Erseneint |eden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Draul, ßadgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr,- im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55 0.30 Nr. 30- IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 29. Juli 1944 Einzelpreis 10 Rpf eC za fo o II) Führer je podpisal'dekret o oja-čeni totalni vojni vpostavi - Poverjenikom Reicha za totalno vojno vpostavo je bil na predlog Reichsmarschall-a Göringa imenovan Reichsminister dr. Goebbels dnb Führerjev glavni stan, 25. julija. F ü h r e r je dne 25. julija izdal za področje Velike Nemčije in odgovarjajoče za priključena in zasedena področja dekret o ojačeni vojni vpostavi, čegar bistvene določbe se glase: »Vojni položaj sili k popolnemu izčrpanju vseh sil za vojsko in za oborožitev. Radi tega odrejam: i. Predsednik ministrskega sveta za obrambo Reicha, Reichsmarschall Hermann G ö-r i n g, ima celokupno javno življenje prilagoditi v vsakem oziru zahtevam totalnega vojskovanja. V svrho izvedbe te naloge mi predloži »Poverjenika Reicha za totalno vojno vpostavo«. Ta Poverjenik skrbi posebno za to, da odgovarjajo vse javne prireditve ciljem totalne vojne in da vojski in oborožitvi ne odtegujejo nobenm sil. Pregledal bo ves državni aparat, vključno državnih železnic in državne pošte ter vse javne zavode, naprave in obrate, da bi s popolno, racionalno vpostavo ljudi in sredstev in potom ustavitve ali omejitve manj vojno važnih nalog ter s poenostavljenjem organizacije in postopka osvobodil čim največ sil za vojsko in oborožitev. V to svrho lahko zahteva od nafvišjih oblasti Reicha poiasnila ter jim lah' o ukazuje. Predpisi za Reic^ in načelne upravne odredbe, ki iih nato izda naiv>šia oblast Reicha, izidejo v sporazumu z Reichsministrom in šefom pisarne Reicha, vodjem strankine pisarne in Generalnim poverjenikom za upravo Reicha. 2- Vodja strankine pisarne bo učinkovito podnrl «Wrepe. Vi sem iih odredil, in sicer z vfto*t«vo stranke na temelju izdanega mu pooblastila.« oborožitev Adolf Hitler Zu dem verbrecherischen Sprengstoifanschlag, bei dem der Führer von der Vorsehung offensichtlich geschätzt wurde. (Einzelheiten im Innern des Blattes.) Presse-Hoffmann (Sch) Na osnovi tega dekreta je Ftthrer na predlog Predsednika ministrskega sveta za obrambo Reicha, Reichs-marschall Hermann Goring, imenoval Reichsministra dr. G o e b b e 1 s Poverjenikom Reicha za totalno vojno vpostavo. Führer j^Jozval Reichsmarschalla, svojega zvestega paladina, naj prilagodi vse javno življenje v Reichu ter v priključenih in zasedenih področjih Evrope totalni vpostavi vseh sil za vojsko in oborožitev. Svoj veliki apel na naslov nemškega naroda opira Führer na nujnost vojnega položaja, ki diktira popolno izčrpanje vseh razpoložljivih sil za dosego dokončne zmage. Nemški narod in ostala Evropa morata sedaj dati tudi zadnje razpoložljive rezerve svojih sil za zadnji vzpon na poti do zadnje zmagovite bitke. Sramotni atentat je doprinesel dokaz, da so že bile na delu podtalne sile, ki so hotele iztrgati nemškemu narodu iz rok palmo zaslužene zmage. Vse žrtve, ki jih je nemški narod doprinesel v teh petih letih gigantske borbe, bi bile zastonj, da se je zločincem posrečila njihova gnusna nakana. V tisočih manifestacijah je narod obnovil svofo zvestobo Führer ju. Narod je svečano izpovedal, da bo vpostavil vse svoje gmotne in moralne sile ter da se bo boril do zadnjega vzdihljaja za ideale Velike Nemčije in njenega novega socialnega reda. Führerjev poziv k vpostavi vseh sil in rezerv je našel nemški narod v največji pripravljenosti. Sedaj bo nemški narod izvršil dano obljubo. Atentat na Führ er ja ni bil vzrok, pač pa neposredni povod za mobilizacijo vseh sil, ki jo je odredil Führer v usodnem trenutku te gigantske borbe. Zlo, ki so ga namenili zločinci nemškemu narodu, se je tedaj spremenilo v blagor tn je rodilo nekaj dobrega: zadnji veliki vzpon vseh razpoložljivih sil nemškega naroda. s Führerjev poziv sili slehernega Nemca k razmotrivanju vprašanja, da-li je bila dosedanja vpostava nemškega naroda zares »totalna*. Vsakdo bo moral reči, da temu ni bilo tako. Velik del nemškega naroda je živel še vedno v takih okoliščinah, kakor da sploh ne gre za boj na življenje in smrt. Tisoči sona-rodnjakov so živeli tako, kakor da bi se nahajali sredi najlepšega miru. T javnem življenju Velike Nemčije in zasedenih ter priključenih delov Evrope je bilo marsikaj, kar bi bilo z ozirom na napore sovražnikov lahko izostalo. Če hoče nemški narod izvojevati vsiljeno mu totalno vojno, mora biti tudi vsa njegova vpostava do zadnjega totalna, toda v pravem smislu besede. Reichsminister \ dr. G o e b b e Is, ki bo odslej kot Poverjenik Reicha za totalno vojno vpostavo slcrbel za izvedbo Führerjeve odredbe, je napisal v zadnjem času celo vrsto člankov v listu »Das Reich«. V teh svojih člankih je opozarjal nujno na naloge, ki še čakajo nemški narod pred izvojevanjem dokončne zmage. V enem svojih zadnjih člankov je zahteval dr. Goebbels z radikalizmom, ki ne dopušča nikakega dvoma, da moramo našo življenjsko raven prilagoditi standardu tistih, ki so vsled dejstva sovražnih bomb izgubili imetje in svojce ter si pri tem rešili le golo Sivljenje m to, kar so imeli na sebi. Z drugimi besedami: nemški narod se bo moral odpovedati marsičemu, kar je tvorilo doslej podobo njegovega življenja. Kar ne služi vojskovanju in oborožitvi, ni važno in mora izginiti kot pojav v življenju naroda, če dela na milijone Nemcev in Nemk v domovini po 12, llf in celo 16 ur na dan, je popolnoma v redu, da se pritegne k vojno važnemu delu še tiste maloštevilne milijone in stotisoče so-mrodnjakov, ki doslej niso služili vojnemu Vdiha obrambna bitka na zapadn Fanatičen odpor nemških čei na vseh odsekih - Sovražnik ima povsod izredne krvave izgube - Porfek operacij v Srednji hal V Normandiji je sovražnik po poročilu, ki ga je bilo izdalo vrhovno poveljstvo nemške vojske dne 20. t. m., nadaljeval vzhodno in jugovzhodno od Caena svoje masirane poskuse prodora nemške fronte, toda brez uspeha. Po srditih, celodnevnih bojih so nemške čete prepustile sovražniku razvaline mesta St. Lo. Sovražni sunki iz mesta proti jugu in močni lokalni sunki Amerikancev bolj severozapadno so se zrušili v nemškem ognju. Nemško letalstvo je učinkovito podpiralo obrambo suho-zemnih čet, uničujoč sovražne tanke. V letalskih bojih je bilo zbitih 16 sovražnih letal. Ponoči so nemški letalski odredi razbijali s svojimi bombami sovražna skladišča goriva in municije. V noči od 18. na 19. julij je bilo nad Severno Francijo zbitih 30 štirimotornih bombnikov. — Celo noč je trajalo dejstvova-nje povračilnega orožja »V 1« nad Londonom. — V Italiji je sovražnik vdrl ob velikih izgubah v južni del mesta Livorno, kjer so se razvili hudi poulični boji. Zvečer so se umaknile nemške čete na postojanke bolj severno od mesta. Pri Poggibonsiju so se zrušili močni sovražni napadi. Pri Anconi je prekoračil sovražnik s slabotnejšimi silami severno obrežje reke Esino. Temu nasproti pa so se zrušili njegovi srditi napadi vzdolž obalne ceste. — Ameriški bombniški odredi so bombardirali mesta München, Koblenz, Schweinfurt in Saarbrucken. Zbitih je bilo 61 sovražnih bombnikov. 21. julij: Pri Caenu je sovražnik nadaljeval svoje napade z jačjimi pehotnimi in oklopni-škimi silami, ne da bi pridobil bistveno terena. M Tudi pri St. Lo-u so se razbili sovražni napadi. 18. in 19. julija je bilo v bojih v Normandiji uničenih 200 sovražnih tankov. Zapadno od Bresta so nemški letalci potopili sovražnega rušilca in poškodovali dva druga rušilca. — Nad Velikim Londonom še nadalje leži težak ogenj povračilnega orožja »V 1«. — V Italiji so beležili 20. julija samo v jadranskem odseku večje boje, na ostali fronti so se izjalovili sovražni napadi. — Ameriški bombniški odredi so bombardirali iz zapada in juga več krajev Nemčije, zlasti Friedrichshafen, Wetzlar in Leipzig. Obramba je zbila 47 sovražnih letal, med njimi 45 štirimotornikov. Mimo tega je bilo nad Hamburgom in Zapadno Nemčijo zbitih še 39 štirimotornih bombnikov. 22. julij: Vzhodno in južno od Caena je sovražnik v teku močnejših napadov zamogel na nekaterih mestih vdreti v našo glavno bojno črto, toda še istega večera so mu naše čete iztrgale v protinapadu to ozemlje ter pri tem uničile nek sovražni bataljon. Severozapadno od St. Lo-a so se zrušili močni lokalni sovražni napadi. — Povračilni ogenj »V 1« deluje prej kot slej nad Londonom. — V Italiji je izvajal sovražnik malodane na vsej fronti številne posamične napade, ki so pa bili bistveno odbiti. Samo na skrajnem levem krilu mu je uspelo ob silnih krvavih izgubah pridobiti nekaj terena. Tu so se zrušili obnovljeni sovražni napadi na nemške nove postojanke. — Ameriški bombniški odredi so bombardirali München, Mannheim, Ludwigshafen in Schweinfurt. Uničenih je bilo pri tem 68 so- Karte zu den schweren Abwehrkämplen an der Invasionsfront Scherl-.Bilderdienst potencijalu v kakršnikoli obliki. Poleg osebne vpostave bo treba doprinesti tudi gmotnih žrtev za nalogo, ki jo je Fiihrer odredil nemškemu narodu v svoji dalekovidnosti. Nemški narod je razumel Fuhrerjev klic. Kot en sam mož se bo stavil vodstvu na razpolago za vse tisto, kar ima omogočiti dokončno zmago. Čas, v katerem živimo, je tako resen, da se mora njegovim trdim potrebam podrediti vse, prav vse. Nemški narod se bo rad odpovedal vsemu, kar je doslej še dajalo podobo ozkega okvirja »miru« v domovini. Kar bo nemški narod sedaj žrtvoval glede udobnosti življenja, mu bo po zmagi v največji meri povrnjenok Takrat bo nemški narod lahko dejal: To smo si zaslužili s svojim znojem in s svojimi napori! V vsem tem pa je nemškemu narodu najlepši vzgled Adolf Hitler sam. Kmalu potem, ko je blizu njega eksplodirala bomba zločincev in ranila oziroma ubila njegove sodelavce, je takoj nadaljeval delo v skrbi za Reich in svoj narod. Delo in boj — to je geslo, ki mora voditi vsakega Nemca in vsako Nemko! Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Druckerei-Ges. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner. Haupt-Schriftleiter: Fredrieb Golob; alle In Marburg/Drau, Badgasse 6 Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vom 10. April 1S43 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Ansprach auf Rückzahlung des Bezugsgeldes. vražnih letal, med njimi 55 štirimotornih bombnikov. Ponoči so letela sovražna letala nad Severozapadno in Jugovzhodno Nemčijo ter vrgla nekaj bomb na Berlin. Zbitih je bilo šest angleških letal. — Nemške podmornice so v bojih potopile devet ladij s 44.000 hrt in dvoje rušilcev. Nadaljnji rušilec je bil torpe-diran skupno s štirimi pariiiki. 23. julij: Dne 22. t. m. so se v Normandiji okrog Caena srdito borili za več vasi, ki so v toku bojev menjale posestnika, dokler končno niso ostale v nemških rokah. — Nad Londonom deluje še vedno povračilni ogenj »VI«. - V Italiji je sovražnik včeraj izvajal le številne lokalne napade, ki so pa bili odbiti. — Ameriški bombniški odred je vrgel svoje bombe na področje romunskega mesta Ploesti. Nemške, romunske in bolgarske obrambne sile so pri tem uničile 28 sovražnih letal. 