l^TNj
-^.rjsškr. 1 L JU L L J AN 11
VSE POTI SO VODILE V JAJCE
zena in sin Živita - na nevarno in težavno pot - končno na cilju
- SREČANJE s TITOM - ZGODOVINSKI DNEVI - ZGODOVINSKE ODLOČITVE.
Ob dnevu republike nam misli uhajajo tja daleč v bosansko mestece Jajce, ki je postalo v najtežjih časih naše zgodovine simbol združenja narodov Jugoslavije. Tu se je rodila naša SFRJ. Našim bralcem posredujemo zapiske člana slovenske delegacije na II. zasedanju Avnoja Josipa Rusa.
Čez reke, železnice in ceste, v nočeh smo prispeli v Otočac, ne da bi nas sovražnik oviral. Organizacija zvez je delovala brez zastoja. Ugodno znamenje za nadaljnjo pot.
>8»
Takoj po ofenzivi smo dobili sporočilo, da bo II. zasedanje Avnoja. Treba bo na dolgo pot! Kje bo zasedanje, bomo zvedeli na poti. Razgovori o pripravah in predlogih so takoj stekli.
V	novembru bomo šli na dolgo pot z Roga. Ne bo izlet. Na Rogu je že sneg. Ni pomišljanja, vsak delegat mora na zasedanje, samo najresnejši zadržki morejo opravičiti. Tako važna je prisotnost vsakega delegata na zasedanju, da že sama pristotnost pomeni veliko dejanje za uspeh. Treba je brezpogojno izpolniti sklepe kočevskega zbora. Zasedanje je tako važno, da mora uspeti, in tako nujno, da se ne sme odlagati. Treba je storiti vse; da bolčimprej. Treba je na pot, ne glede na karkoli — smo se prepričevali — neugodne okolnosti ne smejo biti zadržek.
V	Črmošnjicah sem zvedel, da sta žena in sin živa.
Zbrali smo se na Sinjem vrhu. Vsak je imel orožje. Nisem
se mnogo menil za pot, za varnost in napor. Sedaj bo vodil tovariš Avšič. Popolnoma se zanesem nanj. Vodil bo preudarno in pogumno. Ko smo šli v začetku januarja 1943 k Avnoju v Bihač, smo se morali zaradi začetka četrte ofenzive vrniti iz Podturna pod Rogom nazaj v Dolomite. Trajalo je mesec dni v nadležnih okolnostih v zimskem času.
Mnogo bolj me je prevzemalo pričakovanje zasnovanega uspeha. Zaupam, da bo vodstvo storilo vse za uspeh zasedanja, pa me le vedno bolj zanimajo podrobnosti: število delegatov, ali bodo prišli od vseh strani Jugoslavije, kdo bo, kakšna bo pripravljenost in razpoloženje, kako bo na samem zasedanju. Srečali se bomo s Titom. Nisem ga še videl. Vse je silno zanimivo, edinstven zbor ob edinstvenem času, edinstveno dogajanje, enkratno, zgodovinsko, ki ustvarja našo prihodnost.
Pri Zavnohu so nas sprejeli toplo in iskreno. Z vodilnimi in drugimi tovariši Zavnoha sem se spoznal že v poletju 1943, ko sem bil tam kot gost. Neverjetno, s kakšno neizčrpno voljo je znal podpr. Zavnoha dr. Pavel Gregorič — tovariš Pajo — ne samo voditi, ampak tudi osebno opravljati ne samo važne, temveč tudi drobne posle s prisrčnim, tovariškim odnosom. Bil je tudi v Kočevju kot predstavnik Zavnoha. Tudi sedaj tu, v Zavnohu, smo bili deležni njegove posebne pozornosti. Tu so bili še pesnik Nazor, dr. Mandič, dr. Rittig, dr. Sremec in tovarišica Sremčeva, Vicko Krstu-lovič, dr. Jambrišak in drugi. Prosto so se razpletali razgovori. Raslo je prepričanje o uspehu, ki se snuje. Nas jasno in določno predstavlja kočevski zbor. Ni razlike med nami in hrvaškimi delegati. Misli in hotenja so usmerjena k istim ciljem. Nastaja nova Jugoslavija.
(Nadalj. na 5. str.)

Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Ljubljana Moste-Polje
Iz poročil svetov krajevnih skupnosti na zborih volilcev
Osrednja točka dnevnega reda na nedavnih zborih volivcev so bila poročila svetov krajevnih skup osti. Iz teh poročil povzemamo nekaj bistvenih problemov, s kat rimi so se spoprijemale posamezne KS v preteklem obdobju.
