sipal cvetje. Po končanem civilnem obredu je sledilo presenečenje za Lucijanova starša, ki sta imela letos petindvajesto obletnico poroke, in stara starša, ki sta lani imela zlato poroko. Sledil je obred v cerkvi sv. Jurija v Šentjurju. Poročil ju je pater Vanč iz petrovške bazilike. Sledila je zabava v gostišču Miran, ki jo je s številnimi igrami, skeči in šalami popestril ansambel Še pa še. Mladoporočenca sta plesne korake in koreografijo za ot- voritveni ples vadila v plesni šoli Flamingo, kjer ju je Brane Podergajs naučil tango, da sta ga odplesala kot prava plesalca. Tudi v gostišču so poskrbeli za popestritev večera, saj so pripravili mangov sorbet z dušikom, vrhunec večera je bila čudovita poročna torta iz Hotela Evropa. Nebo so nato razsvetlili leteči lampijončki. Na kratek oddih sta se mladoporočenca odpravila na grad Mokrice, za kar je poskrbela Urška in presenetila svojega moža. Pozimi želita obiskati kakšen bolj eksotičen kraj. AP 6. septembra sta Jasmina in Dejan Korenjak z Lopate prvikrat stisnila k sebi svojega ljubkega sinčka Ama-deja. Njegov prihod je zelo osrečil tudi stare starše, obe tetki, pradedka in prababico, ki ima prav na ta dan tudi rojstni dan in si lepšega darila ni mogla želeti. foto tedna Foto: SHERPA «SSSSaiBi Mali bobnar Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim? Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka! Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.