24. julij: V Normandiji dne 23. t. m. niso beležili nikakih večjih bojev. Samo jugoza-padno od Caena se je odigralo več sovražnih napadov. Sovražnik je izgubil večje število tankov, ni pa izvojeval nameravanega uspeha. Pri očiščenju sovražnega lokalnega vdora na zapadnem krilu mostišč je izgubil sovražnik 450 mrtvih in 300 ujetnikov. — Povračilni ogenj nad Londonom je trajal po dnevu in po noči. — Vsled jačjih napadov na naše krilne čete severno od Livorna so se onienjene čete v teku bojev umaknile na severno obrežje reke Arno. Srditi boji so se vršili pri Poggi-bonsiju, kjer so nemške čete krvavo odbile vse sovražne napade. Prav tako so se tudi v jadranskem obalnem odseku izjalovili vsi sovražni napadi. — Angleški bombniški odred je v pretekli noči bombardiral mesto Kiel. Posamična sovražna letala so istočasno napadla Berlin. 25. julij: Amerikanci so začeli severozapadno od St. Lo-a in jugozapadno od Carpn-tana po močni artilerijski in letalski pripravi z napadom, ki je bil v srditih bojih odbit ob velikih in krvavih izgubah za sovražnika. V ranih jutranjih urah dne 25. julija so pričele angleške divizije pri Caenu po najjačji artilerijski in letalski pripravi svoj pričakovani napad. Razvili so se boji s stopnjevano silovitostjo. Nemško letalstvo je napadalo po An-glo-Amerikancih zasedene vasi, vojaštvo in dovozni promet z dobrim učinkom. Nad mostiščem in zapadnim zasedenim ozemljem je sovražnik izgubil 21 letal. — Težak povračilni ogenj nad Londonom. — Sovražni napadi v področju mest Pisa, Pontedera., Poggibonsi in Citta di Castello so bili odbiti ob velikih izgubah za sovražnika. — Angleški bombniški odred je ponoči bombardiral Stuttgart. Par sovražnih letal je razen tega vrglo svoje bombe na Berlin in na mesta v Vzhodni Prusiji. Pri tem je bilo zbitih 15 sovražnih letal. 26. julij: V teku težkih bojev južno od Caena je vdrl sovražnik zapadno od ceste Caen—Falaise v naše postojanke, dovajajoč nove pehotne in oklopniške sile. Naše fanatično se boreče čete pa so onemogočile razširjenje sovražnih vdorov ter so popoldan prešle k protinapadu. Po srditih bojih so bile zvečer stare postojanke zopet v naših rokah. Tudi severozapadno od St. Lo-a besni obrambna bitka velikega izmera. Dočim so bili prvi sovražni napadi odbiti, je sovražnik vdrl na nekaterih mestih v našo * - prekoračil cesto St. Lo—Perrier. Boji so se danes zjutraj razširili z vso silovitostjo -na področju severno od Perrierja. — V Italiji je pričel sovražni velenapad ^'"žno od -'-.a Firence. Poskus prodora naše fronte se ni posrečil. Ob jadranski obali se odigravajo srditi boji. — Sovražno letalstvo je bombardiralo Zapadno in Jugozapadno Nemčijo, zlasti Stuttgart. Par sovražnih letal je bombardiralo Berlin in mesta v Vzhodni Prusiji. Uničenih je bilo pri tem 51 sovražnih letal. Gibljivo obramba na vzhodni Boji za Lemberg in.Luhlin - Sovražniku se niso nikjer posrečili operacijski uspehi - Žilava obramba nemških divizij na vseh odsekih Finskim zalivom s stopnjevano srditostjo. V Galiciji so se zrušili številni sovjetski napadi, podprti s tanki in letalstvom, ob hrabrem odporu naših grenadirjev. V Lembergu se od- 20. julija je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da se nahajajo naše divizije vzhodno od Lvova v težkih obrambnih bojih. Sovražni poskusi prodora v smeri na samo mesto so bili zaustavljeni. Ob Bugu so bile zaustavljene sovjetske sile, prodirajoče iz smeri Kovela. Severno od Brest-Litovska še trajajo srditi boji. V protinapadih so naše čete vrgle sovražne skupine z zapadnega obrežja Njemena. Pri Vilni in med Diino ter Ostrovom so bili odbiti močni sovjetski napadi v menjajočih se bojih. En sam nemški armadni korpus je v sedmih dnevih uničil 215 sovražnih tankov. Nemško letalstvo je pridno napadalo sovjetski dovoz, kolone čet in dovozna oporišča Molodečno, Novi Sokolniki in Velikije Luki. 21. julij: Boji v področju Lemberga in ob gornjem Bugu trajajo z nezmanjšano silovitostjo. Severno od Brest-Litovska je bil sovražnik zavrnjen v protinapadih. Več sovražnih napadalnih konic je bilo pri tem obkoljenih in uničenih. Vzhodno od Bjalystoka je vdrl sovražnik v naše postojanke, kjer so se razvili hudi boji. Pri Grodnem, ob cesti Kovno —Diinaburg in ob jezeru Peipus so bili odbiti številni sovjetski napadi. Nemško letalstvo ie uničilo 58 sovjetskih tankov in nad 500 vozil. V letalskih bojih so izgubili boljševiki 55 letal. Nemške bombe so padale na dovozne kolodvore v Minsku in Molodečnem. 22. julij: Nemci so v protinapadih zamašili vzhodno od Lemberga nekaj frontnih odprtin. Severozapadno je pridobil sovražnik na terenu. Na gornjem Bugu je bil sovražnik zaustavljen na zapadnem obrežju. Med Brestom in Grodnem ie sovražnik na nekai mestih nro-drl, v večini odsekov pa je bil krvavo zavrnjen Pri Kovnem trajajo še vedno srditi boji. V letalskih boiih je sovražnik izgubil 83 letal. Zelo učinkovito so Nemci bombardirali sovražne dovozne kolodvore v Borisovu in v Oršt. Tu je zletelo v zrak več vlakov municije. 23. julii: Na vzhodu besni velika, obrambna bitka. V Lembergu je sovražnik dosegel vzhodno periferijo mesta. Boli soverozaDadno silijo sovietski motorizirani odredi proti Sanu in zanadno od gornjega Buga v nrostor Lubli-na. Naše diviziie se povsod srdito upirajo nro-dirajočim holiševikom. Srditi boii se razvilo,jo tudi med Brestom in Grodnem. Severozapadno od Grodna so Nemci vrgli sovražnika bolj proti vzhodu. Pri Kovnem so naši hrabri gre-nadirii zaustavili nnetovane sovjetske nanade, prav tako med Diinaburgom in jezerom Peipus. Po uničeniu vseh voiaško važnih naprav sta bili izTirprnieni razvalini rnest Ost.rov in Pskov. Nemške bombe so rušile objekte na kolodvoru Molodečno. Nastali so požari in eksolozije. 21f. julij: V Galiciji in zapadno od gornjega Buga so bili zavrnjeni številni sovražni napadi, podprti s tanki in letalci. Sovražne konice so pridobile na terenu samo v nekaterih odsekih. V mestu Lemberg se odigravajo l^žki boji. Posadka v Lublinu je odbijala opetova-ne sovražne napade. Med Brestom in Grodnem ter pri Kovnem so se zrušili vsi sovražni poskusi prodora ob hrabrosti naših divizij. V toh bojih sta padla poveljnik neke skupine Geue-raileutnant Scheller in šef štaba neke armije Generalmajor von Tresckow v prvi črti. Izjalovili so se tudi sovjetski napadi med Diinaburgom in iezerom Peipus. 25. julij: Na vzhodu se odigrava velika obrambna bitka med gornjim Dnjestrom in igravajo srditi boji. Med Bugom in Vislo se nadaljuje močan sovražni pritisk. Lublinska posadka se zagrizeno upira napadom iz vseh strani. Pri Brestu je bilo odstranjenih na Bugu več sovražnih mostišč. Med Bialvitokom in Grodnem ter pri Kovnem so se zrušili vsi sovražni poskusi prodora nemške fronte. 26. julij: V Galiciji so se med gornjim Dnjestrom in Lembergom krvavo izjalovili številni s tanki podprti napadi boljševikov. V Lembergu je bil sovražnik zavrnjen v protinapadu. Ena sama nemška armija je od 14. do 23. t. m. uničila 553 sovjetskih tankov. Med gornjim Bugom in Vislo proti Sanu in Lublinu je sovražnik pridobil na terenu. Jugovzhodno od Lublina so bili razbiti vsi sovražni napadi. Med Brestom in Grodnem ter pri Kovnem so se izjalovili vsi sovražni poskusi prodora ob žilavi obrambi naših divizij. Istotako so bili preprečeni vsi poskusi prodora med Diinaburgom in Finskim zalivom. Katastrofalna oskrba v Italiji Pod naslovom „Ali nas ljubi osvobojena Italija?" je obelodanil John Daly v angleškem listu „Liberty" članek, ki se bavi nešminkano z neurejenimi razmerami v živilski oskrbi Italije. Daly je mnenja, da je zakrivila takozvana zavezniška organizacija „Amgot" vsled popolne nesposobnosti razmere, ki so tudi za zaveznike iz dneva v dan vedno bolj in bolj nevzdržne. Pred okupacijo so obljubljali prebivalstvu vse mogoče, toda ničesar še niso uresničili. Povprečni Italijan sodi tako kakor otrok, kateremu smo nekaj obljubili, ne da bi to obljubo tudi izpolnili. Neki Italijan je izjavil Dalyju: „Ko so bili Nemci še pri nas, nam je obljubljala vaša agitacija raj, obdan s plotom. Doslej še niti plota nismo videli." John Daly opisuje nato, kako je prišlo do teh razmer v Italiji in ugotavlja, da je postal Napulj z razvojem bojev na italijanskih tleh vzgled zavezniške zasedbe in organizacije Amgot. Zavezniškim vojaškim oblastem se že v Siciliji ni posrečila rešitev vprašanja oskrbe prebivalstva z živili. V par tednih so se spremenili „osvoboditelji" za vse Sicilijance v tlačitelje. Neki ameriški častnik je izjavil: „Sicilijanci so nas sprejeli z odprtimi rokami. Obljubili smo jim vse, oni so nam tudi verjeli. Sedaj nas sovražijo tako, da morajo nositi ameriški oficirji v svojo zaščito orožje." Organizacija Amgot je zatrjevala spočetka, da je vse to šele nekak poskus. Nesreča, ki nikdar ne miruje, je pa hotela, da so se iste razmere kot v Siciliji in Napulju vgnezdile po vsej okupirani Italiji. Angleži in Amerikanci si tega ne morejo dalje privoščiti. Dejstvo, da je odpovedala njihova oskrba prebivalstva z živili, mora nujno učinkovati tud» na držo ostalih evropskih narodov. Nesposobnost organizacije Amgot je povzročila velik naval „črne borze". Povprečna mezda Italijana znaša 90 lir. Na podlagi racioniranja si lahko kupi s tem dnevno 200 gramov kruha, kilogram zelenjave in pol unče moke. Za časa nemške okupacije so si lahko kupovali kruh, meso, krompir, sočivje in testenine v toliki meri, da se jim črne borze ni bilo treba niti posluževati. Italijani argumentirajo sedaj tako, da je prejemala italijanska rodbina za časa nemške okupacije živeža za pet oseb, pod okupacijo zaveznikov pa prejema petčlanska rodbina jedva živeža za tri osebe. Alternativa je tedaj jasna: ali morata dve osebi sestradati, ali pa mora vseh pet članov gladovati. S tem, da je Amgot takoj v začetku prepovedala vsak prevoz živil, je povzročila pomanjkanje. Povrh tega pa še peki goljufajo narod. S posebno špekulacijo so pekli kruh, ki je imel sicer predpisano težino, pač pa je vseboval do polovice vode. Na ta način so si peki prištedili okrog 50°/o moke. John Daly je končno mnenja, da se bo moralo z zavezniške strani nekaj ukreniti. Samo tako se bodo učinkovito preprečili gladovni nemiri, kakor jih je opažati po Južni Italiji. Zatemnitev od 31. julila do 6 avgusta 21.30 do 5. ure | Tokrat je Montgomery odpovedal Stockholmski dopisnik dnevnika »Neues Wiener Tagblatt« poroča svojemu listu, da je opažati v anglo-ameriškemu tisku vedno več kritike na naslov »ofenzive, ki nikdar ne doseže svojega cilja«. Pri tem imenujemo ime generala Montgo-meryja še s precejšnjo obzirnostjo, ker so ga preje V6e preveč idealizirali. Napadati ga ne morejo, da obenem ne bi zrušili zaupanja širokih mas in predvsem vojakov. Obzirnost je razumljiva, ker je bil Montgomery preje označen kot »največji vojskovodja vseh časov«. Za anglo-ameriško javnost je general Montgomery poosebljeni pojem zavezniške ofenzive. Kdor bi torej dvomil glede Montgomeryja, bi dvomil istočasno glede zavezniškega ofenzivnega gibanja. Bilo kakor bilo: »velik'« Monti je tokrat odpovedal. S toliko kričavostjo napovedani prodor skozi nemško fronto je moral »Monti« — tako ga imenujejo vojaki — sedaj že tretjič odpovedati »radi neugodnih okolščin«. Agencija Reuter je te dni poslala v svet »izjave visokih ameriških častnikov v Normandiji. »Eden izmed teh častnikov se je pritoževal nad kritiko v domovini, zlasti pa nad ugotovitvijo, da 60 ostale zavezniške operacije daleč za pričakovano izvršitvijo načrtov. Eden