KRAJEVNA SKUPNOST
ZELENA JAMA
Po sprejemu statuta, programa in finančnega načrta ter ureditvi ostalih zadev za normalno poslovanje je svet pričel izvajati program dela. Svoje delo je svet opravljal kolektivno. Do sedaj je imel 5 sej, sklepe pa je sprejemal z večino glasov na seji navzočih članov, uresničevala pa sta jih tajnik in predsednik ter komisija za socialno varstvo in zdravstvo. Poleg dela po programu je svet razpravljal in urejal tudi tekoče zadeve s področja dejavnosti in drugih družbenih služb. Razpravljal je o ureditvi prometa po Tovarniški ulici, o popravilu Bavdkove in Rožičeve ulice, o odpravi nevšečnosti, ki jih povzroča tovarna kleja, o polivanju makadamskih cest, o ureditvi statusa Titovega doma, o organizaciji civilne zaščite in poverjeniške mreže in podobno. O varstvu otrok in odraslih in o socialnih problemih pa je razpravljala in jih reševala socialno-zdravstvena komisija.
V ENI HIŠI NAJ BO EN SAM GOSPODAR
Mestni svet Ljubljana je sprejel odlok, s katerim je predpisal, da mora gospodariti z eno hišo en sam gospodar. To velja za vse primere, kjer se pojavlja v isti hiši kot upravljale! več stanovanjskih podjetij. V enem mesecu po začetku veljavnosti tega odloka morajo prizadeta stanovanjska podjetja skleniti sporazume o tem, kdo bo v celoti prevzel v upravljanje posamezno hišo. Ta rok poteče 2. decembra 1966. Ce ne pride do sporazuma, preide gospodarjenje s tako hišo v celoti na tisto organizacijo za gospodarjenje s sta-navanjskimi hišami, ki ima največje število stanovanj v hiši.
Posledica tega odloka bo verjetno zmanjšanje števila stanovanjskih podjetij v Ljubljani. Ali bo s tem odpravljena tudi siceršnja zmeda v stanovanjskem gospodarstvu?!
Delo po programu smo izvršili — razen pričetka dela na otroškem igrišču ob Rožičev! ulici. S temi deli nismo mogli pričeti, ker nismo dobili načrtov (dobili jih bomo v kratkem); vendar je malo verjetno, da bi s temi deli lahko začeli še v letošnjem letu, saj je zima pred vrati in bo bolje, da sred-stva za gradnjo tega igrišča prenesemo v naslednje leto. Od drugih zadev, ki jih je svet obravnaval, nam je uspelo urediti naslednje: Tovarniška ulica je v odseku od Pokopališke ulice ob Zeleni jami zaprta za ves promet, dovoljen je samo lokalni dovoz, za Bavdkovo In Rožičevo ulico še nismo dobili odgovora, ceste so bile nekajkrat polite z lužino, skupno z vojaško upravo mesta Ljubljana smo organizirali civilno zaščito in poverje-niško mrežo, z občinsko skupščino smo rešili problem Titovega doma. Titov dom je namreč prešel pod upravo stanovanjskega podjetja Ljubljana-Moste Polje in bi morale našo organizacije in društva temu podjetju plačevati najemnino po 300 S din od kvadratnega metra; to bi zneslo prek tri milijone S din letno, tako visoke najemnine pa naše organizacije in društva ne bi zmogla in bi to pomenilo ukinitev vsega družbenopolitičnega dela na terenu. To smo sedaj z občinsko skupščino rešili tako, da dom prevzame v upravljanje naša krajevna skupnost in bo dom še nadalje služil družbenopolitičnim organizacijam in društvom. Za upravljanje doma pa bo svet skupnosti imenoval posebni organ iz predstavnikov organizacij in društev, ki dom uporabljajo. Glede kleja je bil v sami tovarni sklican sestanek, ki so se ga udeležili zastopniki Naše (Nadalj. na 4. str.)
Preberi tudi...
0 Vprašanja — odgovori 2—3. stran
O Vse poti so vodile v Jajce 5. stran
£ Iz poročil svetov KS 4. str. • Občani pišejo 6. stran
čestitajo vsem občanom in članom delovnih kolektivov
ob Dnevu republike
ZBORI VOLILCEV
ODGOVORI NA VPRAŠANJA ZBOROV VOLIVCEV IN ZBOROV DELOVNIH LJUDI
VOLILNA ENOTA 1 — 4
MOSTE
Vprašanje:
Tržnica v Mostah je premajhna za tako naseljeno območje, kot je krajevna skupnost Moste. Poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da so cene na glavnem živilskem trgu znatno nižje, izbira pa večja.
