LETO XXXIII
KAMNIK, 11. FEBRUARJA 1993
Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led!
Tiho pesem! - Bolečine
ne razglašaj naših ran,
če nečast te naša gine,
domu, Kranjc moj, zvest postani!
Ob kulturnem prazniku
Moja razmišljanja ob slovenskem kulturnem prazniku so namenjena Kamniku - kulturnozgodovinskem biseru »v objemu gora«, kot se je mesto s pomočjo oblikovalcev domiselno upodobilo v svojem novem znaku. Mestu - kulturnozgodovinskem spomeniku
— po njegovi častitljivi večstoletni zgodovinski vsebini in tudi pravni razglasitvi. Mestu - zgrajenemu po meri človeka, zato vabljivemu in prijetnemu. Mestu
— o katerem bajajo bajke in pripovedke. Mestu
— v katerem skoraj vsaka hiša pripoveduje zgodbe iz življenja njenih prebivalcev, dokazuje veščino zidarskih ali kamnoseških mojstrov, spominska plošča na njej pa govori o pesniku, igralki, skladatelju ali slikarju, ki se je v njej rodil ali v njej živel. Da to mesto je Kamnik, mesto, na katerega smo upravičeno ponosni, a do njega marsikdaj premalo spoštljivi. Kot dediščina nam je prepuščeno in je na nas ali nam bo v bogastvo ali breme.
V času, ko se Slovenci vračamo k svojim koreninam in izročilu, ko postajata kvaliteta in strokovnost spet vrednoti, ju bomo končno morali v našem mestu priznati in jima tudi dati prioriteto. Kulturna in naravna dediščina Kamnika in okolice je bogastvo, na katerem je vredno snovati njegovo prihodnost. Žal je barbarstvo medvojnih in povojnih let najbolj prizadelo prav kulturno dediščino: požgani, porušeni in izropani gradovi, prepustitev spomenikov zobu časa, poskus zbrisa zgodovinskega spomina so tragična bilanca teh časov, pa tudi grd madež na narodovi vesti: uničeval je svojo lastno substanco. Pa smo Slovenci danes dovolj zreli, da vemo, da je kulturna dediščina naša identiteta, branik meja našega ozemlja, materialni in duhovni dokaz o naši pravici do življenja na tem koščku Evrope? Pa se v Kamniku dovolj strokovno, pretehtano in selektivno, s čisto vestjo odločamo, čemu glede na vrednost in pomen v kulturi bomo dali prednost? Se vprašamo, kje je mesto kulturi med drugimi družbenimi dejavnostmi? Kolikšen del narodnega dohodka smo pripravljeni nameniti ohranitvi vrednot, ki so Kamnik ustvarile? Kako bomo kulturne vrednote vključili v turistično ponudbo, pri čemer je način vključitve znan?
Po prazničnem 8. februarju pride 10. februar, dan, ko bo zasedal naš parlament. Če bo katero od namiznih vprašanj našlo mesto za premislek in upoštevanje strokovno podprtih predlogov in referenc, je odvisno °d resničnosti trditev, da smo opravili s posploševanjem, subjektivnim odločanjem, voluntarizmom, da se v vseh svojih ravnanjih želimo približati evropskim kriterijem strokovnosti, kvalitete, odgovornosti in gospodarnosti.
Mirina Zupančič
Po sledeh delegatskih pobud
Bo Malograjski hotel kmalu odprl vrata?
Občina naj v svojem proračunu nameni potrebna sredstva za dokončanje obnove hotela Malograjski dvor, je v imenu poslanskega kluba LDS predlagal De-mitrij Peric in dodal, da v primeru, če bo IS in skupščina podprla to pobudo, predlagajo ustanovitev delniške družbe, v kateri bi bili družbeniki: bivši lastnik (Tone Cerer op. p.), Občina, Stol in druga podjetja, ki so vložila svoj denar v obnovo hotela.
Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja mu odgovarja, da je bivši lastnik julija lani vložil zahtevo za vrnitev objekta, ki pa jo zaradi tega, ker je hiša spomeniško zaščitena, rešuje ministrstvo za kulturo. Po zakonu o denacionalizaciji pa ni dopustno nobeno razpolaganje s premoženjem, ki ga bo treba vrniti bivšemu lastniku. Zato predlagane delegatske pobude i moč podpreti.
Delegat Stane Zamik je v svoji pobudi, izhajajoči iz zaključkov javne tribune LDS v Komendi, predlagal, naj občina pripravi tehnični in finančni program povezave kamniškega in domžalskega vodovoda za področje KS Komenda, Moste in Križ. Sedaj se namreč ta območja napajajo s »krvavškim biserom«, ki pa to že dolgo ni več.
Občinski sekretariat' za prostorsko urejanje in varstvo okolja mu odgovarja, da so se predstavniki kamniškega in domžalskega podjetja že sestali in se dogovorili, da Komunalno podjetje Domžale naroči in plača potrebno študijo za razširitev vodovodnega sistema iz Kamnika tudi v KS Križ, Moste in Komendo, ki bo pokazala možnost izvedbe teh del.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Str. 3	0 pravicah na delovnem mestu Strah pred cesto
	
Str. 4	Kamniški stari grad Kmalu odprt za obiskovalce
	
Str. 5	Zeleni Kamnika Še ena resnica o kamniškem zraku
	
Str. 9	100 let Planinskega društva Kamnik
	
Str. 10	Kegljanje Simona Hren - državna prvakinja
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 25. februarja. Prispevke sprejemamo do srede, 17. februarja; oglase, zahvale, obvestila ipd. pa do vključno 19. februarja.
Resnica o Rudniku kaolina
Atomske gobe ali odpiranje novih delovnih mest
Že nekaj časa v kamniškem okolišu krožijo govorice, da se na lokaciji Rudnika kaolina izvajajo večja gradbena dela- gradnja skladišča za radioaktivne odpadke. Občila so to »senzacionali-stično« temo hvaležno zgrabila in jo razširila v javnost.
Tako je bil tudi 28. januarja 1998 v SLOVENSKIH NOVICAH objavljen pompozen članek z naslovom ATOMSKE GORE POD VELIKO PLANINO? ki je zaradi neresničnih trditev oziroma namigovanj sprožil v javnosti upravičen val ogorčenja.
Zaradi tega želimo širši javnosti pojasniti, da so bile v članku podane izkrivljene in zavajajoče informacije t. i. »rumenega tiska«, ki hlepi po senzacijah, čeprav dostikrat na škodo resnice.
Resnica je ta, da Rudnik kaolina Kamnik v redni likvidaciji, v opuščenih jamskih objektih gradi gobi sce. kapacitete 300-350 t gob na leto, ki jih bo močrodati na tržišču, in ki bo zaposlil ca 20 ljudi, ne pa deponije radioaktivnih odpadkov.
Kolikor bi se uresničila ideja, da bi na območju Rudnika postavili tudi kompostarno, uredili predelavo šampinjonov do pol-proizvoda ter predelavo izrabljenega komposta za humus, bi to omogočilo dodatno zaposlitev še 10 ljudem.
Odločitev, da bomo gobišče gradili pod zemljo, smo sprejeli zato, da smo angažirali lastno delovno silo, lokacija pa je primerna, ker omogoča racionalnejšo in bolj ekonomično proizvodnjo v t. i. kritičnih mesecih (junij _ september), ko je temperatura zraka nad 25 stopinj. Temperatura in klima v jami pa sta vse leto konstantni, zato skozi vse leto ustvarjata dokaj ugodne razmere za rast gob.
Likvidacijski postopek in postopek sanacije rudnika predvidevata v svojem programu tudi Program razreševanja kadrovske problematike delavcev Rudnika kaolina. Ta program je bil podprt s strani sodnega senata in Ministrstva za industrijo in gradbeništvo. Na njegovi podlagi je bila narejena odobrena projektna dokumentacija za izgradnjo gobišča v Črni.
Iz članka veje vtis, da se v rudniku prikrivajo dela, ki bodo ogrozila čisto in zdravo okolje. Vemo pa, da je ekologija dandanes hvaležna tema za manipulacijo z javnostjo. Pri tem ni treba posebej poudarjati, da si vsi želimo čisto okolje, zato težimo za proizvodnjo, ki bo okolju neškodljiva.
Vzgoja šampinjonov je nedvomno je takšna proizvodnja, ob tem pa je, naravnana tudi v turizem, ki naj bi bil naš izhod iz krize.
V programu likvidacije je tudi poudarjeno, da je potrebno po končanih zapiralnih delih v rudniku opraviti ukrepe zavarovanja jamskih objektov, da bi zaščitili zdravje ljudi in živali - o izvedenih ukrepih pa obvestiti pristojni organ občine, kot smiselno določa 9. čl. Zakona o rudarstvu.
V odprtih jamskih prostorih namreč lahko pride do zastrupitve s plini, ki nastajajo pri prepc-revanju in gnitju jamskega lesa, z zaprtjem t.i. Roza rova in pod-kopa Sela pa smo to potencialno nevarnost odpravili.
Likvidacijski upravitelj poroča o likvidacijskem postopku sodnemu senatu, četrtletno pa dostavlja poročila v vednost tudi Skupščini občine Kamnik ter Ministrstvu za industrijo in gradbeništvo
(vsi ti organi so bili sprotno seznanjeni o vseh aktivnostih v rudniku).
Nadzor nad zapiralnimi deli opravlja Ministrstvo za energetiko - republiška rudarska inšpekcija.
Graditev konjunkturne proiz vodnje - gobišča zagotavlja zaposlenim delavcem socialno varnost, okolju pa nedotaknjenost
z ekološkega vidika. Poudariti je treba, da je KS Črna demografsko ogroženo območje občine Kamnik - izgradnja gobjega rastišča pa omogoča perspektivo ne samo sedanjemu, temveč tudi prihodnjemu rodu otrok črnjan-skih knapov, ki so v preteklih letih pustili v rudniku znoj in i zdravje. Njihovo minulo delo je j vodstvo Rudnika želelo preliti v dejavnost, ki bi oplemenitila i njihov nikdar dovolj plačani trud.
Spričo povedanega nas čudi, da program, ki delavcem v teh kriznih časih zagotavlja delo in socialno varnost, ni deležen ■družbene podpore - nasprotno; izrabljen je za šikaniranje in dvo-ime v kompetentnost ljudi, ki se ma teh vsestransko podprtih in jjavnih programih angažirajo.
Za vodstvo Rudnika Kaolina Tehnični vodja rudnika Anton Lakner, dipl. ing. rud.
kočna
KOČNA, d. d.
KUPUJTE V KOČNI VELIKA PUSTNA AKCIJA
Pralni prašek JOl_LY (3 kg) 411 SIT Kava EMBA (100 gr) 39 SIT VINO bela kapljica (1 I) 84,90 SIT in Se 40 drugih Izdelkov do 30% ceneje.
Akcija traja od 15. februarja do 3. marca 1993.
Pričakujemo vas v vseh naših prehrambenih
trgovinah.
V PE NOVOTEHNA, tel. 831-404 vam nudimo do 20% sezonskega popusta na
ŠPORTNA OBLAČILA IN OPREMO
- BARVNE TELEVIZORJE GORENJE s 5% gotovinskim popustom
- DRUGO BLAGO po starih cenah
- UGODNO PRODAJO NA 3 ČEKE
V TEKSTILNIH TRGOVINAH lahko kupujete dodatno znižano sezonsko blago in ŠPORTNA OBLAČILA in nudimo ugodnost prodaje na 3 čeke. Priporočamo se in zahvaljujemo za nakupe!
V krajevni skupnosti Podgorje
Po nedavnem zboru občanov v Podgorju smo za kratek pogovor zaprosili predsednika sveta KS Antona SVETLINA. Povprašali smo ga o tem, kaj so Pogorci postorili zla svoj kraj, za vas, ki je nekoč slovela za najdaljšo v Sloveniji, in kakšni so njihovi načrti za prihodnje čase.
Sogovornik ni bil nič kaj zadovoljen z udeležbo na zboru občanov, sam pravi, da je to dolžnost prevzel, ker je smatral, da bi bila velika škoda, če bi denar od samoprispevka nekoristno ležal, ne da bi začeli uresničevati stvari, za katere je bil samoprispevek sprejet.
Kot je bilo slišati na zboru občanov, je bilo v preteklem letu kar nekaj narejeno, čeprav težav ni zmanjkalo. Največ zapletov je bilo pri ureditvi pokopališča, kjer so se zaradi razpadajočega opornega zidu morali odločiti za sanacijo, hkrati pa za delno razširitev.
Lahko bi rekli, da je bila lani dejavnost KS usmerjena predvsem na tista področja, kjer bi lahko zaradi nevzdrževanja nastala velika škoda. To velja poleg pokopališča tudi za prenovo vrhnje plasti ceste, obnovo kulturnega doma, kjer so obnovili streho, strop, pod in fasado, nabavili so tudi novo peč.
V lanskem letu so se lotili tudi velikega zalogaja - kanalizacije, ki pa je sami brez širše pomoči ne bodo zmogli. S prispevkom občanov in sklada stavbnih zemljišč so dosegli, da sta izdelana projekt in lokacijska dokumentacija.
Za te potrebe so lani krajani prispevali 716.000 tolarjev ob sredstvih, ki so jih prejšnja leta zbrali s krajevnim samoprispevkom in na druge načine, ki so znašala okrog 3.487.000 tolarjev.
Iz tega denarja so lani namenili za obnovo kulturnega doma 506.000 tolarjev, za pripravo izgradnje kanalizacije 315.000, za obnovo in razširitev pokopališča 1.187.000 tolarjev, za izgradnjo CATV omrežja 1.710.000 tolarjev itd.
Na zboru krajanov so vrnili tudi del sredstev tistim krajanom, ki so sodelovali pri izkopu jaškov za telefon.
In načrti za letošnje leto? Ni jih malo. Zahtevajo pa kar precej denarja. To velja predvsem za izgradnjo kanalizacije skozi Podgorje.
Številni problemi z izpuščanjem odplak pralnih strojev in podobnih odpadnih voda tudi iz obrtnih delavnic zahtevajo rešitev tudi z vidika varstva širšega okolja. Če bi kdo podrobneje analiziral odplake, speljane na podgorske travnike, ki onesnažujejo tudi območje zajetja vode na mengeškem polju, bi bile ugotovitve gotovo take, da je nemogoče to stanje trpeti še v nedogled. Da ne govorimo, kako »spodbudno« vplivajo lugi na rast na podgorskih travnikih in njivah.
Potreba po podgorski kanalizaciji je torej nesporna, vendar ko slišimo številko 56 milijonov tolarjev, pa se marsikdo zamisli. Sami krajani tega denarja očitno
Težko je namreč, da bi en svet KS izvedel akcijo za krajevni samprispevek, na drugem svetu pa bi bila vsa teža odgovornosti, da jo uresniči, čeprav se vrednost zbranega denarja v tem času kar precej zmanjša.
Na zboru občanov je bilo tudi precej besed o tem, da Pošta namesto samostojnih telefonov pri-klaplja dvojčke, s čimer se naroč-
niki ne strinjajo. Če pa ti ponekod že morajo biti, naj o tem odločajo naročniki, s kom bodo imeli dvojčka. Sicer pa je letos v Podgorju, kjer stoji okrog 200 hiš, dobilo telefone 121 gospodinjstev.
Predsedniška odgovornost je kar težka, pravi Anton Svetlin, ki je to dolžnost prevzel pred štirimi leti, vendar Še danes nima
tajnika, in mora vse administrativne posle opravljati sam. Kar-korkoli že, vendar brez sedanjega sveta, brez zagnanega dela njegovega predsednika ne bi bilo narejeno toliko, kot je lani v Podgorju bilo. Prav bi bilo, če bi poprijeli tudi tisti, ki so do sedaj stali ob strani.
F. SVETELI
S seje IS
Predsednik sveta KS Podgorje Anton Svetlin
ne zmorejo. Tudi predvidena sredstva iz občinskega proračuna (4 milijone tolarjev) bodo le malo pripomogla, da bi ta problem hitro uredili.
Gre za več kot 4 km dolg glavni cevovod, ki ga okrog 200 gospodinjstev ob njem ne zmore denarno pokriti.
Predsednik sveta KS meni, da bi moral to zajetno investicijo prevzeti kdo drug, verjetno sklad stavbnih zemljišč, ki bi moral v okviru svojega večletnega programa odločiti, kdaj bo z izdatnejšimi sredstvi ob sodelovanju krajanov podprl to naložbo. Podgorci bi verjetno, če bi vedeli, kdaj bo zagotovljen denar tudi s strani občine, bili pripravljeni glasovati tudi za samprispevek samo za ta namen.
Kot pravi Anton Svetlin, naj se o tem odloči, seveda s predhodnim izrekanjem krajanov, novi svet KS, da bo v teku svojega mandata naložbo tudi izpeljal.
CATV v zakonske okvire
OPRAVIČILO
V prejšnji številki je v tiskarni nastala napaka, koje prišlo do zamenjave naslo^ vov na drugi strani. Nadaljevanje pogovora s predsednikom Izvršnega sveta g. Novakom bi moralo biti naslovljeno »Za razvoj podjetništva, kmetijstva in turizma.« Za neljubo napako se opravičujemo. •
Uredništv«*
Prekrivanje strehe na Kulturnem domu
Odbor za izgradnjo CATV omrežjav Kamniku meni, da se mora občina vključiti pri opredelitvi premoženja pošte in ČATV na pomagati pri vzpostavitvi ustrezne lastniške strukture in službe vzdrževanja, je med drugim zapisallgor Podbrežnik v svoji delegatski pobudi na zadnji seji občinske skupščine.
Izvršni svet je to pobudo na seji 27. januarja načelno podprl. Investitor pa mora najprej pridobiti gradbeno dovoljenje. Za pregled projekta in za izdajo atestov je pooblaščena RTV Slovenija. Sele nato je možno dobiti ustrezno uporabno dovoljenje.
Ker ni sistemskega zakona, tudi režim upravljanja ni določen. Lahko pa bi ustanovili delniško družbo, v katero bi bili vključeni vsi, ki so prispevali denar za gradnjo. V aktih družbe bi določili način vzdrževanja in sofinanciranja teh stroškov. Izvršni svet oz. upravni organi so pripravljeni pomagati pri vzpostavitvi ustrezne lastniške oblike in službe za vzdrževanje sistema.
Kol je na seji povedal Marjan Burja, predsednik odbora za izgradnjo CATV Kamnik, je sedem krajevnih skupnosti podpisalo pogodbo o vzdrževanju, vendar se je nekatere KS ne držijo. Dejal je tudi, dabo letos gradnja CATV sistema zaključena, zato bi bilo nujno, da bi Čimprej uredili vse zadeve v zvezi s prihodnjim gospodarjenjem in vzdrževanjem tega sistema.
Po odredbi o pristojbinah na kritje dela stroškov za veterinarsko higiensko službo, ki jo jc sprejel izvršni svet, bodo do 1.
februarja le-te višje za 75%, del teh stroškov pa bo še moral pokrivati proračun. Po mnenju članov IS bi se morali čimprej dogovoriti tudi z drugimi občinami o tem, da bi stroške odstranjevanja živalskih trupel terneregistri-ranih psov v celoti kruti njihovi lastniki.
Po novem bodo te pristojbine skupaj s pristojbinami za zdravstvna spričevala za živali znašala, npr. za govedo in konje po 200 tolarjev, za prašiče nad 50 kg 100 tolarjev, lovci pa bodo morali za vsako uplenjeno park-Ijasto divjad plačati 154 tolarjev pristojbine.
Ker je z novim letom ustanovi-teljstvo nad vsemi domovi upokojencev prevzela republika, ki pa ni prevzela tudi poravnave računov za bivanje socialno šibkejših občanov v teh domovih, bo kamniški izvršni svet predlagal ministrstvu za delo, da vpelje nadzor nad cenami stroškov domske oskrbe v socialnih zavodih. Prav tako je predlagal, naj republika poenoti normative za plačilo storitev v vzgojnovarstve-nih zavodih. Po sedanjem sistemu o v prednosti tiste družine, ki imajo otroke v vrtcih. Zato bi bolj ustrezal družinski dodatek, cene vrtcih pa naj bi bile ekonomske.
Ker je v kamniškem otroškem vrtcu sedaj 143 otrok ali skoraj 19 odstotkov, za katere starši ne pokrivajo niti vrednosti prehrane, je izvršni svet soglašal s predlogom, da bo od 1. februarja dalje najnižji prispevek staršev znašal 2810 tolarjev na mesec. Za enak odstotek (27,3%) pa se bodo po-
večali tudi prispevki ostalih, razen tistih, ki že sedaj plačujejo najvišji prispevek.
Izvršni svet je sprejel tudi poslovnik o svojem delu, s katerim je določil način poteka sej, razmerje med izvršnim svetom in upravnimi organi ter občinsko skupščino. Posebno poglavje pa je namenjeno tudi javnosti dela izvršnega sveta.
Preizkušnje novih eksplozivnih snovi ne bo povečalo tveganja za prebivalce Kamnika, je rečeno v pisnem pojasnilu republiškega ministrstva za notranje zadeve, ki ga je v zvezi z odredbo o določitvi podjetja KIK za opravljanje preizkusov novih eksplozivnih snovi od tega ministrstva zahteval IS. Ker razen KIK novih večjih proizvajalcev tovrstnih snovi nebo kmalu, bodo v glavnem preizkušali tiste nove snovi, ki bodo izdelane v KIK-u. Čeprav je v zvezi z omejevanjem vpliva eksplozij in drugih učinkov na okolje določene sklepe sprejela že občinska skupščina, koje sprejemala zazidalni načrt za to območje, je izvršni svet še posebej zavezal KIK, da ga redno obvešča o izvajanju teh preizkusov. f. s.
POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV, GOSPODINJSKIH APARATOV in ELEKTROINŠTALACIJE
Marko Senožetnik, Mengeška 5, Kamnik, tel. 811-861.
O izgradnji telefonskega omrežja
Kako je potekala
Kot smo že objavili v Kamniškem občanu, je bil dne 3. 12. 1992 sestanek s PTT podjetjem Ljubljana glede možne spremembe delitve števila telefonskih priključkov, ki so po veljavnih sporazumih razdeljeni med PTr in SKLADOM, ter razčiščevanja drugih problemov pri izgradnji telefonskega omrežja. Dne 18. 1. 1993 smo prejeli zapisnik s tega sestanka ter povzetek predlogov in stališč.
Izvleček bistvenih predlogov PTT-ja:
- PTT Ljubljana se strinja, da ima Sklad do 1. 7. 93' na voljo telefonske priključke do dogovorjenega števila 4200.
- PTT Ljubljana se obvezuje, da bo vključila nove telefonske naročnike s seznama Sklada najkasneje do 31. 7. 1993.
- PTr Ljubljana bo preverila v strokovnih službah, ali je mreža ali je ni oz. kjer je vključitev novih naročnikov brez dodatnega vlaganja še možna, in to sporočila Skladu v roku enega meseca po prejemu spiskov.
- Po zaključku akcije 1. 7. 1993 oz. porabi kvote 4200 telefonskih priključkv, namenjene SKLADU, prenehajo tudi vse obveznosti do Sklada oz. strokovne službe SKG Kamnik.
- Vse nove - prihodnje interesente bo skladno s pravilnikom o določanju telefonskih priključkov obravnavala Komisija za naročniška razmerja pri PTT Ljubljana.
- V zvezi z neprodanimi telefonskimi priključki v kvoti 4200 do 1. 7. 1993 sprememba sporazuma ni možna, ker je PTT že prevzel finančno breme za vse stroške izgradnje KKO/RNO, ki jih ni pokrival SKLAD, izvajalcem za dodatna dela in spremembe z zračne v podzemno izvedbo kot tudi za dokončanje del v B-8.
- PTT podjetje predlaga, da se nove zmogljivosti na območju centrale Laze v Tuhinjski dolini vključijo v plan za leto 1993 z realizacijo v 2 letih. V letošnjem letu bomo podpisali pogodbe za tehnično dokumentacijo in tehnološko opremo:
- KATC Laze za 500 priključkov
- PCM Laze - Kamnik
- Opto kabel Kamnik - Laze
Neprodanih telefonskih priključkov do kvote 4200 na dan 1. 2.
1993 je še 237.
Vsa navedena stališča PTT podjetja Ljubljana bo obravnaval UO SKLADA stavbnih zemljišč, podal svoja stališča in jih uskladil s PTT.
Nadaljevanje poročila: E) NABAVA KABLOV
Za nabavo in nakup kablov je bil 19. 12. 1988 sklenjen SPORAZUM o nabavi telefonskih kablov za izgradnjo KKO in RNO v občini Kamnik in sklenjen aneks k sporazumu št. 7/87.
V sporazumu se PTT obvezuje, da bo v najkrajšem možnem času pridobil vse ponudbe za nabavo kablov KKO in RNO. (4. člen) Končna cena in količina kablov bo ugotovljena na osnovi dokončne specifikacije projektanta in računa dobaviteljev in jo v celoti krije SKLAD. (6. člen)
SKG Kamnik je na medsebojnih sestankih opozarjal PTT na uskladitev količine kablov, (zapisniki z dne 1. 7.1991 in 4. 9.1991)
V zapisniku z dne 4. 9. 1991 je v točki 3. navedeno:
- V razpravi je ugotovljeno, da je nekaj kablov še na zalogi. Zato je potrebno ugotoviti kapaciteto teh kablov. Kolikor obstaja zaloga kablov, ki jih ne bi potrebovali, jih je potrebno odprodati oziroma zamenjati (itd.).
Pri izgradnji RNO smo porabili vse dobavljene kable. Ob koncu izgradnje KKO pa je ostala določena količina kablov.
SKG Kamnik je takoj po pridobitvi specifikacije viška kablov od PTT izvedel razpis za prodajo kablov najugodnejšim ponudnikom. (Elektronabava, Podjetje Teleurh in PTT).
Ponudbo za odkup kablov je poslalo le PTT podjetje Ljubljana. Prodaja je bila izvršena po zelo ugodni tržni vrednosti, kar je naknadno ugotovila tudi komisija. Po navedbi PTT-ja (dopis št. 06/ 80/9/2-Ri z dne 28. 09. 1992) je do viška kablov prišlo zaradi velikih sprememb pri izgradnji KKO omrežja in sprememb pri projektiranju.
Kabli pa so bili nabavljeni v glavnem po prvotnih projektih.
SKG Kamnik je pri izračunu končne cene priključka takoj upošteval zmanjšanje cene zaradi prodaje kablov. Tistim naročnikom, ki so
plačali za priključek višjo ceno, bo moral biti opravljen poračun.
Cena prodanih kablov je (julij - avgust 1992) - 31,680.791,00 SIT.
Primerjalno s celotno investicijo izgradnje omrežja KKO in RNO je delež ostanka kablov 4,9%, s celotno investicijo pa 2,42%.
F) DOLOČITEV KONČNE CENE PRIKLJUČKA
Končna cena se je lahko oblikovala, ko so bili dokončno izdelani vsi projekti in pridobljene ponudbe.
Končna cena priključka z nekaterimi ocenami se je izračunavala v novembru 1991, ko so bili s sporazumom št. 7/87/2A s PTT razčiščeni delitveni odnosi. Ponudbe za izvajanje RNO so bile dane z določenimi ocenami. Te ocene za posamezne smeri so bile določene in v posebnem zapisniku podpisane s strani projektanta, ponudnika oz. izvajalca, PTT in SKG.
Tako je bila izračunana cena dne 19. 12. 1991 z upoštevanjem vseh znanih stroškov in prihodkov -54.424,00 SIT/naročnika. To ceno je potrdil tudi upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč s stališčem, da je to končna cena priključka in da v nobenem primeru ne bo višja.
Sklep SKLADA je bil, da bo po pridobitvi končnih situacij izvajanja za RNO (za KKO jc bila že znana končna cena) izdelana korekcija izračuna. Z naročniki, ki bodo plačali to končno ceno, pa bo v primeru izračuna nižje cene opravljen poračun.
To je bilo jasno povedano na vseh zborih krajanov v posameznih KS, ki so bili v decembru 1991, in objavljeno v Kamniškem občanu. To ceno sta obravnavala tudi izvršni svet in občinska skupščina. Sklep je bil, naj naročniki plačujejo poračune po tej ceni, da bo možno dokončati investicijo v celoti. Po določitvi končne cene pa bo opravljen poračun.
V juliju 1992 je bila z izvajalcem, PTT in SKG Kamnik določena tudi končna cena izvajanja za RNO.
SKG Kamnik je takoj izračunal končno ceno dne 19.12.1991, ki znaša 43.362,40 SIT/naročnika.
V tej ceni je že upoštevan odbitek preveč plačanih kablov. Glede na to, da s PTT še vedno ni razčiščena delitev števila naročnikov, je vrednost celotne investicije, z odbitkom deleža PTT in zbranih družbenih sredstev, porazdeljena na 4200 naročnikov - v skladu z veljavno sklenjenimi sporazumi.
Tako je cena telefonskega priključka dne 1. 2. 1992 - 88.059,00 SIT/naročnika oziroma 1.431,00 DEM/naročnika.
Prihodnjič bomo objavili, kakšne so cene telefonskih priključkov v drugih občinah, in končne investicijske podatke.
JANEZ TURNŠEK
aktualno v občini
KAMNIŠKI OBČAN
Iz Krajevnih skupnosti
Delovno in uspešno leto v Špitaliču
V Krajevni skupnosti Špi-talič marrjivo uresničujejo naloge, začrtane v svojih programih. Čeprav po številu prebivalcev majhna, se po razprostranjenosti uvršča med srednje velike KS v kamniški občini. Področje, ki se razprostira od Šipka do Menine, meji na KS Tuhinj, Motnik, Rakitovec in Pšaj-novico, je precej razgibano, valovito in hribovito. Ravninskega predela je relativno malo. Približno 300 prebivalcev KS Špitalič, ki žive v 80 gospodinjstvih, se pretežno preživlja z delom v kamniški industriji. Čeprav je kmetijsko področje dokaj obširno, je čistih kmetov le okoli deset. Vsi drugi pa se preživljajo z delom na svojih malih kmetijah in z delom v industriji In drugih dejavnostih. Na področju KS nimajo gospodarskih obratov, je le nekaj obrtnikov, kar pa ne daje možnosti za izdatnejši zaslužek.