izmed teh častnikov je celo izrekel sledečo »modrost«: »Ako bi se bili Nemci odločili za hitri umik in ne bi na licu mesta dajali tako srditega odpora, bi se bili časovni invazijski računi izkazali kot točni. »Nemcem 6e torej cdreka vljudnost, da se niso ozirali na časovne razpredelbe antjlo-ameriškega generalnega štaba. Anglo-Ame-rikancem se ni posrečilo, pridobiti v prvem stadiju dovolj terena, prav tako pa tudi niso prisilili nemške vojske k odločilni bitki. V listu »Daily Expreß« preiskuje Allan Moore-bead na lastno pest ves položaj v Normandiji in prihaja do sledečega zapljučka: »Nenadna prekinitev zavezniške generalne ofenzive ne pomeni brezpogojno, da je bilo nekaj zafurano, dokazala pa je, da nemški odpor ni odnehal Še nikdar ni bila nobena ofenziva začeta v popolnejšem sodelovanju letalstva artdlerije tankov in pehote. Vse je šlo lepo do prvih deset kilometrov. Tu pa so operacije obtičale. Moment iznenadenja je bil pri vragu. Rommel je izvedel pregrupacijo svojih sil. Nemci so se umaknili na nove, odlične postojanke in bitka je bila zopet zaustavljena. Moorehead pravi, da se je Montgomery s svojim starim receptom masirane vpostave materi-jala in ljudstva zaračunal. Nemci so bili v svojih protinačrtih nadrejeni. Vsako posameznost so izmerili do milimetra Nemci 60 tudi glede tehnike nadrejeni zaveznikom«. POLITIČNE BELEŽKE_ □ »Nemci so dobro opremljeni«. Nemške čete v Normandiji so prav dobro opremljene. Tako pravi vojaški sotrudnik angleškega lista „Manchester Guardian". Poročila, ki govorijo o krajevnem pomanjkanju nemškega vojnega materijala, so zmotna. Oklopniki, Waffen-jty in padalci so celo izvrstno opremljeni. Čete razpolagajo z ogromnim številom strojnega orožja, municije in topov. □ Predsedniški kandidat Roosevelt. Minulo nedeljo je skupščina demokratske stranke tudi formalno izvolila Roosevelta predsedniškim kandidatom. O Demisija japonske vlade. Japonska poroče-valnica Domei poroča, da je japonski ministrski predsednik general Tojo predložil ostavko svoje vlade. Uradni krogi dodajajo temu poročilu, da gre za sestavo nove vlade močne roke v svrho združenja vseh nacionalnih sil. Nova vlada bo na najširji podlagi vpostavila vse sile za izvedbo totalne vojne. □ Tudi ameriške žene morajo v oboroževalno industrijo. Ameriški kontrolor za delovno vpo-stavo je zahteval, da se mu stavi na razpolago 40.000 ženskih delcfvnih sil, ki jih potrebuje kot delavke po raznih livarnicah železarske industrije. □ »Čas velikih operacij v Pacifiku«. Mornariški minister Zedinjenih držav Severne Amerike, Fore-slal, je omenil, da se bliža trenutek velikih operacij v Pacifiku. Pravi, da bodo vojno prenesli preje v sovražno deželo kakor so to prvotno zamišljali. □ Sovjetija je zvišala sklad svetovne valute. Na konferenci v Bretton Woodsu je zastopnik Sov-jetije izjavil, da bo zvišala Sovjetija svoj delež v sklad za obnovo svetovne valute od prvotnih 900 na 1200 milijonov dolarjev. □ Moskva priganja Eisenhowerja. List »Daily Herald«, glasilo angleške delavske stranke, ostro kritizira počasno napredovanje anglo-ameriških operacij na zahodu. Poučeni krogi zatrjujejo, da je članek pisan pod vplivom Moskve, ki preko svojega londonskega poslanika priganja Eisenhowerja in Montgomeryja k hitrejšim akcijam. O Roosevelt je pisal papežu. Poročevalnica »Štefani «poroča, da je Rooseveltov posebni po- HRABRI SPODNJEŠTAJERCI Za hrabro obnašanje na frontah 60 bili odlikovani z redom Eisernes Kreuz II. Klasse Gefreiter Franz Maruschko, Gefreiter Alois Liponik in Gefreiter Vinzenz Slanitsch, vsi iz Ortsgruppe Frauenberg, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Emil Müller iz Ortsgruppe Trifail-Süd; Grenadier Karl Rippl, Ortsgruppe Trifail-Süd. Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern je dobil Obergefreiter Hans Grebin iz Ortsgruppe Hohenmauten, Kreis Marburg-Land. oblasčenec pri Vatikanu, Myron Taylor, izročil papežu osebno pismo prezidenta Roosevelta. Po nekem anglo-ameriškem poročilu namerava Roo-sevelt v kratkem obiskati Rim. □ Japonska mobilizira svoje tehnike in znanstvenike. Ves japonski tisk je objavil mobilizacijski načrt tehnikov in znanstvenikov. Cilj je: generalna mobilizacija države ter racionelno izobraževanje in razdelitev tehnikov in znanstvenikov za vpostavo v vojno industrijo, predvsem v izdelovalnice letal. Pri tem bodo zajeli vse že zaposlene, absolvirahe tehnike in tudi dijake. PI Španske ladjedelnice delujejo s polno paro. Kakor poročajo iz Madrida, gradijo na španskih ladjedelnicah trenutno 32 parnikov in 172 motornih ladij s skupno 326.000 brt. f~| Gauleiter Grohe, Reichskommissar za Belgijo in severno Francijo. Führer je te dni imenoval Gauleiterja Groheja Reichskommissarjem za Belgijo in severno Francijo, obenem pa je bil imenovan general Grase vojaškim poveljnikom za Belgijo in severno Francijo. 18. julija je izročil dosedanji vojaški poveljnik za Belgijo in se-vero Fracijo Generaloberst von Falkenkenhausen' v Bruslju svoje posle imenovanima predstavnikoma. □ Nova japonska vlada. General Koizo in admiral Yonai sta japonskemu cesarju predložil« seznam novih ministrov. Nova vlada je sestavljena iz sledečih osebnosti: Prvi minister general Koizo, mornariški minister admiral Yonai, vojni minister general Sugiyama, notranji minister Sigeo Odahi, finančni minister Saroišivata, oboroževalni minister Gingiro Fujivara, zunanji minister in istočasni minister za Vzhodno Azijo, Mamoro Sigemi-cu, prometni minister Yometemaeda, kmetijski minister Toširo Šimada, pravosodni minister Hiro-niaza Matzucaka, minister šolstva Harušige Ni-nomiya. Državnim podtajnikom so bili imenovani: Cliija Machiada, Hideo Kodama in Teketora Ogata. Iz Füfirerjeve mladosti Adolf Hitler se je rodil dne 20 . aprila 1889, kot sin avstrijskega carinskega uradnika v Brau-nau-u, mestu, ki leži ob reki Inn. Ze v nežni mladosti je našel v knjigah svojega očeta, pozneje pa v knjigah realne šole v Linzu, zgodovinsko podlago za poznejšo izgraditev svojega svetovnega nazora. Ze takrat je vzljubil nemštvo ter zasovražil habsburško monarhijo, ki se mu ni zdela dovolj neimško-nacionalna. Tako je takrat v svoji mladi, nežni duši postal nacionalist in revolucionar napram protinemško ali premalo netmško-nacionalno usmerjeni Avstriji. Komaj 13 let star, je izgubil očeta. Tri leta pozneje 6o mu pokopali mater. Ker mu poklic uradnika, ki mu ga je določil oče, ni ugajal, je odšel v Wien, da bi postal arhitekt. Sledilo je pet let globoke bede, ki jo je preživel kot pomožni in priložnostni delavec pri raznih stavbenih delih. Pri tem je spoznal življen6ke probleme, posebno vprašanje socializma in vzgoje ljukistva. Prišel je do trdnega prepričanja, da sta vzgoja ljudskih množic v nacionalnem duhu in socialna pravica najbolj potrebna predpogoja za pridobitev delavstva za narod. Študiral je avstrijsko stranko marksistov ali socialdemokratov, ki sploh ni priznavala nacionalizma, domovine, avtoritete, vere in morale. Videl je, da mora taka politična stranka izginiti in šele potem bo tudi meščanstvo našlo razumevanje za Eocialno bedo in tegobo delavcev in siromakov. Njegov bister duševni pogled je hkrati ugotovil da sedi židovstvo na vseh merodajnih in vplivnih mestih in da je javno Žid glavni hujskač ljudstva, ker je njegov interes, da odstranjuje tudi plemena. Iz tega se je v glavi mladega idealista izcimila vzpodbuda in zavest, da so plemena važna kakor socializem in nacionalizem. Adolf Hitler je v tistem času kot poslušalec sej avstrijskega parlamenta prišel tudi do spoznanja, da parlament, sestavljen iz izvoljenih državnih poslancev, ki delujejo brez stvarnega znanja in za svoje delo in sklepe ni nikomur prav odgovoren, po ustavnih predpisih res lahko zastopa svoj narod, manjka mu pa, kar je najbolj važno — zmožnost in volje. . Dva nova politična gibanja, ki ju je srečal Adolf Hitler v takratni Avstriji, sta ga resno zanimala. Bilo je to vsenemško gibanje, ki ga je vodil Freiherr von Schönerer ter kršča-nsko-so-cialno pod vodstvom znanega- politika in župana mesta Wien, dr. Lueger-ja. Iz obeh strank si je Adolf Hitler hitro napravil sodbo, in sicer, da bi se lahko izpopolnila če bi tvorila eno stranko. Schönerer je bil nacionalist, ki je v svojem programu načel tudi probleme plemena ali rase, Lue-ger pa socialist, akoravno 6e je preveč izgubljal v raznih verskih dogmah. Iz tega bi se po mnenju Adolf Hitler-ja lahko napravilo politično stranko, ki bi skovala nacionalizem in sozializem v enoten političen program svetovnonazornega pomena. Tako se je takrat v stari Avstriji porodila ideja o organizaciji nacionalsocializma, ki ga je pozneje ustvaril in praktično izvedel. Leta 1912 se je Adolf Hitler preselil v Nemčijo, in sicer v München, glavno mesto deäele Bayern. Tam je kot mlad risar in akvarelist skromno, ampak zadovoljno preživel najsrečnejša leta svojega življenja. Razmere, ki jih je našel in opazoval v Nemčiji, so mu seveda utrjevale že v Avstriji dobljeno prepričanje, da «ta tudi v Nemčiji marksizem in židovstvo tisto, kar slabi ljudstvo in državo .Prisegel je sam sebi, da bo Nemčiji in nemškemu narodu le tedaj mogoče dobro živeti, ko ne bosta več imela marksističnih gibanj in Židov. Izbruhnila je svetovna vojna. Hitler je v njej videl osvobodilni boj Nemcev. Dne 3. avgusta 1914 je bavarskemu kralju predložil prošnjo, da bi ga sprejeli kot prostovoljca v neki bavarski frolk. Prošnjo 60 takoj ugodno rešili ter ga uvrstili v regiment List, s katerim je odšel na francosko bojišče, kjer je opravljal zelo nevarno ordonančno službo. Za svojo hrabrost je bil odlikovan z železnim križem 1. in 2. razreda, z vojaškim zaslužnim križem ter s pohvalo poveljnika polka. V svetovni vojni je Adolf Hitler spoznal še nekaj važnega, in sicer, da je sovražna propaganda močnejša od nemške, da je celoten svetovni židovski tisk usmerjen proti Nemčiji itd.' Dne 7. oktobra 1916 je bil pri bobnečem artilerijskem ognju V6led eksplozije sovražne plinske granate zastrupljen ter z izgubo vida odpeljan v vojaško bolnišnico v Pasevalk. V tamkajšnji bolnišnici je dne 10. novembra 1918 zvedel o katastrofalnem uničenju drugega Rei-cha. Iz globoke potrtosti je takrat sklenil, posvetiti se politiki, kakor hitro ozdravi, kar se js pozneje tudi zgodilo. Previdnost je nila führen Pretekli četrtek ¡e bil Führer cilj atentata, ki se je ponesrečil - Führer je nepoškodovan - Mala zarotniška skupina oficirjev uničena - Nemški narod si je oddahnil Dne 20. t. m. v poznih popoldanskih uran je izdala poročevalna agencija Deutsche Nachrichtenbüro potom nemškega radia sledečo vest, ki je pretresla vso nemško javnost: »Na Führer-ja je bil danes izvršen bombni atentat. Iz njegove okolice so bili pri tem težko ranjeni: Generaloberst Jodl, Generali Korten, Buhle, Bodenschatz, Heusinger in Scherff, admirala Voß in v. Puttkammer, Kapitän zu See AB-mann in Oberstleutnant Borgmann. Führer sam ni zadobil razun lažjih opeklin in odbojev nikakih poškodb. Takoj nato je začel zopet s svojim delom ter je — kakor je bilo predvideno — sprejel Duceja v svrho daljšega razgovora. Kmalu po atentatu je obiskal Führer-ja Keichsmarschall Göring. Kakor je angencija Deutsches Nachrichtenbüro nadalje sporočila, se je zarota zločinske oficirske klike popolnoma zrušila. Kolovodje so se po iz-jalovitvi atentata deloma sami