S predsednikom sveta KS Špitalič Janezom Zajcem smo govorili o vrsti zanimivosti, ki nazorno kažejo na življenje in prizadevanje krajanov, da v marsičem izboljšujejo težak položaj in razrešijo vrsto za KS zapletenih in 1 odgovornih nalog.
Svet KS Špitalič povezuje med seboj vsa naselja v KS, in sicer: Špitalič, Sp. in Zg. Okrog, Belo, Novo Reber in Jastroblje. Članov sveta je devet; izvoljeni so bili 1990. leta. Na referendumu leta 1991 so se odločili za 1,5% krajevni samoprispevek, kar je dobra osnova za realizacijo številnih nalog.
Kaj ste uspeli napraviti?
V tem času so prekrili streho kulturnega doma. Toje prostor, ki ga KS uporablja v vse namene. Obnovili so zid pri pokopališču in napeljali tekočo vodo.
Pomembna je bila akcija - napeljava telefona za 7 novih naročnikov. To so uspeli uresničiti pred nedavnim, tako da je v KS sedaj povezanih z zunanjim svetom že 37 gospodinjstev. Izgradnja dodatnih priključkov je trajala le dober mesec dni, same priprave pa kar nekaj let. Nove naročnike povezuje centrala na La-zah. KS je prispevala 25% predračunske vrednosti.
Najpomembnejša naloga, ki so se je lotili, pa je bila izgradnja in posodobitev cestne povezave Spitalič-Nova Reber v dolini 2000 m. Do sedaj so uspeli asfal-
tirali 1100 m ceste. Poseben problem pri izgradni te ceste je pla-zovit teren. Na nekaj mestih je plaz deloma že poškodoval cestišče in skoraj onemogočil prevoz na posameznih odsekih. Pri izgradnji ceste sta, ob KS, velikem deležu krajanov v delu in denarju (posamezna gospodinjstva so plačala do 2000 DEM), znatna sredstva prispevala še SKG Kamnik in občina. Podobno pomoč pričakujejo še pri dokončanju drugega dela ceste. Dokončanje te ceste je za KS prednostna naloga tudi v letu 1993.
Katerim področjem bo KS še dajala prednosti
- Intenzivno bodo delali na telefonski povezavi. Prosilcev, ki bi želeli telefone, je še ca 40. Če bo Pošta držala obljubo, da bo povečala centralo v Motniku, bodo prosilci prišli na vrsto že letos, najkasneje pa v letu 1994. Ko bodo to uresničili, bo ta KS med najboljšimi s telefonskimi zvezami.
Janez Zaje pregleduje program dela
lokalnih vodovodov. - Izgradnja mrliške vežice je
dolgoročna naloga. KS je že zagotovila prostor, ki bo v kratkem tudi plačan. Idejni projekt je odobren, zato sedaj zbirajo še
Obnova ceste Špitalič — Nova Reber in poškodovani del cestišča
— Skrbeli bodo za vzdrževanje makadamskih cest v dolžini
10 km. Ta dela sedaj opravlja Komunalno podjetje Kamnik. Z uslugami so v KS Špitalič zadovoljni. Komunalno podjetje je opravilo tudi vsa pripravljalna dela pri asfaltiranju ceste v Novo Reber, v programu del je tudi obnova ceste Jastroblje-Loka, ki je bila odložena zaradi določenih razlogov.
Verjetno so pomembna še katera druga področja?
Teh je kar precej:
- Vodovodno oskrbo vsem krajanom. Nerešene so ostale le še štiri kmetije na demografsko ogroženem področju. Vsa druga gospodinjstva imajo zdravo pitno vodo iz javnega vodovoda ali iz
potrebno dokumentacijo. S pripravljalnimi deli naj bi pričeli že letos, odvisno pa bo od finančnih sredstev. Nakupili so že nekaj materiala. Svet KS želi to nalogo vsaj deloma realizirati do izteka svojega mandata.
- Zimsko službo imajo dobro urejeno. V KS jo opravijo kar kmetje sami, kadar nastane potreba. Taka ureditev zimske službe naj bi ostala tudi vnaprej.
Kaj pa problemi?
Problemov je v KS vedno preveč, med večje spadajo:
- Urejanje hudournikov, ki ob obilnih padavinah napravijo ogromno škode. Zadnje padavine v lanski jeseni so naredile veliko skoraj nepopravljive škode. Voda je odnesla nekaj manjših mostov, ki še do danes niso v celoti obnovljeni. Vzdrževanje ni načrtno, dela se preveč vlečejo itd.
- Drugi pereč problem je zgradba nekdanje osnovne šole v Špitaliču, ki jo je UTOK Kamnik uporabil za svojo delavnico. Po likvidaciji tega obrata je ostalo brez dela ca 15 ljudi, zgradba sama pa naj bi bila odtujena. KS Špitalič to zgradbo nujno potrebuje za svoje namene, za delo v KS, zato meni, da mora zgradbo dobiti nazaj. Svet KS bo zastavil vse, da ne bi ostali brez potrebnega objekta, ki je v preteklosti dolga desetletja služil krajanom. Brez primernih prostorov v KS ni pravega življenja, zlasti v odročnih KS. Imajo velike načrte, zlasti za dejavnost mladih. Brez tega objekta bi ostali praznih rok in precej onemogočeni v svojem razvoju.
- Naslednji problem je financiranje dejavnosti KS. Za leto 1992 so prejeli iz sredstev občinskega proračuna le 18.000 SIT, kar pa ne zadošča niti za pokrivanje najnujnejših administrativnih stroškov.
Govorili smo še o drugih vprašanjih. Ves čas pa je bilo čutiti, da za vsem življenjem v KS Špitalič stojijo vsi krajani, zato so prepričani, da bodo kos še tako velikim težavam.
STANE SIMŠIČ
Srečanje z ministrom.
TRGOVINA ENGELMAN Šmartno v Tuhinju 15
je za pustni čas pripravila veliko izbiro pustnih mask in drugega mešanega blaga po konkurenčih cenah.
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure
PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK!
O pravicah na delovnem mestu
Strah pred cesto
Zadnja leta delavskim dušam niso prijazna. Opeharila so jih za občutek varnosti. A ne gre le za občutek, gre za stvarnost. Zdaj in vsepovsod. Ne izbira med starimi in mladimi. Gre preprosto za to, da so delavske duše postale tržno blago, ki je potrebno ali pa tudi ne. Ce ni potrebno, ni vredno počenega groša. Je odveč tako, da človeka, ki ponuja delo, nihče ne najame in je brezposeln, ali odveč tako, da postane že zaposleni presežek. In tudi brezposeln.
In komu je težje v tem času: mladini, ki zaman ponuja svoje delo, ali starejšim, katerih delo ni več potrebno? Vsem! Vsi so enako obupani, prestrašeni, ponižani. .. Nepotrebni!
Po črkah zakonov...
Zakon o delovnih razmerjih in zakon o spremembah in dopolnitvah tega zakona, splošna kolektivna pogodba, zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so pravni viri, iz katerih je moč črpati vse pravice in obveznosti delavcev in iskalcev zaposlitev, delodajalcev in različnih republiških zavodov. Pravice in obveznosti na papirju. Lahko se berejo in izvajajo tudi po svoje. Prav na kratko, a razumljivo so zapisane tudi v drobni knjižici MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU, ki jo je izdala Delavska enotnost, Ljubljana. Avtorji knjižice menijo, da brez nje ne bi smel biti noben delavec, saj mu bo le-ta najboljši svetovalec v dobrem in slabem na delovnem mestu, pri iskanju rešitev na številna vprašanja, povezana s pravicami na delu in v življenju. Da bi se pravice in obveznosti ne brale »po svoje«, vam jo zato priporočam tudi sama.
Nekateri delavci so »varnejši pred cesto«!
Po črki zakonov so nekateri delavci začasno, nekateri pa trajno varni pred uvrstitvijo med trajne presežke. Dobro je vedeti, kdo so to:
* delavci v času služenja vojaškega roka,
Vendar vse to le, če so stari:
* delavec v času, ko je začasno odsoten z dela zaradi bolezni,
* nosečnica in delavka oziroma delavec v času porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka,
* delavec, ki je član organa upravljanja, delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce,
* sindikalni zaupnik v času opravljanja te funkcije in še dve leti po prenehanju opravljanja lete,
* delavec, delegat skupščine.
Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje iz nujnih operativnih razlogov:
* delavcu invalidu,
* starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, če mu ni mogoče dokupiti manjkajoče zavarovalne dobe oziroma če mu ni zagotovljeno denarno nadomestilo za čas brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev,
* delavcu z manj kot enim letom delovne dobe,
* obema zakoncema, ki sta zaposlena v isti organizaciji,
* delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu,
* delavki oziroma delavcu sa-mohranilcu z otrokom do dveh let starosti.
Varnost starejših delavcev
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakon za primer brezposelnosti vsebujeta kar nekaj določil, ki varujejo starejše delavce pred negotovostjo v jeseni njihovega dela.
Tako prvi zakon še ohranja pravico do predčasne upokojitve za izjemne primere:
* delavce, ki jim preneha delovno razmerje zaradi stečaja ali redne likvidacije podjetja,
* delavce, ki jim je prenehalo delovno razmerje iz operativnih razlogov (če so postali trajni presežki),
* delavce, ki so delovni invalidi II. ali III. kategorije,
* delavce, ki so nezaposleni in so bili v zadnjih 24 mesecih najmanj 12 mesecev prijavljeni, na zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve.
Leto	1993	1994	1995	1996	1997
				in	naprej
Starost (ženska)	51	51,5	52	52,5	53
Starost (moški)	56	56,5	57	57,5	58
In vse to le, če bo ženska imela 30 let delovne dobe, moški pa 35 let delovne dobe!
Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti pa starejšim delavcem po dveletnem prejemanju denarnega nadomestila (in zavarovanja) omogoča, da se to izplačevanje podaljša še za največ tri leta, če v tem času izpolnijo pogoje za upokojitev. To pa preprosto in v praksi pomeni, da
ženske, stare najmanj 48 let in z delovno dobo najmanj 25 let, ter moški, stari najmanj 53 let in z delovno dobo najmanj 35 let, lahko na Zavodu za zaposlovanje »dočakajo« pogoje za (predčasno) upokojitev.
To seveda ni vzpodbuden konec nekega delovnega obdobja, a je vseeno vreden zapisa, že zato, da bi bil strah starejših delavcev — manjši!
IVANA SKAMEN
Nadaljevanje s 1. strani
Po sledeh delegatskih pobud
Sekretariat za družbene dejavnosti občine Kamnik je za obrtnike in podjetnike v četrtek, 21. januarja, organiziral srečanje s članom IS za področje podjetništva, obrti in turizma Marjanom STELETOM. Po temeljiti predstavitvi razvoja obrti in podjetništva v naši občini in tudi v Sloveniji je minister odprl razpravo, v katero sta se najaktivneje vključila Peter Plevel in Ivan Hribar. Velika škoda pa je, da je bila na tem zanimivem pogovoru tako majhna udeležba.
Minister Marjan Štele je obljubil ponovno srečanje sredi februarja.
VERA MEJAČ
Študija o Cankarjevi cesti je (bo)?
V kakšni fazi je izdelava študije za ekološko in prometno razbremenitev Cankarjeve ceste, je zanimalo delegatko Marijo Rena, ki je tudi predsednica Sveta KS Mekinje.
Študija ekološke razbremenitve Cankarjeve ceste je (bo) sestavni del programa varstva okolja in bo predmet skupščinske obravnave v drugem trimesečju, pravi med drugim v svojem odgovoru Zavod za urbanistično in
postopno ukinjanje motornega prometa v mestu. Varianta vzhodne obvoznice je vprašljiva tudi zato, ker bi tako oblikovali zazidalni otok med obema cestama.
Zakaj telefonski dvojčki v ATC Stranje?
Zakaj ni bila izpolnjena obljuba, da na območju, ki ga pokriva ATC Stranje (Kamniška Bistrica, Črna, Godič), PTT ne bo priključevala dvojčkov, je vprašal delegat Janez Cevka in še
predlagal, naj Pošta pripravi poimenski seznam tistih naročnikov v KS Kamniška Bistrica, ki so jim bili priključeni dvojčki.
PTT Ljubljana: Tega, kar trdi Janez Cevka, s strani PTT ni nihče obljubljal, pač pa ima ATC Stranje po projektu priključenih 10% dvojčnih telefonov. V smeri Županjih Njiv, Klemenčevega, Okroglega, Bistričice in Kregar-jevega sta napeljana dva nadzemna kabla (20 X 4 žilni, in 10 X 4 žilni). Vsako povečanje zmogljivosti kabla pa bi zahteva-
lo najmanj 1500 m zemeljske izvedbe. Na tem območju je 15 dvojčkov v smeri Godič, Brezje, Vodice je montiranih 10 dvojčkov, predvsem za vikend naselje. Na območju Črne so trije dvojni prikjučki. Ti priključki so izvedeni samo v oddaljenih zaselkih, kjer bi moral biti po predpisu večji kabel položen v zemljo. To pa bi povečalo stroške gradnje. Objava poimenskega seznama telefonskih dvojčkov pa bi bila v nasprotju z zakonom o zaščiti osebnih podatkov.
F. S.
0 elektrifikaciji Velike planine
a akumulatorje ali proti njim
Bil je posvet o Veliki planini in govorili so tudi o elektrifikaciji. France Svetelj v svojem komentarju v prejšnjem Občanu razmišlja o ekološki nevarnosti akumulatorjev, ki se uporabljajo za shranjevanje elektrike, pridobljene s sončnimi celicami ali z vetrnim generatorjem. Tudi sam mislim, da je nujno, da si ob vsaki novotariji takoj zastavimo vprašanje o njenem vplivu na okolje, posebno na tako občutljivi del, kot je gorski svet. Poklicno se že nekaj let ukvarjam z uporabo sončnih celic in kot pristaš čistega okolja sem se že na začetku pozanimal, kako je s škodljivimi vplivi solarne instalacije, predvsem pa svinčevega akumulatorja.
Toda ne samo solarna instalacija, tudi napeljava električnega omrežja ima svoje ekološke .posledice.
EKOLOŠKI GREHI IN ODPUSTKI SVINČEVEGA AKUMULATORJA
Svinčev akumulator vsebuje dve strupeni snovi: svinec in žve-pleno kislino. Svinec spada med težke kovine, ki se kopičijo v telesih živih bitij s trajnimi posledicami za njihovo zdravje. Žveple-na kislina je zelo jedka tekočina. Če kdo pade vanjo, dobijo ven le še njegove bele kosti. Pri neprevidnem ravnanju povzroča opekline in razjeda obleko.
Toda: Svinčevi akumulatorji, posebno stacionarni, ki jih uporabljamo v solarni tehniki, so grajeni zelo trdno in so tako izredno dobro zaščiteni proti naključnemu stiku kisline ali svinca z naravo. Kaj pa se zgodi, če tak akumulator, ki je sicer zelo težak, naleti na koga, ki se ga loti s krampom ali sekiro in ga potem odvrže v grapo? Okoli 10 litrov žveplene kisline odteče v apnenčasta tla. Ob stiku z apnencem se kislina nevtralizira. Ostanki po kemični reakciji so: sadra (mavec), voda in ogljikov dioksid, torej same nevtralne in nestrupene snovi. Pa tudi, če ne bi bilo apnenca: majhna količina, ki bi jo dež počasi odplavil v najbližji izvir, močno razredčena ni več strup. Bil sem v nekem laboratoriju, kjer so nekaj kapljic žveplene kisline kanili v vodo, in to pili kot limonado.
Isti malopridnež, ki odvrže akumulator, je sposoben politi po tleh na Planini tudi staro motorno olje ali umazan bencin. En sam liter nafte pa zares lahko onesnaži tisoč litrov vode.
Površina svinčenih plošč v stiku s trdo vodo postane svinčev karbonat, ki v vodi ni več topen in se torej ne izpira več. Nevarnost tega svinca je skoraj neskončno majhna v primerjavi s tonami fino razpršenega svinca iz avtomobilskih izpušnih plinov.
Svinčev akumulator za razliko
od nikelj-kadmijevega velja za okolju razmeroma prijazno napravo med drugim tudi zato, ker je material iz starih akumulatorjev možno porabiti pri izdelavi novih.
Korak naprej pri varovanju okolja so hermetično zaprti akumulatorji, ki jih uporabljamo od lani. Vsebujejo zelo malo kisline in še ta ni prosto tekoča, ampak je z njo napojen pivnik iz steklenih vlaken.
In še ena primerjava za oceno velikosti problema. Na Planini bi bilo po končani elektrifikaciji okoli sto akumulatorjev. Vsi ti akumulatorji naj bi bili stacionarni z življenjsko dobo 15 let. Nameščeni so v kakšnem mirnem kotu, na varnem. V dolini, v kamniškem kotu, je gotovo deset tisoč mnogo bolj izpostavljenih akumulatorjev, ki se vozijo okoli v avtomobilih. Razen tega je življenje avtomobilskega akumulatorja trikrat krajše, torej računajmo v istem času s trideset tisoč akumulatorji. Mnogi že leže po gozdovih in v Kamniški Bistrici med drugim tudi zato, ker njihovo zbiranje ni urejeno...
Elektrika iz sonca in vetra je kljub pomislekom prijazna okolju in Planinska zveza Slovenije to vrsto elektrifikacije priporoča pri ekološki sanaciji gorskih postojank.
KAKO NAJ ELEKTRIFICIRAMO
VELIKO PLANINO?
Mnogi lastniki koč v počitniškem naselju, skoraj tretjina, so se med čakanjem že odločili za sončne celice.
Odločitev za končno rešitev pa mora biti odvisna od tega, kaj nameravamo storiti z Veliko planino.
Tehnika sončnih celic in tehnika drugih električnih naprav je v zadnjih nekaj letih tako napredovala, da je z elektriko iz sonca možno napajati odlično razsvetljavo, radio, barvno televizijo, črpalko za hišni vodovod, hladilnik ..., odvisno tudi od tega, koliko investiramo. Zaradi teh šibkejših porabnikov torej ni potrebno prekopavati planine in polagati kablov.
Nerentabilno pa bi bilo postaviti toliko sončnih celic, da bi lahko priključili tudi termične porabnike. Ko prebivamo v koči na Veliki planini, od vseh teh močnih porabnikov najbolj pogrešamo bojler s toplo vodo. Za ta bojler pa ni potrebno samo električno omrežje, ampak predvsem veliko vode. Te pa na Planini ni. Že uporaba električne črpalke, ki jo poganjajo sončne celice, v primerjavi z ročnim »žaganjem« prehitro izprazni rezervoar deževnice. Če napeljemo vodovod iz doline, moramo položiti tudi kanalizacijo in čistilno napravo s prostim iztokom v kakšno vrtačo.
Vsega tega prekopavanja pa
naš zaklad narave mislim, da ne bo prenesel, ne da bi izgubil to svoje ime.
Če ostanemo pri elektrifikaciji s sončnimi celicami, je treba tudi marsikaj doreči, na primer o videzu. Poiskati in predpisati je treba takšne arhitektonske rešitve za namestitev sončnih celic, ki ne bodo kvarile zunanjščine koč, podobno, kot so našli rešitev za okna, ki jih originalne stare koče tudi niso imele.
To, kar Velika planina pred kakršnimkoli nadaljnjim poseganjem nujno potrebuje, je popoln in vsestransko preštudiran koncept razvoja. Ta naj bi kar najbolj povezal različne interese mnogih gospodarjev in jih usmeril k istemu cilju.
Treba se je odločiti, do katere nadmorske višine naj bodo komunalne naprave enake kot v dolini in od kje navzgor naj bo življenje turista nekoliko trše. Spreten marketinški pristop lahko iz bivanja v prvinskem sožitju z naravo napravi privlačen turizem. Mnogi današnji turisti hočejo biti usmerjeni: športniki, lovci, raziskovalci, jamarji, zmajarji, kmetje itd.
V teh letih, ko k sreči ni bilo denarja, da bi uresničili zamisli o žičniškem sistemu v smislu francoskih Treh dolin, se je pri vseh teh različnih gospodarjih rodilo mnogo dobrih idej o prihodnosti Velike planine. Zdaj manjka le še organizator, ki bo imel moč in sposobnost vse to preseja-ti in povezati na način, ki ga bo narava prenesla. Upam, da bo tega vodjo projekta prispevala občina.
Ko bomo točno zvedeli, kaj hočemo, bomo hkrati zvedeli, kakšna naj bo elektrifikacija Velike planine.
NANDE ŠKARJA
Sanacija dreves na Kidričevi in Malem gradu
Olepšana kostanja in skupina lip
V mesecu decembru lanskega leta je bilo v mestu Kamniku saniranih še nekaj dreves. Gospa Antonija Dececco s Kidričeve 60 je obvestila Zavod za varstvo naravne in kulturne
dediščine v Kranju, da je naročila sanacijo dveh divjih kostanjev podjetju BOBER GOZDARSTVO iz Ljubljane. Sanacija ran in odstranitev suhih delov krošenj na kostanjih je bila izvedena 12. decembra. Ker sta drevesi ovrednoteni kot naravni spomenik, je Zavod kril polovico stroškov. Obseg severnega divjega kostanja meri v prsni višini dobre 3 metre, južnega pa približno 2,5 metra. Kostanja sta pomembna zaradi svoje lege v mestu, saj poudarjata vhod v objekt in členita prostor ob komunikaciji. Ob tej priliki bi radi opozorili tudi na to, da plakati in druga obvestila, pogosto pritrjeni na deblih, sodijo na oglasne deske!
V okviru akcije Sanacija dreves je Zavod zaupal podjetju TISA iz Ljubljane sanacijo lipovega drevoreda na Malem gradu. Med stolpom in kapelo na Malem gradu raste sedaj še osem lip z obsegi okrog 2 metra, ki poudarjajo povezavo med objetkoma. Ostanek drevoreda je pomemben členitveni element, ki je skupaj z arhikteturo lokalna dominama v prostoru. Delavci so 17. decembra obžagali suhe veje, odstranili gnile dele, premazali rane ter odstranili v neurju zlomljeno lipo.
Zaradi večjega števila dendroloških spomenikov v občini Kamnik, ki potrebujejo različne posege, je Zavod že naslovil prošnjo na Ministrstvo za kulturo za odobritev sredstev za potrebe sanacij v letu 1993. Svoj del pa bo kot doslej verjetno pripravljena prispevati tudi Občina.
TE A LIK AN KLA VŽER
Kamniški Stari grad — kmalu odprt za obiskovalce
Z gostiščem na Starem gradu ni bilo sreče. Vedno so nastopali razni problemi in težave. Objekt Stari grad kljub obetavnim napovedim v zadnjih letih ni izpolnil pričakovanja. O tej zanimivi turi-stično-planinski točki smo že večkrat pisali, zlasti v lanskem letu, ko je Turistično društvo Kamnik začelo z dokaj spešno akcijo - ohranitvijo zgodovinskih znamenitosti.
In kako bo s Starim gradom v prihodnje? Pred dnevi smo obiskali gostišče, ki je trenutno še zaprto, in dobili zanimive informacije. Trenutno je celotni objekt prevzela firma Dvorschak, d. o., in part. iz Domžal v najemno uporabo za dobo 20 let. Pogodba je sklenjena z občino
Kamnik (partner je firma iz Avstrije).
Gostišče sicer ne obratuje, a ga temeljito obnavljajo. Pogovarjali smo se z g. Majdo Košičevo iz Domžal. Povedala je, da bo gostišče nared že v prvi polovici februarja (morda 11.2.). Obnavljajo spodnje prostore in kuhinjo, medtem ko se bodo zgornjih prostorov lotili kasneje.
Obiskovalce bodo postregli z jedrni; narezki, enolončnico in podobnim. Prirejali bodo tudi plesno glasbo, v začetku enkrat tedensko, prisluhnili pa bodo željam in pobudam obiskovalcev. Gostišče bo odprto pet dni v tednu, v' ponedeljkih in torkih bo zaprto.
Dnevno pride na Stari grad ve-
Stari grad nad Kamnikom
liko ljudi. Ob našem obisku smo jih srečali več kot 30. Vse to kaže na veliko priljubljenost točke. Prijetna je pot, čudovit razgled na Kamniške in Julijske Alpe; obiskovalci pa bodo deležni tudi
Elektrika, voda in snežni topovi
Bodo taki prizori na Veliki planini vse redkejši? Predlanskim vlečnice na Veliki planini, ker ni bilo snega, niso delale niti en dan. Lani so se od 120 načrtovanih dni smučarji imeli možnost smučati ob vlečnicah le dobro tretjino dni.
Letos pa se do 4. februarja, ko je nastal ta zapis, vlečnice v Tihi dolini sploh še niso zavrtele.
Rešitev? Rešita nas lahko le voda in elektrika ter nekaj snežnih topov na Planini, pravi Peter Brleč, direktor podjetja Velika planina, zaklad narave.
Če se je lahko »znašel« zasebnik pod Krvavcem, kaj na Veliki planini še čakamo? Samo letna sezona ne bo pokrila stroškov nihalke in sedežnice ali pa bo potrebna izdatna finančna »injekcija«.
F. S.
prijaznega sprejema; dovolj razlogov torej za množičen obisk gradu.
Na Stari grad pelje tudi lepa in dobro vzdrževana cesta. Vsi, ki jim je vzpon iz Kamnika prezahteven, se bodo lahko pripeljali z vozili.
Upajmo, da bo tokrat Stari grad zaživel v dobro obiskovalcev, planincev in ljubiteljev lepega in zdravega okolja in v dobro novih najemniko.v
STANE SIMŠIČ
ISCEMO PROSTOR
v centru Kamnika ali ožji okolici vsaj 50 nr ali pritlično hišo (možnost adaptacije) ali zazidljivo parcelo. Tel. 715-235 od 7. do 9. in od 14.30 do 16.30.
Anket Ki	a IM				ici]e
		iihoi			anost
zato podpiram vse predloge nosilcev teh idej. Zelo veliko bi s tem pridobila tudi mladina.
MILAN PEKLAR, Kamnik
Bil sem na obisku v Muzeju, udeležil sem se več pevskih koncertov in drugih prireditev v ok-
V Kamniški občini deluje več institucij, ki jim je posredovanje kulturnih vrednot temeljna naloga. Med drugimi sodijo v ta krog tudi: Muzej Kamnik, Matična knjižnica Kamnik, Zveza kulturnih organizacij z vsemi svojimi panogami.
Muzej skrbi za urejanje in predstavljanje zgodovinskih dokumentov in pričevanj, za ohranjanje in vzdrževanje kulturnih spomenikov itd. Knjižnica Kamnik, ki deluje v novih prostorih, ima precejšen knjižni fond za izposojo in študij. Občasno organizira javne promocije novih knjig, razna srečanja, namenjena odraslim in otrokom. Zveza kulturnih organizacij je prisotna na številnih področjih. Velikokrat organizira različne predstavitve, razstave, nastope in daje pomemben pečat kulturnemu utripu v širši kamniški okolici.
Zanimalo nas je, kako vidijo delo teh dejavnikov in kako ocenjujejo povezanost dela med njimi, saj je njihova osnovna naloga v bistvu podobna in sorodna.
Za mnenje smo povprašali nekaj naključno izbranih občanov. Dobili smo naslednje odgovore:
IVO VEHAR, Kamnik
Delno mi je poznano delo Muzeja, knjižnice in ZKO. Muzej organizira nekatere javne predstavitve, kar smatram za pozitivno« Mnenja sem, da pa njegova
gočili ogled več ljudem oziroma bi bilo na odprtjih prireditev več ljudi.
MARI SPRUK, Kamnik
Delo kulturnih ustanov mi je le deloma poznano. Bolj sem seznanjena z delom ZKO. Sama pojem v pevskem zboru. Vsi nimamo dovolj možnosti za nastopanje in posredovanje naših stvaritev večjemu krogu poslušalcev. Delo kulturnih institucij, bi kazalo načrtno je usklajevati, saj bi od tega največ pridobili stalni obiskovalci številnih prireditev v ok-
/
okolica ni primerno urejena, cesta, ki vodi tja, ni najboljša. Obiskal sem tudi dobro urejeno in sodobno opremljeno Knjižnico. Večkrat sem bil prisoten na prireditvah Zveze kulturnih organizacij. Z njimi sem bil prav zadovoljen.
Po mojem mnenju nimamo v Kamniku dovolj možnosti za razvoj vseh kulturnih dejavnosti. Kulturni dom bi bil za marsikaj zelo koristen.
Včasih opažam, da delo med temi pa tudi drugimi institucijami ni dovolj usklajeno. Posamezne prireditve se prekrivajo, zato predlagam, da bi te aktivnosti bolj koordinirali. S tem bi omo-
ki jih prikazuje, so zanimive, in to daje določen pečat kulturnemu življenju. Prireditev je precej, ni jih preveč, in verjetno privabljajo številne obiskovalce.
Menim, da je delo teh organizacij zadeva njihovih organov, in naj se razvijajo po lastnih programih. Glede na sorodnost dela na nekaterih področjih, pa bi usklajevanje med njimi bilo vsekakor potrebno.
Izgradnja kulturnega doma bi bila za Kamnik zelo pomembna pridobitev, ker mesto tak dom zelo potrebuje. Menim, da bi morala biti dvorana večnamenska, saj bi to omogočalo še druge zanimive prireditve.
Vanda DEISINGER, Kamnik
Sem redna obiskovalka Matične knjižnice v Kamniku. Imajo zelo razvejano dejavnost, pre-
viru ZKO. Enako velja za Muzej in knjižnico.
Kulturni dom, če bi ga v Kamniku imeli, bi marsikaj izboljšal,
viru ZKO, prav tako mi je posredno nekoliko poznano delo nove knjižnice. Osebno ocenjujem, da je njihovo delo dobro in uspešno, a imam občutek, da je včasih premalo usklajeno, kar je sporno pri različnih predstavitvah ob skoraj istem času.
Nekih posebnih slabosti pri delu ne opažam, zlasti pa lahko rečem, da so akcije ZKO pogoste, kakovostne, na dostojni ravni ter zelo odmevne.
SABINA ŠURK, Kamnik
Delovanje Muzeja poznam še iz šolskih let. Večkrat smo ga obiskovali in je bil dobro urejen.
Knjižnico v Kamniku redno obiskujem že 15 let in si izposojam zanimive knjige. Knjižnica v novih prostorih je dobro organizirana, pregledna in urejena po
glednost knjižnega fonda in precej obsežen izbor knjig.
V Muzeju sem bila že pred časom. Program njihovega dela je širok in zahteven ter dolgoročen.
Zveza kulturnih organizacij je dobro organizirana. Redno prikazuje vrsto zanimivosti in po mojem je delo organizirano dokaj učinkovito in ljudem všečno.
Kamnik vsekakor potrebuje kulturni dom. Marsikatera zanimivost gre prav zato mimo. Zavzemam se, da bi bil večji prostor namenjen raznoterim prireditvam, s čimer bi še obogatili seznam kulturnih prireditev.
Med kulturnimi dejavniki bi veljalo nekatere sorodne aktivnosti usklajevati in dopolnjevati. To bi omogočalo še bolj zanimiv program kulturnega življenja v Kamniku. Zaključek:
Iz odgovorov anketirancev sodeč, jih večina ocenjuje delo Muzeja, Matične knjižnice in Zveze kulturnih organizacij za uspešno in plodno. Skoraj vsi menijo, da bi določena koordinacija dela med njimi pozitivno vplivala na celotno kulturno življenje v Kamniku. Pri ocenjevanju dela kulturnih ustanov ne bi smeli zapostavljati tudi pomena in vloge nekaterih novih zasebnih galerij in zbirk, ki se vedno bolj uveljavljajo, a jih v anketi nismo zajeli. Sicer na osnovi samo teh anketirancev ni mogoče napraviti splošnih zaključkov, so pa dokaj solidna osnova za proučevanje javnega mnenja o obravnavanih vprašanjih.
STANE SIMŠIČ
Zeleni Kamnika
Se ena resnica o kamniškem zraku
V Občanu je dne 16. dec. izšel članek »Ta zrak naš vsakdanji«, čigar avtor je g. Franc Zupan. Če bi bila vsebina resnična, bi bila najlepše božično in novoletno darilo Kamničanom, tako pa?
Članek ne bi zaslužil večje publicitete, če ne bi opisoval nujne možnosti za življenje, to je zrak, in tudi zato, ker je tako mnenje ljudi, ki se v naši občini poklicno • ukvarjajo z ekologijo, vsaj tako trdi avtor. Zgrožen sem (verjetno še mnogi Kamničani, ki so članek prebrali) ob trditvi, da Kamničani le ne dihamo tako slabega zraka, da bi bili lahko na neslavnem četrtem mestu v naši državi. Za tak »plasma« je kriva nepravilna lokacija merilne naprave, ker zaradi zaprtosti prostora »lovi le najslabše, kar je v zraku«, s postavitvijo dveh novih postaj pa se bo zrak takoj popravil. Resnično ne morem verjeti, da misli avtor tega članka, da je ekološko stanje matematični povprečni izračun, "kajti kolikor žveplovega dioksida je na določenem kraju, naprava ga tudi zazna in izmeri, toliko ga človek vdihne. Upam, da je bila trditev, da bomo s postavitvijo dveh novih postaj dobili Kamničani bolj čist zrak, le slaba novoletna šala ali zapoznela politična floskula kakšne od tistih »malo za šalo« strank iz predvolilnega obdobja. Če bi bilo namreč izvedljivo, da bi se kakovost zraka takoj popravila, ko bi postavili še dve novi merilni napravi, avtorju take zamisli verjetno ne bi ušlo kakšno ugledno priznanje svetovnega slovesa, morda celo Nobelova nagrada.
Avtor omenjenega članka bi moral vedeti, da so ravno na prostoru, kjer je merilna naprava, tudi ljudje, in to večina starejši Kamničani, za nameček pa je v tem rajonu tudi sedež kamniških upokojencev, po tej poti pa hodijo dijaki z vlaka v šolo in nazaj ti »NE DIHAJO STATISTIČNO ČISTEGA ZRAKA, AMPAK ISTEGA, KOT GA ZAZNA MERILNA NAPRAVA«.
Razveseljiva je trditev (seveda, če bi bila resnična) g. Franca Zupana, da industrija v Kamniku ni glavni krivec za slab zrak. Me-nina v Šmarci spušča le bel dim-ček (odkar so kupili in tudi uporabljajo drobilec), tudi iz Stolo-vega dimnika se vali gost dim, ki pa je prečiščen in tudi v Kemijski industriji uporabljajo suh in moker filter, ki služi svojemu namenu, seveda dokler ni preobremenjen (to pa se tako rado zgodi). Nova trgovska hiša Zarja pa je z večjo površino priključena na plin. Verjetno so druge tovarne premajhne, da bi jih bilo vredno sploh omeniti ali pa celo kaj napisati, morda pa celo g. Franc Zupan misli, da se to sezonske tovarne, in se v Kamniku vsi ukvarjajo le s sezonskimi kislimi kumarami.
V omenjenem članku pa se niti z besedo ne omenja, da je poleti leta 1991 Hidrometeorološki zavod RS (HMZ) izdelal dve študiji. Iz študije Onesnaženost zraka v Sloveniji vidimo, da v Kamniku onesnaženost zraka ostaja nespremenjena, medtem ko se v Sloveniji le-ta znižuje. Posebej občutna so znižanja v občinah, ki so se lotile problematike načrtno in sprejele ustrezne sanacijske programe v skladu z določili predpisov.
V študiji HMZ je zapisano, da je onesnaženost zraka v Kamniku večja kot v Mariboru, Celju, Zagorju, Štorah, Kranju in še mnogih krajih, »znanih« po onesnaženem zraku. Govor je o povprečni onesnaženosti od pričetka kurilne sezone pa do meseca marca. Maksimalne koncentracije SO so bile presežene skoraj trikratno. Dovoljena mejna emisijska 24-urna koncentracija (MIK) SO znaša 0,125 mg/m3 v Kamniku pa smo to mejo v kurilni sezoni 1990/91 presegli 59-krat, to je tolikokrat, kolikor znaša število dni v dveh mesecih.
V članku je tudi omenjeno, da se stanje onesnaženosti še slabša, toda ta ugotovitev je lahko sub-
jektivna, kajti verjetno so drugi, bolj znani »kot umazani«, že nekaj naredili za zrak, mi v Kamniku pa imamo plin že nekaj let pred vrati, in enostavno ne vemo, kaj bi z njim. Kamničanom pa sveti lučka v dimu, pomešanem z žveplovim dioksidom že več desetletij, in upam si trditi, da ne zaradi tega, ker je lega Kamnika neustrezna. Lega je pač taka, kot je, in to že veliko stoletij, verjetno je bolj res to, da se nepravi ali še bolje nezainteresirani ljudje ukvarjajo s tem problemom.
Za sanacijo zraka je kot edini ukrep nakup dveh merilnih postaj, s katerima se bo potem računalo povprečje, odločno premalo. Verjetno bo še tista lučka v dimu, pomešanem z žveplenim dioksidom, ki jo Kamničani že tako dolgo gledamo, kmalu ugasnila. Saj veste, kako se je računalo v prejšnjih časih; dve tretjini ljudi je zelje, tretjina meso, povprečje; človek je sekelji golaž. Povprečni izračun se v ekologiji nikoli ne izide. Saj se tudi enostavno »ne izide« več trditev, kako neoporečno vodo pijemo v Kamniku in ravno zaradi čiste vode, zraka in narave je še do nedavno slovel naš kraj. V ne tako starih turističnih »bukvah« smo bili skupaj z Bledom proglašeni za BISER KRAJNSKE, in kje smo danes? Je zopet v »špici« Krajnske dežele le, da smo zamenjali snov, v kateri tekmujemo, pa se bo tudi to uredilo z novimi merilnimi postajami, pa tudi za vodo verjetno ne bo problemov, če se bomo lotili problema, tako kot smo se zraka. Za analizo bomo pač vzeli iz dveh, treh izvirov, povprečje bo dobro.
JOŽEF JELEN
POJASNILO:
AVTOR ČLANKA »TA ZRAK NAŠ VSAKDANJI« JE NOVI SODELAVEC G. BORIVOJ REPE, G. FRANC ZUPAN PA JE POŽARNI INŠPEKTOR IN JE NASTOPIL KOT SOGOVORNIK. UREDNIK
Slovenski krščanski demokrati
O divji privatizaciji
sodobnih načelih. Organizira tudi dopolnilne aktivnosti za otroke, za študij in podobno.
Dejavnost ZKO mi je osebno nekoliko manj poznana, kolikor pa vem, večkrat organizira razne zanimive razstave in privlačne prireditve. Redno obiskujem razne galerije, stalne razstave, večkrat sem v Majolki.
Povezanost teh dejavnikov je potrebna zlati z vidika koordinacije dela.
Idejo o kulturnem domu v celoti podpiram. Kamnik nima nobenega večjega prostora, dvorana nad Veroniko pa je za večje prireditve premajhna.
SAMO GANTAR, Kamnik
Delo knjižnice v Kamniku mi je kar dobro poznano. Deluje v novih in lepih prostorih. Veseli
Nekaj novic z občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov v Kamniku:
Pred letno konferenco SKD se tudi na Kamniškem pripravljajo nanjo. Še pred 27. februarjem nameravajo sklicati letne zbore svojih krajevnih organizacij, na katerih bodo pregledali svoje lansko delo in si začrtali smernice za letošnje. Ob zaključku teh srečanj pa bo imela letni zbor tudi sama občinska organizacija. Medtem ko so na Komendskem že imeli svoj zbor, so se Mekinja-čani in Nevljani odločili, da se bodo na skupnem zboru sestali v petek, 12. februarja.
Na vprašanje, kje ima občinski odbor SKD Kamnik pravzaprav svoj sedež, smo dobili naslednji odgovor. Pravega sedeža oz. lastnih prostorov SKD v Kamniku za. sedaj še nima. Pošto za občinski odbor SKD je začasno naslavljati na Kamnik, Pot na Jeranovo 5.. Prav tako začasno je mogoče m* •občinski odbor SKD telefonirati na št. 831-716, in sicer vsak petek od 8. do 9. ure in 17. in 17.45. V izjemnih primerih tudi vsak delavnik med 8. in 9. uro zjutraj.
Od državnega sedeža SKD, točneje od njegove gospodarske komisije, ki jo vodi znani finančni strokovnjak dipl. oec. Janko Deželak, je tudi kamniški SKD prejel poziv za odkrivanje tkim. divjih privatizacij oz. kraj družbenega premoženja. Pobude za odkrivanje »privatizacij« te vrste namreč omogoča novi zakon
o lastninskem preoblikovanju podjetij z dne 20.11. 1992 (Ur. 1. 55/927, ki ga je sooblikovala tudi SKD. Pobudniki naj bi se seznanili zlasti z vsebino njegovega 48 j in 49. člena.
V naslednjih tednih, nekako do srede marca, se bodo tudi v kamniškem področju preko SKD zbirala čim bolj zanesljiva sporočila o sumljivih primerih privatizacije takšne vrste. Ob tem pri SKD priporočajo direktno osebno javljanje tovrstnih sporočil, pri čemer s svoje strani jamčijo za morebitno zaželeno diskretnost pobudnikov. SKD bo na podlagi tako zbranih informacij lahko vložila na SDK in državni sedež pravobranilca samoupravljanja pobudo za revizijo takih, v normalnem poslovnem svetu protipravnih in kaznivih dejanj. Takšna dejanja pravzaprav pomenijo grabež skupno ustvarjenega družbenega premoženja s strani nekaterih posameznikov oz. skupin posameznikov na račun množice zaposlenih soustvarjalcev tega premoženja.
Sporočila o takih vsestransko pretehtanih primerih je možno poslati tudi naravnost v Ljubljano na državni sedež stranke SKD, Beethovnova 4, s pripisom »za gospodarsko komisijo SKD«.
Z odkrivanjem in preprečevanjem primerov neupravičenega bogatenja naj bi končno tudi dvignili ugled in kredibilnost naše mlade države v tujini.   T. M.
In želja je rampa postala
me, da organizira različne zvrsti aktivnosti, tudi za otroke,
Muzej obiščem redkeje, in mi novosti zadnjega časa niso poznane.
Prireditve v okviru ZKO občasno obiskujem. Različne zvrsti,
Nekateri se verjetno še spomnite, ko smo pred enim letom potarnali, da nam rolkarjem nihče ne prisluhne, da se nimamo kam dati, da nimamo miru, saj sami povzročamo nemir.
Pisali smo, da sanjamo o rampi, da smo za pomoč prosili Stol, da bi radi prostorček samo zase.
In res, naše sanje stojijo na Duplici v športnem parku Stol-Virtus. V Stolu so nam prisluhnili in nam pomagali uresničiti dolgoletne sanje, dokazali so, da jim je mar, kaj počnemo mi mladi, da so pripravljeni investirati tudi v za nekatere tako nor šport, kot je rolkanje.
Z njihovo pomočjo in našim trudom nam je uspelo postaviti rampo in še nekaj manjših objektov. Eden od njih se ni mogel ubraniti vandalom, drugi so še kot novi, le vezane plošče je načela zima. Vsi objekti bodo lahko spet nared v enem dnevu le z malo našega truda in dobrimi vezanimi ploščami.
Ob tej priliki bi se rad zahvalil Stolu, direktorju Borisu Zakraj-šku in vsem drugim, ki ste kakorkoli pripomogli k uresničitvi našega načrta; hkrati bi se rad zahvalil tudi Heliosu, ki nam je podaril barve, da smo vse zaščitili.
H. A.
KAMNIŠKI OBČAN
pisma, odmevi, mnenja, stališča
11. FEBRUARJA 1993
O delitvi telefonskih priključkov v KS Tuhinj
stavnikom občine zagotovil 7 številk za našo KS (vmes sta 2 uslužbenca PTT). Po najnovejši informaciji se bo v letošnjem letu začelo s povečavo KATC Laze. Će bo le mogoče, bomo predstavni-
ka PTT-ja in občine povabili na zbor krajanov, tako da bomo občani dobili najbolj točne informacije iz prve roke. PREDSEDNIK sveta KS Tuhinj ZDRAVKO HRIBERNIK
V odgovor Veri in Zdravku Baloh na članek Bog nima brata, jaz ga pa imam, bi rad napisal nekaj stvari, ki kaže, mojima so-krajanoma niso jasne.
5. 11. 1991 smo dobili obvestilo PTT podjetja Ljubljana, da se bo v KATC Laze sprostilo približno 10 telefonskih priključkov. Na prvem sestanku sveta KS smo obravnavali ta dopis ter se odločili, da svet ne bo poimensko imenoval prihodnjih imetnikov novih priključkov. Odločili smo se, da damo predlog PTT-ju, naj proste priključke napelje v vasi Liplje, Mali Hrib in Sela. Ker pa zajema KATC Laze štiri KS, sem 26. 4. 1992 sklical sestanek vseh predsednikov KS. Sprejeli smo tudi sklep št. 4, ki se glasi: »Iz odgovora na delegatsko vprašanje Marjana Poljanska o telefonskih priključkih, ki se bodo sprostili s priključitvijo dela Tuhinjske doline na centralo Kamnik, je razvidno, da KS ne bodo imele vpliva na razdeljevanje le-teh. Ker pa je v KS nekaj nujnih primerov, ki bi morali čimprej dobiti telefonske priključke, zahtevajo, da se nam omogoči soodločanje pri razdeljevanju. Prednost naj bi imele tudi tiste vasi in zaselki, ki še nimajo nobenega telefona. Prosimo IS občine Kamnik, da nam omogoči sodelovanje pri razdelitvi teh prostih priključkov. Predstavniki KS Špitalič, Tuhinj, Pšajnovica smo se dogovorili, da v vsako KS dodelimo enako število priključkov za reševanje najbolj nujnih problemov.« Na IS in PTT smo poslali tudi spisek interesentov v vseh štirih KS, ki jih je skupaj 378. IS Sob Kamnik je vsem KS odobril odločanje o novih telefonskih priključkih. Kot pa sem omenil že prej, je bil sklep sveta KS Tuhinj, da naše 2,5 tel. številke razdelimo v tri vasi. Ker pa se je izkazalo, da bi bila taka investicija prevelika (denar za priključke bi moral zagotoviti naročnik sam, ker KS in občina nista imeli denarja), sem predlagal, da proste številke razdelimo ljudem, ki bodo delali na tem, da bi vsi interesenti čimprej prišli do telefona. Moj prvi predlog je bil gospod Vojko Tonin, ker je že vseskozi predsednik za telefonijo v KS. Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo ceste Laze-Tuhinj-Mlinar gospod Poljanšek me je pisno opozoril, da je bila g. Kaduncu leta 1988 obljubljena prva prosta telefonska številka kot plačilo za uslugo, ki jo je takrat dal. Tako sem ga postavil na prvo mesto prioritetne liste. Predlog za telefonski priključek je bil tudi za poveljni-
ka GD Tuhinj Tomaža Berleca, ki ga je dal Sekretariat za obrambo občine Kamnik kot tudi za g. Kadunca. Na 4. in 5. mesto sem predlagal g. Pančurja in Hriber-nika, ki sta imela priporočila od podjetij (in potrdila PTT-ja o prijavi leta 1985). Priporočila so k nam prišla v marcu. Oba pa sta bila seznanjena, da praktično ne moreta do telefona, saj sta na voljo le 2,5.
Tak spisek je svet KS 11. 5. 1992 potrdil in ga poslal na Občino in PTT. 28. 9. 1992 smo vse štiri KS dobile od Sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti prioritetni spisek v ponovno proučitev. Ravno v tem času (23. 9. 1992) smo dobili dopis od Vere in Zdravka Baloh, kjer navajata, da sta naročnika že od leta 1975. Svet je še enkrat potrdil prejšnji spisek, ker je smatral, da bi se g. Baloh moral prej obrniti na svet KS kot pa na Občino. Ugotovili smo tudi, da so navedbe g. Balbha lažne, saj zatrjuje, da je naročnik telefona od leta 1975, kar pa ni res. G. Baloh je bil vseskozi seznanjen z delom sveta KS, saj so iz vasi Zg. Tuhinj 4 delegati sveta. Vaški vodovodni odbor, katerega predsednik je g. Baloh, pa je prav tako zastopan s tremi delegati v svetu KS.
Na druga obrekovanja in laži ne bom odgovarjal. V vednost in razmislek ljudem, ki so me volili, pa bom dal sledeče: Leta 1987 sem se osebno potrudil in peljal g. Baloha do »velikega tovariša« in »tovarišice«, ki sem ju dobro poznal, da bi mu pomagala priti do telefona. Takrat je g. Baloh res veliko žrtvoval (nesel je cel liter »taboljšega« šnopca). Ker tam nisva uspela, sem mu ponudil svojo telefonsko številko (nujno jo je potreboval, ker je bil »oštir«). Na »žalost« pa mi je to realizacijo preprečila moja žena, ravno tista, ki ji zdaj očita kšeft. Takih »butcev« najbrž g. Baloh ne bo našel v še tako demokratični družbi. Zato se najbrž res lahko sramujem.
Na koncu se opravičujem vsem 162 interesentom, ker še ne morejo dobiti telefonskega priključka. Vsakogar, ki želi natančne informacije o vsem poslovanju sveta KS, pa vabim, naj se oglasi kadarkoli pri tajniku KS ali osebno pri meni.
Vse krajane vabim, naj se v čim večjem številu udeležijo zbora, ki bo v februarju, kajti čaka nas še veliko pomembnih del, ki jim bom kos le s skupnimi močmi.
P.S.: 15.11.1992 nam je predstavnik PTT podjetja na skupnem sestanku štirih KS ter pred-
Sanje ali selektivno zbiranje odpadkov
Pot me je po naključju zanesla v znani kraj na štajerskem območju. Zima je kazala zobe, tako da so moji šklepetali. Nisem si upal preveč gledati naokrog, pa vendar sem takoj ugotovil, da sem tudi v tem lepem kraju »zelen«. Takoj sem namreč opazil smetnjake, bili so različnih barv kot lampijoni, pa še lepo berljiv napis so imeli, pa še... ja, pravo razkošje. Toda za ovinkom »smetnjakar«, ne morem verjeti, tako tiho, nobenega razbijanja, samo psssps in možakar je lepo smetnjak odnesel ter ga položil na prejšnje mesto. Verjetno sem zaradi ravnanja s smetnjakom dobil tako velike oči, da tudi kamiona nisem slišal, tudi po smetnjakih in smetarjih sem takoj spoznal, da tu ni več Balkan.
Misli pa mi niso in niso hotele iz glave. Skoraj bo leto dni, kar so nam gospodje iz kamniškega občinskega sekretariata za komunalno ureditev obljubljali spremembo (gremo v Evropo in zapuščamo Balkan), ja, tudi pri smetnjakih in smetarjih. Sam sem na srečo videl smetnjake, bili so ravno tako raznobarvni kot ti v sosednjem kraju, tudi ti so imeli napise - biološki odpadki, odpadki, steklo, papir. Edino, kar se je zares spremenilo v tem letu dni, je to, da so zbrisali s kamionov napis Komunalno podjetje; naš grb, našo spečo Veroniko je nadomestil napis Publikus, ki pa verjetno tudi spi, in to celo sedaj, ko je še vse v poizkusni dobi. Kot vse kaže, ga bo morala zbuditi naša Veronika, pa čeprav sama čaka na to (z njo pa tudi večina občinskih služb, predvsem, kar se komunalne in ekološke ureditve tiče).
JOŽE JELEN
Nam bo pomlad prinesla pločnik
Po Številnih burnih razpravah in še številnejših in glasnejših obljubah si Mekinjčani le obetamo, da bomo v kratkem dobili tako zelo težko pričakovan pločnik. Morda se marsikomu zdi, da smo neučakani, češ, saj imamo povsod kakšen tak pločnik na papirju ali pa košček ceste, ki si komajda še zasluži to ime, pa se že leta kljub številnim obljubam ni nič zgodilo! Pa vendar moram zapisati, da gre pri našem koščku pločnika za mnogo več kot le željo po urejenosti. Vsi si želimo predvsem varnosti, če že ne za vse, pa vsaj za naše šolarje, ki se vsak dan znova podajo proti šoli med drvečimi avtomobili in tovornjaki, stisnjeni na rob ceste, le nekaj pe-di stran od koles.
Včasih jih opazujem na cesti, kako jih piš kakšnega velikega in seveda na vso moč drvečega tovornjaka kar premakne! Tedaj si seveda močno zaželim, da bi ven-
darle že učakalipločnik in preskoke skozi vse naselje, ki bi onemogočali brezobzirno drvenje.
Morda bi do takrat morebiti le kazalo napraviti ob šoli napis, kot ga poznamo iz avstrijskih vasi in naselij, da tu živi in se igra toliko in toliko otrok (natančnega števila ne poznam), na katere naj se s previdno vožnjo ozirajo vozniki. Nenavsezadnje, morda bi ne bilo slabo ob urah, ko hodijo otroci v šolo, kdajpakdaj poslati kakšnega prometnika v naš konec. Če je živih premalo, bi morda prišel prav tudi kakšen plastičen. Menda so prav tako učinkoviti, le prestavljati jih je treba vedno na druga mesta. Vozniki zavirajo namreč veliko prej, kot opazijo, da je možakar plastičen!
No, če pustimo šalo na stran, saj pust bo odšel, kakor je prišel, potem bi seveda bilo daleč najbolje, da čimprej dobimo pločnik.
V. PERKO
Odkrita »cvetka«**
Ze nekaj časa sem opažal, da nekdo veselo meče smeti kar čez ograjo na igriSče otroškega vrtca na Rakovniku. Rit sem tiho in počistil, vendar upal, da bom nekoč že dobil tega nepridiprava brez kulture.
Kdor Čaka, dočaka in, kdor išče, tudi najde. Velika črna vrečka je kar nekaj dni krasila nase igriSče in njena vsebina je ogroiala otroke. Pa sem se je naposled le usmilit in pregledal njeno vsebino ter našel tisto, na kar sem čakal toli-ko časa. Ta nemarnež je pozabil
v tej vrečki bančni izpisek in z njega je bito lepo razbrati njegovo finančno plat in, kar je najvažnejše — tudi naslov lastnika. BE-RJSHA HALIL, Klavčiievtt 3, Kamnik je pisalo na listu in prav gotovo si zasluži najnižjo oceno in »pohvalo« v časopisu. Cemorda ne ve, da obstaja zabojnik za smeti nekaj metrov naprej, čemu služi in kako se uporablja, naj poprosi koga, da mu bo razložil. Jaz imam dovolj drugega bolj koristnega dela, in ne k, da Čistim za njim njegovo »srčno« premoie' nje. Hišnik
O diskotekah Ljubljana-Kamnik
Sem ena tistih, ki se v Ljubljano vozimo vsak dan. Če ne z vlakom, se zagotovo odpeljem z avtobusom. Nisem še izračunala, ampak zelo verjetno bi si za denar, ki sem ga že porabila za vozne karte, že lahko kupila kakšen majhen avtobus. No, bodimo stvarni, kakšen star, majhen avtobus. Ali pa vsaj njegov rezervni del!
Najbrž mi to iz več razlogov nikoli ne bo uspelo, toda če bi mi že, potem bi si zagotovo kupila takega brez radia in zvočnikov! Če bi pa vso to ropotijo že imel, bi jo iztrgala in populila in jo iz čistega maščevanja vsaj štirinajsti dni vlačila za sabo po cesti kot povožena krofa čreva. Naj ga, hudiča, boli, naj stoka in kolne, tako kot stokam jaz vsakdan znova, ko mi na ves glas tuli in me udarjajo na možgane vsi nemogoči programi in znam že na pamet vse polke, vse osmrtnice, vse kmetijske nasvete, vse bedarije tega sveta, ki mi silijo tja proti Črnučam že iz oči in ušes in me brezupno okužujejo z neumnostjo in nesmiselnostmi naših radijskih postaj.
Prva stvar, ki jo napravi šofer, ko se usede v avtobus, je da odpre to ropotajočo, hreščečo škatlo, ne da bi kogarkoli vprašal, če ga moti. Nekaj časa sem moledovala in prosila za malo nižje tone. Potem sem si kupila zamaške za ušesa. Pa tudi to ne pomaga. Zadnjič sem se vozila v nabasa -nem avtobusu. Poleg neizmernih bedarij, ki so letele iz RGL, je tulil še majhen otrok. Obadva, radio in otrok, sta trmasto vztrajala v glasnem dvoboju, ki je proti Ruskemu carju dobil že vse razsežnosti viteškega turnirja z eno samo napako namreč, da otroci še vedno, kolikor vem, nimajo vgrajenega gumba za utišanje.
Prepričana sem, da bodo šoferji Kambusov presenečeni, ko bodo to brali, kajti gotovo živijo
v svetem prepričanju, da ni lepšega, kot voziti se ob tulečem radiu. Jaz pa vam želim povedati, da me to neznosno moti, kajti sem ena tistih, ki pri svojem delu uporablja skoraj izključno tisti prostor med dvema ušesoma. In sem tudi ena tistih, ki mislijo, da imajo pravico zahtevati kulturen prevoz. Tuljenje radia pa sodi prej k nasilju kot obzirnosti in kulturi. Nenavsezadnje, karto vsakokrat plačam, ne vozim se zastonj in vas zatorej, gospod šofer, prosim, da mi ne vsiljujete svoje poceni hrupne zabave in mi ne razkazujete svojega okusa. Storite to doma, kot tudi jaz poslušam doma ali na koncertih svoje priljubljene simfonije!
Brez zamere, vendar mi dovolite vprašanje, kako bi se vam (vsem zaposlenim pri Kambusu) zdelo, če bi vas na primer operiral kirurg v ritmu Henčkove polke, ali pa morda še bolje, ob poslušanju osmrtnic? Kako bi skakali vsi starši, če bi učitelji med uro matematike navijali operno glasbo ali pa če bi v naših skupščinah predsednik Kučan poslušal ob sprejemanju zakonov prenos nogometne tekme?
Vse to so pravzaprav enakovredni primeri, pa verjamem, da vas niso navdušili. Zakaj torej ravnate tako samovoljno in brezobzirno? Ali pa se je morebiti podjetje Kambus odločilo, da bo prevažalo zgolj naglušne in že oglušele? V tem primeru pa seveda mora svoje avtobuse opremiti s primernimi opozorili; na primer PREVOZI ZA NAGLUŠNE ali pa še bolje S HENČKOM IN SLAKI NA DELO, za nazaj pa KAMNIK-LJUBLJANA z OSMRTNICAMI IN KMEČKIMI NASVETI.
V tem primeru boste seveda lahko zahtevali k vozni karti še celo doplačilo. Pa ne od mene, ker bom šla v Ljubljano raje s kolesom.
V. PERKO
Odmev
Tempora mutantur -in mi x njimi?
»Tempora mutantur - in mi z njimi?« je dal svojim razmišljanjem o rivalstvu in ponudbi na področju kulture v mestu Kamnik naslov tajnik ZKO Tone Ftičar. V sicer všečnem pisanju pisec članka ni mogel mimo lokalne politike, mimo donedavnih sodelavcev, dovčerajšnjih kolegov, ki so mu prav zaradi njegove zavzetosti in ambicioznosti na področju kulture že pred »prehodnim obdobjem« omogočili oz. mu niso politično nasprotovali pri opravljanju tajniških nalog v okviru ZKO. Tedanji SZDL, pri oživitvi ZKO v začetku osemdesetih let sem sodeloval tudi sam (to dejstvo bo moč najti v arhivu ZKO in SZDL), je bilo mnogo več do ljubiteljske kulture kot do postavljanja »zanesljivih« kulturnih delavcev na pomembne položaje v kamniški kulturi. Zato me presenečajo »neizogibne« sistemske človeške spremembe, ki jih o poklicnih usodah piše avtor članka. Za pojasnitev stvari ne bom razglabljal o ideološki sprejemljivosti, o liberalnodemokratskih referencah kandidatov oz. kandidatk za pomembna mesta v kamniški kulturi. Za smiselnost navedb avtorja članka pa bralce Kamniškega občana seznanjam, da so se na drugi razpis za ravnateljico Matične knjižnice Kamnik poleg dosedanje v. d. direktorice prijavile tudi sestra tajnika ZKO Toneta Ftičarja in žena predsednika SDSS Igorja Pod-brežnika. Da je boj za mesto ravnateljice neusmiljen, kaže razprava v kamniškem parlamentu in zato poleg drugega kroga izbiranja kaže še na tretjega. V tej razpravi, polni podtikanj, liberalni demokrati nismo aktivno sodelovali, saj smo vseskozi smatrali, naj na to mesto pride strokovno usposobljen kader s strokovnimi referencami. Ideološka sprejemljivost in nesprejemljivost, tudi če je »po vetru«, naj ne bo poglavitna vsebina dogovora o pravilni izbiri ravnateljice Matične knjižnice Kamnik.