usmrtili, deloma pa so jih postreljali bataljoni vojske. Med ustreljenimi se nahaja tudi atentator Oberst grof Stauf-feniberg. Do incidentov ni prišlo nikjer. Ostali krivci se bodo imeli še zagovarjati. V noči od 20. na 21. julij je imel Führer govor, ki je veljal vsemu nemškemu narodu. Govor, ki ga je prenašal nemški radio, se je glasil: »Nemci in Nemke! Ne vem, kolikokrat je bil atentat proti meni zamišljen in izveden. Ako govorna danes k vam, se zgodi to zlasti iz dveh razlogov: 1. ua 6lišite moj glas in veste, da sem sam nepoškodovan in zdrav; 2. radi tega, da bi izvedeli kaj več o zločinu, ki v nemški zgodovini nima primere. Zelo mala klika častihlepnih, brezvestnih in ob-, enem zločinskih, neumnih oficirjev je skovala zaroto, da bi me odstranila, z menoj vred pa tudi iztrebila štab nemškega vojskovanja. Bomba, ki jo je položil Oberst grof Stauf-fenberg, je eksplodirala dva metra daleč ob ne ji strani. Vrsto mojih dragih sodelavcev je zelo težko ranila. Eden izmed njih je umrl. Jaz sam sem popolnoma nepoškodovan ter sem zado-bi> sam'- malo odrgnjenje kože, odboje ali opekline. To pojmujem kot potrdilo naloga, ki mi ga je postavila Previdnost: zasledovati nadalje svoj življenjski cilj, kakor sem to storil doslej. Pred celim narodom lahko svečano priznavam, da $em od tistega dne, ko sem prišel v Wilhelmstraße, samo eno misel: izpolnjevati 6vojo dolž-u„oL po najboljši volji in vesti in da sem, odkar m je bilo ja6no, da je bila vojna neizogibna ter da je ni bilo možno več odlagati, poznal prav za prav samo skrb in delo. V številnih dneh in ne-piespanih nočeh sem živel samo za svoj narod. V uri, v kateri se nahajajo nemške armade v najtežji borbi, se je slično kot v Italiji našla sedaj tudi v Nemčiji mala skupina, ki je mislila, da bo lahko — kakor 1. 1918 — zapičila bodalo v hrbet Tokrat se je zelo težko zmotila. Trditev teh uzurpatorjev, da ne živim več, je doživela protidokaz v tem trenutku, ko govorim na vaš naslov, dragi moji sonarodnjaki. Krog, ki ga tvorijo ti uzurpatorji, je silno majhen. Ničesar nima opraviti z nemško oboroženo silo in predvsem ničesar z nemško suhozemno vojsko. To je popolnoma majhna klika zločinskih elementov, ki se jih sedaj neusmiljeno iztreblja. V tem trenutku zapovedujem radi tega: 1. da nobena civilna oblast ne sprejme kakršnegakoli povelja s strani urada, ki bi si ga lastili ti uzurpatorji. 2. da se nobeno vojaško oblastvo, nobeden vodja čet in noben vojak ne pokori kakršnikoli zapovedi teh uzurpatorjev in da je nasprotno dolžnost vsakogar, prinašalca ali dajalca take zapovedi takoj aretirati ali pa pri odporu takoj uničiti. Da bi končno napravil red, sem imenoval Reichsministra H i m m 1 e r j a poveljnikom domovinske vojske. V generalni štab 6em poklicai Generolobersta Guderian-a, da bi nadomestil trenutno obolelega šefa generalnega štapa, obenem pa sem imenoval drugega preizkušenega voditelja vzhodne fronte njegovim pomočnikom V V6eh drugih uradih Reicha se ne spremeni nič. Prepričan sem, da smo z uničenjem te male izdajalske in zarotniške klike tudi v hrbtu domovine ustvarili tisto atmosfero, ki jo potrebujejo borci'na fronti. Nemogoče je namreč, da spredaj stotisoči in milijoni pridnih mož dajejo svoje zadnje, medtem pa skuša doma majhna klika častihlepnih, gnusnih kreatur to držo stalno sabotirati. Tokrat se vrši obračun tako, kakor smo vajeni mi nacionalsocialisti. Prepričan sem, da bo vsak pošten oficir in V6ak hrabri vojak to razumel v teh urah. Kakšna usoda bi bila Nemčijo zadela, ako bi se bil današnji atentat posrečil, si zamorejo predstavljati morda le redki ljudje. Jaz sam se zahvaljujem Previdnosti in mojemu Stvarniku ne radi tega, da me je ohranil — moje življenje je samo 6krb in delo za moj narod — temveč za- hvaljujem se mu samo radi tega, ker mi je dal možnost, še nadalje prenašati to skrb ter nadaljevati svoje delo tako, kakor zamorem to zagovarjati pred svojo vestjo. Sleherni Nemec — vseeno, za kogar gre — Je dolžan, fem elementom stopiti brezobzirno nasproti: jih ali takoj aretirati ali pa, če bi dajali odpor, brez nadaljnjega pobiti. Vse čete so že dobile svoja povelja. Izvršila se bodo slepo, odgovarjajoče poslušnosti, ki jo pozna nemška vojska. Zlasti vas, moji stari bojni tovariši, pozdravljam še enkrat veselo v zavesti, da sem se izmaknil usodi, ki ni imela nič strašnega za mene, pač pa bi bila 6trašna za nemški narod. Iz tega je zame razviden prst Previdnosti, da moram svoje delo nadaljevati in da ga bom radj tega tudi nadaljeval.« Ukrepi Reldi$marscliaH-a Göring-a Brezobzirno proti zarotnikom. — Govor Reichs-marschall-a možem nemškega letalstva Reichsmarschall Hermann Göring je imel 21. julija 6ledeč govor, namenjen nemškemu vojnemu letalstvu: »V četrtek je neki Oberst Stauffenberg izvedel proti našemu Führer-ju nepojmljivo gnusen atentat po nalogu strahopetne klike bivših generalov, ki so bili odslovljeni radi njihovega prav tako strahopetnega kakor tudi slabega vodstva. Kakor po čudežu je Führer-ju rešila vsemogočna Previdnost. Ti zločinci skušajo 6edaj kot uzurpatorji z napačnimi povelji delati zmešnjavo med četami. Radi tega zapovedujem: V Reichu vodi po mojem nalogu Generaloberst Stumpf kot vrhovni poveljnik zračnega brodovja Reicha vse odrede letalstva v notranjosti Reicha. Pokoravati se je samo mojim in njegovim zapovedim. V6i uradi letalstva imajo na zahtevo čim najbolje podpirati Reichsführer-ja ff Himmler-ja. Kurinski poleti — vseeno, e kakimi aparati — se zamorejo izvrševati samo z mojim ali z njegovim dovoljenjem. Oficirje in vojake ne oziraje se na rang, prav tako pa tudi civiliste, ki bi zagovarjali te zločince in se vam približevali radi pridobivanja za njihove gnusne namene, je takoj aretirati in ustreliti. Kjerkoli boste sami vpostavljeni v svrho iztrebitve teh zločincev, imate postopati brezobzirno. To so isti klaverneži, ki so skušali fronto izdati in sabotirati. Oficirji, ki se udeležujejo tega zločina, se postavljajo izven svojega naroda, izven voiske, izven sleherne vojaške časti, izven prisege in časti. Njihovo uničenje nam bo dalo novih sil. Nasproti temu izdajstvu postavlja letalstvo svojo zakleto že zvestobo in vročo ljubezen do Führeria ter brezpogojno vpostavo za zmago. Živel naš Führer, ki ga je vsemogočni Bog danes tako vidno blagoslovil! Pomagači naših sovražnikov Govor vrhovnega poveljnika mornarice. — Brezpogojno bo uničen, kdor bi se izkazal kot izdajalec Großadmiral Dönitz, vrhovni poveljnik nemške vojne mornaruice, je dne 21. t. m. spregovoril po radiu oficirjem in možem vojne mornarice sledeče: »Možje vojne mornarice! Sveta jeza in brezmejni srd nas napolnjujeta z ozirom na zločinski atentat, ki bi bil ime! zahtevati Führer-jevo življenje. Previdnost je hotela drugače, obvarovala je Führer-ja in tako ni zapustila naše nemške očetnjave v njeni usodni borbi. B'^zna mala generalska klika, ki nima z našo hrabro vojsko nikakega opravka, je sklenila ta umor v strahopetni nezvestobi, izvršujoč tako naj-odvratnejše izdajstvo nad Führer-jem in nemškim narodom. Ti lopovi so 6amo pomagači naših sovražnikov, katerim služijo v brezznačajni, strahopetni in lažni modrosti. Dejansko je njihova neumnost brezmejna. Mislili so, da nas bodo z odstranitvijo Fiihrer-ja osvobodili naše trde, toda nespremenljive usodna borbe in ne vidijo v svoji strahopetni zaslepljenosti, da bi nas njih zločinsko dejanje pahnilo v strašno zmešnjavo ter nas brez obrambe izročilo našim sovražnikom. Iztrebljenje našega naroda, zasužnjenje naših mož, glad in nepopisna beda bi tvorili posledice. Naš narod bi doživel neizrekljivo dobo nesreče, ki bi bila mnogo okrut-nejša in težja kakor tudi najtrši čas, ki nam ga zamore prinesti naša sedanja borba. Tem izdajalcem bomo onemogočili obrt. Vojna mornarica stoji, v zvestobi do prisege v preizkušeni zvestobi k Fiihrer-ju, brezpogojna v svoji pripravljenosti do vpostave in boja. Mornarica sprejema povelja samo od mene, vrhovnega poveljnika, in njenih lastnih vojaških voditeljev, da ne bi nastala zmota vsled napačnih nalogov. Brezobzirno bo uničila vsakogar, ki bi se izkazal kot izdajalec. Naj živi naš Fiihrer Adolf Hitler!« Adolf Hitler svoji vojski in odgovor fronte 23. julija opoldan je prečital šef generalnega štaba nemške vojske Generaloljerst Guderian po radiu sledeče dnevno povelje, ki ga je bil izdal Fiihrer na naslov nemške vojske dne 21. t. m.: »Vojaki suhozemne vojske! Mali krog brezvestnih Oficirjev je izvedel atentat proti meni in štabu vojske, da bi si prilastil državno oblast. V smislu Previdnosti se je zločin ponesrečil. Vsled takojšnjega učinkovitega posega zvestih oficirjev in vojakov vojske v domovini je bila izdajalska klika v par urah izbrisana oziroma aretirana. Nič drugega nisem pričakoval. Vem, da se — kakor doslej — v vzgledni poslušnosti in v zvestem izpolnjevanju dolžnosti hrabro borite, dokler končno kljub vsemu ne izvojujemo zmage!« Generaloberst Guderian je nato spregovoril vojski: »Ko sporočam Fuhrer-jevo Aievno povelje njegovi vojski, pristavljam v imenu nemške vojske sledeče: Nekateri maloštevilni, deloma izven službe se nahajajoči oficirji 6o izgubili hrabrost ter so dali iz strahopetnosti in slabosti poti sramote prednost in ne poti dolžnostf in časti, ki edino doli-kuje poštenemu vojaku. Vojska se je sama očistila in je te elemente vrgla iz svojih vrst. Na vseh bojujočih se frontah in v domovini se vse mrzlično in požrtvovalno žrtvuje za zmago. Narod in vojska stojita v trdni povezanosti za Fiih- „Adolf Hitler nam je vse!" 0. Dr. Ley ¡e tolmačil ' misli vseh Nemcev Narod bo vpostavil svoje sile do zadnjega Reichsorganisationsleiter dr, Ley je imel pre- Nemški narod — tako je nadaljeval dr. Ley — teklo soboto pred posado nekega velikega obrata zahteva, da popravi revolucija vse, kar je zamu- v Berlinu govor, ki se je seveda nanašal tudi na dila. (Burno pritrjevanje.) Te kreature se mora zločinski atentat proti Fiihrer-jevi osebi. Dr. Ley uničiti. Sleherni Nemec mora vedeti, da bo nje- je ob burnem pritrjevanju izvajal med drugim gova kri izbrisana, ako bi Izdal Nemčijo. Mislim, sledeče »Milijonom nemških ljudi je zastala sapa, ko smo slišali vest o atentatu na Fiihrer-ja. V istem trenutku je bilo narodu jasno, kaj bi se bilo zgodilo z Nemčijo, ako bi atentat rodil nameravane posledice in Fiihrer-ja ne bi več bilo. Posledice da govorim v jmenu celokupnega nemškega naroda, ako ugotavljam sledeče: »Zagrabila nas je sveta jeza, ki je prišla iz globine tega naroda. Medtem ko nemški delavec dela pošteno, marljivo in neutrudljivo deset, enajst, dvanajst in v nujnih programih celo šestnajst ur brez nedelje ln praznika, 6e ne sme zgoditi, da kaki lenuški idijotski zločinci napadajo Nemčijo, grozeč ji z odvzemom Fuhrer-ja. To ne sme biti!" Adolf Hitler nam je vse! (Več minut trajajoče pritrjevanje!) Mi smo njegovi in on je naš. To je dobro, kar je razodelo to dejanje: ozko povezanost širokih mas s tem edinstvenim možem. Sedaj bo marsikaj drugače! Tvor se je — hvala Bogu! — pravočasno razlil! To ni samo dobljena bitka, temveč dobljena zmaga. Govorim v imenu mnogih tisočev delavcev v tej dvorani ln obenem v imenu nemškega naroda, ako prosim Boga: Ohrani nam Adolf Hitler-ja, kakor si ga obvaroval doslej! Drži svojo močno roko nad njim! Kar nam bo usoda naložila, bomo nosili. Naj pride še tolikanj hudega. Obvladali bomo vse. Samo eno prosimo usodo: da nam ohrani našega Fiihrer-ja!