Izborna poslovna morala, pozitivni kulturni »imidž« naj bosta prisotna pri reelekciji vseh pomembnih dejavnikov na področju kulture, da ne bo politični veter napenjal jadra samo nekaterim, na v določenem političnem trenutku bolj izpostavljenih mestih kamniške profesionalne kulture.
Javnomnenjski intervencionalizem, ki nam ga ponuja pisec članka Tone Ptičar, bo za razumno odločitev zatorej potrebno umirili, za kar naša stranka, liberalni demokrati dajemo svoj glas.
PREDSEDNIK OO LDS Stane Zamik
Najmlajši likovniki v Veroniki
Od 27. januarja do 5. februarja je v Razstavišču Veronika v Kamniku razstavljala svoja likovna dela kombinirana skupina dvajsetih otrok, v starosti od 3. do 7. let, iz vrtca Mojca pri Duplici (bolj znan kot Svilanitov vrtec). Odprtja razstave se je udeležilo veliko otrok in staršev. Za to priložnost so avtorji razstave z vzgojiteljico Martino Prezelj in varuško Metko Krajne ob klavirski spremljevalki prof. Janeza Tometa predstavili prijeten kulturen programček. Zapeli so pesmico o polžku, muci in miški, dveh petelinčkih, o kolsu, sinički, hudi mravljici, babici zimi in za konec še ples belih snežink.
Ob tej priložnosti se je povezo-valka programa, vzgojiteljica Martina, zahvalila otrokom, g. Lojzki Kovač za strokovno pomoč pri pripravi razstave, Svila-nitu, Lončarskemu podjetju Ko-
Prisrčni malčki z Martino in Metko so na odprtju razstave obiskovalcem dali veliko veselja in navdušenja.
menda, Svitu, Papirnici Količevo in še posebej g. Marjanu Kocjanu in vsem staršem.
Poudarila je še, da je ta rastava majhen prispevek vsem staršem ob 40-letnici WZ Antona Medveda Kamnik,
V imenu staršev se jima je za trud zahvalil g. Albert Mrgole.
Ob tej priložnosti vzgojiteljica Martina Prezelj izreka pohvalo vsem staršem za dobro sodelovanje - ker dobesedno živijo z vrtcem, in je tako tudi prav in koristno za otroke. Skupino vodi od začetka lanskega leta. Že lani junija je organizirala izlet s starši in otroki v Postojnsko jamo. Za letos že načrtuje prijeten izlet.
VERA MEJAČ
Jakob Savinšek v Modemi galeriji
V Moderni galeriji v Ljubljani pripravljamo v decembru 1993 retrospektivno razstavo del Jakoba Savinška (1922-1961). Zato prosimo lastnike njegovih del (plastik, risk, slik in grafik), naj vse to prijavijo Moderni galeriji, da bomo lahko evidentirali celotni opus, urediti katalog in pripravili razstavo.
(Moderna galerija, Tomšičeva 14, Ljubljana, tel.: 214-106).
Na   sliki: Sramežljivka, 1954, pat. mavec
Pogovor s Tomažem Schlegiom
v ikaniitiKU Kultura^ na Duplici veselice
Eden od številnih predlogov, izrečenih na predstavitvi projekta prizidka h kinu Dom, je Kamniku določil kulturne prireditve, v dupliško dvorano pa razporedil domače zabave, veselice in druge veseljaške prireditve, ki se ne dogajajo na žametnih tleh in ob brokatnih zavesah. Naslednji predlog je občini prisodil kar dva hrama kulture, spet tretji je prenovljenemu kuturnemu domu namenil dvojno vlogo, v stilu znanega izreka: »kruha in iger...«
O razporeditvi in prerazporeditvah kulturnih prireditev je še prezgodaj govoriti, saj občina trenutno nima namenskih sredstev niti za vzdrževanje dvorane na Duplici, kaj šele za adaptacijo in dozidave na več kot trideset let starem kinu Dom. A ker tradicija in potrebe to zahtevajo, moramo že danes pričeti delati na realizaciji projekta, saj Lira in druga društva ne smejo iti po poti folklorne skupine iz Kamniške Bistrice, ki je zaradi nemogočih delovnih okoliščin prenehala delovati.
Zato in zaradi dobrih idej je Projekt, ki ga je naročila Zveza
Podaljšan in večji oder ter dvignjen parter
kulturnih organizacij Kamnik, izdelal pa absolvent arhitekture Tomaž Schlegl, potrebno podpreti.
Problemov okrog lastništva objekta se tokrat ne bomo dotikali, zanima pa me način posodobitve in kako bi objekt najlažje približali uskladili s potrebami sodobne kulturne ustvarjalnosti?
mmmmmm Iti
Prenovljen kulturni dom s prizidkom
Po številnih analizah smo ugotovili, da bi bil nujen dvig parterja. Glede na to, da so vhodi v dvorano le z zadnje strani, bi bilo to moč urediti le s pomičnim ogrodjem, ki pa veliko stane, samo premikanje pa povzroča hrup, ki ni prijeten. Naslednja možnost bi bila poglobitev dvorane, vendar smo jo izločili, saj bi gradbena dela veliko stala, poglobitev sama pa ne bi prinesla optimalne rešitve, kot jo v trenutnih okoliščinah prinaša prizidek na severni strani.
Z njim se odpirajo nove rešitve. Kaj omogočajo?
S prizidkom bi dobili še drugi, intimnejši predprostor, namenjen umiritvi in pripravi na predstavo. V že obstoječem predpro-storu pa bi bili prostori za garde-
robo, prodajo vstopnic, bar in pa bistveno povečani sanitarni prostori. V vhodu dvorano in na balkon bi bil le eden, kar bi olajšalo biljetersko službo, zaradi ločenega vhoda in izhoda pa ne bi bilo mešanja med odhajajočimi in prihajajočimi gledalci.
Stopnišče v sedanjem predpro-storu torej ni več potrebno, prav gotovo pa njegova odstranitev ne bi bil edini večji poseg v zgornjem nadstropju?
Ker je stopnišče na balkon zasnovano v prizidku, bi starega porušili, zgradili pa še prostore za osebje. V vetrolovu bi bila večja pisarna, namenjena informativnemu uradu in prodaji abonmajev, že obstoječe stopnišče pa bi ohranili kot vhod v zgornjo malo dvorano. Ta bi bila samostojna in popolnoma neodvisna od dogajanja v spodnji veliki dvorani.
V nadstropju bi uredili še garderobe za nastopajoče, kabine za simultano prevajanje in projicir-nico pomaknili proti sredini, kar bi omogočalo kvalitetnejšo sliko in zvok.
Kaj pa spremembe na odru, ki je zaradi svoje dotrajanosti že pred časom postal nevarna past za vse nastopajoče?
Stari oder ni več primeren, novi bi bil dajši in bi poleg zanesljivosti ponujal različne možnosti interpretacij raznih prireditev. Z njegovim podaljšanjem bi dobili še tretjo, približno 150 kvadratnih metrov veliko večnamensko dvorano pod odrom, namenjeno predvsem delu amaterskih društev, ki jih je v Kamniku kar precej.
Prvi korak je bil storjen, do konca poti pa bomo gotovo obrabili še precej podplatov. Želim pa si, da bi si jih plesalci folkor-nih plesov še več, ko bo ta veja ljudskega izročila in narodnega blaga v našem mestu spet ozele-nela.
MATIC ROMŠAK
Z razstave Petra Pečevnika
Nadaljevanje realistične slikarske tradicije
V razstavišču Veronika razstavlja med 8. in 21. februarjem Kamničan Peter Pečevnik, ki živi Z likovnostjo že od svoje mladosti. Prve napotke in vzpodbude za risanje mu je dala že njegova učiteljica v mekinjski osnovni šoli g. Pavla Malešič in kasneje v nižji gimnaziji okoliščin so slikarju žal onemogočile redno šolanje na umetniških šolah. Ob svojem siceršnjem poklicnem delu v tekstilni stroki se je ves čas ukvarjal tudi z risanjem in slikanjem. Tako je sam poglobljeno študiral slikarsko problematiko in prišel do trdnih slikarskih rezultatov, sicer po daljši in napornejši poti, kot če bi mu bilo dano obiskovati likovno akademijo. V letih 1963-65 je bil Peter Pečevnik kot vodja razvojnega oddelka v podjetju Svilanit poslan na seminarje, kjer so profesorji iz Stockholma predavali tudi o barvnih zakonitostih, konkretno »o naravnem barvnem krogu«. To je bila pomembna postaja,v slikarjevem likovnem spoznavanju, ki mu je veliko pomagala pri poklicnem delu, prispevala pa tudi k novemu razumevanju v teoriji barvnih odnosov in optičnih in kolorističnih zakonitosti. Nekoliko kasneje so mu bili v veliko pomoč tudi prijateljski nasveti akademskega slikarja, kamniškega rojaka, Tomaža Perka in bodrilne besede njegovega očeta, Lojzeta Perka. Svoje slikarsko znanje je Peter Pečevnik bogatil tudi v družbi s šolanimi slikarji v slikarskih kolonijah v Bovcu in Izlakah.
Pečevnikove, zlasti še pokrajinske podobe, se navezujejo na bogato, še posebej kamniško realistično slikarsko tradicijo. To so bili predvsem slikarji Koželji, mladi Josip Nikolaj Sadnikar, učenka Ferda Vesela Fanika Krat-narjeva pa Lojze Perko, tudi realistična dela Staneta Cudermana
in Mihe Maleša, če omenimo le najvidnejše slikarje. Vsekakor pa je, predvsem v zgodnejših delih, opazen vpliv slikarstva prijatelja Tomaža Perka, posebno še v tihožitjih. Vse te izkušnje in nova in nova spoznanja iz sveta likovne umetnosti so vodili Pečevnika predvsem v realističen pristop k likovni problematiki. Slikar si je postavil v svojem oljnem sikar-stvu mejnike, ki jih je gotovo že dosegel, a jih do sedaj še ni prestopil, ker še vedno izčiščuje barvne in kompozicijske odnose znotraj slikarskega realizma. Če ozna-
čimo Petra Pečevnika kot zapriseženega realističnega slikarja, nas ne čudi, da so njegove glavne teme klasične zvrsti v slikarstvu: krajina, tihožitje in portret, oljnih tihožitjih mu barva ni prvobitni pomen, saj dosega cilj - snovno verjetnost - predvsem s predmetno modelacijo trdnih, jasno odrejenih oblik. Značilnost teh slik so trdna kompozicija, urejenost, toda včasih tudi prevelika barvna zadržanost. Barvno izrazitejše in bogatejše so krajine in vedute, kjer slikar verno sledi likovnim pobudam danega sižeja z natura-
listično naglašenimi barvami in poustvarja realistične prostornosti. Enkrat so te krajine bolj vehementno in suvereno naslikane, včasih pa ovirajo slikarja do popolne izraznosti nostalgične spone in folkorno obarvani detajli in elementi. Tretje pomembno Pe-čovnikovo likovno izrazilo je portret. Tu se skuša avtor čimbolj približati podobnosti portretiran-ca in ga tudi psihološko označiti. To mu včasih uspe do te mere, da gre že skoraj na škodo barvitosti celotne slikarske kompozicije.
DUŠAN LIPOVEC
Klic v sili
Turistično društvo Kamnik že desetletja opazuje, da se v samem mestnem jedru povečuje uničevanje splošnega ljudskega premoženja in se pri tem dela občini in drugim ustanovam (železnici) velika škoda. Po mestu je videti uničene smetnjake (razmetane, odtrgane od zidov, včasih pa tudi zažgane). Razbijajo stekla po pritličnih in izložbenih oknih, pišejo s spreji po zidovih hiš, posebno v podhodih, pod mostovi in na železniški postaji Kamnik-mesto. Na razglednih točkah uničujejo klopi, kli jih je postavilo Turistično društvo. Prav sedaj ob koncu prvega trimesečja so verjetno dijaki uničili vse lesene dele klopi na železniški postaji Kamnik-mesto.
Največ škode delajo po vsej verjetnosti (huligani, narkomani in alkoholizirana mladina) na Malem gradu. Razbili so vhodna vrata (lesena) v objektu, ki je lansko leto dobil novo streho. Notranjost tega prostora je postala javno stranišče - sramota za vse mesto. Da ne govorimo, koliko škode so napravili roman-
ski kapeli na Malem gradu.
Trgajo plakate z reklamnih plošč, pišejo groba in neokusna gesla. Okolice disko klubov in okrog so zanemarjene in pone-marjene. Hišni red gostinskih lokalov, ki imajo odrejen delovni čas, se neprestano krši. Mladina cele noči popiva v zaprtih lokalih, in policija skoro ne ukrepa.
Mestni promet je stihijski. Vozniki v glavnem ne spoštujejo prometnih znakov in pravil. Kaznovanje prometnih prekrškov se odvija brez točnega reda. Včasih policija zapisuje kršilce, največkrat pa je vse prepuščeno kaosu. Še in še bi lahko naštevali prekrške. Storilcev teh dejanj v glavnem ni najti. Policija se izgovarja, da je preveč zaposlena z drugimi problemi, kot pa bi morala biti z vzdrževanjem reda in miru v samem mestu.
In Kamnik naj bo turistični kraj!?
V Turističnem društvu smo že večkrat govorili o tej problematiki, ki prehaja že v pravi absurd. Tako razrvano uničevanje ljudskih dobrin v mestu se mora končati.
Že za časa Avstrije in nato po I. svetovni vojni je občina Kamnik imela dva mestna policaja, ki sta bila zadolžena samo za preprečevanje prej navedenih delik-tov in prijavo vseh storilcev takih dejanj. V tistih časih je imel Kamnik žandarmerijsko postajo in mestne stražnike - kot smo jim rekli, v mestu pa je bil red in se ni dogajalo to, kar se danes.
Naloga mestnega stražnika je bila, da je imel ponoči obhod po ulicah in tudi po lokalih ter da je ukrepal na kraju samem ter prijavljal vse osebe, ki so delale škodo mestu, videzu mestnih ulic, parkov, Malemu gradu, železniški postaji itd.
Naj bo to klic v sili, ker če bo ta stihija trajala še naprej, bo naše mesto izgubilo ugled in vse simpatije zaradi naravnih danosti in hotenj postati turistični kraj.
Zato naše društvo predlaga, naj občinska skupščina razpravlja o tem perečem problemu in naj stvari uredijo z nastavitvijo dveh mestnih stražnikov, kot jih je Kamnik nekoč že imel, ki bi bila odgovorna za red in disciplino v samem mestu.
PODPREDSEDNIK TD DR. NIKO SADNIKAR
BOGATA IN RAZNOLIKA RAZSTAVNA DEJAVNOST
Preteklo leto je bilo v Kamniku po številu in raznolikosti likovnih prireditev, ki so potekale v več razstaviščih, prav gotovo rekordno. Tudi kvalitetna raven predstavljenih avtorjev je bila zavidljiva, in lahko mirno rečemo, da je postal Kamnik pomembno kulturno, še posebej likovno središče.
VRAZSTA VIŠČU VERONIKA (ZKO) se je pričela lanskoletna razstavna sezona z retrospektivo akvarelov akad. kiparja ALADINA LANCA. Akad. slikar VINKO ŽELEZNIKAR je predstavil na samostojni predstavitvi svoje najnovejše grafike v tehnikigelografije in svetlotiska. Pregledno razstavo svojih akvarelov je imela slikarka GRETA BOLTAR. Olja in akrilneslike je razstavljal slikar FRANC ZIDAN, kipar MIHA KAČ portretne plastike in likovni pedagog CVETO PREVODNIK svoje risbe, vsi na samostojnih predstavitvah. KAMNIŠKI LIKOVNI TRENUTEK je bil naslov skupne predstavitve vseh kamniških likovnikov. Razstava je bila prenesena še v nemško mesto Ennigerloh. Bili sta tudi dve fotografski razstavi. Ob začetku leta je pripravil foto-kino klub M A VRICA iz Radomelj tematsko razstavo ŽIVLJENJE OB VODI, proti koncu leta pa je bila postavljena avtorska razstava barvnih fotografij akad. slikarja DUŠANA LIPO VCA ODSE VI; fotografije so bile posnete na potovanju v Vestfalijo. Bili sta še razstavi mladih slikark, dijakinj ŠOLSKEGA CENTRA iz Kamnika, in učencev Osnovne šole MARIJE VERE z Duplice. Ob kongresu oblikovalcev v Ljubljani je bila na ogled avtorska razstava ing. arh. MARJANA KOCJANA in fotografa MILANA PAJKA z naslovom PODOBE PODJETJA STOL, ki nam je predstavila vrhunsko oblikovanje Stolovih propagandnih publikacij. PRENO V A IN OŽIVITEV STAREGA MESTNEGAJEDRA KAMNIKA je bil naslov razstave, ki so jo v novembru pripravili: Zavod za urbanistično načrtovanje Kamnik, Fagg iz Ljubljane in kamniška ZKO. Ob izidu knjige MA TEJE REBE »Jurček in packama« je razstavljal izvirne knjižne ilustracije slikar D UŠAN STERLE. Na koncu razstavne sezone, ob predstavitvi knjige DUŠANA LIPOVCA »Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi«, pa je bila postavljena razstava 35 avtorjev, so omenjeni v tej publikaciji.
Vzporedno so potekale slikarske razstave tudi v KA VARNI VERONIKA, akad. slikar DOMEN SLANA je razstavljal oljne krajine in tihožitja, slikarka JELKA S KUK pa abstraktne podobe, predvsem na papirju. Velikega Van Gogha je skušal posnemati slikar RUDI HOČEVAR, akademski kipar JO ŽE VRŠČAJ, ki je bolj znan po skulpturah iz poliestra, je razstavljal svoje abstraktne slike v akrilu, akad. slikar JANEZ PRAPROTNIKpa portretne risbe. Zadnja je bila na ogled zbirka slik različnih avtorjev, kije last FLORJANA MLAKARJA. KULTURNI CENTER KA MNIK je v lanskem letu pripravil v M ALEŠE VI GALERIJI študijsko retrospektivo kamniškega akademskega slikarja STANETA CUDERMANA z bogatim katalogom. Izredno lep katalog O ZBIRKI THONETO VEGA POHIŠTVA NA ZAPRIČAH so izdali ob Svetovnem oblikovalskem kongresu. V GALERIJI NA GRADU ZAPRICE pa je bilana ogled še razstava našega vrhunskega oblikovalca OSKARJA KOGOJA.
Poleg mnogih prireditev, še posebej za otroke, so potekale likovne predstavitve tudi v novi MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK, ki jo vodi SAŠA KOS. Ob predstavitvi knjige »Lepa vrata Tuhinjske doline in Kamnika« avtorja DANIELA ARTIČKA je razstavljal akvarele in gvaše akad. slikar D UŠAN LIPO VEC, ob predstavitvi knjige CIRILA ZLOBCA »Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko« pa so bile akvarelne slike ALADIN A LANCA. Bila je še razstava knjig Janeza Bitenca in fotografska razstava »Dubrovnik vruševinah« fotografa MILETA KOVAČA.
V"Arboretumu Volčji Potok so v prenovljenem paviljonu postavili bogato stalno zbirko ŽIVALI - kipov v bronu - enega naših največjih kiparjev JANEZA BOLJKE. Ob tradicionalni razstavi C VETJE IN MIR pa je razstavljala akrilne slike akad. slikarka VIDA SLIVNIKER-BELANTIČ, svojski, tradicionalni način slikanja pa so predstavili KITAJSKI SLIKARJI.
Omeniti velja še številne razstave v privatnih galerijah. Tako je galerija ZALA iz Komende predstavila akte v akrilu akad. slikarja PA VLETA UČAKARJA, retrospektivno razstavo akad. slikarja TINETA GORJUPA, razstavo oljnih in akrilnih slik akad. slikarja BORISA ZA PLA TILA in akvarele in gvašeakad. slikarja DUŠANA LIPOVCA.
JULKA in MILAN ŠUŠTAR sta v preteklem letu odprla stalno zbirko - galerijo slik, kipov in grafik velikega slovenskega umetnika FRANCETA KRALJA na Duplici.
V salonu galerije MAJOLKA so razstavljali na samostojnih predstavitvah: oljne slike radijski novinar SILVO TERŠEK, akademski slikar MARJAN ZALETEL-JANČ, akvarele konj slikar BRANKO ČUŠIN, kamniške akvarele slikar BOGDAN POTNIK in malo lončeno plastiko keramičarka NA TAŠA PRESTOR.
Galerija BALANTIČ je v Domžalskem likovnem salonu pripravila pregledno razstavo akvarelov akad. slikarja PETRA ADAMIČA. Del razstave je bil na ogled tudi v matični galeriji v Kamniku.   DUŠAN LIPO VEC
Pogovori s častnim dekanom Viktorijanom Demšarjem
Trpka povojna leta v Komendi (IV.)
Kako ste poskrbeli za obnovo župnijske cerkve
Zaradi nevzdržnih razmer v cerkvi je bilo treba nujno začeti s prenovitvenimi deli. Tudi zaradi tega, ker je toliko ljudi prihajalo k maši. Zasedene niso bile le vse klopi, ampak so ljudje stali tudi po sredini cerkve, prav tako pa sta bila polna tudi stranska zgornja prostora.
Cerkev smo najprej temeljito počistili. Bila je zelo vlažna, v njej se je začela nabirati plesen. To pa predvsem zaradi tega, ker so bila njena okna v smeri proti župnišču v vojnem času razbita, prav tako tudi vrata. Po vojni so v razbita okna zasilno namestili staro pločevino. Tedaj je bilo namreč zelo težko dobiti okensko steklo. Ob tem je veliko pomagal trgovec Ciril Žerovnik iz Most, ko je prišel iz zapora. Poskrbel je, da so bile v okenske okvire nameščene šipe.
Veliko težav je bilo z materialom, kajti primanjkovalo je vsega. Ljudje so mi v tem pogledu šli zelo na roko. Težko je bilo tudi z denarjem. Za oltarjem je bilo treba obnoviti ostrešje, kajti tam je močno zamakalo. Na tleh je bilo vedno polno vode. Ko smo popravili ostrešje, smo uredili tudi odtoke za deževnico, da ta ne bi še naprej uničevala notranjost
cerkve. Za prezbiterijem smo zgradili poseben bazen, v katerega se je stekala voda. Namestili smo črpalko in ljudje so potem to deževnico uporabljali za zalivanje rož na grobovih. Še posebno takrat, kadar je bila suša. Tedaj ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem vodovodu. Ljudje so hodili po kapnico v župnišče. To vodo smo uporabljali za kuho, pranje in v druge namene. Prej je morala gospodinjska pomočnica Jerca Jekovec hoditi poleti in pozimi prat k potoku Pšata.
Ko je bilo popravljeno ostrešje na cerkvi in narejena druga nujna dela na njej, se je cerkev sčasoma osušila in tudi zamakalo ni več vanjo. Kasneje so prišla na vrsto temeljita notranja in zunanja prenovitvena dela.
Kakšni so bili odnosi občinske, okrajne in republiške oblasti do vas?
Vodilni predstavniki tedanjih komendskih oblasti (najprej KLO Komenda po drugi svetovni vojni, nato od leta 1952 ObLo Komenda, po letu 1955 pa KU Komenda) mi niso neposredno nasprotovali. Tudi drugi uslužbenci ne. Če se je dalo, so skušali ustreči. Bili so celo zelo pozorni do mene, kajti bali so se, da ne bi odšel iz Komende in da ne bi ljudje govorili, da se je to zgodilo
po njihovi krivdi. Ljudski glas - božji glas!
Dogajalo pa se je, da me je večkrat kdo napadel v časopisih. Tako so me skušali onemogočiti kot duhovnika. Kritizirali so moje duhovniško ravnanje, predvidevanja in obhajanja bolnikov v duhovniškem oblačilu in druge stvari, ki sem jih delal. Tisti čas je takšno blatenje duhovnikov po časopisih pomenilo, da bo kmalu sledila aretacija. To je bila njihova taktika.
Težave so mi povzročale okrajne oblasti (po 19. aprilu 1952 je okraj postal Ljubljana-okolica, kateremu je bil priključen skoraj ves ukinjeni okraj Kamnik), zlasti še milica, nastanjena v kaplaniji. Miličniki pa tudi krajevne oblasti so zelo pazili, kdd je prihajal v župnišče. Pol ure po prihodu obiskovalca sem moral sporočiti »na občino« njegove osebne podatke. Še posebno, če je tu prenočil. Tako so me stalno nadzorovali, s kom se družim. Prijavo je ponavadi nesla »na občino« Jerca Jekovec.
Kar zadeva republiške oblasti, sem imel z njimi opraviti leta 1954 ob Plečnikovem svetilniku. Prišel je ukaz, da ga moramo odstraniti, nazadnje mi ga je s precejšnjimi napori uspelo ohraniti, premeščenega  brez podstavka
k župnišču in s k njemu obrnjenim spornim naslovom Župnija Komenda evharističnemu Kralju. Kamne iz podstavka je arhitekt Janez Valentinčič, prvi Plečnikov diplomant, uporabil za nosilni steber ostrešja pri grobišču komendskih duhovnikov, bronasti ciborij iz svetilnika pa je bil uporabljen z drugim materialom leta 1956 za nov Plečnikov taber-nakelj v komendski župnijski cerkvi.
Kaj pa Udba?
Ta je bila od vseh najhujša. Doživljal sem njene pogoste obiske. Domače oči in ušesa, ki so bila plačana za to, so javljala naprej. Tudi v cerkvi je imela svoje špijone. Tudi take, za katere si človek ne bi mislil, da opravljajo tako nizkotno delo. Tega jim danes ne zamerim in nič ne očitam, ker vem, kakšen je lahko človek.
Udba je od mene zahtevala, da bi bil njen zaupnik. To je zahtevala tudi od drugih duhovnikov. Nisem se ustrašil, in nisem pristal na to. Pred udbovcema sem nekoč udaril po pisarniški mizi, da je kar odskočila in vzrojil: »Če imate kaj zoper mene, me aretirajte! Če sem zločinec, me odpeljite, kamor spadam. Tega pa ne bom dovolil, da me boste hodili nadzirat in izsiljevat! Ne bom vam odgovarjal na nobeno vprašanje več!« Potem jih tudi ni bilo več.
Lovili so me na razne načine, me skušali pridobiti, vendar niso nič dosegli. Nisem se upognil. Od mene niso ničesar zvedeli, ker jim tudi sam nisem vedel povedati kaj takega, kar bi jim zares prišlo prav.
Večkrat so me tudi klicali
Zvonik župnijske cerkve z malteškimi križi
v Kamnik in me izsiljevali. Pošiljali so mi tudi pisna vprašanja, na katera sem moral odgovoriti. To so delali posebno pretkano. Najhujše pritiske sem doživljal v letih od 1957 do 1967, hudo pa
je bilo do leta 1970. Name so pritiskali vedno po malem, vendar se jim nikdar nisem uklonil, (se nadaljuje)
JOŽE PAVLIC
Kamniški triptih — o naših koreninah
(H.)
m.
Ko dan se zaznava, Danica priplava, se sliši zvonjenje čez hribe, čez plan.
(Blaž Potočnik)
Nov čas je prinesel nov Triglavski dom na Kredarici in ob njem je zraslo tudi svetišče triglavske Marije Snežne. Le očak Triglav in Aljažev stolp sta ostala tako kot prej. Prah pozabe bo pokril vrsto grdobij, ki so ovirale obnovo kapele. Miniranje Aljaževe kapelice v daljnem letu 1954 bo ostalo prav tako nerazumljivo
kot vsa dlakocepstva v zvezi z gradbeno dokumentacijo; prit-lehna sprenevedanja in zavlačevanja v zvezi z začetkom gradnje so le podoba slovenske majhnosti in otroških bolezni (pre) rojene parlamentarne demokracije.
V veliki projekt katedrale pod Triglavom je radomeljski rojak in dovški župnik France Urbanija pritegnil mnogo ljudi, »ki v srcu dobro mislijo«, in Kamniški ko-ledniki smo vrednemu nasledniku legendarnega triglavskega župnika Jakoba Aljaža hvaležni, da smo lahko sodelovali pri blagoslovitvi kapele in zvonov na
Kamniški koledniki
Kredarici, kjer je kamniški ko-lednik iz 17. stoletja, baročni slikar Fortunat Bergant, s svojo sliko Marije Snežne zaznamoval ta najvišji slovenski oltar. - Med tistimi, ki so prenašali kamenje na najvišjem gradbišču v Sloveniji, je bil tudi brat dovškega župnika prof. Jože Urbanija. Ob gradnji kapele je razmišljal in zapisal takole: »In ves dan bomo zopet obnavljali porušeno... Ob prenašanju kamnov se bom spomnil slovenskih zapornikov na Rabu, v Kočevskem Rogu, na Teharjih, Golem otoku..., spominjal se bom vseh tistih ponižanih, razžaljenih in brezpravnih ljudi iz dolin in ravnin pod Triglavom, ki so med vojno in še dolga leta po njej, lačni in žejni, z golimi rokami prenašali ostro kamenje na vseh koncih dežele na sončni strani Alp. Ni pomembno, ali so bili to ljudje, ki so jih njihovi sodniki zaznamovali s črno, belo ali preveč rdečo barvo. Vsem je bilo enako hudo, težko, vsi so enako trpeli - zaradi kamnov, ki so jih morali prenašati, zaradi svojih sodnikov, ki so nosili kamen - v svojih prsih.«
Tudi naš citrar Tomaž Plahut-nik je nekaj dni prenašal triglavske kamne in gradil svetišče na Kredarici. Zato so mu pele citre tistega jasnega avgustovskega dne tako lepo, da se je ustavil korak planincem na grebenu Malega Triglava. Pridružili so se tisočem, ki so bili pri maši na Kredarici, in prisluhnili so, »kako cvetijo rože« v pesmih stranjskega župnika Franceta Gačnika. - Prav je, da se spomnimo tudi njega, saj se je dolga desetletja trudil za obnovitev pastirske kapele Marije Snežne na Veliki Planini, ki so jo skupaj s pastirskimi bajtami upe-pelili uničevalski zublji okupatorjevega ognja. Rajni France Gač-nik je postavitev in blagoslovitev kapelice še dočakal; iz bolniške postelje je doživljal vsak kamen, vsako bruno in vsako skodlo, ki so jih planšarji, bajtarji - turisti in vsi drugi vgradili v velikopla-ninsko domovanje Marije Snežne. Tja se je v slovesnem sprevodu vrnila tudi slika Marije Snež-
ne, ki jo je pred uničenjem v plamenih rešila Mežnarjeva mama od Sv. Primoža.