« bi bile nepojmljive ter izven vsake predstave. Z ———————— enim mahom bi bilo uničeno ogromno delo, vsi . ^emVa^bi^nSolii nTmfkih^ijud/z^dh ££ Ne s a m ° Nemčija, vsa Evropa potrebuje Fuhrerja pisni bedi, suženjstvu, uničenju, revščini, stiski in gladu, ne oziraje 6e na to, da bi bile žrtve, ki' so jih doprinesli milijoni vojakov in rodbin v Kakor smo že omenili na drugem mestu, si je pravi med drugim sledeče: »Fuhrerja ne potre-vsa Evropa oddahnila ob vesti, da se Fiihrerju buje samo Nemčija, temveč ga potrebujejo vsi domovini z žrtvovanjem svoje krvi, popolnoma ° ?r5U¥ atventata znane generalske in oficirske narodi Evrope.« J Kil 1,™____i: klike ni nic zgodilo. Po vseh evropskih prestol- zastonj. Naš narod bi bil brez pomoči prepuščen neusmiljenim sovražnikom. Tem večja je bila naša zahvala, ko smo slišali prihodnji 6tavek tiste prve vesti, da je Fiihrer nepoškodovan. Nemški narod je vsrkal vase tisti stavek: Fiihrer je nepoškodovan. Kakor da 6e je zgodil učdež, 6e mu ni nič pripetilo, akoravno je bil najbližje, medtem ko so bili drugi deloma težko in lažje ranjeni. Bog ve, da nisem nikak mistik, zato ne verujem v čudeže, toda tu bi dejal, da je res imel Bog svojo roko vmes, ko je vzel morilcem bombo iz rok. Tako se spoštlivo klanjamo dejstvu! Nekaterim reakcijonarnim gospodom ni bilo všeč, da nimajo v nemški politiki nikake besede več. Kako je Inihrer pri tean postopal z njimi! Brez njega bi bili medtem že davno vse izgubili. On jim je dal vse, kar so imeli zahtevati po vsej pravici. On je dal tem morilcem šele uniformo, kajti preje je imela Nemčija samo malo armado. Fiihrer je dal Nemčiji moč in slavo, 6 tem pa tudi njemu. Ti zločinci so se zahvalili z bombami, umorom in nehvaležnostjo. Neki delavec mi je rekel včeraj: »Hvala Bogu, da tega ni storil kak delavec!« Sleherni nemški 6talež in sleherni Nemec bi se sramoval, ako bi se ga spravljalo od daleč, četudi samo po poklicu, v zvezo s temi morilci. Morilci 6o razpolagali s tistimi mednarodnimi zvezami, ki jih poznamo v njihovih krogih. rer-jem. Sovražnik se moti, ako misli, da lahko računa z razkolom v generaliteti vojske v svoio korist. Jamčim Fiihrer-ju in nemškemu narodu za skle-njenost generalitete, oficirskega zbota in vojakov z edinim ciljem izvojevanja zmage pod geslom, ki nam ga je častilldjivi Feldmarschall von Hin-denburg čestokrat ponovil: Zvestoba je mozeg časti! Naj živi Nemčija in naš Fiihrer Adolf Hitler! ln 6edaj: narod k puškam!« ★ Kakor smo že uvodoma omenili, 6e je vsega nemškega naroda polastila takoj po sporočilu o izjalovljenem atentatu na Fiihrer-ja silno veselje in zahvala Vsemogočnemu, da je Previdnost ohranila Fuhrer-ja v sedanjem trenutku gigantske borbe. V mnogih mestih je nemški narod v okviru velikih zborovanj obnovil 6Vojo prisego vernosti Fiihrer-ju. V številnih brzojavkah 60 državni poglavarji zavezniških in prijateljskih držav čestitali Fiihrer-ju k njegovi rešitvi. V Berlinu so se vpisali akreditirani veleposlaniki in poslaniki pod vodstvom dojena diplomatskega zbora nuncija Orseniga v knjigo za čestitke v prezidijalni pisarni, čestitajoč na ta način Fiihrer-ju k izja-lovitvi atentata. Fiihrer-ju so razun tega še posebej čestitali Mussolini, japonski cesar, norveški ministrski predsednik Quisling, slovaški prezident dr Tiso, mandžurski premijer Čangtinghai, francoski ministrski predsednik Laval in cela vrsta predsednikov zavezniškega in Nemčiji prijaznega 6veta. l6totako je tisk v evropskih zavezniških državah izrazil svoje zadovoljstvo nad izjalovit-vijo zločinskega naklepa. Večina listov je izrazila pri tem mnenje, da je Previdnost obvarovala nesreče ne samo Fiihrer-ja, temveč tudi Nemčijo. zay'adalo veliko veselje ob pomisli, da je Grški ministrski predsednik Rhallis je takoj po f „ .laa v Washingtonu in v Londonu. V teh gnusnih zločincih so našli svoje pomožne pomočnike. Govornik je postavil izdajalce na sramotni oder ter povdaril, da nima nemška armada, letalstvo, Waffen- ff in vojna mornarica s to zadevo ni-kakšne ^ve^e M«"* ;-daialci se n^haiaio kreature, ki dolgujejo Führerju vse in bi brez njega ne bili nič in nikdo. Gre za judeže 20. stoletja. Bundesführer je pribil, da so vsi krogi pro-•trane Velike Nemčije z velikim ogorčenjem sprejeli na znanje vest o morilskem napadu. Sto-ri1-! so upa'i d* ho Führer'* smrtno 'adell, Führer je pa ostal živ In nepoškodovan. Te besede so poslušalci burno odobrili. Mi nacion. socialisti, tako je nadaljeval Bundesführer, smo qloboko verni. Mi verujemo, da se je zgodil čudež in da je višja sila očuvala našega Führerja, kar se je zgodilio že na vsej njegovi dosedanji življenjski poti. Pokvarjeni ljudje naj kujejo kar koli jim drago, Führerju se ne mor« nič zgoditi! On bo živel in vodil Nemčijo do zmage! (Viharno pritrjevanje). Globoka vnetost in veselj«, tako je ugotovil Bundesführer, zajema ves nemški narod, ki se v tem trenuntku zbira povsod, da se zahvali Bogu. Führer živi in mi stojimo za njim vedno in povsod do zmacte! Glasni fuj-klici «o spremljali popis hudodelstva in njegov "rte. Storilci so hoteli potom zločina prevzel' rav v;oVn v no-ah io seieio celo že spomladi (jara ajda). Pa tudi po dolinah moramo biti s setvijo ajde gotovi že do konca julija, kvečjemu io smemo sejati še prve tri dni v avgustu. b) Pravilno gnojenje. Za 6trniščnc ajdo ie pravzaprav prikladen in primeren en sam način gnojenja: trošenje umetnega gnojila »superfosfat«. Dokler je bilo tega gnojila dobiti dovolj in lahko, so dosegali naši kmetje z lahkofo lepe pridelke pri ajdi. Dandanes pa superfosfata sploh ni več mogoče dobiti. S tem je začasno našim kmetovalcem odvzeta podlaga za uspešno pridelovanje ajde. Ali pa ni mogoče, manjkajoči superfosfat na kak drug način, s kakim drugim gnojilom, nadomestiti? " n»k= slučaju pridelek ne bo poplačal truda. Drugo, kar je pri pridelovanju strniščne repe važno, je: Dokler mlada setev ne pokrije zemlje, e treba zemljo rahljati in čistiti od plevela. Gosta setev ie ori strniščni reni zato holi priDoroč-Ijiva kot preredka. Saj tudi pri gosti setvi potr« 6ujemo le malo semena (kakih 2 kg na 1 ha). Za setev repe je čas do srede avgusta, na njivi pa lahko ostane do pozne jeseni, ker ji mraz na škoduje. 3. Krmska mešanica za jesensko krmljenje. GOSPODARSTVO Medtem, ko bo sejal strniščno repo predvsem oni kmetovalec, ki ima na razpolago dovolj umetnih gnojil, je za kmetovalca, ki mu gnoja in umetnih gnojil ne primanjkuje, pametneje, da poseje ¡a strnišče primerno krmsko mešanico. S tem si lo pridobil več sveže krme za jesensko krmljenje, ji s tem tudi več hlevskega gnoja, obenem pa 6i lo izboljšal svoje njive ter obogatil tla z dušič-tatimi hranilnimi snovmi. Da-li se kmetovalec odloči za strniščno repo, ili pa za krmsko mešanico, je odvisno tudi od jdgovora na vprašanje, kdaj mu sveže krme bolj lanjka. Kdor ima malo travnikov, tako da mu r jeseni navadno manjka sveže krme, bo pač iredvsem 6ejal na strnišče krmske mešanice, nasprotno pa bo kmet, ki ima mnogo travnikov, a sorazmerno malo njiv, 6ejal na strnišče raje repo, ter si tako povečal zalogo zimskih krmil za sveže krmljenje, saj za jesensko sveže krmljenje ima travniške košnje in paše dovolj. Krmske mešanice za jesensko krmljenje so lahko najrazličnejše sestavljene — po tem, kakšna semena imamo na razpolago. Najnavadnejše mešanice so: mešanica strniščne grašice in graha, mešanica teh dveh rastlin s koruzo, ovsom, prosom, sončnicami itd., in mešanice posameznih teh rastlin med seboj. Krmilno zelje (Marktstammkohl) le omenjamo. Pri sestavljenju in setvi teh krm-skih mešanic pa nam mora biti vedno pred očmi sledeče pravilo: Krmska grašica in grah — kot vse ostale metuljnice — pridobivajo za rast potrebni dušik same in celo bonatiio tla na tej hranilni snovi, — vse druge naštete krmske rastline pa dušik iz tal črpajo, iz tega spoznanja izvajamo praktičen zaključek: Ce nimamo hlevskega gnoja, niti gnojnice, niti dušičnatih umetnih gnojil, bomo sejali na strnišče samo krmsko mešanico, obstoječo iz grašice in graha, kateri mešanici primešamo kvečjemu nekaj ovsa. Ce pa imamo hlevskega gnoja, gnojnice in umetnih dušičnatih gnojil dovolj, bomo sejali mešanico, v kateri prevladujejo: koruza, sončnice in druge rastline, ki zahtevajo obilno gnojenje, ki pa dajejo tudi na isti površini večji pridelek. Za setev krmskih mešanic za jesensko krmljenje je čas do srede avgusta, vendar velja tudi tu: CimpTeje, tembolje! J Les in njegova uporaba Odkar obstoja človeštvo, je bil les koristen in važen materijal. 2e prvi začetki zgodovine poznajo les, ki je takratno primitivno živečim ljudem 6lužil za graditev bivališč, utrdb, izdelavo orodja in za kurjavo. Kmalu je človeštvo začelo vsesplošno kuriti z lesom. Les je potem stoletja in stoletja služil v glavnem kot kurilna snov. Temu se ni čuditi, ker je bila obljudeno6t 6veta takrat bolj redka, gozdov pa seveda veliko več, kakor kaj drugega. Sekanje in krčenje gozdov se ni nikjer veliko videlo. V Evropi je potrošnja lesa šele v sredini minulega stoletja postala tako velika in gozdovi tako redki in posekani, da je bilo treba začeti uvažati les iz držav, ki 60 bile še bolj bogate na gozdovih. Razvoj rokodelstva, obrtništva in industrije vseh vrst je v teku zadnjega stoletja uporabo lesa zelo dvignil. Les, ki so ga požrle stavbe za gradnjo velikih mest kot 6tavbni les, les za pohištvo, drva za pogon strojev in drva za ogrevanje, je pomen potrošnje spravil na višino, kakor pri nobeni drugi tvarini. Razvoj moderne kemije je našel za les popolnoma nove možnosti predelovanja. Komaj pred kakimi sto leti je neki Nemec odkril, da se les lahko uporablja za izdelovanje papirja. Razvoj tega izuma in njegova izpopolnitev je v nekaj desetletjih dosegla to, da je postal les edina surovina za izdelovanje stanične volne poleg produkcije papirja. To je omogočilo dvigniti in izpopolniti izdelovanje tekstilij iz lesa v neverjetno višino. Mi vemo, da izdelujemo danes 6vilo in stanično volno v vedno večjem obsegu iz lesa in so ti izdelki tako dobre kakovosti, da prenesejo vsako primerjavo in konkurenco z naravno svilo, volno ali bombažem. Pri tem pa ne gre mogoče za kakšne nadomestke, ker je svet zapleten v vojno, temveč za polnovredno fabrika-cijo, ki se bo držala in širila tudi po vojni. Iz iglastega drevja manjše vrednosti je razen povedanega uspelo izdelovati tudi krmilna sredstva in krmilni 6ladkor, ki se že uporablja kot dodatek k drugim krmilom. t Krmske mešanice za spomladansko krmljenje. Od teh mešanic je najbolj znana takozvana »Landsberška krmska mešanica« (Landsberoer Gemenge), ki obstoji iz inkarnatke, zimske krmske grašice in neke podsorte angleške ljuljke. Kdor tako pride do semena te mešanice, naj jo seje najprej v poskušnjo. Prav tako je treba previdnosti pri setvi zimske krmske grašice same, kakor tudi pri setvi samočiste inkarnatke. Vse te krmske ---*- rastline namreč zelo rade pozebejo. Navadno 6e-jemo vse te krmske rastline kot podsevek v ajdo, katero moramo seveda bolj na redko posejati. V pozni jeseni, ko ajdo požanjemo, je treba po-gnojiti s Tomaževo žlindro, ako nismo gnojili že ajdi, kar je še bolj umestno. Vse te rastline in mešanice dajo spomladi zgodaj bogato košnjo, ki jo lahko pokrmimo svežo, ali pa posušimo. Obenem pa obogatijo tla z duši- Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezati! Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično) Wichtige Wörter in gebräuchlichen Satzverbindungen 1. Der Abstieg von diesem Felsen war sehr schwierig. 2. Nachdem die Gendarmen den ganzen Wald abgesucht hatten, fanden sie die Banditen in einer Höhle. 3. In den Badeorten am Wörther See gibt es immer viel Abwechslung. 4. Der Stoßtrupp mußte mehrere feindliche Angriffe abwehren. 5. Das Pferd hat den stolzen Reiter abgeworfen. 6. Hier hat jemand Wein ausgeschüttet; Kellner, bitte, wischen Sie den Tisch ab. 7. Der Architekt zeichnet ein Haus ab. 8. Dieser Wein wurde in Flaschen abgezogen. 9. Damit da6 Wasser abfließen konnte, mußten Abzugsgräben gemacht werden. 10. Am Dorfausgang ist eine Abzweigung der Straße nach Lukowitz. 11. Dieser Wagen hat vier Achsen. 12. Dieser freundliche Herr wird von jedermann geachtet. 13. Man 6011 nicht auf der Straße Kirschenkerne, Obstschalen und dergl. achtlos beiseite werfen. 14. Ohne Ackerbau kann kein Land leben. 15 /sieht Ihnen ähnlich. 16. Wenn ich eine Ahnung hätte, wer dieser Herr war mit dem ich eben gesprochen habe. 17. Ein Lustspiel hat meisten drei Akte. 18. In der Nacht alarmierten die Bauern die Gendarmen, weil Einbrecher in ein Haus eingedrungen waren. 19. Sie tranken lustig darauf los, doch eines Tages mußten sie bemerken, daß der Wein alle war. 20. Allzuviel ist ungesund. 21. Eine alleinstehende, sympathische ältere Dame sucht passenden Anschluß 22. Herr Maier starb in 95. Lebensjahr in der Altersversorgung an Altersschwäche. 23. Der Anbau von Ölfrüchten ist für die Fett-versorgung des Deutschen Reiches sehr wichtig. 25. Ich bitte Sie, die Handschuhe anzubehalten. 26. Dieser Wachthund bellt jeden Unbekannten an. 27. Sie träqt diese Brosche zum Andenken an ihre verstorbene Mutter. 28. In den Markthallen herrscht bei geringem Angebot von Waren ein großer Andrang von Käufern. 29. Ich muß Ihre Leistunq restlos anerkennen. 30. Das Auto konnte nicht anfahren, weil es kein Benzin mehr hatte. Wörter abfließen — odteči (se) Abstieg (m) — sestop absuchen — preiskati / Les nam daje tudi špirit. Špirit, ki ga izdelujejo iz lesa, se meša med bencin, ki slednjega izpopolni in izboljša. Pri izdelovanju celu:oze lz lesa nastane nek odpadni produkt, ki mu pravijo sulfit. Iz 6ulfita izdeluje moderna industrija dober krmilni kvas, ki je kakovostno na visoki stopnji. Iz 100 kg suhe lesne substance se pridobi 25 kg prvovrstnega kvasnega krmila, ki vsebuje 50% beljakovin. Ta nad vse okusen kvas je veliko vreden v prehrani ljudi in živali, ker se ga lahko dodaja k vsaki hrani in vsaki krmi. Novejši način uporabe lesa je spreminjanje istega v plin, s katerim se hrani generatorje na motoriziranih vozil. Les je s tem postal nadomestilo za bencin, ker je tudi cenejši od bencina. Liter bencina nadomestujeta dva in pol kg lesa. Najnovejši produkt, ki se izdeluje iz lesa, je grozdni sladkor. Izum izvira od nekega francoskega kemika, ki je prvi ugotovil, da 6e lesna celuloza lahko spremeni v grozdni 6ladkor. Pri tem je šlo samo za znanstvene poizkuse v laboratoriju. Leta 1912 sta pa Nemca dr. Regius in dr. Scholle ta francoski izum izpopolnila in ga uvedla v industrijsko izdelavo. Inicijativa štiriletnega gospodarskega načrta nacionalsocialistič-nega gospodarstva je pa dala možnost za resno in velepotezno fabrikacijo po tem res najboljšem načinu izkoriščanja lesa kot surovine. Sedanja vojna je pa pomen lesa kot surovino dvignila skoraj do iste važnosti, ki jo uživata že-.e.o in jeklo. Les je iskana in cenjena tvarina, vredna vse pozornosti, ki jo uživa od strani našega gospodarstva. X Ameriške dobave v posojilne nakupne svrhe. Ameriški vladni krogi proučavajo problem, kako bi se naj izvršilo dobave, ki se vršijo na podlagi zakona o izposojanju in zakupih v primeru, da nastopi mirno stanje. Na dobavah zainteresirana podjetja stojijo na stališču, da je treba oddana naročila v takem primeru v celoti izvršiti, ne da bi se oziralo na to, ali je blago naročniku potrebno ali ne. S tem postopkom nameravajo ameriški kapitalisti večino rizika povojne prehodne dobe zvaliti na svoje upnike. motoriziranih vozilih. Les je s tem postal nado-izborno uspevajo vse okopavine: krompir, koruza, pesa itd. Koder in kadar okoliščine omogočajo, je torej setev teh krmskih rastlin na strnišč zelo priporočati. Tudi če doživimo neuspeh, je vseeno le še bolje, ako imamo žitno strnišče vsaj preorano, kot pa, če pustimo nepreorano strn do pozne jeseni, ali celo do prihodnje spomladi, zakaj: nepreorano strnišče izdaja in toži slabega gospodarja! absuchen — preiskati Abwechslung (w) — menjava, sprememba abwehren — (u) braniti, odvrniti, preprečiti abwerfen — odvreči abwischen — obrisati, otreti abzeichnen — narisati abziehen (in Flaschen) — pretakati (v steklenice) Abzugsgraben (m) — odtočno rovišče, grapa Abzweigung (w) — odcep Achse (w) — os achten (schätzen) — ceniti, spoštovati achtlos — nepazljiv Ackerbau (m) — poljedelstvo Ahnung (w) — slutnja alarmieren — alarmirati, sklicati (k orožju idt.) allzuviel — preveč anbellen — lajati, zalajati nad kom Andenken (s) — 6pomin (ek) Andrang (m) — naval, pritisk anfahren — pripeljati (se) Architekt (m) — arhitekt, stavbenik, graditelj ausschütten — izliti beiseite werfen — proč vreči Rrocrbe iwl — zaponka, naprsndca Einbrecher (m) — vlomilec eindringen — vdreti Höhle (w) — votlina, duplina Obstschale (w) — sadna lupina Stoßtrupp (m) — udarna četa Redewendungen das sieht Ihnen ähnlich — to vam je podobno eine Ahnunci haben — slutiti lustig darauf los trinken — veselo popivati der Wein ist alle — ni več vina Anschluß suchen — zvezo iskati etwas behalten — držati kaj, obdržati kaj "MALE VESTI * Führer se zahvaljuje za čestitke in izraze zvestobe. Iz Führerjevega glavnega stana so poročali z dne 24. julijem sledeče: Führer razglaša: Povodom napada na mene in moje sotrudnike sem iz vseh slojev nemškega ljudstva, posebno iz stranke in oborožene sile, sprejel toliko čestitk in izrazov zvestobe, da se vsem, ki so te dni posebno mislili na mene, za sebe in za moje tovariše prav prisrčno zahvaljujem. — Adolf Hitler. * Odlikovanje Dorpmfiller-ja. Führer je odlikoval Reichsverkehrsministra Dr.-Ing. Dorpmüller-ja v znak osebne vpostave pri ureditvi železniškega prometa ob invazijski fronti z redom Ritterkreuz des Kriegsverdienstkreuzes mit Schwertern. Minister je bil doslej že nosilec odlikovanja Rit-tei kreuz des Kriegsverdienstkreuzes brez mečev. * Počastitev Dorpmüller-ja. 75-letnico rojstva prometnega ministra Dorpmüller-ja so obhajali slavnostno. Na sestanku železničarjev je Staatssekretär Dr. Ing. Ganzenmüller v imenu V6eh železničarjev obojega spola čestital jubilantu, Staatsministar Dr. Meißner mu je pa v imenu Fiih-rer-ja izročil Fiihrer-jevo lastnoročno pismo ter pripel na prsa odlikovanje Rittekreuz mit Schwertern. Odlikovanec se je lepo zahvalil za čestitke ter naglasil ,da bi mu brez vzornega izvrševanja železniške službe vseh železničarjev nikdar ne bile uspele njegove storitve. , * Osebnost Generalobersta Günther Korten-a. Generaloberst Günther Korten, ki je postal žrtev atentata na Fiihrer-ja, se je rodil dne 29. julija 1898 kot sin stavbenega mojstra. V svetovni vojni leta 1914 je bil star komaj 16 let in že je nosil vojaško suknjo. Leta 1915 je bil ranjen, za boje v Franciji in Rusiji pa odlikovan z obema železnima križema. Po 6vetovni vojni je postal kot Oberleutnant letalec ter se izobrazil in izpopolnil v letalstvu v raznih izobraževalnih poveljstvih inozemstva. Po prevzemu oblasti po nacio-nalsocializmu je postal major v generalnem štabu letalstva. Leta 1936 je postal poveljnik poizvedovalne skupine. Kot šef generalnega štaba neke letalske skupine je odšel v vojno proti Poljski. Odlikovan z Ritterkreuz-om in imenovan General-majorjem 6e je Korten nato udeležil kot šef generalnega štaba letalstva jugovzhoda, operacij za zavojevanje Krete. Pa tudi na vzhodu je bil v prednjih vrstah. 1. avgusta 1942 je postal Generalleutnant, januarja 1943 pa General der Flieger, nakar je avgusta 1943 sledilo njegovo imenovanje šefom generalnega štaba letalstva. Korten je korakal dne 9. novembra 1923 v vrstah prvih bo-riteljev nacionalsocialističnega gibanja. Bil je nosilec odlikovanja stranke Blutorden. V teku te vojne je bil tudi ranjen. * Riecke: Staatssekretär v ministrstvu prehrane in kmetijstva. Führer je imenoval Ministerialdi-rektorja Riecke-ja Staat6sekretärjem v ministrstvu prehrane in kmetijstva * Briljanti za Generalfeldmarschalla Kessel-ringa. Führer je odlikoval Generalfeldmarschalla Albert Kesselring-a z odlikovanjem Eichenlaub mit Schwertern und Brillanten zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes. Kesselring se je od začetka vojne odlikoval po vseh bojiščih, kjer je vodil letalske oddelke, pozneje pa tudi kot vrhovni poveljnik armade v Italiji. Odlikovanje je maršalu izročil sam Führer ter mu istočasno čestital k 40-letnici vojaškega službovanja. * Kreisführer Dorfmeister je govoril oficirjem. Da bi se spoznali z delovanjem organizacije Stei-rischer Heimatbund, s problemi Spodnje Štajerske ter s političnim položajem v Kreisu Cilli, so povabili oficirji mesta Cilli Kreisführerja Dorf-meistra in njegove naiožie sodelavce na družabni večer, kjer jim je podal o vsem tem izčrpno poročilo. Sledila je debata o vprašanjih, zadeva-jočih Spodnjo Štajersko, odkar je zopet vrnjena Veliki Nemčiji Prireditev je dokaz kako lepo tovariško razmerje vlada v Cilli-ju med političnim in državnim vodstvom ter med oficirji naše slavne oborožene sile. * Tri žrtve morilnega napada. Šef qeneralnega štaba letalstva, Generaloberst Günter Korten, ter pivi generalštabni častnik v operativnem oddelku generalštaba armade. Generalmajor Heinz Brandt, sta podlegla ranam, dobljenim pri napadu na Füh-rerja. Sotrudnik Heinrich Berger je pa podlegel svojim težkim poškodbam že na dan atentata. * Voditeljske zmožnosti žen Vojna je v razvoju izravnave ženske uporabljivosti v pogledu dela in zaposlitve napravila veliki skok naprei. Prav posebno so to ugotovili v raznih nemških oboroževalnih industrijah, kjer so se ženske delovne sile najprej izkazale kot- dobre delavke, pozneje J Potek Ortsgruppentagov v Thesen-u in Rotwein-u Ortsgruppi Thesen in Rotwein sta imeli mi- v gradu Rotwein. Ortsgruppenführer Petz je nulo soboto in nedeljo Ortsgruppentage, pove- Kreisführerju Stroblu poročal o storitvah od leta zane z izročitvijo zastav. t 1941 do danes ter mu dal pregled o vedni pri-Ortsgruppa Thesen je prireditev otvorila v pravljenosti prebivalstva Ortsgruppe. Iz poročila soboto z velikim apelom voditeljev, na katerem se je zrcalila vzorna zvestoba Ortsgruppe Spod-je podal Ortsgruppenführer Skamletz poslovno nje Štajerski in nacionalsocialistični Nemčiji, poročilo. Številke, ki jih je navajal, so pred6tav- Dei0j ki ga je opravil Rotwein, je veliko na vseh ljale ogledalo ogromnega dela, opravljenega v področjih. Rotwein je lahko ponosen, da je po-Ortsgruppi. stal vzorna vas v področju Bachern-a, za kar je Po poročilu o poslovanju je govoril Kreisfüh- Ortsgruppenführer pred Kreisführerjem izrekel rer Strobl ter pohvalil Ortsgruppenfiihrerja. Iz- V6em svojim sotrudnikom svojo zahvalo, razil je veselje, da si je Ortsgruppa zaslužila po- Zahvali Ortsgruppenführerja se je pridružil deljeno ji zastavo. Nadalje je obdelal zadeve Kreisführer Strobl ter izrazil svoje zadovoljstvo Thesena ter naglasil težave, povezane z dejst- 0 vsem, kar se je tekom treh let dobrega in kovom, da živi v Ortsgruppi ogromno število ino- ristnega storilo. Da se je lahko priredilo Orts-zemskih delavcev. Radi tega je 6toritve ocenje- gruppentag ter Ortsgruppi podelilo zastavo, je ne-vati še višje. »Brezkompromisno do zmage!« — kaj častnega in priznanje zvestobe Führerju. Tako bi se lahko napisalo na čelu tega Orts- pa tudi odslej mora biti zvestoba do Führerja gruppentaga. Zaključno se je Kreisführer zahva- fundament vsega delovanja. Iz vere izvira volja lil za uspehe in storitve vsem, ki so jih po do vpostave in bojevitosti, kar je nosilo prve na- svojih močeh omogočili. Razstavo storitev je Steiner v zastopstvu Kreisfiihrerja. Goste je po-zdravila skupina mladih deklic, med njimi tudi sotrudnika boterske Ortsgruppe Schiitzenhof v skočnike našega gibanja. Vera, pripravljenost za otvoril Kreisinspektor vpostavo in bojevito6t so prvi garanti zmaqe t tej vojni. Nato je Kreisfiihrer podal še razna navodila zi nadaljnje delovanje ter omenil tudi držo, ki je lev. Organizacijsko na višini urejena razstava je prikazovala slike, risbe ter predmete in pro- Grazu. V rdeče zastave ovit prostor je bil po- potrebna v jezikovnem vprašanju. Na koncu s« svečen padlim in odlikovanim junakom Orts- je spomnil še mladine ter požrtvovalnega dela gruppe. Dostojen, kakor je ta prostor, so tudi žen, ki jim je posvetiti največje razumevanje, ostali oddelki razstave, na katero so lahko po- Medtem ko je v grajskem dvorišču svirala nosni vsi. Führungsamt I in II, Amt Frauen, Mut- godba RAW, so v gradu otvorila razstavo stori-ter und Kind, Die Deutsche Jugend, novoustanovljen urad Landvolk, Volkswohlfahrt, Luftschutz, APA, vsi so enakomerno deležni stori- dukte kmetijstva, čebelarstva, rokodelstva, indu-tev in uspehov. Omeniti je dela učilnih delavnic strije ter umetnostnega dela, dela žen in mla-in vajencev raznih obratov Ortsgruppe Thesen dine. V sobi za spomin junakom je ležala knjiga ter dela posameznih obrtnikov. V celoti je Orts- padlih, pravcato umetniško delo. Pa tudi druqa gruppa lahko ponosna na razstavo, ki je raz- razstavljena dela 60 pokazala, da je Rotwein «tavila svoje vzorne storitve kraj, kjer znajo ljudje nekaj lepega napraviti. Večer so ljudje prebili s svojimi gosti iz Graza Zborovanja na grajskem dvorišču so se ude- in Marburga pri pestri večerni prireditvi, ki bo ležili Wehrmannschaft, mladina in odrasli. Prebi- .ostala vsem v najboljšem spominu. valstvo je napravilo prazničen vtis. Prireditev V nedeljo zjutraj je godba Wehrmannschafta 'e otvoril Ortsgruppenführer Petz, nakar je spre- svirala budnico. Nato je sledilo polaganje venca «ovonl Kreisfuhrer. Uvodoma je omenil, da ja v Heldenhainu. Jutranjo proslavo je izvedla do- Ortsgruppentaq največji praznik v dosedanji stoino mladina, na kateri je govoril Bannführer z"'erungsbaumei6ter končnoveljavno v državno službo. Do leta 1907 je služboval na področju železniške direkcije Saarbrücken. Pozneje qa je kot železničarja vodila želja v inozemstvu. Bil je deset let na Kitajskem, v deželi, kjer so železnice bile šele v povoju. Tam je vodil najprej tehniški urad šantuške železniške družbe v Tsintau-u. Leta 1908 je pa postal šef-inžener kitajske državne železnice Tientsm-Pukov. Na tem «lužbenem mestu je vodil gradnjo 700 km dolge severne proge Santuške želežnice, katere obratno voditvo so mu pozneje poverili. V tem položaju ga je našel izbruh svetovne vojne. Ko je leta 1917 stopila tudi Kitajska v vojno proti Nemčiji, je pobegnil v Mandžurijo ter se preko Sibirije in evropske Rusije, kjer 60 takrat imeli že meščansko vojno, prebil nazaj v domovino V Nemčiji 6e je stavil takoj na razpolago kot strokovnjak in organizator transkavkaziške železnice v Tif-lisu.ki je opravljala važne vojne transporte. Po svetovni vojni je bil Oberbaurat pri direkciji Stettin in Essen. 2te leta 1922 je postal predsednik in vodja železniške direkcije Oppeln. Isto mesto je dobil pozneje v Essenu. Interese nemških železnic je Dorpmüller čuval v času, ko so »zmagovalci« svetovne vojne napravili iz nemških železnic svojo delniško družbo ter iz iz istih vlekli svoje vojne odškodnine Julija 1925 je jubilant postal zastopnik qeneraJ-nega direktorja nemških železnic in po smrti generalnega direktorja Oeser-ja, dne 4. junija 1926 njegov naslednik. Energično in uspešno je vodil nato nemške železnice do leta 1933. Med tem časom ga je tehniška šola imenovala častnim doktorjem in inženjerjem. Dne 2. februarja 1937 ga je Führer imenoval Reichsverkehrsministrom ter mu podredil v6o železniško omrežje, ladijski, avtomobilski, poštni in zračni promet. Minister Dorpmüller je bil deležen že velikih časti in priznanja za svoje delovanje. Leta 1939 mu je Führer podelil ščit orla z napisom »Dem Erneuerer des deutschen Verkehrs« (obnovitelju nemškega prometa). Pozneje je dobil od Führerja še zlato značko stranke NSDAP. Leta 1943 ga je Führer odlikoval z redom Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes ter 1. maja isteqa leta z imenovanjem »pionirjem dela«. Največje storitve Dorpmüller-ja 60 v delu, ki ga opravlja s svojimi železnicami, odkar traja vojna. Promet, ki qa opravljajo železnice, je nekaj tako velikanskega in edinstvenega, da bi bilo odveč o tem sploh izgubljati besed. In vso to ogromno delo vodi in organizira mož-dela, ki kljub 6vojih 75 letom še dolgo ne misli na odmor, uspehe železnic pa pravično so-pripisuje vsem svojim železničarjem obojega spola. r nizkem poletu 6treljal na otroke, ki so pod nad-xorstvom učitelja spravljali žetev. Le dejstvu, da so se otroci sklonili v neko luknjo, se je zahvaliti da ni bilo nedolžnih otroških žrtev. * V ujetništvu je našel junaško smrt Poveljnik podmornic Kapitänleutnant Werner Henke, ki je potopil 26 sovražnih ladij z 166.000 brt ter eno križarko in enega rušilca, je padel junaške smrti na begu iz vojnega ujetništva. Henke je bil no-»ilec odlikovanja Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes. * Bodoča oskrba tobaka. Ministerialdirigent Külves iz ministrstva za gospodarstvo je podal nedavno novinarjem izjavo o bodočem položaju na področju oskrbe s tobakom. On stoji na načelnem stališču, da bo predstavljala tobačna karta tudi bodoča leta podlago in hrbtenico oskrbovanju tobaka. Pri tem je samo ob sebi umljivo, da se mora vsak kadilec zadovoljiti z omejitvami, ki so potrebne ter pristati na to, da so obroki vojakov nekoliko večji od civilnih oseb. Ce se vpošteva ta predpogoj, bodoča oskrba ne izgleda neugodno. Ker smo uvedli pravočasno gospodarjenje s tobakom, nam je to omogočilo, da smo izdelali načrte la daljno bodočnost ter tudi v izdelovanju posameznih tobačnih vrst osigurati si potrebne količine. Tako znaša del cigaret 588/« celotne tobačne količine. Drugo mesto zavzema tobak za pipo s 25,54/«, medtem ko odpade zadnjih 16,5% na cigare. Predvsem se mora v bodoče predelovati domači pridelek za splošno oskrbo. Radi tega bo Reichsnährstand izdal navodila kmetovalcem-pridelovalcem tobaka. V bodoče naj tudi izgine lastno fermenti-ranje tobaka. Predvideno je, da odda kmetovalec pridelane tobačne liste in da dobi za iste tobačne izdelke, kar bo pomenilo štednjo na delu in ma-terijalu. * Oddaja perila za romunsko armado. V Romuniji morajo vsi moški prebivalci obvezno oddati po eno garnituro perila za vojake. Najmanjša oddaja znaša srajco, spodnje hlače in par nogavic. * Premikalna vojaška okrevališča. Pri neki ar-madni skupini na vzhodu so nedavno uredili prvo vojaško okrevališče iz železniških vagonov. V neki vojaški delavnici so iz ruskih železniških vagonov v 14 dneh uredili poseben vlak, sestoječ iz treh spalnih vozov, jedilnice, kuhinje, personalnega voza ter vozov za zabavo Garnituri je priključeno še nekaj vagonov za uslužbence in železničarje in vojaško okrevališče za 50 vojakov je kompletno in se ga lahko odpelja tja, kjer je najbolj pripravno za oddih * Nemško odlikovanje romunskega generala. Führer e odlikoval romunskega generala Mihai Recovitza z Viteškim križcem k 2eleznemu križu. * Odpoved potrebuje pristanek Arbeitsamta. Odpovedi v obojestranskem sporazumu potrebujejo na Spodnjem Štajerskem v smislu obstoječih predpisov pristanek pristojnega Arbeitsamta. Izjema velja za priložnostne službe ali dela, ki radi malenkostne odškodnine niso podvržena socialnemu zavarovanju in če se delavca, nameščenca, volonterja ali praktikanta nastavi na po-«kušnjo in se je delovno razmerje končalo tekom enega meseca . * Prva nemška zdravnica. Pred 190 leti (leta 1754) si je prva nemška žena s študijem pridobila doktorat medicine. Bila je to Dorothea Christine Eraleben, ki se je rodila dne 13. novembra' 1715 v Ouedlinburgur kot hčerka nekega zdravnika. Njen študij ni bil lahek, ker je v takratnem času morala dobiti od samega pruskega kralja dovoljenje, da se je kot ženska lahko posvetila študiju medicine. Šele v 40. letu svoje dobe je postala doktor, kar je takrat pomenilo nekaj izrednega. * 200-letnica Schonbrunna. Letos mine 200 let, odkar so postavili v Wien-u svetovnoznani grad Schonbrunn, ki je bil last avstrijskih cesarjev in je predstavljal- najbolj luksurijozen in majesteti-čen grad vseh kronanih glav. Razen razkošne ureditve v stavbenem in umetniškem pogledu, je omembevredno, da razpolaga grad z 1441 sobami in da je njegova lega v istoimenskem parku edinstvena. * Uradni dnevi Versorgunqsamta Graz v Mar-burgu. Z ozirom na brezhibno skrb, ki se posveča vojnim poškodovancem ter vojnim vdovam in sirotam nepoklicnih vojakov sedanje in svetovne vojne 1914-18. uraduje . Versorgungsamt Graz (Reichsvereorgung) v času med 9. in 12. uro ter med 14. in 17. uro in sicer vsako sredo in soboto v Marburgu (Drau), Emil - Gugel - Gasse 45 (Ba-racke). * Ustrežljivo sprejemanje strank po uradih. Notranji minister je vsem podrejenim uradom izdal odlok, da se po vseh uradih od strani državnih organov postopa 6 strankami ustrežljivo in vljudno. Na vsa vprašanja 66 mora dati primeren in obširen odgovor, ne da bi se jih po nepotrebnem pošiljalo iz pisarne do pisane ter odpravljalo rekoč, da je' ta ali oni urad pristojen za iskano pojasnilo ali pomoč. Tam, kjer ni možno v času uradnih ur urediti zadevo, ki jo stranka iznaša, se tak razgovor lahko določi tudi za čas po končanem uradovanju. Odlok sloni na ugotovitvi, da nosi ljudstvo vsa bremena vojne in da se mu mora po možnosti olajšati vse in povsod, kjer je to možno in izvedljivo. Dobesedno pravi minister, da uprava ne služi lastnim svrham, ker ona obstoja radi ljudstva, ne pa ljudstvo radi uprave. * Pridno delovanje žen v Kreisu Pettau. Žene Kreisa Pettau so tisoč otrok materinsko oskrbovale in negovale. V pomožnem delu so žene opravile 652.000 ur. Od tega odpade 190.000 ur na pomožna dela sosedom ter nad 159.000 ur na pridelovalna in žetvena dela. Zene pa tudi niso manjkale pri zbirkah, v šivalnicah itd. 22.000 komadov oblačil je šlo skozi njihove roke v šivalnicah, deloma kot novi, deloma pa kot izboljšani in popravljeni izdelki. Nad 780 000 komadov peciva se je pripravilo za vojake na fronti ali pa za ranjence po la-caretih. Zene so nabrale 389.914 cigaret in 3547 