Kamniški koledniki smo samo slovenski koledniki in nosimo v prsih srce Cankarjevega Kurenta. V vsaki veseli pesmi je skrita še otožna in žalostna melodija,
druga drugi sledita in se prekrivata. Tako je slikar Tomaž Perko upodobil na eni sliki več postaj križevega pota, ki se odkrijejo, ko sliko gledamo iz različnih zornih kotov. Podobno sem želel preplesti podobe na tablah ko-ledniškega triptiha: verjetno je
OKROŽNICA!
VRtl GOSPODJE NARODNJAKU
ftadi nujnega važnega pogovora prošenl In vabljeni ste, da se danes, dne 19. 7.1893 na večer ob 1/2 8 uri gotovo snidete v gostilni prt gos. Kenda.
Da vam je narodnost prva stvar, nadejam se pa radi tega tudi z gotovostjo, da se današnjega večera polnošteviino udeležilo.
Tudi rojaki, ki bi se radi nujnosti morda ne bili > osebno vabili, so dobro dosli. Kamnik, dne 19. 7.1893 Josip Močnik
.......■- ■■■■■.........■■■■■■■■■■ .......
To je bila okrožnica oziroma vabilo, ki so ga prejeli ustanovni člani Planinskega društva Kamnik pred sto leti. To je bil dan ustanovitve Planinskega društva Kamnik.
Letos se bomo spominjali teh zgodovinskih dni s številnimi planinskimi aktivnostmi: prireditvami, pohodi, turami v visokogorje, z različnimi srečanji in slovesnostmi. O vseh bodo planinci in drugi pravočasno obveščeni. STANE SIMŠIČ
100 let planinskega
100-letnica PD KAMNIK, prve podružnice Slovenskega planinskega društva. Jubilejno leto, leto spominov na začetno delo narodnjakov, ki so že pred sto leti utrli pot današnjemu planinstvu.
Kot bi sanjaril, je nekoč nekdo zapisal: Ni ga mesta na slovenski zemlji, ki bi živelo tako kakor Kamnik s svojimi gorami. Rosa z Velike Planine se še ni posušila na tebi, pa si že pred mestnimi vrati, dih gorskih sap iz Sukalni-ka in Repovega kota veje nad Starim gradom, Brana in Planjava sta kakor dva mogočna naravna stražarja nad razgibanim kamniškim horizontom, vsak na eni strani Jermanovih vrat, okoli ka-
terih se širi »Ta Kamelshka planina«, kakor je krstil Grintovce davni učeni popotnik Balthazar Hacquet, na koroško in štajersko stran.
Kdo bi mogel še kaj povedati o gorah, ki so se pognale nad širnim Poljem med Ljubljano in Kamnikom iz porečja Bistrice, Savinje in Kokre vse »do samih zvezd«, kdo naj poišče primerne besede, s katerimi bi poveličal lepoto smuškega raja okoli Krvavca in Velike Planine, od Grebena do Korena, od Dola do Male Planine, skrivnostno tišino v Beli, na Kalcah, za Kržiščem in Kompotelo, edinstvene panoramske poglede, ki te mamijo povsod, kamorkoli stopiš v mestu samem in njegovi okolici.
bila beseda prešibka in mojstrovega čopiča na križevem potu v  Stranjah  ne  more doseči.
- Življenje spleta in prepleta zgodbe in podobe kot korenine viharnika nekje pod Ojstrico.
- Te naše korenine!
JANEZ MAJCENOVIČ
Kamnik je srečno mesto, starodavno človeško gnezdo, spleteno v naročju alpskega sveta, z njim živi in je spojeno z njim in z vsem, kar je človeškega v teh gorah nastalo in obstalo, v prastaro prvobitno podobo. Zato smo lahko srečni, da nam Kamnik pomeni vrata v Grintovce, ki jih je na široko, slovesno in zanosno odprl pred sto leti z ustanovitvijo podružnice Slovenskega planinskega društva. Bila je to prva podružnica na Slovenskem.
Skromen spomin na može, ki so tedaj našli v sebi moč, da so se uprli tujim vplivom in uveljavili slovenski značaj mesta in gorate okolice, utrdili to slovenstvo, hkrati pa svoj kraj razvijali tako, kakor narekujejo njegova lega in naravni pogoji. Vsekakor je današnji rod dolžan, da tem možem izpred stotih let izkaže čast, predvsem s tem, da v istem duhu v neprimerno boljših razmerah s še večjo vnemo nadaljuje njihovo delo. Vsi bi se morali zavedati dolžnosti in se vključiti z vsemi močmi v delo za ureditev mesta in njegovih gora. Mesto samo, Mali grad, Stari grad, Velika Planina, Kokrško in Kamniško sedlo, Tuhinjska dolina, Kamniška Bistrica, deželica od Motnika do Komende niso med seboj ločene stvari, temveč celota, ki smo ji dolžni posvetiti vso skrb, ji omogočiti napredek v smislu sodobnih zahtev, pri tem pa ohraniti vse njene stare značilnosti, spoštovati njene umetne in naravne znamenitosti in jih ljudem narediti dostopne. Narava nam je dala vse, kar premore, zato jo moramo ceniti, spoštovati, predvsem pa ohranjati in varovati. Planinsko društvo je z drugimi poklicano, da s svojim propagandnim delom, vzgojnim, alpinističnim, izletniškim in gospodarskim delovanjem služi svojemu področju in mu tako omogoča polnejše, bogatejše ir. srečnejše življenje. Vse bolj se bomo zatekali v naravno okolje, željni miru in počitka, ob ostvaritvi teh želja pa moramo izraziti zahvalo tudi vrlim možem iz stoletne zgodovine kamniškega organiziranega planinstva.
A. S.
11. FEBRUARJA 1993
reportaže in pogovori
KAMNIŠKI OBČAN
Spomini na »Liro« iz tridesetih let (III.)
4. Program
Pri izbiri koncertnega programa je bil Ciril popolnoma suveren. Menda je že mesece in mesece pred pričetkom rednih vaj pričel zbirati kompozicije in pesmi, ki bi lahko prišle v poštev. Vestno in dosledno jih je preigraval, in le sem pa tja je dal temu ali onemu, za katerega je menil, da je muzikalno kolikor toliko izobražen, vedeti, kaj vse namerava vključiti v seznam naslednjega koncerta. K tej izbrani druščini je prišteval nad-učitelja Cenčiča, včasih tudi učitelja Rakovca, s posebnim veseljem pa tudi učitelja Rusa, ki sicer ni bil pevec, pač pa sila dober violinist. In če je nameraval vključiti tudi kakšno rusko pesem, in do teh je imel posebno spoštljivo afiniteto, se je posvetoval še s starosto Lirašev Lesevickim.
Mene je v ta krog vključil šele kasneje, menda v letu 1939, ko sem že sam vodil Kvintet kamniških fantov.
Takšna konzultacija je bila sila svojstvena.
Povabil me je k sebi na dom, kjer sva se »zaprla« v majhno sobo z oknom, obrnjenim na
tudi spričo uspeha, ki ga je nekdo od njih doživel pri dekletu, na sredini mostu postali, se zazrli v kristalno modrino takrat še ekološko čiste Bistrice in združno zaklicali:
»Madona, smo zapeli...«
in od veselja združno pometali klobuke v Bistrico. In tako je tudi nastala znamenita Adamičeva pesem, ki jo še dandanes z velikim žarom in zanesenostjo prepevajo slovenski zbori.
Takšen način zbiranja koncertnega programa, ko je že mesece in mesece pred pričetkom prvih vaj iskal in izbiral, pa spet prelagal in odlagal, ni mogel ostati brez dobrega rezultata. Program, ki ga je po vseh teh »konzultacijah« izbral in popolnoma suvereno določil, je bil vedno razdeljen v dva dela, ki naj bi po dolžini trajanja nikoli ne presegla čiste ure petja.
Prvi del je bil, vsaj glasbeno gledano, vedno težji, drugi pa lažji, bolje rečeno bolj domač, spevnejši, tako rekoč ljudski. Nobenega teh se s sposobnostjo in kvaliteto, pa tudi težavnostno stopnjo sedanjih boljših amater-
z oKnom, oornjemm na stupnju j™«../... »""••;;■ glavno cesto. Tuje imel shranjene skih zborov ne da primerjati kar vse svoje glasbene relikvije, na je slehernemu poznavalcu prav častnem mestu je ležala violina gotovo razumljivo ko, ]e bilo ra-(po njegovem gosli) našega zna- zumljivo nam pred davnimi 50 m nega in verjetno do danes tudi najboljšega izdelovalca koncertnih violin g. Kunaverja. O njem in njegovih naslednikih bi veljalo omeniti tudi to, da so piranski očetje zaupali restavriranje prastare in skoro razpadle Tartinijeve violine prav tej hiši. In v letu 1992, ko je svet slavil Tartinija in so obnovljeno violino s posebnim varovalnim spremstvom prenašali v Benetke in v nekatere druge kraje, kjer so izvajali Tartinijeve skladbe, so sicer mnogo pisali in govorili o Tartiniju in njegovi znameniti violini, hkrati pa gladko zamolčali, da je bila reslavrira-na in s tem ponovno usposobljena prav v hiši našega mojstra Kuna-verja.
Osrednje mesto v tej sobi, kjer je imel zavidljivo zbirko notnih partov instrumentalnih in vokalnih skladb, je zavzemal zelo dober klavir - planino, vedno skrbno prekrit in, kot se mi dozdeva, tudi zaklenjen.
Z odprtimi očmi, polnimi priča -kovane hvale, mi je predložil nekaj izbranih pesmi ter jih pričel preigravati. Enkrat ali dvakrat je šel sicer skozi, ne da bi se ustavil in me povprašal za mnenje. Z očmi na partu sem mu sledil. In ob tretjem igranju se je znal znova in znova zaustaviti in nato:
nali le njegovo znamenito Ecce quomodo moritur iustus, vendar pa tudi tč Ciril ni nikoli uvrstil v koncertni program, peli smo jo običajno na Žalah, in še to le ob pogrebu kakšnega pomembnejšega moža.
Ko sem na koncertnem listu svečane 110-letnice zagledal Janka Ravnika Kam si šla, mladost ti moja, sem se v hipu ustrašil, kajti ta kompozicija je v resnici čisti klavirski stavek, poln številnih zank, za pevske zbore nenavadnih, nepevnih, sicer pa neoro-mantičnih in tudi zmerno modernističnih modulacij s številnimi akordnimi menjavami, ki tudi sedanjim boljšim zborom predstavljajo kaj trd oreh. V časih, ki jih opisujem, se s to kompozicijo (vsaj kolikor mije znano) ni spopadel niti takrat nedvomno najboljši Maroltov zboi, kaj šele kdo drug.
In vendar so jo sedanji Liraši odpeli celo bolj perfektno kot nekatere druge, sicer manj zahtevne. S tem hočem ponoviti že predstavljeno trditev, da so slovenski zbori tudi v poprečju dosegli mnogo, mnogo višjo kvalitetno stopnjo in relativno visoko poprečno raven pevske kulture. Na žalost pa se prav o tem vse premalo govori, in kritike, ki jih
večkrat prebiram, o tem ne pišejo, da ne omenjam še tega, da so večkrat popolnoma neosebne, brez prijateljske topline, ki jo sleherni amaterizem zasluži, saj mu je prav to skoro edino zadovoljstvo in pričakovano priznanje za dolgotrajne, večkrat tudi mučne neštete ure, kijih prostovoljno in brez tolarja namenja, žrtvuje zborovskemu petju.
5. Notni material
Za tridesetino pevcev je treba pač poskrbeti za potreben notni material, kajti brez njega si ni moč zamisliti koncertnega nastopa. Pevski zbori pred davnimi desetletji prejšnjega stoletja so si pomagali na ta način, da so program enostavno »naštudirali« na pamet. Neštevilne vaje so bile potrebne in vsakdo se je moral pač na pamet naučiti besedišče in tudi parte ali »vižo«, ki mu jo je pevovodja vztrajno »vbijal« v glavo.
Seveda si takšnega načina pevskih vaj dandanes nihče več niti ne predstavlja.
Še ko sem kot najstnik pel v frančiškanskem pevskem zboru, nam je takratni organist in
pevovodja frater Kanizij vedno predložil le pevski part glasu, ki smoga prepevali. Prave partiture ni dobil nihče v roke, kajti tisti-krat je bilo potrebno pač prav vse napisati na roko, ali kvečjemu po glasovih razmnožiti bodisi »na kožo« ali pa kasneje »na kamen«. Seveda pa je tudi takšen način pisanja zahteval neko določeno, minimalno glasbeno izobrazbo, recimo vsaj zadostno razpoznavanje not in vseh drugih znakov, kijih že v poprečni partituri ni ravno malo.
Verjetno ne pretiravam s trditvijo, da v tistih letih v Sloveniji ni bilo vasi, kjer ne bi deloval bodisi cerkveni ali pa posvetni zbor. Potreba po razmnoževanju je bila torej povsod prisotna in povsem normalno je bilo, da so se tega posla lotevali organisti za cerkvene in pevovodje za posvetne zbore.
Čeprav je res, da so v večjih središčih delovali tudi primerno vešči profesionalci, se njihovih dokaj dragih uslug zbori vsaj večinsko niso posluževali.
V prvih dveh desetletjih, in menda tud še v desetletjih prejšnjega veka, se je'z razmnoževanjem notnega materiala po partih spopadal takratni tajnik Čitalnice in tudi Lire nepozabni Joško Štele. Menda je bil daleč na okrog eden redkih, ki je znal dobro uporabljati tehniko pisanja in razmnoževanja »na kožo« in kasneje »na kamen«.
Z leti (takrat, ko sem postal član, jih je imel že precej nad 70),
so njegove sposobnosti razpoznavanja že toliko upešale, da je to nalogo prevzel neposredno sam Ciril. Kako leto se je tudi on posluževal tehnike »na kamen«, no, kaj kmalu se je (verjetno ob pomoči in nasvetih tiskarja in grafika Pepeta Grčarja) spoznal s tehniko pisanja na matrice in razmnoževanja na ročnem rotacijskem stroju.
V tistih časih je bila to novina, na katero je bil Ciril kot človek napredka in moderne dobe sila ponosen. Z njim tudi mi pevci, saj nam ni dal v roke le posamičnih glasovnih zapisov, pač pa celotno partituro. Mnogo kasneje, menda šele tam okoli leta 1939 ali celo 1940, mi je dovolil, da sem mu občasno priskočil na pomoč.
Glede tega sem mu bil vedno hvaležen, saj je tudi mene kot pevovodjo raznih zborov doletela prav enaka naloga. Njegova skrb pa tudi s tem še ni bila dokončno izčrpana. Mesec ali celo dva pred letnim koncertom je z vso skrbjo pregledal in preveril vzdržljivost »praktikablov«, se zanimal za urejenost dvorane, v kateri bomo nastopili, se prepričal, čej*e zadostno število stolov in če je poskrbljeno za vse tiste drobne, a važne tehnične malenkosti, ki lahko bolj ali manj ugodno vplivajo na potek samega koncerta.
In nekaj tednov pred nastopom je bil že ves v mrzličnem ognju pričakovanja.
CENE MATIČIČ
(se nadaljuje)
»Poslušaj.tole.
ffigove roke so tedaj omahnile klaviature, njegov izraz je ro-
mantično preiskoval mojega:
»Moj Bog, kako je lepo', glasno vkliknil.
* je
»Da -biti,
res je, lepše ne more sem običajno odgovoril.
Sicer pa mojih besed na sploh ni preveč upošteval, kajti skladbo, ki jo je predstavil, je že zdavnaj pred tem suvereno uvrstil v program. Od mene ali pa kogarkoli drugega je le pričakoval soglasnost.
No, kljub temu so bile to ure, pri katerih sem zvedel marsikaj novega in meni neznanega. V spominu so mi njegove zanese-njaške besede o nastanku Adamičeve skladbe, ki se končuje z romantično kodo » V vodo sem klobuk zagnal...«
Tega seveda sam ni doživel, interpretiral je le pričevanje svojega očeta. Tistikrat so Liraši res prepevali nekje v Novem trgu, in ko so se vračali prek bistriškega mostu, so v romantičnem vzdušju in veselju nad svojim petjem, bojda
več leti, ko smo se v Sloveniji lahko ponašali in skušali približevati Maroltovemu moškemu akademskemu zboru, ali pa mešanemu zboru Glasbene matice. Koncerti, ki sta jih prirejala ta zbora, zlasti še Akademski zbor, so bili vedno prvovrsten dogodek, ki ga nihče od strokovnjakov pa tudi vidnejših in pomembnejših oseb takratne Ljubljane ni hotel zamuditi. Kvaliteta in tehnično znanje zborov sta namreč zdaleka presegala vse slovenske zbore, pa čeprav tudi sama nikoli nista nosila profesionalnega obeležja. Rekel bi, da sta sleherno leto predstavila niz popolnoma novih kompozicij ali pa v novo in modernejšo glasbeno obliko oblečenih narodnih pesmi.
Lira se v tistih letih seveda ni mogla primerjati niti z zborom Glasbene matice, še manj z Ma-roltovim akademskim zborom. Je pa nedvomno res, da zbora, kot je bila Lira v tridesetih letih, niso imeli nikjer drugje v Sloveniji.
V prvem, težjem delu programa smo vsaj praviloma predstavili umetne pesmi, med njimi tudi vsaj eno ali dve, posvečeni Liri. Vrsta skladateljev, med katerimi naj omenim le Emila Adamiča, Zorka Prelovca, Venturi-nija, Vasilija Mirka, in še številni drugi so nam radi posvečali nove skladbe, ki so bile vsaj praviloma prvič izvajane v Kamniku.
Mnogo je bilo besed, s katero skladbo naj bi sploh pričeli in vsaj običajno je prevladalo mnenje, ki se mu je upognil tudi Ciril, da mora biti to prvenstveno pesem narodnozavedne vsebine, vendar tudi mogočne kompozicijske oblike. In ko sem na svečanem koncertu ob 110-letnici poslušal skladbo Samo Antona Fo-ersterja, sem se s kančkom nostalgije spomnil, da smo tudi takrat, menda leta 1939, pričeli svoj letni koncert prav s to pesmijo. Ne bo odveč, če omenim, da se tiste čase z izvedbo Sama menda nihče - razen omenjenih zborov ni upal spopasti. Seveda pa je tudi nam »pila kri«, kot se temu pravi; vaje in vaje so pretekle, predno smo jo ob Cirilovem vztrajanju nazadnje le spravili pod kapo«, primerno imenu in slovesu Lire.
Slikar Polde Mihelič
Toplina v srcu in na slikah
Galusa, ki ga danes prepevajo vsi zbori, ki se žele postaviti na nekoliko višjo raven glasbene kulture, v tistih časih in tudi kasneje nikje niso imeli v koncertnem programu. Liraši smo poz-
Srečala sva se na Štefanovo na Križu pri blagoslovitvi konj in odprtju leta pratikarja Antona Breznika. Povabil me je, naj si pridem ogledat njegove jaslice. Takoj me je pritegnila njegova prijaznost, dobrodušnost in ustvarjalna iskra, ki mu je žarela v očeh.
Čez nekaj dni sva že sedela v njegovem ateljeju v hiši, stisnjeni pod hribom, kot nalašč za umetnikov dom. V Olševku pri Nevljah stanuje, rodil pa se je 11. novembra 1923 na bližnjih Vrh-poljah. Olševku je dal ime »Jel-ševek«, po drevju, ki ga je dosti ob potoku v tej prijazni dolinici.
S sten so pogledovala njegova dela, predmeti, ki si jih je nabral, da bi mu napolnjevali ustvarjalni prostor in pogled od časa do časa božajoče zdrsnil po njih. Poseben prostor je odmeril jaslicam, pristnemu otroškemu spominu na oče-.ta, ki jih je s tako ljubeznijo postavljal, na mamo, ki jo je osmim otrokom med drugo svetovno morijo po pomoti iztrgala nepremišljena, krvoločna, maščevalna »rdeča roka«, na skromno hiško, kjer so se v mladosti težko prebijali skozi življenje. Zadostovati je morala očetova plača čuvaja na »Barutani«. Oče Jernej je bil res vreden tega možatega imena, saj je kljub temu zmogel moči in volje, da je začel zidati hišo v Olševku, kjer danes domuje slikar. Tudi njemu ni bilo po vojni prizane-seno s krivičnimi udarci ljudi, zapisanih ideologiji »srpa in kladiva«.
Mali Polde se je že zgodaj začel navduševati za slikarstvo, njegovo življenje in umetniška pot pa sta bila precej vijugava in s kamenjem tlakovana, dokler ni uresničil svojega notranjega poslanstva. Začel je zelo skromno; srečna naključja, trdna volja in prizadevanja dobiti si prostor v svetišču umetnosti so ga pripeljali k Cilju.
Za prve »krajcarje« je kot otrok pri Hvaletu v Kamniku kupil vodene barve. Denarja je imel le za pet barv in dolgo je izbiral, predno se je odločil, katere bo kupil. Vse so bile zanj tako čudovite, žal pa nedosegljive.
Denarja tudi ni bilo za papir, zato je v začetku risal kar na mamine papirnate vrečke, ki jih je razpolovil in zravnal.
Njegova slikarska pot navzgor se je začela razmeroma pozno, spodbudile pa so jo ravno jaslice. Ko je še pred drugo svetovno voj-
no hodil mimo hiše in delavnice izdelovalca keramičnih predmetov Rudolfa Šnabla v Kamniku (po tej vojni je bila njegova obrt podržavljena), jih je videl razstavljene v kuhinjskem oknu. Pri njem se je kasneje tudi zaposlil. Na vretenu je izdeloval krožnike, skodelice in druge predmete iz gline. K Šna-blu je prof. Zoran Didek s Šole za oblikovanje v Ljubljani vodil svoje študente, da so si ogledovali izdelavo keramičnih predmetov. Polde mu je nekega dne pokazal svoje slike in prof. Didek mu je priporočil, naj se pridruži njegovim slušateljem. Ni se mu bilo lahko odločiti, kajti star je bil že krepko čez trideset let. Zmagala je Želja postati pravi umetnik. Leta 1954 je končal Šolo za oblikovanje, leta 1965 pa še Pedagoško akademijo v Ljubljani. Do upokojitve je deloval kot likovni pedagog, najprej v Ilirski Bistrici, nato v Litiji.
Polde je bil v mladih letih kot večina sovrstnikov naiven, in je mislil, da bo kar na hitro in na široko zakoračil v svet umetnosti. Tedaj je slikar Stane Cuderman slikal v frančiškanski cerkvi v Kamniku in ponudila se je priložnost, ki pa ji je sledilo razočaranje. Nadebudni Polde bi začel slikati kar svetnike, slikar Cuderman pa mu je v začetku dovolil le čistiti zid in druge stvari, kipritiče-jo »vajencu«. Tako je bilo slikarskega poduka pri njem kmalu konec.
Slikar Mihelič se je v mladih letih tudi rad družil z znanim kamniškim zbirateljem in ljubiteljem starin živinozdravnikom Nikolajem Sadnikarjem. Pri njem je dobil tudi prvi honorar za svoje slike pa tudi čut za zbiranje in ohranjanje starih dragocenih predmetov.
Čeprav je razmeroma pozno prišel do pravega poklica in uresničil svoj življenjski sen, je doslej imel že številne samostojne in skupinske razstave po Sloveniji in zunaj nje, udeležil pa se je tudi več slikarskih kolonij. Zadnjo razstavo je imel od 3. decembra 1992 do 5. januarja 1993 v Vodnikovi domačiji v Ljubljani.
Od otroških risb s svinčnikom in vodenimi barvicami, ko je še obiskoval osnovno šolo v Nevljah, je že pred drugo svetovno vojno prešel na kvarele, ob šolanju na Šoli za oblikovanje pa tudi na oljnate slike. Danes slika večinoma te, in sicer na les. Kadar slika, je rad sam. Čeprav je nekdaj sodeloval s »trebanjskimi naivci (1968-1971), se je kmalu ločil od njih. Po eni strani je čutil, da niti človeško niti umetniško ne sodi v to skupino slikarjev, razmeroma kmalu pa je našel tudi svoj umetniški izraz, značilnosti, ki so ga ločile od drugih slikarjev.
Ustvarja razmeroma malo, po dve sliki mesečno. Tako že od nekdaj. Po čopiču seže, ko čuti, da je prišel navdih, da bo roka sledila umetniški zamisli v glavi. Ta mora najprej dozoreli v njem. Prej si ponavadi naredi skico s svinčnikom. Slika le v ateljeju. Zlasti rad upodablja zimske motive, golo drevje. Nikoli ne slika poletja, vendar so kljub temu polne notranje topline. Takšen kot je on sam, prijazen upokojeni umetnik, odprt za življenje, lepo, upodobitve vredno, po meri daru iz Stvarnikovih rok.
Meni so njegove umetnine zelo všeč, saj me spominjajo na lastno otroštvo, bolje pa je, da strokovno besedo o njih povedo poznavalci njegovega umetniškega sno-
vanja. Dr. Cene Avguštin je v katalogu ob njegovi razstavi v kamniški Veroniki od 5. do 22. februarja 1986 zapisal: »Po Maksimu Gaspariju in Gvidu Birolli smo imeli Slovenci le malo slikarjev, ki so pisano pojavnost stare slovenske vasi oživeli v tako sklenjeni podobi, s takšno občutljivostjo in toplino kot gorenjski slikar Polde Mihelič. Njegovo delo nas še bolj privlači danes, ko nekdanja podoba naših kmečkih naselij umira in ko moderna civilizacija z bolečo doslednostjo zavrača nekdanje vrednote, materialne in duhovne. Pogled v preteklost, v dobo narodopisno živo razgibanega gorenjskega kmečkega naselja s klenimi, samoniklimi prebivalci in pestro obrarvanim življenjem predstavlja poglavitni motivni svet slikarja Miheliča.«
Andrej Pavlovec je v katalogu ob razstavi od 5. do 26. maja 1971 v Kranju povedal, kam sodi Mihelič po svoji slikarski izpovedi. Ugotavlja, da gre za »razdvojenost med dojemanjem naivnega' slikarja in med hotenjem slikarja brez naivne primesi. Pri Poldetu Miheliču je verjetno prav ta problem tako globok, ker je po svoji slikarski izobrazbi vendar bližji akademsko šolanemu slikarju — o tem priča končana šola za oblikovanje v Ljubljani - kakor pa slikarju ,naivne' smeri. Videti pa je, da sije Mihelič načrtno izbral slikarsko smer ,naivcev' kot svoje rogramsko izhodišče, kar lahko razberemo iz njegove udeležbe na taborskih srečanjih slovenskih likovnih samorastni-kov v Trebnjem.«
Dr.Ivan Stopar v katalogu ob slikarjevi zadnji razstavi v Vodnikovi domačiji ugotavlja, da je znal ohraniti »otroško neposreden odnos do sveta«; v prvih delih tudi prežet z grenkimi spomini, kasneje pa »s spoznanji zrelega človeka in ustvarajalca, ki ga je življenje že globoko zaznamovalo s križi in preizkušnjami, a je v svojem srcu še vedno ostal otrok.« Kasneje se je »nekdanja pogosta trpkost na obrazih upodobljenih vaščanov in vaških po-sebnežev umaknila lahni, prizanesljivi in razumevajoči ironiji, polni ljubeznive dobrohotnosti.«
In še Stoparjeva beseda za konec: »Ko gledamo slikarjev neponovljivi fantazijski svet, se z njim vred preselimo v čas otroštva in pri srcu nam je toplo.«
JOŽE PAVLIC
1 0 KAMNIŠKI OBČAN	šport, nekaj za vas. otroci	11. FEBRUARJA 1993
		
Na obisku v KS Nevlje
O težavah in načrtih
Člani novinarskega krožka OŠ Frana ALBREHTA smo se pogovarjali z g. OMRZUJEM, predsednikom KS Nevlje, o ekološki problematiki na njihovem področju. Povedal je, da njihova krajevna skupnost obsega vasi:
VRHPOUE. NEVUE,"OLŠE-VEK, TUČNO, POREBER, BRIŠE, HRIB, VIR in SOTESKO. Šteje približno 1500 prebivalcev. Izvedeli smo tudi, da opravlja funkcijo predsednika že tri leta.
Nekaj za vas, otroci!
Likovna delavnica
v WZ Antona Medveda
Že nekaj dni pred ponedeljkom, 25. januarja, so majhni, a domiselni plakati vabili v likovno delavnico v enoto Rožle.
Starši z otroki smo lahko v štirih igralnicah: likovnih ateljejih gnetli in oblikovali glino, slikali z vodenimi barvami in čopiči, ustvarjali izdelke iz škatel in tulcev ali ob pomoči vzgojiteljice pričarali kačo zvijačo alf*možič-ka, ki hodi. V vsaki igralnici so spretne in prijazne vzgojiteljice pomagale in usmerjale obisko-
valce.
Kljub temu da nas je bilo kar lepo število, pa bi bili organizatorji veseli še večjega obiska - predvsem otrok, ki niso vključeni v vrtec.
Ob dobri volji in pozornosti smo dobili še sok in piškote, tako da je bilo še bolj prijetno. Hvala za lepo popoldne, in še mnogo dobre volje pri opravljanju dela z otroki, zadovoljna mama in otroci
Stopničke k odru
Od oktobra lanskega leta se enkrat tedensko dobivam z otroki od 5. do 10. leta starosti. Druži nas veselje ob poslušanju pravljic, zgodb in pesmi, ob katerih se vživljamo v vlogo, dramatiziramo, igramo z lutkami, pojemo in plešemo. Do sedaj smo našli čas tudi za risanje in oblikovanje, pa tudi za kakšno »žurko«, saj so bili vmes znani prazniki. Ustvarjalno delavnico organizira ZKO.
Če si želite še več vzpodbude za vašega ustvarjalnega otroka, pridite v MALEŠEVO GALERIJO vsak PETEK ob 17. uri, kjer vas čakajo vrstniki in Helena Sterle.
— Slišali smo, da imate težave z onesnaževanjem okolice Samotnega mlina. Kako je prišlo do tega?
—Res je. Na tem področju je bilo posebej lansko leto veliko piknikov. Žal pa ljudje za seboj niso počistili. Posledica so bile velike količine smeti, ki smo jih morali odvažati ali zažgati kar sami.
Posebej bi poudaril, da je v prostorskih načrtih vrisana na tem področju sprehajalna pot, ljudje pa naj bi se imeli možnost sprehoditi v neokrnjeni naravi, vendar če bo šlo tako naprej, to ne bo mogoče. Naša želja pa je, da ohranimo to dolino čisto, saj v okolici Kamnika ni podobnega sprehajališča. Poleg tega pa je tu prisoten tudi živalski svet.
- Kako ste ukrepali?
- V mesecu septembru smo na seji krajevne skupnosti Nevlje sprejeli sklep, da bomo določili samo en prostor za prirejanje piknikov. Omenil bi še to, da so nekateri kmetje pripeljali odpadke kar s traktorskimi prikolicami. Zadnje čase pa so se tam pojavili celo stvari avtomobili, katerih reg. številke so si krajani zapisali in jih prijavili policiji.
- Lani so hoteli na tem prostoru zgraditi motokros progo. Kakos ste ukrepali?
- Na našo intervencijo so z delom prekinili. Posredovale so občinske inšpekcijske službe, ki so med gradnjo proge prišle tja in v zadnjem trenutku ustavile delo. Posledice so vidne še danes.
- Alije voda v Samotnem mlinu pitna?
- Da, voda je pitna.
- Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
- Uredili bomo sprehajalno stezo. Postavili bomo tudi klopce, kjer se bodo sprehajalci lahko spočili. Narejena je tudi že tabla, ki bo, ko bo postavljena, prepovedovala piknike in odlaganje smeti. Krajevna skupnost je dala skico s črnimi odlagališči občini in Zelenim, vendar zaenkrat še ni odgovora. Občani pa naj smeti odvažajo v deponijo na Mengeškem polju.
- Lansko leto je prišlo tudi do zastrupitve Nevljice, kajne?
- Da, pomorjenih je bilo kar 8000 rib. Tu bi želel poudariti, da je Nevljica vse bolj obiskano kopališče. Zaradi razmer je morje marsikomu težko dostopno, zato moramo še toliko bolj paziti na čistočo voda.
- Kdaj boste regulirali strugo Nevljice?
- Pred leti je že bilaal regulirana, vendar nepremišljeno, saj še vedno poplavlja.
- Kdaj boste organizirali čistilno akcijo, ki ste jo omenili?
- Predvidoma bo v mesecu marcu. Natančen datum pa boste lahko prebrali na plakatih. Vabljeni ste tudi vi, učenci, da se je udeležite v čim večjem številu. Skrb za okolje mora biti naša skupna naloga.
Tako smo prijetno poklepetali z g. OMRZUJEM in se dogovorili, da si bomo skupaj ogledali ta prijetni kotiček. Zagotovo pa se bomo srečali tudi na čistilni akciji. Filmski krožek naše šole pa bo v sodelovanju z nami pripravil reportažo o tej dolini.
D. GAJŠT, P. REPN1K, M. MIHELIČ
Kegljači za pokal Kamnika
Kegljaški klub Kamnik prireja vsako leto tradicionalno tekmovanje za POKAL KAMNIKA. Tekmovanje, ki je potekalo od 14. do 17. januarja, bi moralo biti izvedeno že v lanskem letu, vendar ga zaradi adaptacije kegljišča ni bilo moč pripraviti. Organizatorji tekmovanja so hoteli izrabiti premor med prvim in drugim delom ligaških tekmovanj, vendar termin ni bil najbolj posrečeno izbran, saj je vzporedno s tem tekmovanjem potekalo več drugih turnirjev za državno prvenstvo, kar je bil vzrok, da nismo uspeli pridobiti najboljših slovenskih ekip. Zato pa tekmovanje ni bilo nič manj zanimivo in napeto, saj se za zmagovalce v nekaterih disciplinah ni vedelo do zadnjih metov.
Za prehodni pokal Kamnika lahko nastopa klub, ki ima v svoji
sestavi 6 tekmovalk (6 x 100 metov) in 6 tekmovalcev (6 x 200 metov). Poleg tekmovanja za prehodni pokal lahko nastopajo tudi posamezne moške in ženske ekipe, ki prejmejo pokale v trajno last. Vsi nastopi tekmovalcev pa se štejejo tudi za uvrstitev med posamezniki.
Prehodni pokal: 1. KK Norik Ljubljana, 7.286 kegljev; 2. KK Kamnik L, 7.229; 3. KK Kamnik II., 7.056; 4. KK Kočevje, 7.028 kegljev.
Ekipne uvrstitve - Moški: 1. KK Domžale, 4.996 kegljev; 2. KK Hidro Medvode, 4.956; 3. KK Norik Lj., 4.953; 4. KK Kamnik L, 4.945; 5. KK Kamnik II., 4.901; Ženske: 1. KK Norik Lj., 2.333 kegljev; 2. KK Eta I. Kamnik, 2.284; 3. KK Triglav Kranj, 2.280; Posamezne uvrstitve: Moški: 1. Sušnik, KK Dom-
Odbojka
Novi graniti proti končnici
Žale, 880 kegljev; 2. Miran Mar-kovič, KK Kamnik L, 862; 3. Kos, Hidro Medvode, 858...; 5. D. Flerin, KK Kamnik L, 852; 8. Brane Mihajlov, KK Kamnik L, 842; 10. Dare Homar, KK Kamnik II., 835 itd. Ženske: 1. Boža Habat, KK Eta I. 406; 2. Štefka Flerin, KK ETa I. 406; 3. F. Pe-tač, KK Norik, 406 ; 8. J. Lubej, Eta I. 388; 11. S. Hren, KK Eta II. 384 itd.
Zmagovalec tekmovanja za leto 1992 je torej KK Norik iz Ljubljane, ki je prejel prehodni pokal. Prve tri ekipe v moški in ženski kategoriji so prejele pokale v trajno last. Tekmovalci v kategoriji posameznikov pa so prejeli praktične nagrade. Odličja in nagrade so podelili: predsednik Skupščine občine Kamnik Maks Lavrinc, tajnik Kegljaške zveze Slovenije Dremelj in predsednik KK Kamnik Rudi Vidic.
Praktične nagrade so prispevali: Eta, Stol, Market, Emona, Market Miha, Ključavničarstvo Emil Grzinčič, Drogerija Mija, Trgovina KIM, Športrade Ste-klasa, Trgovina CIT, Prle, d. o. o., Kamnik itd. Vsem daroval-
cem lepa hvala.
Pokal Kamnika je za nami, misli in napori kamniških kegljačev pa bodo odslej usmerjeni v ligaška tekmovanja, kjer nastopajo tri naše ekipe. Državnega prvenstva pa se bodo udeležili tudi ju-niorji in seniorji. Prva ženska in moška ekipa nastopata v medre-gijski ligi - Zahod. Moška ekipa se je v to stopnjo tekmovanja uvrstila v lanskem letu. Po prvem delu tekmovanja je bila ženska ekipa zelo uspešna in ima ob takem nadaljevanju velike možnosti za uvrstitev v drugo državno ligo.
Moška ekipa nastopa manj uspešno, kaže, da je neizkušenost naredila svoje. Uspešno pa nastopa druga ekipa, v kateri so vključeni v glavnem mlajši tekmovalci in nastopajo v ljubljanski kegljaški ligi.
Vzporedno z vsemi temi tekmovanji poteka na kegljišču Planinka v Kamniku, v organizaciji KK Kamnik, občinska rekreacijska liga, ki je nadaljevanje nekdanje sindikalne lige. V ligi nastopa enajst ekip. Prve štiri pa se bodo uvrstile v play-off. Favoriti so: Obrtna »zbornica, Kavarna Veronika, Titan, Stol L, Mozaik.
M. PETEK
Boj za prva tri mesta, ki vodijo v končnico in s tem tudi v evropska tekmovanja, se bo nadaljeval v nadaljnjih tekmah. OK Novi Graniti še vedno držijo drugo mesto v svojih rokah. Vsekakor lahko po uspešnih igrah v prvem delu pričakujemo uvrstitev v končnico. Za ta uspeh bodo zaslužna tudi tista redka podjetja in organizacije, ki so priskočile na pomoč v finančnem smislu.
V prejšnji številki Občana sem ekipi OK Novi Graniti zaželel zmago proti ekipi OK Fužinar. Na žalost so Kamničani izgubili prvo tekmo v drugem delu proti razigranim Ravenčanom (1:3). Mogoče imajo Kamničani tudi malo smole, saj je še vedno poškodovan Urban Prevorčnik, pred tekmo pa je zbolel še Matej Skorjanc. Brez dveh mož prve ekipe pa je težko zmagati na tujem igrišču.
Povsem drugače je bilo na tekmi proti OK Šempeter. Ta tekma je potekala s premočjo Kamniča-nov. Ob visokem bloku in ostrih
napadih domačih gostje niso našli prave obrambe. V napadu je bil najbolj zanesljiv Dimec, ki je razbil gostujoči blok. Tako so v prvih dveh nizih gostje osvojili le 8 točk. V tretjem nizu je trener domačih Matjan poslal v igro vse kadete, da bi si pridobili prepo-trebne izkušnje. Takrat pa so se gostje nekoliko razživeli, predvsem po zaslugi dobrega Cestnika. Ko pa je v igro zopet vstopil neustavljivi Dimec, je bilo takoj vsega konec. Zmaga 3:0 je bila tako zaslužena in pričakovana.
V nadaljevanju se bodo Novi Graniti pomerili najprej z OK Pionir v Novem mestu. Najzanimivejša domača tekma pa bo v soboto, 13. februarja, ob 19. uri. proti prvouvrščeni ekipi prvenstva OK Salonit. Mislim, da na tej tekmi ne bo manjkalo dobrih kombinacij tako domačih kot gostov, zato vabim vse ljubitelje vrhunske odbojke, da si rezervirajo dve uri čas in si ogledajo derbi. Ne zamudite!
JOŽE ml. JANKOVIČ
Hren - državna prvakinja v kegljanju
V Celju je bilo 23. in 24. januarja drugo državno prvenstvo v kegljanju za kadete in kade-tinje.
kegljaški klub Kamnik je na tekmovanje poslal 3 kadetinje, ki so v skupini 24 tekmovalk dosegle dobre rezultate.
Simona Hren, članica KK Kamnik, je podrla kar 778 kegljev in zmagala. S tem rezultatom je postala državna prvakinja ka-detinj za leto 1993.
Tudi drugi dve Kamničanki sta se dobro odrezali. Bili sta v zlati sredini.
Simona Hren je rojena 26. 12. 1975. leta. V kegljanju je aktivna dobra tri leta. Ves čas marljivo vabi in se redno udeležuje različnih športnih srečanj.
Za doseženi rezultat ji iskreno čestitamo in želimo uspehe tudi v prihodnje, zlasti ko bo nastopila v članski ekipi KK Kamnik.
STANE SIMŠIČ
Pustovanje
s plavalnim klubom
Za vse pustne šeme, veseljake in tiste, ki bi to želeli biti, bo Plavalni klub Kamnik, letos že četrto leto zapored, organiziral Veselo pustovanje v Športni hali v soboto, 20. februarja.
Za razkošje veselja bo skrbela skupina Agropop, gostinec Kavarne Veronika pa za to, da ne bi bilo žejnih in lačnih.
Najizvirnejše maske bodo nagrajene, izžrebali pa bodo tudi vstopnice. Organizatorji že skrbno zbirajo dobitke za srečelov, ki bo marsikoga razveselil. Za darovalce najbogatejših dobitkov bodo izobesili reklamne panoje. Vsekakor bo tam pano Edigsa, brez katerega si obstoj PKK le težko zamišljamo. Predstavili se bodo mladi kamniški plavalni upi, ki jim je namenjen ves izkupiček.
Upajmo, da ga bo po pokritju vseh stroškov le še kaj ostalo. Plavalcem bo zelo dobrodošel pri kritju stroškov prevozov v Ljubljano, za najemnino bazena, za stroške udeležbe na državnih prvenstvih za vsako kategorijo plavacev v različnih krajih Slovenije v februarju in marcu in še za druga tekmovanja.
Zaželimo jim srečo, mi pa sc dobimo na Veselem pustovanju na pustno soboto. PKK
Plavalci uspešno napredujejo
Kamniški plavalci tudi v novi sezoni uspešno nastopajo na vseh tekmovanjih, ki se vrstijo že skoraj vsak konec tedna.
Starejši so že v kategoriji kadetov, zelo močna pa je skupina mlajših in starejših pionirk in pionirjev.
Na tradicionalnem Božičevem memorialu v Mariboru v decembru so kamniški plavalci dosegli izvrstne uvrstitve s postavljanjem osebnih rekordov. Najbolje med njimi se je odrezal mlajši pionir Blaž Baje z zmago v svojem letniku v disciplini 50 m delfin.
Najuspešnejši nasploh doslej v Sloveniji so bili naši plavalni upi na mednarodnem plavalnem mitingu v soboto, 9. januarja, v Ravnah na Koroškem. Nastopilo je okoli 190 plavalcev in plavalk iz 17 klubov Avstrije, Madžarske in Slovenije. Tekmovanje je potekalo v petih pionirskih ozir. kadetskih kategorijah. Prva mesta so pripadla tudi tekmovalcem iz Kamnika. Odličja so dobili: dekleta
50 m prsno, letnik 81:1. Anja Rnjak, 2. Ana Dukovikč; letnik 80: 3. Vesna Ilič; 50 m hrbtno, letnik 82: 2. Petra Jončeska. fantje
50 m prsno, letnik 79: 3. Matjaž Vidic; 100 m kravi, letnik 80: 1. Vojko Jončeski; 100 m delfin, letnik 81: 1. Blaž Baje, in letnik 80: 3. Vojko Jončeski. ANICA JUSTINEK
Lokostrelski klub najboljši v Sloveniji
Lokostrelska zveza Slovenije je 14. januarja v Domžalah organizirala podelitev priznanj zmagovalcem SLOVENSKEGA LOKOSTRELSKEGA POKALA ter predstavila najboljše slovenske lokostrelce, ki so v preteklem letu uspešno zastopali barve Slovenije na tekmovanjih v tujini.
LOKOSTRELSKI KLUB KAMNIK je bil tudi za leto 1992 proglašen za ekipnega pokalnega zmagovalca. Kar šest članov LKK pa je v posameznih kategorijah ter stilih streljanja osvojilo prva mesta.
Rezultati: 1. MLADINCI PROSTO - 1. MATEJ KRUM-PESTAR, 2. DEČKI PROSTO - 1. MARKO URŠIČ, 3. ČLANICE INSTINKTIVNO - 1. JELKA POVŠE, 4. MLADINCI INSTINKTIVNO - 1. BORUT POVŠE, 5. DEČKI INSTINKTIVNO - 1. SANDI SHEIK-HA, 6. DEKLICE INSTINKTIVNO - 1. TAMARA SHE-IKHA.
Rezultati potrjujejo pravilno, strokovno ter predano delo vsega vodstva kluba, predvsem pa neumornega trenerja BORISA JEMCA, ki svoje znanje in večino časa posveča predvsem mladim.
Člani LK Kamnik pa so uspešno zastopali barve Slovenije tudi na mednarodnih tekmovanjih v tujini. Lokostrelska zveza Slovenije je Kamničanoma EMILU ANDREJ KI in JELKI POVŠE podelila posebno priznanje za uspešen nastop na EVROPSKEM PRVENSTVU in na GRAND PRIX TURNIRJIH. JELKA POVŠE in MIHA KOSEC pa sta Slovenijo uspešno zastopala na SVETOVNEM PRVENSTVU AROVVHEAD, kjer je Kosec zasedel odlično 15. mesto, v ALPSKEM POKALU pa je bil zmagovalec.
Lokostrelska zveza pa vsako leto podeli tudi značke FITA. Le-te so prejeli naslednji člani LK Kamnik:
1. FITA za 1200 doseženih krogov - EMIL ANDREJKA
2. AROVVHEAD
- MIHA KOSEC - črna
- MITJA DOLINŠEK - siva
- JELKA POVŠE, DUŠAN LETNAR in MATEJ KRUM-PESTAR - rjava značka
LOKOSTRELSKEMU KLUBU KAMNIK čestitamo za dosežene rezultate v letu 1992 ter jim želimo še boljših v letu 1993.
TJAŠA
Planinsko društvo Kamnik organizira v petek, 19. februarja, ob 19. uri v dvorani Veronika nad kavarno
SREČANJE Z MARKOM PREZLJEM,
vrhunskim alpinistom in nosilcem mednarodnega znaka zlati cekin. Popeljal nas bo z barvnimi diapozitivi in besedo na MENLUNGTSE, 7181 m VISOKO GORO V HIMALAJI, ki jo je premagal skupaj z Andrejem Šremfljem 22. oktobra 1992. Vse ljubitelje gora in vrhunskega alpinizma PD Kamnik vljudno vabi na zanimivo potovanje.
S. S,
1. FEBRUARJA 1993
za vsakogar nekaj
KAMNIŠKI OBČAN
11
Poziv
Mobiliziranim Slovencem nemško vojsko
/• Vlada Republike Slovenije je na 23. seji dne 1. oktobra 1992 aoločila medresorsko komisijo, ki naj obravnava vprašanja vojne odškodnine osebam, ki so med drugo svetovno vojno utrpele škodo. V ta namen je na svoji 30. seji dne 5. novembra 1992 z odlokom imenovala člane te komisije.
Med osebe, ki so med drugo svetovno vojno utrpele škodo, sodijo tudi Slovenci, mobilizirani v nemško vojsko v času 1941 -1945. Zato ]e vlada imenovala v to komisijo tudi predstavnike obeh naših organizacij.
Naloga komisije je, da pripravi strokovne podlage in dokumentacijo za uveljavljanje vojne odškodnine po naših skupnih merilih.
II. Da bi lahko zadostili nalogam v tej komisiji, je nujno, da ugotovimo, koliko nas je bito mobiliziranih, koliko jih je padlo ali umrlo med vojno ali v ujetništvu ali pa so izginili neposredno takrat, s° se vračali iz ujetništva domov, koliko jih je umrlo potem doma vsedo danes in koliko nas je danes še živih.
urodnih seznamov o gornjih dejstvih ni, je zaradi ugotavljanja škode in uveljvljanja odškodnine nujno treba ugotoviti število vseh naštetih kategorij mobilizirancev. •II. Zato organizaciji iz Kranja in Celja
pozivata vse še danes živeče mobilizirance v nemško rajsko, ki še niso v ev,dfncah včlanjenih bodisi v Kranju ali Celju, vse svojce padlih, Pogrešanih ali umrlih, da oddajo osebne prijave.
Navesti je treba naslednje:
~ kdaj so bili mobilizirani in kam, če je mogoče, v katero vojaško
enoto, kdaj so padli in kje, oziroma kdaj so umrli in koga so zapustili, ali je bil padli mobiliziranec edinec oziroma ali jih je morda padlo več iz iste družine in podobno. Še živeči in neprijavljeni naj poleg omenjenih osnovnih podatkov navedejo še razpoložljive podatke o ranjenosti in o eventualni posledični invalidnosti ter o eventualnem prejemanju delne oskrbnine iz Fulde.
Opozoriti je treba, da se ta poziv nanaša na vse mobilizirance v nemško vojsko, ne glede na njihove poznejše odločitve in eventualne spremembe do konca vojne - maja 1945.
IV. Prijave zbirajo: Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941-45, Kranj, Poštna ul. 3/soba 304 — vsako sredo in petek, od 9. -12. ure - za območje Kamnika na Občini Kamnik, soba I J/l. nadstr., vsak petek od 12. —15. ure.
Območni odbori Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 v: Celju, Mariboru, Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Radgoni, Šmarju pri Jelšah, Lenartu v SI. Goricah, Velenju, Sevnici, Mozirju, SI. Gradcu, SI. Konjicah, Krškem, SI. Bistrici, Brežicah, Radljah ob Dravi, Ravnah na Koroškem, Ljubljani in Hrastniku ob običajnih uradnih urah in dneh, ki veljajo že do sedaj.
V. Prijave bomo sprejemali do vključno 15. marca 1993, poziv pa velja kot prostovoljen
Z opozorilom, da se bodo podatki, zbrani do tega datuma, smatrali kot podatki, potrebni pri predlaganju in uveljavljanju odškodnin.
Stroški prijave so enotni - pavšalni, po 500 SIT za vsakega novega prijavljenca.
Šahisti v letu 1992
Na občnem zboru Šahovskega društva Kamnik, 1. februarja 1993, je bil podaljšan enoletni mandat sedanjemu izvršnemu odboru, izvoljen je bil nov nadzorni odbor, potrjeno je bilo dosedanje delo izvršnega odbora in sprejet letošnji načrt dela Šahovskega društva.
V letu 1992 je na mesečnih hitropoteznih šahovskih turnirjih tekmovalo 31 šahistov. Za prvo mesto je prejel prehodni pokal Bogdan Osolin, sledita mu Srečo Sitar in Cveto Lanišek. Lani je v razredu veteranov igralo 13 šahistov. Zmagal je Djordje Vuksano-vič pred Albinom Štrajharjem in Francem Ravnikarjem.
Ob koncu tekmovanj so bile najboljšim šahistom podeljene praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji: Kemostik, Titan, Svilani!, Eta, Ideja, Meso, Žito, Stol, SKB PE Kamnik in Plastenka Radomlje. MARJAN OGRINEC
Vrednote, ki ne bodo pozabljene
Na spominski prireditvi ob 50-letnici bitke na Kostavski planini smo za nekaj vtisov poprosili oba prejemnika zlate spominske plakete Kokrškega odreda Ano Zu-pančič-Olgo iz Kamnika, ki je bila tudi udeleženka takratnih dogodkov, in Ivana Hribarja z Laz v Tuhinju, dolgoletnega organizatorja te spominske prireditve.
Ana Zupančič-Olga: Po požigu Korena in zlatopoljskih vasi smo se preživeli vaščani v začetku avgusta 1942 umaknili v gozdove. Nikoli ne bom pozabila pretreseljivih krikov ljudi z gorečih hiš na Korenu. V partizanih sem najprej pomagala pri kuhanju in šivanju, nato sem bila bolničarka. Z borci smo se tiste dni pred petdesetimi leti umaknili na Slevec. Preboj naših borcev skozi tri nemške ognjene obroče mi bo vedno ostal v spominu, ker sem ga sama doživela. Tuhinjci so nam pomagali, ko nam je bilo najhuje. Tudi naš boj je bil del hoja za današnjo samostojno Slo-
Ana Zupančič-Olga
venijo. Kako vidim današnji trenutek naše samostojnosti? Predvsem menim, da slovenski narod nc bi smel dopustiti, da bi vse, kar smo v preteklih desetletjih ustvarili, prodali tujcem. To moramo ohraniti našim potomcem.
Ivan Hribar
Ivan Hribar: Spominskih prireditev na Kostavski planini se udeležujem že od svojega šestega leta, to je od leta 1952 naprej. Vse dosedanje prireditve smo organizirali v ZRVS Tuhinj, letos pa jo je kot dvaindvajseto po vr-
sti pripravila novo ustanovljena krajevna organizacija častnikov Slovenije. Doslej je bil spominski pohod vsako leto, ne glede na to, ali je bil visok sneg ali pa slabo vreme. Letos se je zbralo spet kar veliko ljudi, in upam, da se bo ta tradicija tudi s sodelovanjem organizacije častnikov Tuhinj ohranila v prihodnja leta.
Priznanje, ki sem ga danes prejel, pomeni priznanje vsem, ki smo doslej sodelovali v pripravah in pri organizaciji prireditve.
Zob časa je morda načel podobo bitke na Kostavski planini, kot je dejal na svečanosti Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine, nikoli pa ne bo vrednot, za katere so padli, dali svoja življenja - to je osvoboditev domovine.
Lahko rečemo, da sta k temu vsaka po svoje prispevala tudi naša sogovornika na sončni in v zimsko opravo odeti Kostavski planini.
F. SVETEU
Ročk slovo od starega leta
• V soboto zvečer, 26. decembra, so se kamniški gostilničarji gotovo spraševali, kam so izginili njihovi mladi (stalni in najboljši) gostje, ki so še malo prej napolnjevali lokale, potem pa okrog osmih na brzino izpuhteli ter se v bolj ali manj strnjeni procesiji valili proti nekdanjemu kinu, kjer se je imel zgoditi trojni veliki koncert skupin: KVAJ'DEJ, NOT in SIFILIS. In zgodil se je!
Pričelo se je z rahlo zamudo, ki pa ni bila niti najmanj moteča, saj je organizator, skupina SIFILIS, poskrbel za prijetno presenečenje, kajti cene pijače so bile nižje, kot pa smo jih vajeni z oderuških cenikov v kamniških lokalih. Navdušenje nad takšno potezo pa smo obiskovalci pokazali z nenehnim obleganjem improviziranega šanka. Prav tako pa je treba skupino SIFILIS kot organizatorja pohvaliti tudi zaradi sorazmerno nizke vstopnine, čeprav so morali sami najeti dvorano, kar pa je za mlado skupino verjetno vse prej kot kakšen mačji kašelj.
Koncert je odprla skupina KVAJ'DEJ z dobro mero ročka, ki je dobro ogrel prezeblo množico kakih tristopetdesetih obiskovalcev, ki jim njihova glasba ni Popolnoma tuja, ter tako dobro odigrala svojo tretjino koncerta. Odlično so opravili tudi nalogo ustvarjalcev vzdušja in dokončno zbudili še tiste, ki so na koncert prišli zaspani ali nerazpoloženi. Ozvočenje so predali skupini NOT, ki nas je zasula z glasnim hard corom. Mlada tričlanska zasedba je bila presenečenje za marsikoga, ki jih prej še ni slišal, pa tudi tiste, ki jih poznajo, saj
fantje iz nastopa v nastop napredujejo, in so gotovo ena najobe-tavnejših kamniških, če ne celo slovenskih skupin. Napravili so peklensko vzdušje in dodobra preznojili publiko, hkrati pa sami sebi napravili zelo dobro reklamo in zaslužijo si, da bi se prebili tudi ven iz zaspanosti Kamnika. Nobeno presenečenje ne bo, če jih bomo v enem od prihodnjih let videli na kakem Novem roku ali kakšni podobni prireditvi. Vsekakor si zaslužijo čestitke za drugačnost in udarnost, ki so jo pokazali.
Kot zadnja skupina so nastopili organizatorji koncerta SIFILIS, ki so izmed vseh treh skupin najbolj tehnično dovršeni, imajo pa tudi najboljšo opremo, ki so si
O filmu.
jo kupili sami, kar pomeni, da fantje mislijo resno in da so za glasbo pripravljeni tudi marsikaj žrtvovati, kajti kvalitetna glasbena oprema je vse prej kot poceni, ampak če si je potrebno odtrgati od ust, so fantje pripravljeni storiti tudi to. Poleg vsega pa jim ob strani stoje tudi starši, ki so bili na koncertu kaj nenavaden pojav, a se jim je že na daleč videlo, da so prerasli drotenpraskarske predsodke. Tako je tudi prav.
Skupina SIFILIS si zasluži pohvalo za odigrani težkometalni nastop, še bolj pa za pogum pri organizaciji koncerta, s katerim so dokazali, da se lahko zasluži tudi z drugačno glasbo in morda s tem spodbudili kamniške orga
nizatorje prireditev, da organizirajo tudi kakšno negovedarsko prireditev, ki ne bo prinesla izgube kot kar nekaj govejih veselic, ki so iz kinodvorane odplavale • po Bistrici. Tako bi bilo v Kamniku lahko več različnih prireditev, za različne okuse, saj je v mestu veliko mladih skupin, ki si najema takšne ali drugačne dvorane ne morejo privoščiti, na vsak njihov koncert pa pride najmanj tristo obiskovalcev. Tako se je lepo pokazalo, da včasih tudi jajce ne ve več od kure, ki je že čisto omovsana in verjetno še za juho več dobra, naokrog pa kavsa samo še iz pohlepa. Bravo, fantje.
Šahovski
Z zadnjih dveh mesecih leta 1992 je bila šahovska dejavnost v občini Kamnik zelo izrazita. Odigrani so bili občinska prvenstva, spominski dvoboji ter še nekatera druga pomembna tekmovanja.
Imamo nove občinske prvake. Članski prevak v hitropoteznem šahu je Boris Bavčar, mladinski prvak je Igor Kragelj, najboljša pa je ekipa Bakovnika.
Najprej so se pomerili mladinci na MLADINSKEM PRVENSTVU OBČINE KAMNIK. Tekmovanje je bilo odigrano v Komendi od 27. do 29. novembra 1992. Odigranih je bilo 9 kol po Bergerjevem sistemu, hitrost igranja 60 minut na igralca. Nastopilo je 10 igralcev, in sicer: ena mladinka, 5 mladincev in štirje pionirji. Občinski prvak je postal Igor Kragelj. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. Igor Kragelj, 8 točk, 2. Robi Bergant, 7,5 točk, 3. Petra Ipavec, 7 točk.
EKIPNO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK je bilo odigrano 4. decembra 1992 v prostorih Šahovskega društva Kamnik. Tekmovanje je bilo odigrano po Bergerjevem sistemu, hitrost igranja 15 minut na igralca. Nastopile so štiri članske in ena mladinska ekipa. Občinski prvak je postala ekipa Bakovnika v postavi: Marjan Karnar, Igor Kragelj, Boris Bavčar in Miran Jereb. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. ekipa Bakovnika, 8 meč točk in 14,5 šahovskih točk, 2. ekipa ŠK Komenda, 6 meč točk in 11,5 šahovskih točk, 3. ekipa ŠK Komenda-mladinci, 3 meč točke in 7,5 šahovskih točk, 4. ŠD Kamnik, 2 meč točki in 4 šahovske točke, • 5. ekipa ŠS Godič, 1 meč točka in 2.5 šahovski točki.