litrov vina za ranjene vojake. * Nov grob. V Zschadrassu (Sachsen) je umrla, stara 62 let, Franziska Muster, doma iz Goriz pri Rannu. Pokojnica zapušča moža in sedem otrok. * 88-letnica Spodnještajerca. Dne 22. julija 1944 je obhajah 88-letnico starosti naš spodnještajerski rojak Johann Spolar, ki živi v Langenfelderhofu pri St. Wendel-u (Saar) v Westmarki. Ta vrla 6podnještajerska korenina, ki živi s 6vojo ženo v srečnem zakonu že 57 let, je rodom iz Brückel-a (Kreis Rann) ter pozdravlja vse svoje prijatelje in znance. * 80-letnica Spodnještajerke. V Marburgu obhaja 80-letnico rojstva gospa Anna Perz, mati osmih otrok in vdova po izdelovalcu godbenih instrumentov Franz Perz. * Velezborovanje v Cilli-ju. Kakor širom Spodnje Štajerske in drugod so minuli petek priredili tudi v Cilli-ju zborovanje ter obsodili zločinski napad na Führerja in mu obnovili svojo zvestobo. Med prebivalstvom se je nahajal tudi oficirski korpus, mestna občina s svojimi obrati, vsega kakih 6000 oseb. Zborovalci so globoko ganjeni poslušali izvajanja Kreisführerja Dorfmeistra, ki je izrazil nevoljo prebivalstva radi nesramnega zločina. Govornik je nadalje omenil vojni položaj ter objasnil razloge, ki morajo voditi do zmage. Zaključek je predstavljal goreče priznanje k Füh-rerju in Reichu. Da bi dal izraza povezanosti oborožene sile in stranke, je stopil nato še Standort-ältester, Oberst Knisch, na govorniški ode'r ter obsodil nizkotno dejanje zločincev, ki so stregli po Führerjevem življenju. V teh usodnih urah, tako je izvajal Oberst, morata oborožena sila in stranka, bolj kakor kedajkoli poprej, korakati ramo ob rami in to se bo odslej tudi zgodilo, za kar bodo skrbeli ljudje, ki imajo usodo Nemčije v svojih rokah. Govornik je nato pozdravil Führerja, kar so poslušalci navdušeno odobrili. — Slične prireditve so priredile v Kreisu Cilli tudi Ortsgruppe Schönstein, Wöllan, Pragwald, Heilenstein, Sachsenfeld, Rohitsch in Tüffer. * Vzorna spodnještajerska mati. Nedavno je prišla v lacaret Römerbad neka neznana žena iz Gairacha ter prinesla veliko košaro črešenj. Na vprašanje kaj želi, je želela razdeliti črešnje bolnim vojakom, da bi na ta način počastila spomin svojega sina, ki je padel na bojišču za Führerja in Reich. Ker ji radi oddaljenoti sinovega junaškega groba na fronti ni moaoče krasiti s cvetjem njegov križ — tako je dejala — hoče z darovanjem črešenj tovarišem pokojnega sina, izraziti svojo materinsko ljubezen. * Smrtna kosa. V Pettau-u je umrla gospa Marta Pirich, vdova po usnjarskem tovarnarju in mati 8 otrok. Pokojnica je bila blaga žena in dobra mati, ki jo bodo obdržali v lepem spominu vsi, ki so jo poznali. Njena prsa je krasil srebrn častni križec za materinstvo Vrla Spodnještajerka je ves svoj vek preživela v svojem ljubljenem mestu Pettau, kjer je zagledala tudi luč sveta. * Nezgode v domačinstvu. Statistika dokazuje, da se največ nezgod pripeti pri domačem delu v domačinstvu in ne v industriji ali rokodelstvu. Navadno se ponesreči največ otrok in mladoletnih. V Zedinjenih državah se ponesreči vsako leto po kuhinjah in stanovanjih kakih 200.000 oseb izpod 15 let. Od teh je zopet polovica mlajših od pet let. Največ smrtnih slučajev je pri tem pripisovati opeklinam z vročo vodo ter zastrupljenju s kurilnim plinom. * Dajajte otrokom ržen kruh in sadje! Tako svetujejo zdravniki ter pravijo, da je otrökom do 6. leta to potrebno, ker utrjuje rast zobovja. Samo mehka ali poltrda hrana ne nudi možnosti za primerno žvekanje, kar je neobhodno potrebno, če hočemo, da bodo imeli naši otroci pozneje zdravo in dobro zobovje. * Viktor Emanuel ni več trdnega zdravja. Časopis „Avanti" poroča, da je razkralja Viktor Ema-nuela dne 12. julija zadela kap, ki je povzročila ohromelost in pozabljivost. Pravijo, da gre za pritisk krvi na možgane. Neposredne nevarnosti ni, ni pa upanja, da bi še popolnoma ozdravil. Kazen za črno klanje in verižništvo 531etni delavec Franz Hetzl iz Marburg-Gams je brez dovoljenja zaklal teleta, ki je tehteto 25C kg, 421etni kletijski delavec Alois Jagoditsch, od istotam, pa 320 ko težko kravo. Oba sta meso nato prodala za malenkostno zvišane cene. Sodišče v Marburgu je radi tega obsodilo Hetzl-a na eno leto, Jagoditscha pa na 15 mesecev težke ječe. Nadaljnje osebe so dobile radi sodelovanja zaporne kazn: od 4 do 6 m°secev. ker so stavile za črno klanje na razpolago hlev ter pomagale pri razkosanju mesa. Pred istim sodiščem sta se zagovarjala 361etni posestnik Maximilian Stermschnik iz Zoggendorfa pri Saldenhofenu, Kreis Marburg-Land in njegova 331etna žena Paula Stermschnik radi črnega klanja dveh svinj v spupni teži 200 kg ter prodaje mesa in masti po oderuških cenah 70 in 100 RM. Z ozirom na neomadeževanost in na popolno priznanje obeh obtožencev je sodišče obsodilo Maximiiiana Stermschnika na 2>/, leta težke ječe in 8000 RM denarne kazni, v slučaju neiztirljivosti na nadaljnjih 8 mesecev zapora, fijegovo ženo Paulo pa na 8 mesecev zapoia. Osebe, ki so od zakoncev Stermschnik kupile meso in mast po oderuških cenah, so dobile občutne zaporne in denarne kazni. Pred sodiščem v Cili-ju se je moral zagovarjati 471etni posestnik Blasius Kowatsch iz Ravens-burga, Kreis Cilli. ker je pri dobavi 300 litrov mošta iz neke protikupčije zahteval pogoj, da se mu dobavi 3 kubične metre lesa. 411etni lastnik žage Jose Teusch iz Martinstala, Kreis Cilli je pa bil obtožen, da je za nabavo mošta ponudil za-menjalnim potom 3 kubične metre lesa, ki,je podvržen racijcniranju Obtoženca 6ta dobila vsak po en mesec zapora. Mošt in les je oblast zaple-taila v korist države Isto sodišče je obsodilo razen tega 351etnega mesarskega pomočnika Franz Tschernitsch-a radi zločina zoper vojno gospodarske predpise, nadalje radi tatvine ter prestopka zoper odredbo o urejevanju cen na 1 leta težke ječe in 500 RM denarne kazni, v 6lučaju neiztirljivosti še na nadaljnja 2 meseca zapora. Franz Tschernitsch je začetkom leta 1944 v Cilli-ju svojemu delodajalcu, mesarju Urban-u v večkratnih primerih ukradel mesnih mark, ki so omogočale nakup 55 kg mesa ter iste na veriž-niški način prodal za 450 RM izkupička. Mondtabeiie tur August $€C§€&lf UetvpwMMfiateiPm?NS\\ Selbständiger, über 50 Jahre alter Pferdeknecht und Kutscher will im Bezirk Marburg Posten tauschen. Fähig für jede Fuhr Versteht sich auf Weingarten-, Wiesen- und Feldarbeiten. Adr. in der Verw. de6 Staj. Gospodar. _490-5 Aktentasche, braun, mit Kleider und Erdbeeren auf der Station Schleinitz verloren. Der ehrliche Finder wird gebeten, dieselbe bei Maria Golob, Hotel Adler, Marburg-Drau, qeqen Belohnunq abiuqeben. 487-t3 Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz-orthopädische Apparate. Leibbinden, Gum-mistrümpie erzeugt und lieter' das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie. Lieterant sämtlichei Kran kenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau Mellingerstr 3 Im Luftschutzraum: Koffer aus dem Weg! Hobt Ihr den Fluchtweg selbst verbaut reifjt Ihr Euch Wunden in die Haut, wenn Ihr in Not den Raum verladt und braucht dann auch noch Jg. . wir geben die traurige Nachricht,, daß unser lieber und unvergeßlicher Sohn, Bruder, Onkel und Schwager Max Exelensky Panzer-Obergrenadier am 10. Juni 1944 im 19. Lebensjahre an der Westfront gefallen ist. Unterjakobstal, Peltau, Cilli, Drauweiler, am 12. Juli 1944. In tiefster Trauer: Jakob und Antonie, Eltern; Jakob, Viktor und Alois, d. Zt. im Felde, Friedrich, Josef, Franz, Martin, Alexander, Brüder; Ludmilla, Schwester, sowie sämtliche Verwandten 496 In Erwartung eines glücklichen Wiedersehens erhielten wir die trauriqe Nachricht, daß unser herzensguter. inniqstqeliebter Sohn und Bruder Emmerich Strauss Jäqer am 13. Juni 1944 im Alter von 21 Jahren für seine geliebte Heimat tödlich verunqlückte. Rohitsch-Sauerbrunn, Laufendorf. am 21. Juni 1944. In tiefster^ Trauer denken an da6 ferne Heldengrab: Sophia und Emmerich Strauß, Eltern; Vinzenz, d. Zt. im Felde, Bruder; Sophia, Maria, Kathi, Stefanie und Lils, Schwestern, und alle übrigen Verwandten 453 Der Oberbürgermeister der Stadt Marburg-Drau Marburg, am 20 Juli 1944. Bekanntmachung über die Einführung der Schlußscheinpflicht beim Verkauf von Zucht- und Nutzrindern auf Grund der Verordnung des Ch. d. Z. vom 4. Juli 1944. Jeder Verkäufer von Zucht- und Nutzrindern ist verpflichtet, die Ausstellung eines Schlußscheines über das verkaufte Rind persönlich zu beantragen, und zwar: In Marburg-Stadtmitte: Beim Referenten für Landwirtschaft in Kärntnerstraße Nr. 12/1. In allen übrigen Bezirken bei den zuständiqen Bezirksdienststellen. Auf Viehmärkten auf dem Marktplatze Bei Käufen von Viehhandelsbetrieben oder Verkäufen an dieselben stellt in jedem Falle den Schluß6chein der Viehhandelsbetrieb aus. 764 Im Auftrage: Dr. Badl. DER POLIZEIDIREKTOR IN MARBURG/DRAU Bekanntmachung Auf Grund einer Anordnung des Chefs der Zivilverwaltung in Graz haben alle deutschen Staatsangehörigen beiderlei Geschlechts und alle Schutzangehörigen des Örtspolizeibe-zirks Marburq/'Drau nach Vollendung des 15. Lebensjahres zur wirksameren Personenkontrolle im Besitz eines amtlichen Lichtbildausweises zu sein. Als amtlicher Lichtbildausweis gilt: Kennkarte, Reisepaß, Dienstausweis einer Behörde oder einer öffentlichen Körperschaft, Führerschein für Kraftwagenführer, Wehrpaß, Postausweis, Jagd- oder Waffenschein, Mitgliedsbuch der NSDAP oder der NSV oder ein von einer Parteidienststelle ausgestellter Lichtbildausweis und ausnahmsweise auch der Wehrmannschaftspaß. Ein Fabrik- oder Werkausweis gilt nicht als amtlicher Lichtbildausweis. Wer keinen amtlichen Lichtbildausweis besitzt, hat unverzüglich den Antraa auf Ausstellunq der Kennkarte unter Abgabe von 3 Lichtbildern beim zuständiqen Polizeirevier zu stellen. Als Per6onalunterläqen sind vorzulegen: a) von Mitgliedern des Steirischen Heimatbundes der Mitgliedsausweis des Steirischen Heimatbundes und die Geburtsurkunde; b) von Donau- und Alpenländlern der He;matschein und die Geburtsurkunde, r-i .mr. T - - - -i 1 e m die Einbüroerunosurkunde und die Geburtsurkunde, und dl von Schutzangehörigen der Ausweis des Steirischen Heimatbundes und die Geburtsurkunde. Sämtliche Photoqraphen der Stadt Marburg/Drau haben Anweisung, die Lirhtbildaufnahmen für die Kennkarten vom Sonnabend, den 29. Juli, bis einschließlich Sonntaq. ^en 13. August 1944. ieden Taq von 8 Uhr b:s 13 Uhr durchzuführen Es wird hierbei nachdrücklichst darauf aufmerksam gemacht. daß innerhalb dieser apoegeben<»n 7eit auch Sonnfans Lichtbildaufnahmen vornenommen werden Zuwiderhandlungen aeqen diese Ano-Hnunq werden nach Nr. 9 der Verordnunq des Cheis der Zivilverwaltunq vnm 14. April 1941 bestraft, abgesehen davon, daß sich ieder Unannehmlichkeiten aussetzt, der fernerhin ohne solchen Ausweis angetroffen wird. 1208 Marburg/Dr^x den 21. Juli 1944. Der Polizeidirektor: Dr. Wallner 769 ÜK8 Vom tietsten unermeßlichen Schrueze gebeugt geben wir die traurige Nachricht, daß unsere innigstgeliebte, hereznsgute Tochter Nada Lach am 17. Juli 1944, nach kurzem, aber schwerem Leiden, aus unserer Mitte entrissen wurde. Wer unsere Nada kannte, weiß, was wir mit ihr verloren haben. Cilli. den 19. Juli 1944. In tiefer Trauer: Johann und Rosalia Lach, Eltern; Großeltern. Tanten, Onkel und alle übrigen Verwandten 3183