ČLANSKO HITROPOTEZ-NO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK je bilo odigrano 11. decembra 1992 v prostorih Šahovskega kluba Komenda. Nastopilo jel7 igralcev, od tega 14 članov in trije mladinci. Naslov občinskega prvaka v hitropoteznem šahu je osvojil Boris Bavčar. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. Boris Bavčar, 15,5 točke, 2. Marjan Karnar, 15 točk, 3. Albin štrajhar, 13 točk, 4. Srečo Sitar, 11 točk, 5. Marjan Kern in Petra Ipavec z 10,5 točkami.
bilo 10 kol po Ševeniškem sistemu, hitrost igranja 10 minut na igralca. Dvoboj je dobila reprezentanca občine Domžal z rezultatom 55 proti 45 šahovskih točk. Najboljši igralci v reprezentanci občine Domžale so bili: Vlado Ivačič, 8,5 točke, Artur Jack, 7 točk, Bogdan Osolin, 6,5 točke. Najboljši igralci v reprezentanci občine Kamnik so bili: Marjan Karnar, 9 točk, Igor Kragelj in Anton Ribič, 7,5 točke.
III. SPOMINSKI DVOBOJ REPREZENTANC OBČINE DOMŽAL IN KAMNIKA V SPOMIN MILANA OSOLI-
NA. Dvoboj je bil odigran v Domžalah dne: 19. decembra 1992. Reprezentanci sta nastopili na desetih deskah. Odigranih je
MEMORIAL prof. IVANA ZI-
KE Dne 28. decembra 1992 sta se v Kamniku pomerili reprezentanci občine Domžal in Kamnika v spomin profesorja Ivana Zikc. Reprezentanci sta nastopili na osmih deskah, po Ševeniškem sistemu, 8 kol - dvokrožno, hitrost igranja 5 minut na igralca. Dvoboj je prepričljivo dobila reprezentanca občine Domžal z rezultatom 76,5 proti 51,5 šahovskih točk. Najboljši igralci v reprezentanci občine Domžale so bili: Jože Skok, 12 točk, Artur Jack, 11 točk, Bogdan Osolin in Boris Skok, 10,5 točke. Najboljši igralci v reprezentanci občine Kamnik so bili: Marjan Karn, 12 točk, Igor Kragelj, 9 točke Anton Ribič, 81.5 točke.
Mladinci Šahovskega kluba Komenda so uspešno nastopili na močonem V. MEDNARODNEM ODPRTEM ŠAHOVSKEM TURNIRJU LJUBLJANE V POSPEŠENEM ŠAHU, ki je potekal v Ljubljani 12. in 13. decembra 1992. V konkurenci 66 igralcev so si mladinci pridobili dobre izkušnje, saj so vsi igrali z bistveno močnejšimi igralci. Bojan Hribar (II. kategornik) je osvojil 4 točke in zasedel 39. mesto, Robi Bergant (II. kategornik) pa je osvojil 3 točke in zasedel 53. mesto. Uspešno je nastopil tudi Tomi Špilak (III. kategornik), osvojil je 3 točke in zasedel 57. mesto, Matej Seliškar pa je osvojil 2,5 točke in zasedel 62. mesto.
ODPRTO KLUBSKO PRVENSTVO ŠK KOMENDA V HITROPOTEZNEM ŠAHU
Tekmovanje poteka skozi vse leto, vsak tretji petek v mesecu je odigran turnir, rezultati se posebej točkujejo, za končni seštevek je upoštevanih 8 najboljših uvrstitev tekmovanj se je skupaj udeležilo 31 igralcev. Zmagovalec je postal Marjan Kern. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. Marjan Kern, 190 točk, 2. Jože Zidarič, 138 točk, 3. Ciril Križelj, 123 točk, 4. Albin Štrajhar, 120 točk, 5. Rado Vidic, 116 točk.
FRANC POGLAJEN
Babica gre na jug
Film, ki bi lahko sodil med zapletene, sprostitvenc komedije, je še eden izmed posrečenih slovenskih filmov. Vsebina je pravzaprav zelo »komercialna«, lahko bi rekli »klasično evropska«. Kljub temu pa se mladina ob njem sprosti, nasmeje in preda užitkom. In o čem govori? Ja, prav nenavadna, ne, kar zelo nenavadna babica, ki pa ni »super babica«, se izmuzne iz doma za ostarele. Natančneje, po v vrv zvezanih rjuhah se spusti z okna svoje sobe. Ob pogledu na plakat Vroče noči Portoroža se odloči, da bo odpotovala na jug. Takrat pa se že začnejo težave. Babica Sara je namreč hudo bolna, zalo po
radiu in televiziji objavijo obvestilo o njenem pobegu. Potrebna je namreč hitrega zdravljenja, če ne... Istočasno pa se še nekdo odpravi na jug, in sicer mladi jaz-zovski glasbenik, ki ga je lastnik vrgel iz sobe zaradi neporavnanih dolgov. Usede se v svoj avto in že frči proti Portorožu. Na avtocesti zagleda staro ženičko v belem, obdano z mnogimi kovčki, vendar ji ne ustavi. Toda avto se še tisti hip pokvari, zato se ustavi kar sam. Mladenič izstopi, da bi odpravil Okvaro, a ko se obrne, v avtu zagleda babico. »Nič ne de,« reče, »pa pojdimo v Portorož!«
Med vožnjo mladenič ugotovi,
da je naša babica silno bogata in da svoje bogastvo skriva v angleški torbici. Kaj mu torej preostane? Nič drugega, kot da ji vzame denar in jo popiha. Babica brez ficka sede na avtobus in uspe ji celo priti v Portorož. Tam se zopet spremeni v solidno babico. Usede se na pomol in čaka. Kdor čaka, dočaka! Naš glasbenik pa se med tem oglasi v klubu, kjer sreča znanko Lauro. Ta ga nagovori, naj zaklad vrne. Seveda v fantu tiči tudi nekaj rahločutnosti in dobrosrčnosti, zato vrne denar oropani Sari. Kaj pa babica? S pomola ga porine v morje! Ženski pa ustanovita »pakt« in odideta. Ker ima babica spet svoj denar,
lahko vsi skupaj malce proslavijo Babica se usede v avto in »odleti« po nakupih. Vrne se pozno zvečer s smokingom in s prečudovitima oblekama zase in za Lauro. Naša babica sedaj postane vitka dama, ki jo krasita pričeska iz 40 let in dolga cigara v ustih. In kam so namenjeni? V igralnico. Babica priigra celo bogastvo! Prične se dolg in romantičen večer. S šampanjcem v roki se Laura, babica in glasbenik sprehajajo po ulicah Portoroža, namakajo po hotelskih bazenih in podijo po peščenih plažah. Zakaj ne? Bogati so, srečni in življenje je le eno. Vrnejo se v hotel. Med mladima zagori ljubezen. Ko se zjutraj zbudita, se spomnita na babico. Mladenič vdre v babičino sobo in vidi Saro na tleh. Umira?! Ne, spel pristane v bolnišnici in spet mora v tisti »grozni« dom za stare. Še prej pa jima zaupa, kje je denar.
Našega filma pa še ni konec. Ne! Babica, tokrat zdrava in čila, odhaja  iz  bolnišnice na jug.
Z Lauro in njenim prijateljem. Življenje je vendarle samo eno!
Film je pravzaprav zgodba o babici, kije nora na divje življenje, in mladeniču, ki je zasanjan, romantičen in vidi prihodnost v jazzu. Toda nikoli ni imel babice in babica nikoli ni imela vnuka. Tako po zanimivih pustolovščinah res postaneta »babica in vnuk« — prava prijatelja. In zakaj na jug? Tam babice najdejo svoje vnuke in tam lahko vidiš nenavadne stvari, recimo črpal-karje.
SIMONA MARIC, MARJANA MAVRIN,
NOVINARSKI KROŽEK SENŠRM
Občni zbor GD Komenda
Priprave na praznovanje 100-letnice
Gasilsko društvo Komenda je 30. januarja priredilo v prostorih komendskega društva upokojencev redni letni občni zbor. Poleg številnih domačih članic in članov so se ga udeležili tudi predstavniki GD Križ, Zgornje Pirni-če, Lahovče, navzoč pa je bil tudi predstavnik OGZ Kamnik Janez Pregled.
Sobo, kjer se večinoma zbirajo upokojenci, so krasili kar trije komendski gasilski prapori; najstarejši in najimenitnejši celo iz leta 1927.
Zbor se je začel z enominut-nim molkom, s katerim so se spomnili umrlih članov. Sledila so poročila podpredsednika GD Komenda Avgusta Sodnika, poveljnika društva Draga Potokar-ja, tajnika Slavka Sodnika, blagajnika Franja Vrhovnika in orodjarja Jožeta Štebeta. Delovno predsedstvo je vodil Henrik Marn.
Avgust Sodnik je opozoril, da ima GD Komenda mlad, obetajoč kader, ki ga bo treba še izobraževati. V lanskem letu je društvo dobilo 50 novih miz in stolov, za to pa imajo večinoma zasluge pridne roke članov ter požrtvovalni krajani.
Drago Potokar je povedal, da so gasilci v lanskem letu k sreči gasili le en požar, zagorelo pa je v stari hiši na Bregu št. 11. Pomagali so tudi pri novembrskih poplavah. Na občinskem tekmovanju v Komendi so v skupni uvrstitvi ekip zasedli drugo mesto, komendski mladinci pa osmo na državnem tekmovanju na Ptuju.
Slavko Sodnik je zlasti opozoril na velike naloge, ki čakajo komendske gasilce pred jubilejnim letom in v njem, Franjo Vrhovnik, kakšno je nezavidljivo stanje v blagajni, Jože Štebe pa na zaskrbljujoče staro in pomanjkljivo opremo. Predsednik nadzornega odbora France Drolc je potrdil, da so blagajniške knjige vestno vodene.
V razpravi po poročilih so domači gasilci najprej ugotavljali vzroke in razloge za opuščanje predsedniških dolžnosti Antona Perneta, ki se je pred leti odlikoval kot zavzet vodja komcndskih gasilcev. Nato so prisluhnili besedi Janeza Pregleda. Ta je med drugim povedal zaskrbljujočo novico, da tudi letos v občinski blagajni ne bo kaj dosti denarja za komendske gasilce, in sicer predvsem zaradi tega, ker se je OGZ Kamnik odločila za nakup dragega specialnega gasilskega vozila, ki bo lahko pomagalo tudi pri hudih prometnih nesrečah. Navedel je, koliko denarja so lani namenili v Kamniku GD Komenda, opozoril na pomanjkljivo zakonodajo na področju gasilstva, letošnje prireditve in tekmovanja v državnem in občinskem merilu, gasilske izobraževalne tečaje, povabil gasilce, naj se jih čim več naroči na njihovo glasilo, pred koncem zbora pa štirim članom izročil znake in listine, da so napredovali v častnike prvega razreda. Komendske gasilce je pohvalil za prizadevno delo in lepe uspehe.
Oglasili so se tudi predstavniki gostujočih gasilskih društev, njim pa pritegnili domačini, še posebej so omenili, kako bosta morala OGZ Kamnik pa tudi vodstvo v Ljubljani biti poštena do društev, ko bodo ustanovljene nove občine in bo prišlo do delitve gasilske imovine. Prav je, da se že danes misli na to in da se predstavniki GZS, OGZ ter posameznih društev čim prej usedejo za mizo in rešijo vprašanje, kaj bo s to imovino in kako bo v prihodnje z gasilstvom in gasilskimi društvi na republiški, občinski in krajevni ravni. Ali se bodo gasilska društva na področju sedanje občine Kamnik odločila za nadaljevanje dosedanje oblike sodelovanja ali izbrala drugačno? Kako bo z delitvijo denarja, kako z organizacijo gašenja požarov in drugih oblik pomoči ljudem? Ta in druga pereča vprašanja bo treba čim prej rešiti v odkritem pogovoru.
Predsednik KS Komenda Roman Grošelj je opozoril na nezadostno opremo komcndskih gasilcev, pa tudi na »mačehovsko vedenje OGZ Kamnik do GD Komenda, ki se mu pozna, da je na obrobju«. Predstavnika OGZ Kamnik je vprašal, ali ta zveza res potrebuje specialno vozilo, ki bo ogromno stalo, GD Komenda pa naj bi ob stoletnici ustanovitve (28. februarja 1894) ponovno ostalo brez nujno potrebnega sodobnega gasilskega avtomobila s cisterno. Obljubljen je bil že pred leti, vendar je pri tem tudi ostalo.
Navzoči člani GD Komenda so predsednika KS Komenda pozvali, naj v prihodnosti še bolj pomaga gasilcem, prav tako pa tudi krajani, saj gasilci radi in prostovoljno pomagajo ljudem v stiski. Njihova pomoč bo še bolj uspešna, če bodo imeli na voljo sodobnejšo in učinkovitejšo opremo.
Na občnem zboru je bil za novega predsednika GD Komenda izvoljen Avguštin Sodnik, za podpredsednika pa Franc Stern.
Beseda je bila tudi o programu GD Komenda za letošnje leto. Gasilski dom v Komendi naj bi dobil sliko ali kip sv. Florijana, na njem bo treba obnoviti streho, nabaviti nujno potrebno gasilsko opremo, izdati brošuro ali knjigo ob stoletnici ustanovitve društva, kupiti nov, jubilejni, prapor, priključiti dom na javno kanalizacijo, zabetonirati ploščo za javne prireditve, namestiti nove hidrante po vaseh KS Komenda itd.
Člane GD Komenda, drugega najstarejšega društva v kamniški občini, pred jubilejnim letom čaka veliko dela, če bodo hoteli uresničiti zastavljene načrte. Denarja je malo, upajo pa, da bo OGZ Kamnik kljub nabavi izredno dragega vozila in drugim načrtom posegla v mošnjiček zanje in pomagala pri nakupu nujno potrebnega sodobnega gasilskega avtomobila in drugih stvareh; prav tako pa tudi na pomoč krajanov, domače KS in drugih, ki znajo ceniti delo gasilcev.
JOŽE PAVLIC
O motociklističnem športu na Kamniškem
Naključje je hotelo in srečala sva se. In če človeku prekriža pot LADO ŠPUR iz Mekinj, je lahko prepričan, da bo stekla kakšna beseda tudi o motorjih. Strokovnjak in velik ljubitelj motorjev, kakršen je Lado, pa ve o dirkah in strojih praktično vse.
Beseda je dala besedo in nastala je tale kratka kronologija o dirkah, ljudeh in motorjih na Kamniškem skozi desetletja. Nisva zajela prav vsega, nisva omenila vseh zaslužnih mož, dirkačev in funkcionarjev, ki so zaorali ledino in pisali zgodovino motociklizma in dirk na Kamniškem. Zato naj nama bo oproščeno.
Če se ozremo mnogo let nazaj, lahko ugotovimo, da se je moto-ciklizem kot šport začel razvijati že okoli leta 1927. Z razvojem pa so rasle tudi želje po tekmovanju in dirkah. Prvi Kamničan, ki seje ukvarjal z dirkalnimi motorji, je bil VVALTER STUZZI. Udeležil se je več nacionalnih dirk v takratni Jugoslaviji in tudi v mednarodnem merilu je nekaj pomenil. Tekmoval je na mednarodni dirki v Ženevi in zasedel odlično tretje mesto. Tekmoval je na motorju AJS - OHC 500 ccm. Mo-tociklizem se je razvijal, pravi razmah pa je dosegel po drugi
vojni. V Kamniku so že ustanovili svoje AMD društvo. Leta 1947, in sicer 9. februarja, je Mo-to-sekcija Kamnik priredila mo-toskvring. Proga je potekala proti Kamniški Bistrici in je bila dolga 3100 m. Začelo se je z moto-skvringom, nadaljevalo pa še istega leta, in sicer 21. septembra, s prvo cestnohitrostno dirko KAMNIK-STAHOVICA--KAMNIK. Kamičani so pobrali skoraj vse lovorike. Prvi dirkači v Kamniku so bili: Emil Tram-puš, Karel Ličen, Matjaž Niko, Lojze Čeh, VValter Stuzzi, Anton Cibanšek. V kategoriji do 125 ccm moramo obvezno omeniti Silvo Janežič, ki je z motorjem DKVV-125 zasedla odlično drugo mesto, zmagal pa je Stane pra-protnik iz Domžal na motorju ARDIE, tretji je bil Kamničan Milan VVindschnurer na motorju MAICO. V kategoriji 250 ccm je bil Emil Trampuš prvi na motorju NORTON, drugi pa njegov brat Lado na HOREX-u, tretji pa Anton Cibašek iz Most na motorju ZUNDAPP. V kategoriji 500 ccm je zmagal Kamničan Ignac Zupan na motorju RUD-GE. V razredu prikolic je slavil Stane Aparnik z motorjem GNOME RHONE. To dirko
omenjamo, ker je bila prva cest-nohitrostna dirka v Kamniku, ki jo je priredilo domače AMD društvo. V letu 1948 so bile gorske dirke iz Stahovice na Črnivec. Bilo je nad 70 tekmovalcev. Zahteven teren je terjal številne odstope in nekaj padcev. V kategoriji špot 350 ccm je zmagal Emil Trampuš, nad 500 ccm s prikoli-
cami ste zmagala Kamničana Karel Ličen in Matjaž Niko, v kategoriji 250 ccm je osvojil lovoriko Vinko Nemec, drugo in tretje mesto pa sta spet zasedla Kamničana Milan Završnik in Stane Kastelic.
(se nadaljuje) JOŽE ZIKA
ZUIM Kamnik bi pri svojem delu potreboval tudi večji bazen, kot je ta »Habartova banja«, kajti v bazenu bi bile vaje lažje vodene. Toda zaenkrat se morajo zadovoljiti le s tem, kar imajo. Banja je v obliki metulja in omogoča lažji dostop fizioterapevtki pri vodenju vaj. Že sam stik z vodo deluje na otroke sproščujoče in pomirjujoče, kar je zelo pomembno za diagnostiko, ki jo ti otroci imajo. V enem dopoldnevu se lahko zvrsti v tej edini branji le 4 do 5 otrok.
ROK BERLEC izvaja vaje po navodilih fizioterapevtke MIRE.
Trgovina »KIM« Kamnik, Trg talcev 8
VAM NUDI
vse za maškarado po Izredno ugodnih cenah.
Za otroke šivamo obleke tudi po vaših željah.
Stranke vabimo k
IZREDNO UGODNEMU NAKUPU
- moških in ženskih frotirastih pižam
- moških in ženskih puloverjev
- fantovskih puloverjev - 100% bombaž (deset različnih modelov)
- ženskih pajkic in »spichoz«
- moških flanelastih in viskoznih srajc
- jaken iz termo velurja
Bogato pa smo založeni s celotno kolekcijo za otroke od 0 do 14 let.
Redni kupci prejmejo kartico ugodnosti, s katero imajo ob vsakem nakupu 5% popust.
DOM V KAMNIŠKI BISTRICI
spet odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 24. ure. Nudimo domačo in evropsko kuhinjo.
Priporočamo tudi ohceti, seminarje, praznovanja in druga družabna srečanja.
Ob vašem obisku prelepih Kamniških planin ali prav tako lepe doline Kamniške Bistrice se oglasite pri nas - prijazno in dobro vas bomo postregli!
KARLO BUSER
Otroški ekslibris
Priprave na
mednarodno
razstavo
Začetek leta 1993 pomeni za našo šolo tudi začetek intenzivnih priprav na J. mednarodno razstavo otroških ekslibrisov. Gre za tradicionalno akcijo širjenja zanimanja za malo grafiko med najmlajšimi - sooblikujemo in izvajamo pa jo skupaj OŠ Komenda-Moste in Društvo Exlibris Sloveniae.
Za laijo predstavitev našega dela naj najprej predstavim šolo in naše tradicionalne sodelavce Društvo Exlibris Sloveniae:
OŠ Komenda-Moste je ena izmed kamniških osnovnih šol, ki pokriva lokalno šolske okoliše Komende, Most in Krila. Šolamo nekaj čez 500 učencev v sicer skromnih prostorskih razmerah obeh šolskih stavb - ena starejšega datuma po izgradnji je v KS Moste (1956), druga stavba je v KS Komenda (zgrajena 1969). Pouk poteka v dveh izmenah, saj nas najbolj teži ravno pomanjkanje sodobnih učilnic.
V letu 1992 smo po dolgih letih dočakali prvi korak k prostorskemu razbremenjevanju šole — pri OS Komenda se gradi prizidek k šoli, ki bo omogočil nov bivalni standard učencem in učiteljem na razredni stopnji — enoizmenski pouk.
Društvo Exlibris Sloveniae je bilo ustanovljeno 1967. leta in povezuje okoli 400 članov - ljubiteljev male grafike iz vse Slovenije. Predseduje mu prof. Jaro Dolar. Društvo je včlanjeno v mednarodno organizacijo F1SAE, katere sedež je bil v letih 1972-1974 v Ljubljani. Leta 1974 je bil na Bledu organiziran mednarodni Exlibris kongres. Društvo se povezuje z društvi ekslibristov po vsem svetu in ves čas sodeluje tudi z našo šolo pri uveljavljanju otroškega ekslibrisa.
Prva skupna akcija pri širjenju zanimanja za otroški ekslibris sega v leto 1974 - od takrat dalje so naše akcije tradicionalne in razstave otroških ekslibrisov so se vrstile takole:
1978 — jugoslovanski razpis za izdelavo otroških ekslibrisov
1981 - mednarodni (1. razpis)
1984 - izbor - razstava na/bolj uspelih ekslibrisov na dosedanjih razstavah
1985 - slovenski razpis
1987 — jugoslovanski razpis in
1990 - mednarodni razpis (2. razpis)
Zaradi zahtevnosti priprav in organizacije same postajajo prireditve bolj na 3 leta kot ne, toda še tako slabšanje materialnih pogojev ne more ogroziti volje in pripravljenosti, da mlade in svetu ponovno in ponovno spodbujamo k njim lastni likovni ustvarjalnosti skozi specifično tehniko.
V mesecu februarju bodo mladi likovniki in likovni pedagogi po šolah, društvih in sorodnih organizacijah prejeli razpisne pogoje — A: sodelovanju so vabljeni mladi do 15. leta starosti, ekslibrisi naj bodo izdelani v grafični tehniki - linorezu ali lesorezu (risbe ne pridejo v poštev) velikosti 10x15 cm, zaželen je motiv MOJ KRAJ, s čimer se priključujemo aktivnostim v letu turizma v Sloveniji (kaj bi pokazali turistu v svojem kraju). Razpis bo zaključen 24. maja. Otroške ekslibrise bo pregledala mednarodna žirija, zato je obvezno na hrbtno stran poslanih ekslibrisov (po dva odtisa) s svinčnikom zapisati vse najnujnejše podatke: ime in primer izdelovalca ekslibrisa, starost, šolo oz. kraj, država, izbrana tehnika, ime mentorja ali likovnega pedagoga.
Razstava izbranih otroških ekslibrisov bo predvidoma sredi oktobra 1993 v razstavišču Veronika v Kamniku. Vabila bomo organizatorji pravočasno poslali. Vsem mladim likovnim ustvarjalcem želim veliko uspeha pri delu.
MARIJA MOJCA MALEŠ, ravnateljica OŠ Komenda-Moste
JEANS CLUB PALMAS
Steletova 25, Kamnik
(nasproti SKG)
PUSTNI KOSTUMI ZA OTROKE!
kavbojke: REPLAY, DIESEL, UNICO, CARERRA, CASULI, LEVIŠ, HYPER, KEvVIS, POVVER STATION itd. JEANS JAKNE, BOMBAŽNE MAJICE Z DOLGIMI ROKAVI, KARIRASTE SRAJCE, SVILENE IN BOMBAŽNE TRENIRKE, PAJKICE... OTROŠKE KAVBOJKE ZA 800 SIT. Možen nakup na 2 čeka.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30
GOSTIŠČE STARI GRAD NAD KAMNIKOM
ponovno odprto!
Prijazno vas bomo sprejeli vsak dan od torka do petka od 12. do 21. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 21. ure, ob ponedeljkih in torkih zaprto, in vas postregli s pijačo, narezki, enolončnico, sendviči...
Obiščite to večno sončno turistično planinsko točko.
Kamniški frančiškani v poltisočletnem obdobju
V vrsti prireditev, ki so jih že in jih se bodo pripravili kamniški frančiškani ob 500 obletnici prihoda v Kamnik, je posebnega pomena simpozij. 17. decembra 1992 ga je v dvorani njihovega obnovljenega samostana priredil Kulturni center Kamnik, denarno pa so ga podprle republiške in domače občinske oblasti.
Na celodnevnem znanstvenem srečanju je bogata zgodovina, zlasti pa kulturnoumetniško, izobraževalno in vzgojno delo Fran-
čiškovih bratov v Kamniku, zaživela v referatih enajstih uglednih znanstvenikov.
O začetkih samostanske cerkve sv. Jakoba in frančiškanskega samostana v Kamniku je spregovoril dober poznavalec najstarejše zgodovine tega nekdaj imenitnega mesta in okoliških krajev Božo Otorepec, svojo besedo pa podkrepil z omembami starih listin.
Umetnine v frančiškanski cerkvi in samostanu je udeležen-
Na sprejemu pri županu Lavrincu
cem simpozija približal Kamniča-nom še posebej znani strokovnjak s področja umetnostne zgodovine Emilijan Cevc, svojo razlago pa popestril z diapozitivi. Knjižne zaklade frančiškanske knjižnice, njeno ureditev in najdragocenejše knjige v njej ter zanimivo in za nas Slovence pomembno vsebino ene od njih - popotnega dnevnika v Španijo iz 18. stoletja - je predstavil ure-ditelj samostanske knjižnice Jaro Dolar. Tej razlagi je sledil ogled knjižnice pod njegovim vodstvom v lepo obnovljenih in za tako velike dragocenosti primernih prostorih. Dopoldanski del simpozija je zaključil ogled Plečnikove kapele božjega groba v frančiškanski cerkvi s strokovno razlago ob diapozitivih ter primerjavo s podobnimi motivi, ki se pojavljajo še v drugih Plečnikovih »božjih grobovih« na Slovenskem in v tujini, kjer je ustvarjal ta največji slovenski mojster arhitekture. Udeležencem simpozija ga je približal Damjan Prelovšek.
Popoldanski del znanstvenega srečanje je začel Lev Menaše z razlago ob diapozitivih kopije
Trsatske matere milosti. Kamniško deško ljudsko šolo in delovanje frančiškanov v njej do leta 1882 je v svojem referatu osvetlil Branko Šuštar. Milko Bizjak je govoril o frančiškanih in glasbenem življenju v 18. stoletju, s posebnim ozirom na Kamnik, svoje besede pa popestril tudi z glasbenima vložkoma. Urejenost samostanskih vrtov po Evropi in Sloveniji je ob diapozitivih pokazal Franc Vardijan, ob tem pa izrazil tudi svojo zaskrbljenost zaradi žalostne usode, ki so jo marsikje doživeli ti vrtovi. Kamniškim frančiškanom je zaželel, da bi po obnovi samostana tudi lepo uredili vrt, za kar imajo tudi določene možnosti.
Za njim sta nastopila dva Fran-čiškova brata: P. Pavel Krajnik s predavanjem o povezanosti kamniških meščanov z brati frančiškani, p. Leopold Grčar pa s podrobnim opisom delovanja Bogoslovne frančiškanske šole v Kamniku. Zadnji predavatelj je bil Marko Lesar, ki je spregovoril o kulturni in umetnostnozgo-dovinski podobi kamniškega frančiškanskega samostana, kakršna se nam odkriva iz ohranje-
Na podlagi 77. člena Zakona o dohodnini (Uradni list Republike Slovenije, št. 48/90 in 34/91) izdaja Ministrstvo za finance - Republiška uprava za javne prihodke
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero dohodnine, davka od dohodkov iz dejavnosti in davka od dohodkov iz premoženja za leto 1992
DO 28. FEBRUARJA 1993 MORAJO NAPOVED VLOŽITI:
1. Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti o dohodkih, doseženih v letu 1992;
2. Zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja o dohodkih, doseženih z oddajanjem premoženja v najem v letu 1992, ki po pogodbi traja najmanj eno leto;
DO 31. MARCA 1993 MORAJO NAPOVED VLOŽITI:
3. Zavezanci za dohodnino o dohodkih, doseženih v letu 1992.
če je vložitev napovedi za dohodnino vezana na podatke o davčni osnovi za posamezno podvrsto dohodnine, ki se ugotavlja z odločbo davčnega organa po preteku leta, mora zavezanec vložiti napoved za dohodnino v 15 dneh od dneva prejema odločbe. Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke pri davčnem organu občine, na območju katere so vpisani v register zasebnikov;
- zavezanci iz 2. točke za dohodke iz nepremičnega premoženja pri davčnem organu občine, na katere območju nepremičnina leži, za dohodke iz premičnega premoženja pa pri davčnem organu občine, kjer imajo zavezanci stalno prebivališče. Zavezanci, ki dosežejo dohodke
z oddajanjem premičnega premoženja v najem in niso rezidenti Republike Slovenije, vložijo napoved pri davčnem organu občine, na območju katere so bili dohodki doseženi;
- zavezanci iz 3. točke s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri davčnem organu občine, na območju katere imajo stalno prebivališče, zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pa pri davčnem organu občine, na območju katere so imeli začasno prebivališče. Napoved za odmero dohodnine in davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu. Obrazec napovedi za odmero dohodnine se dobi v KNJIGARNI »KOČNA« KAMNIK
drugi obrazci napovedi pa pri RUJP - IZPOSTAVA Kamnik, Titov trg 1 Zavezanec-posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev, za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa najmanj 50.000 tolarjev:
- če ne vloži ali ne vloži v zgoraj navedenem roku, določenem z zakonom, napovedi pri pristojnem davčnem organu;
- če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, potrebnih za odmero. Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi
v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na
nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja.
Kamnik, dne 4/1-1993 MINISTRSTVO ZA FINANCE
Republiška uprava za javne prihodke
Župnik Pavlic blagoslavlja konje
ne samostanske kronike Historia conventus, ob diapozitivih pa je tudi predstavil starejšo samostansko slikarsko zbirko. Del umetnin je obnovljen, precej pa jih še čaka tega posega.
Simpozij je vodila direktorica Kulturnega centra Kamnik dipl. arheologinja Mirina Zupančič, pri pripravi pa je poleg frančiškanov sodeloval tudi kustos kamniškega muzeja dipl. umetnostni zgodovinar Marko Lesar. Udeležence so na začetku pozdravili predstojnik kamniškega frančiškanskega samostana gvardijan p. Marko Novak, kamniški župan Maksimilijan Lavrinc, ki je zvečer priredil sprejem zanje v znanem kamniškem gostišču Planinka, frančiškanski provinci-al p. Polikarp Brolih iz Ljublja-
ne, v svojem pismu pa tudi nadškof Šuštar, ki se sprejema zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti. Omenil je velik pomen kulturnega delovanja in ustvarjanja kamniških frančiškanov ne le za Kamnik in ožjo okolico, marveč vso Slovenijo.
Kulturni center Kamnik bo vsa predavanja zbral in izdal v posebnem zborniku, ki naj bi izšel maja letos. Tega meseca bodo kamniški frančiškani tudi zaključili jubilejno leto in praznovanja v njem. Zbornik bo nadaljeval tradicijo kakovostnih knjižnih izdaj te vrste v Kamniku in pomenil veliko strokovno obogatitev kamniške zgodovine, zlasti pa vloge in pomena Frančiškovih bratov v njej.
JOŽE PAVLIC
GOSTILNA ZA TUNJCO Tunjiška mlaka 4 Tel. 817-670
nudimo domačo hrano, jedi po naročilu, sobotna in nedeljska kosila, točimo odprta domača vina...
Sprejemamo naročila za ohceti, praznovanja in druga družabna srečanja (do 30 oseb). Odprto od 13. do 23. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 23. ure.
V soboto, 20. februarja, PUSTOVANJE
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA!
Obreza & co.
Sveti Valentin
da kluč od korenin.
Mi pa dodatna znanja v TEČAJU ZA CVETLIČARJE IN VRTNARJE.
pokličite nas po tel. 711-082, 712-278.
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI IN PRIBOROM
na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
Cenjene stranke obveščamo, da imamo nov delovni čas - od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
UGODNO
pištole in pribor za barvanje iz programa WANGER po zelo ugodnih cenah.
Velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov..., fasadni M c u.,. /pT\ B material; organiziramo prodajo y r^u^JMOi—m., gradbenega materiala
s prevozom po najnižjih cenah. Material brezplačno pripeljemo na dom.
SE PRIPOROČAMO!
Planinska sekcija v Komendi zaživela
V majski številki Kamniškega občana smo poročali o ustanovitvi Planinske sekcije v Komendi. Maja je bil že organiziran prvi izlet na Golico, ki se ga je udeležilo 58 navdušenih planincev. Junija se nas je 33v podalo po zahtevni poti skozi Žrelo na Storžič, julija pa 28 na Košutnikov turn. Avgusta smo organizirali dvodnevni izlet na križke pode, ki so dobro izhodišče za okoliške vrhove; Razor, Pihavec, Bavški Gamsovec, Stenar in Križ. Zaradi nestabilnega vremena se je večina ljudi zadrževala bolj v koči, iz istih vzrokov pa je odpadel tudi izlet na Triglav, vendar pa je 20-im zagretim planincem v avgustu uspelo osvojiti Ljubeljske babe. V septembru je Raduha privabila 22 Komendčanov, oktobra pa smo kralja Matjaža zaradi slabega vremena pustili v miru spati in sanjati. Zadnje
zime so dokaj neradodarne s snegom, zato se je 12-im planincem uspelo povzpeti na Veliki vrh in Kladivo, v decembru pa smo se, kljub temu da je zapadel sneg, uspeli izgubiti na neznanem teritoriju, vendar na večerji pri Zajcu ni bilo nikogar več med pogrešanimi.
V preteklem šolskem letu smo organizirali tudi dva pohoda za osnovnošolce; enega na Polho-grajsko grmado, drugega pa na Križko goro.
Ker nas še ni minilo začetniško navdušenje, smo že sestavili program za letošnje leto.
Plan izletov Planinske sekcije Komenda 1993: januar: DOBR-ČA, februar: RATITOVEC, marec: SORICA, april: KRIŽNA GORA, maj: KEPA, junij: PECA, julij: RINKE, avgust: KUM, TRIGLAV, september: MONTAŽ, oktober: MENINA,
ĆEMŠENIŠKA december: V NEZ-
november: PLANINA, NANO.
Prijave za planinske ture sprejemajo v trgovini Kočna v Komendi. Informacije o odhodih bodo objavljene na oglasnih deskah v Komendi in Mostah, lah-
ko pa pokličete tudi predsednika Planinske sekcije Milana Šinkovca po tel. 841-080.
Sestanki Planinske sekcije Komenda so vsako sredo ob 19.30 uri v gostilni Na Krtini - na Gmajnici.
DARJA JENKO
Čebelarsko društvo se prebuja
- Verjetno se bodo tudi bralci z dobrim spominom le stežka spomnili zadnjega prispevka o aktivnosti ČD Kamnik. Po njihovem številu bi kaj lahko sklepali, da v naši občini sploh ni čebelarjev. Da temu ni tako, naj dokaže tudi pričujoči prispevek.
Naše društvo šteje 42 članov, ki oskrbujemo okoli 700 panjev čebel. V okviru našega društva deluje tudi plemenilna postaja »Josip Verbič« na Kopiščih ob cesti v Kamniško Bistrico, kjer poteka vzreja gospodarskih čebeljih matic. Poleg oskrbovanja plemenilne postaje obsega naša dejavnost še organiziranje nakupa sladkorja za jesensko krmljenje čebel ter zdravil proti čebeljim boleznim, ki so v zadnjem času, žal, vedno bolj prisotne v naših panjih. Zadnja leta smo v izgradnjo novega čebelnjaka na Kopiščih vložili dejansko vsa sredstva in mnogo ur prostovoljnega dela. Pri tem nam je v veliki meri z denarnimi sredstvi pomagal Sklad za pospeševanje kmetijstva občine Kamnik. Na račun tega pa so bile zanemarjene druge aktivnosti, kot so strokovna predavanja in izleti ter družabna srečanja. Verjetno je to botrovalo k zmanjšanju števila članov. Novo
vodstvo, izvoljeno na rednem letnem občnem zboru 20. decembra 1992, se teh napak zaveda, in jih bo v prihodnje poskušalo odpraviti.
In kaj bomo delali letos? Dogovorili smo se, da bomo vsem članom povrnili polovico stroškov za zimski veterinarski pregled mrtvic in za zdravila proti varozi in poapneli zalegi. Prav tako je v zaključku akcija za nakup sladkorja po zelo ugodni ceni. V dogovoru s ČD Domžale se bodo kamniški čebelarji lahko udeležili treh strokovnih predavanj, katerih kraj, čas in naslov bodo pravočasno objavljeni. Za letošnje leto načrtujemo dokončno odprtje novega čebelnjaka na Kopiščih ter strokovni izlet, o čemer se prav tako že dogovarjamo. Naj omenim še to, da se upravni odbor društva sestaja vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 10. uri v gostišču »Repnik« na Vrhpoljah pri Kamniku. Na ta srečanja vabimo vse čebelarje, ki imajo razna vprašanja in predloge; prav tako pa tudi tiste, ki bi se nam radi (ponovno pridružili.
Za zaključek tega prispevka obljubljam, da se bomo odslej pogosteje oglašali. Naj medi! JURU REŠČIC
plesni klub
KLUB »LIFE« Domžale, tel. 712-067 GLASBENI PROGRAMI
v petek, 12. 2. PUERTO RICO - večer
južnoameriške glasbe
v petek, 19. 2. SANJA DOLEŽAL
v petek, 26. 2. PLAVA TRAVA ZABORAVA
v četrtek, 4. 3. OLIVER DRAGOJEVIĆ IN
FARAONI
Za vse prireditve si priskrbite čimprej rezervacije!
OB SOBOTAH ŽUR ZA VSE GENERACIJE NA ZGORNJEM IN SPODNJEM PLESIŠČU
Ob nedeljah MATINEJA ločeno za mladino:
od 16. do 20. ure do 5. razreda osnovne šole
od 20. do 23. ure od 5. razreda dalje sicer pa vsak dan PLESNA ZABAVA
z našim D. J.-em.
Lokal je odprt kot kavarna vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. ure zjutraj dalje.
Vpis v začetni in nadaljevalni plesni tečaj
samo še do 17. 2. 93.
Informacije in rezervacije: DANCING CLUB »LIFE«, TEN-TEN Domžale, tel. 712-067.
KUPUJTE V
NAPREDKOM
TRGOVINAH
*č ... \
Kupec, ki kupuje v Napredkovih trgovinah dobi ob nakupu za vsakih 1.500 SIT kupon za nagradno žrebanje, ki bo 20. marca 1993 ob 10. uri v Domžalah Nagrade:
osebni avto Fiat Panda 1000 in deset Napredkovih tort.
BLAGOVNICA VELE
Veliko sezonsko znižanje moške, ženske, otroške in športne konfekcije ter obutve - do 40%.
Velika izbira uvoženega blaga na vseh oddelkih po ugodnih cenah.
Pustna oblačila in vse za pusta.
20% gotovinski popust za izdelke Bombažne predilnice in tkalnice Tržič od 10. do 20. marca.
Nakup pohištva na devet obrokov pod ugodnimi pogoji.
Blagovnica Vele je odprta vsak dan od 8. do 19.30, ob sobotah od 8. do 13. ure, vsako prvo soboto v mesecu pa do 19. ure. Ugodni krediti, plačilo s čeki, popusti. Veliko parkirišče.
DISKONT V ZG. JARŠAH
Trgovcem, gostincem in potrošnikom za nakupe po grosističnih in diskontnih cenah priporočamo naš novo odprti diskontni center v Zg. Jaršah - 3.000 m2. Diskont je odprt vsak dan od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
TRGOVINA KURIVO V DOMŽALAH
Bramac-strešna kritina že od 69,90 SIT za m2 dalje, lamelni parket 910,00 SIT, ugodne cene drugega gradbenega materiala.
TRGOVINA KOVINAR V DOMŽALAH
Vodovodni material, vse za centralno kurjavo, orodje, železnina.
Posebno ugodna ponudba:
cisterne, gorilci, keramične ploščice iz Italije.
Obiščite Napredkove trgovine, storili bomo vse, da boste z nami zadovoljni.
I*
NAPREDEK
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
SOBOTA, 13. februarja, ob 20. uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
V sodelovanju z agencijo TONA Kamnik
organiziramo
JAZZ - KONCERT: GREENTOVVN JAZZ BAND
Vstopnice po 500 SIT: ZKO Kamnik, Japljeva 2, in blagajna dvorane 2 uri pred predstavo.
SOBOTA, 13. februarja, ob 19. uri, in NEDELJA, 14. februarja, ob 15. uri
Kulturni dom Šmartno v Tuhinju
Neznani avtor: JEZIČNI DOHTAR PETELIN
Komedija v uprizoritvi KUD Ivan Cankar Šmartno v Tuhinju
Režija: Franc Hribar
TOREK, 16. februarja, ob 17. uri Dvoranica Matične knjižnice, Kamnik BESEDNE IGRARIJE za najmlajše: LUTKE NA OBISKU
SREDA, 17. februarja, ob 18. uri
Dvorana Veronika, Kamnik IZ BABIČINE SKRINJE
Predstava iz življenja naših dedkov in babic v ljudski pesmi, običajih, plesih in melodijah harmonike v izvedbi učencev OŠ Stranje, planšarice Kati Turk in ljudskega godca Ivana Urha.
PETEK, 26. februar, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
Odprtje razstave: FRANC VOZEL - FIGURE
Razstava bo odprta do 8. marca vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah samo dopoldne.
RAZPIS PLESNE ŠOLE Z MATEJO JUVAN
Tečaji družabnega plesa začetne in vseh nadaljevalnih stopenj. Čas: vsako soboto: urnik bo oblikovan glede na število prijav (razdelitev v skupine)
Kraj: Mala dvorana kina DOM Kamnik, Fužine 10 Obseg: 9 vaj po dve šolski uri za šolarje, 9 vaj po eno šolsko uro za predšolske otroke ter zaključna prireditev, kjer bodo vsi tečajniki pridobljeno znanje lahko pokazali staršem in vsem ljubiteljem plesa. Mentorica: Mateja Juvan Cene tečajev: - predšolski otroci 1.600 SIT
- šolski otroci 1.900 SIT
- popust za bratce in sestrice.
Začetek plesne šole bo v SOBOTO, 6. marca 1993.
VPIS: 25. in 26. februarja ter 1. in 2. marca od 17.30 do 19. ure v prostorih ZKO Kamnik, Japljeva 2.
Dodatna pojasnila in informacije: ZKO Kamnik, tel. 831-612!
VABLJENI!
VELIKA PLANINA, D. O. O., KAMNIK, Titov trg 2
objavlja zbiranje ponudb za najem
BIFEJA OB SPODNJI POSTAJI NIHALNE ŽIČNICE VELIKA PLANINA
Ponudba mora vsebovati:
- ponujeno ceno
- program gostinske ponudbe in vzporednih aktivnosti ,n biti priporočeno poslana v 10 dneh po objavi na naslov:
VELIKA PLANINA, d. o. o., Kamnik, Titov trg 2, 1 oznako »NAJEM BIFEJA«.
Prostore si morebitni najemniki lahko ogledajo v torek, 16- 2-, od 10. do 12. ure.
MALI OGLASI
Zelo ugodno prodam Mio-Standard z mizarskimi in poljedelskimi priključki, električni in plinski varilni aparat, večjo zamrzovalno skrinjo in omaro, »fleksarico«, Stiehl motorno žago, Tomosovo črpalko in vrtalko w» saditev dreves, loščilec, sesalec in bakreni kotel »alfa«. Tel 815-814, 349-206.
TRGOVINA »VERIGA«
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 831-888
(v bližini tržnice) vam nudi po ugodnih cenah: jupol 25 kg 1.650 SIT, akcijska prodaja hidrokol, belton in beltop, lepila za les in parket, posoda, porcelan, steklo, plastika, čistila, čopiči, sanitarne armature armal po tovarniški ceni, gospodinjski strojčki in bela tehnika - 5% popust, gorska kolesa scott in BMX, Candi program, snežne in druge verige, konzole za police... Prodajamo na tri čeke.
Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikar-ske stroke.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. HOMAR, d. o. o., Trgovina VERIGA SE PRIPOROČA!
Mlado dekle najame sobo ali garsonjero v Kamniku. Tel. 226-
800
°d 16. do 18. ure.
Nekaj zemlje v okolici Kamnika kupim. Tel. 817-103.
Garsonjero ali enosobno stanovanje čimprej najamem v Kamniku. Tel. 831-677.
Garsonjero 27 m2 (staro leto dni) v Kamniku zamenjam za lokal v centru Kamnika ali Domžal. Tel. 813-934.
Instruiram matematiko, fiziko in elektrotehniko. Tel. 738-662.
PRODAJAMO RJAVE KOKOŠI
stare 15 mesecev, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo (nesnost še 65%) po 180 SIT/kos - 18., 19. in 20. februarja od 8. do 20. ure. Pri nas lahko kupite tudi zaklane, očiščene kokoši po 180 SIT/kg.
IVAN RESNIK Moste 76, Komenda tel. 841-118
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, brat, stric, svak, stari ata in pradedek
ANTON VERLINŠEK
Pavčkov Tone iz Podgorja 77
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem iz Titana in M-Eta ter znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala osebju Doma upokojencev Kamnik za skrbno nego, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Modicu za izrečene besede slovesa in Vokalnemu kvintetu Gorenjci za prelepo petje.
Žalujoči vsi njegovi
Šmarca, Podgorje, Kamnik, Kokrica, januar 1993
ZAHVALA
Planine so bile tvoje hrepenje, planine so vzele ti življenje, planine gledajo na tvoj zadnji dom, bolečino naj lajša domači zvon...
Ob boleči izgubi najinega sina
£ DANIJELA BERGANTA
se zahvaljujeva za sočutne besede, ustna in pisna sožalja, cvetje in vso drugo pomoč vsem sorodnikom, planincem in alpinistom iz Mengša in Domžal, sošolcem iz Osnovne šole Mengeš, sosedom, prijateljem, mladinski veroučni skupini, dijakom, profesorjem in delovni skupnosti SENŠRM Kamnik, reševalcem GRS ter članom delovnih kolektivov Uni versale Domžale in Lip Radomlje, ki ste najinega Dančija spremili v tako velikem številu na zadnji poti. Še posebej pa hvala za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala tudi gospodu župniku Zevniku za sočutno opravljen pogrebni obred in pevcem za poslovilne pesmi ter Franciju Stopar-ju za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Neutolažljiva: mami Angelca in ati Dane
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, svaka in strica
PETRA SLAPNIKA
iz Špitaliča 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, poklonili cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Društvu upokojencev Motnik-Špitalič, Zavarovalnici Triglav, Gasilskemu društvu in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi
Špitalič, januar 1993
Kulturno društvo Šmartno v Tuhinju bo v Kulturnem domu v Šmartnu uprizorilo komedijo JEZIČNI DOHTAR PETELIN neznanega francoskega avtorja. Predstavi bosta v soboto, 13. februarja, ob 19. uri, in v nedeljo, 14. februarja, ob 15. uri.
Na nedeljski uprizoritvi bomo predstavili veliko sliko z motivom vasi Šmartno avtorja PETRA PEČEVNIKA iz Kamnika, ki jo je avtor podaril temu kulturnemu društvu.
Zato še posebej prosimo vse, da se zlasti nedeljske predstave udeležite v čim večjem številu, s tem boste pokazali spoštovanje do tega slikarskega dela in njegovega avtorja.
Režemo in obrobljamo preproge po meri!
IZDELOVANJE OBLOG ZA STOPNICE
Dragica Brumen
61240 Kamnik Markovo 4c Tel.: 061 832 175
ZAHVALA
V težkem trenutku prestopa iz življenja v večnost našega ljubega moža in atija
JOŽETA POGAČARJA
iz Kamnika, Žebljarska pot 6
hvala za vso zdravniško pomoč prof. dr. Mušičevi, s. Pre-zeljnovi, dr. Ivanetiču, osebju urološkega oddelka UKC ter dr. Kirnu in Majdi za lajšanje najtežjih trenutkov, p. Marku, njegovim bratom in duhovnikom, vsem tistim, ki ste bili v času bolezni tesno povezani z nami, organistki, solistoma in pevcem ter vsem prijateljem, znancem in kolegom, ki ste ga pospremili na zadnji zemeljski poti, kakor tudi vsem za izrečeno ustno ali pisno sožalje in bodrenje. Frančiškanske orgle pa bodo s svojo glasbo izrazile zahvalo njihovim darovalcem.
Žalujoči: žena Zdenka, hči Andreja z možem, brata Andrej in Franci z družino ter drugo sorodstvo
Kamnik, januar 1993
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je umrl moj ljubljeni mož
FRANCE VIDMAR
iz Nevelj 35
Iskreno se zahvalim domačemu župniku g. Lojzetu Bercetu za poslovilni govor v cerkvi in pogrebni obred ter pokojnikovemu nečaku g. Tonetu Humarju za sodelovanje pri pogrebnem obredu. Hvala Miri Slanovec, Frenku Planku, pa-tronažni sestri Darji ter pokojnikovim sorodnikom za pomoč v bolezni in ob smrti. Lepo se zahvalim tudi pevcem iz Nevelj za petje pri pogrebnem obredu. Še enkrat hvala vsem, ki ste darovali cvetje, darove za maše, izrekli sožalja in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Angelca
Nevlje, 30. januarja 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
FRANCETA GRDDNIKA
iz Podboršta 24 pri Komendi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Sedlaku za zdravljenje, sestri Jani Prezelj za skrbno nego, bolnišnici dr. Petra Držaja za požrtvovalno zdravljenje. Hvala tudi g. dekanu za lepo opravljen obred. Zahvala tudi predstavniku Društva invalidov iz Kamnika za poslovilne besede, pevcem za pesmi slovesa ter komendskim gasilcem in praporščakom za spremstvo na poti k njegovemu večnemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi
Moste, Komenda, Kokrica, Ljubno, Luče, januar 1993
Priložnost in izziv za GD Srednja vas
Gasilska
olimpijada v Berlinu
Iz Doma upokojencev
Čarovnik na obisku
Tiha želja vsakega tekmovalca v katerikoli tekmovalni zvrsti je, da bi pomeril svojo pripravljenost z najboljšimi na svetu.
Ekipi GD Srednja vas se odpira možnost za nastop na gasilskih olimpijskih igrah poleti v Berlinu. Vrata zanjo so si odpirali v lanskem letu. Prva stopnička je bilo občinsko tekmovanje, kjer so zasedli prvo mesto. Preko regijskega tekmovanja so se uvrstili na državno prvenstvo in bili deseti.
Deset ekip iz vse države se pripravlja na olimpiado. A v Berlin jih bo odšlo le osem. Potnike za Nemčijo bodo določila spomladanska kvalifikacijska tekmovanja. A priprave ne bodo zaman za nikogar. Desetinama, ki se ne bosta uvrstili naprej, bo Gasilska zveza Slovenije omogočila udeležbo na raznih velikih tekmovanjih v tujini.
Cilj gasilcev iz Srednje vasi je jasen. Doseči največ, kar je možno. Po drugi strani pa predstaviti svojo deželo v tujini in si nabrati čim več izkušenj.
Tekmovali bodo v dveh disciplinah, vaji z motorno brizgalno in štafeti.
V obeh vajah tekmuje deset tekmovalcev pa točno določenih mednarodnih pravilih. Vaji zahtevata veliko fizično in psihično pripravljenost. Tekmovalci morajo sodelovati in se v vsem dopolnjevati. Pri tem uporabljajo opremo, ki je v izurjenih rokah dober pomočnik, v nespretnih pa največji nasprotnik, ki prinaša kazenske točke. Vrhunska vaja z motorno brizgalno traja malo dlje kakor pol minute. Zato se gledalcu zdi, da ima tu veliko opraviti sreča. Nekaj športne sreče prav pride, a brez usklajenosti, znanja in telesne pripravljenosti tudi sreča ne pomaga.
Sodelovanje, strokovno znanje, dobra oprema in telesna pripravljenost so dejavniki, ki peljejo gasilstvo naprej. Brez njih ni prave pomoči ob poplavah, potresih, požarih, prometnih nesrečah, sušah, ekoloških nesrečah, vojnih razmerah in še tisoč drob-
Obnovljen gasilski dom v Srednji vasi
nih uslugah, kjer gasilci priskočijo na pomoč.
Veliko tega GD Srednja vas ima. Znanje in izkušnje se pridobivajo skozi desetletja. Starejši spodbujajo mlajše, a so jim tudi za zgled. Vsak član in krajan se trudi za dobro kraja. Zato si nismo v spotiko, ampak v pomoč. Dobro sodelujemo s krajevno skupnostjo, osnovno šolo, sosednjimi društvi in Občinsko gasilsko zvezo. Prostovoljno delo ni zamrlo in brez njega resničnega gasilstva, ki preventivno deluje, tudi ne more biti. Vrhunski na-
ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 Tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, (generalno popravilo pralnih strojev), bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava In popravilo eiektroinsta-lacij.
Krvodajalska akcija
Občinska organizacija Rdečega križa Kamnik organizira redno krvodajalsko akcijo v petek, 19. februarja 1993.
Tega dne bodo darovali kri iz Šolskega centra ter krvodajalci iz KS Šmartno, Zg. Tuhinj in Komende.
Odvzem krvi bo na Zavodu na transfuzijo v Ljubljani.
Naslednja krvodajalska akcija bo 9., 10. in 15. marca, prav tako v Ljubljani.
RK Kamnik naproša krvodajalce, da pospešijo akcijo pridobivanja novih članov. Vsak dosedanji krvodajalec naj poskuša pridobiti vsaj enega novega. Potrebe po krvi so vedno večje.
Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani uvaja z letošnjim letom nekatere novosti. Rednim krvodajalcem bo poslal vabila. S tem želi doseči enakomerno porazdelitev krvodajalcev po krvnih skupinah. Ne glede na to, pa zlasti novi krvodajalci lahko pridejo na odvzem krvi kadarkoli.
V dnevih krvodajalstva bo Zavod organiziral prevoze po ustaljenem načinu in smereh.
Občinska organizacija RK Kamnik pričakuje tudi v letu 1993, da bo število stalnih krvodajalcev ostalo vsaj na dosedanji višini oziroma pričakuje še udeležbo novih.
Pomagajmo ljudem v nesreči, rešujmo življenja!    STANE SIMŠIČ
KNJIGARNA in
PAPIRNICA
KNJIGARNA DUPLICA
HIP - Ljubljanska 21/a, Duplica, tel. 812-332
NAJVEČJA IZBIRA:
PUSTNIH MASK (otroške, srednje, velike, gumi maske)
LASULJ, KRINK, KLOBUKOV, OTROŠKIH KOSTIMOV (baletka, čarovnica, klovni, pajaci, indijanec, šerif, šejk, Pika Nogavička) RAZLIČNIH DODATKOV po ugodnih cenah.
stopi so samo vrh celotne dejavnosti.
Dvanajst članov se pripravlja. Dvakrat tedensko se dobivajo v telovadnici. A to je samo priprava na neposredne nastope. Pred društvom je kup stvari, ki z nastopi nimajo neposredne povezave, a so pomembni za pravilno in celostno predstavitev nekega okolja.
Izziv je velik in prav je tako. Gasilci ne poznamo problemov. Poznamo samo možnosti in priložnosti in letos jih bo dovolj.
TONE ŠUŠTAR
V novembru lanskega leta nas je obiskal g. župnik z Rudnika pri Ljubljani in univ. profesor Mirko Žerjav. Predstavil se nam je in nam povedal marsikaj s svojih svetovnih potovanj in pokazal svoje nenavadne umetnije.
Doma iz velike družine, je študiral na teološki fakulteti, bil na župniji, potem pa je na svetovnih univerzah poslušal predavanja iz psihologije, o parapsiholoških pojavih, iz radiostezije, bioener-gije, hipnoze in predaval po šolah psihologijo. Nastopil je tudi na TV.
Veliko je potoval, štirikrat je obiskal Ameriko, bil v Avstraliji, na Orientu. Srečeval se je s Slovenci; tudi med Arabci jih je srečal in Indijanci. Videl je njih način življenja in veliko domotožje. Sam je dobil vtis, da je najlepše, ko se vrneš spet v Slovenijo.
Dvajsetleten se je priučil roko-hitrske spretnosti in jo spopolnje-val na kongresih, dobival kolajne. To sposobnost je razvil do posebne mere in zato prišel med nas, da nas s tem razvedri. V svojem programu ima obiske domov upokojencev, zavodov za psihiatrijo, ljubljanskih zaporov, domov za invalidno mladino, za mentalno prizadete. Da prinaša razvedrilo in hkrati vzpodbudo vsem, saj je vsak človek edinstveno bitje na svetu. Njegovo spretnost podpirajo poznavanje parapsiholoških pojavov, jasnovidnost, poseben čut za prihodnje dogodke, hipnoza, ker se drugače ne da prav razlagati dogajanja.
Začel je s papirnatimi kroglicami, katerih število se poljubno povečuje med prsti roke in izginja, s kartami, potem so ploščice
Gneča na enoti za
zdravstveno
zavarovanje
Te dni zavarovanci zdravstvenga zavarovanja kar oblegajo enoto v Kamniku. Spremeniti je potrebno evidenčne številike in vsi bi radi to čim prej uredili, sicer bi imeli kasneje zlasti pri obisku zdravnika lahko sitnosti.
Ljudje čakajo pred vrati, na stopnicah, se drenjajo in modrujejo med seboj. Čakanje je kar dolgo, tudi nekajurno. Upajmo, da bodo zavarovanci kmalu uredili še eno izmed novosti zadnjega časa.
S. S.
PUST
Pojdimo, vlovimo pusta, da nam dece ne pohrusta! (F. Bevk)
No, le brez strahu, »dece« nam ne bo nihče pohru-stal, če bo kdo koga, bodo otroci - maškare - krofe, ki jih bodo dobili ob prihodu v športno dvorano. Tudi letos bo krenil sprevod pustnih šem s Titovega trga in se ob zvokih kamniške godbe napotil proti športni dvorani pri OŠ F. Albrehta, kjer bo veselo rajanje.
Se je čas, da pobrskate po omarah; morda pa bi izdelali imenitna oblačila za pustne šeme še s starši in prijatelji. Otroci, nagovorite mame, da si takrat pripno pisano pentljo v lase, očka pa naj si povezne na glavo pisan klobuk. Tako bo najbolj norčavi dan v letu res NORČAV in VESEL.
VABLJENI VSI V TOREK, 23. FEBRUARJA, OB 16. URI V SPREVOD IN NA PUSTNI ZUR V ŠPORTNO DVORANO.
VABI ORGANIZATOR - MLADINSKI CENTER KAMNIK
Helena
v hipu spremenile barve, svilene rutice so se naenkrat združile, udarec s palčko je pričaral lire in dolarje, trik za kuharice je pričaral nešteto jajčk iz škatle, veliko je bilo trikov z vrvico, ki se je pojavila, razrezana daleč na dru-
gi osebi kot vozel....
Predavatelj se je še pošalil s kartami in napovedjo ljubezni dekletom, nato pa zaključil svojo predstavitev, ki smo jo spremljali 7 velikim zanimanjem.
MARUA LAVRIČ
Stoletna hruška v Kamniku
Kamniški pevski zbor Lira je bil ustanovljen pod Krautovo hruško na Šutni. Ob praznovanju 100-letnice ustanovitve in kasnejših obletnic je bilo o njej dovolj slišati.
Ta hruška še vedno stoji in še vedno obilno cvete in daje nemalo plodu. Obiskovalec vrta lahko vidi, da drevo dominira nad ostankom vrta. družbo mu dela le nekoliko manjša tisa. Obseg debla je okoli 2,90 m, premer krošnje pa je še vedno med 13 in 16 m. Drevo je visoko okoli 16 m. Ima več vrhov, ki se razcepijo iz enotnega stebla v višini okoli 4 m.
Po starih fotografijah sodeč, je bila hruška takrat skoraj tolikšna, kot je sedaj, morda je bila bolj košata. Sedaj ji manjka nekaj spodnjih vej. Lahko bi sodili, da je drevo staro okoli 200 let.
V bližini je strokovna organizacija. Zakaj drevesa ne bi kdo strokovno pregledal; morda bi drevo lahko razglasili za kamniški kulturni spomenik. Saj ni znano, da bi lahko, morda razen kakega oreha, še opazovali tako staro sadno drevo. DUŠAN NOVAK
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92zdne 18.2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114.
Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.