Odgovor:
Tržnica v Mostah je nastala iz lokalnih potreb zaradi preskrbe z raznimi živili. Njen obseg je bil vezan tako na razpoložljiv prostor kot na takratne potrebe in je v začetku vsekakor zadovoljivo služilo svojemu namenu. Stanovanjska gradnja na področju Most, s tem povezano priseljevanje novih občanov in vse večji dotok prodajalcev živil pa je imel za posledico tudi ugotovitev zbora volivcev, da je tržnica postala premajhna. To se je zgodilo šele pred kratkim, saj vemo, da je še lansko leto bil trg prazen. Problem bomo težko rešili že zaradi pomanjkanja denarja, posebej pa še zaradi nove lokacije, ki v dosedanjih urbanističnih načrtih ni predvidena. O problemu bo govor tudi na svetu za trgovino in gostinstvo, ki ga bo moral proučiti ter posredovati ustreznim, zlasti urbanističnim forumom. Ti bodo morali v svoje urbanistične dokumente vnesti tudi novo lokacijo tržnice, ker se na sedanjem mestu ne bo mogla močneje razširiti. Zbor volivcev velja seznaniti tudi, da se cene na tržnici v Mostah gibljejo v odvisnosti od ponudbe pridelkov in povpraševanja po njih. To pomeni, da bodo ob slabši založenosti trga in večjega povpraševanja občanov po pridelkih cene na tržnici razmeroma visoke.
Cene na glavnem trgu so razmeroma nižje, ker je razmerje med ponudbo in povpraševanjem ugodnejše in je večja konkurenca med ponudniki blaga. Na odnose med ponudbo in povpraševanjem pa ni mogoče v sedanjih pogojih vplivati s takojšnjo družbeno akcijo.
VOLILNA ENOTA 8 — 13
ZELENA JAMA
Vprašanje:
Park od Šmartinske ceste do Kolinske tovarne je poln odpadkov raznih kemikalij, embalaže in druge nesnage, polomljena so drevesa in grmičevje. Ugotovi naj se, kdo povzroča to nesnago in ta nered, povzročitelj pa naj bo kaznovan.
Odgovor:
Uprava inšpekcijskih služb Ljubljana, inšpektorat za gradnje, urbanizem, komunalo in promet nam je poslal naslednje pojasnilo: »Zelenica je na področju občine Bežigrad in jo vzdržuje krajevna skupnost Savsko naselje. Tajnik te skupnosti je pojasnil, da zelenico vzdržujejo z dodeljenimi finančnimi sredstvi, da pa je zadnje leto nastal nered zaradi novozgrajenega kanala in vkopanega električnega kabla. Pri teh delih so baje poškodovali drevje in grmovje.
Tudi komunalna inšpekcija je ob pregledu ugotovila, da zelenica v sedanjem stanju ne opravičuje svojega namena.
Po zagotovilu tajnika krajevne skupnosti bo zelenica kmalu urejena, nakar bodo zoper povzročitelje ustrezno ukrepali.«
VOLILNA ENOTA — 16
Šmartno
Vprašanje:
Volivci se pritožujejo, da se še nikoli nista udeležila zbora na tem terenu niti voljeni poslanec niti predsednik občinske skupščine.
Odgovor:
Tudi naša skupščina je ugotovila, da nekateri poslanci ne izvršujejo vseh svojih nalog in obvez. Menimo, da naš poslanec ni politik klasičnega, bur-žoazno-demokratičnega tipa, vendar tudi ne menažer in tehnokrat, ločen od živega dela in ljudi. Biti mora predstavnik interesov in potreb tako rekoč vsakega posameznega človeka na njegovem delovnem mestu. Ne more biti predstavnik lokalističnih teženj in branitelj interesov le posameznih delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti, ampak je zastopnik širših, skupnih interesov, na temelju enakopravnosti, socialističnih in demokratičnih ter humanih odnosov med ljudmi. Tako poslanec kot odbornik ne razmetujeta fraz in ne dajeta obljub, ampak se pogovarjata z občani o bistvenih vprašanjih družbenega življenja.
Nekateri zbori volivcev pa še vedno vidijo v poslancu in odborniku le človeka, ki naj bo zagovornik ožjih lokalističnih interesov, človeka, ki bi naj se brigal in bojeval za kraj, območje, kjer je voljen, ki bi se naj potegoval za vodovod, cesto, šolo, ne pa videl širših družbenih potreb in interesov.	.	. x .
Tisto, kar morajo občani predvsem zahtevati od poslanca in odbornika, je njegov moralni, politični lik, njegov demokratizem in sposobnost, da kvalificirano sodeluje v odločitvah povsod, kjer sodeluje, še posebno pa pri odločitvah skupščine o interesih celotne skupnosti ter enakopravnosti ljudi v krajevnih skupnostih, komuni, kolektivih, republiki in zvezi.
Res pa je tudi, da bosta tako poslanec kot odbornik dobila vpogled v celotno problematiko svojega območja le z aktivnim delom v vseh družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih skupnostih v neposrednih stikih z občani.
Nesporno pa je tudi, da je najnaprednejša zveza med volivci in skupščino prav odbornik volilne enote in je poleg vseh nalog in dela v republiški ali zvezni skupščini in drugih organih, nujna vez med poslancem in volivci.
Volivci pa bi se lahko kar neposredno obrnili na poslanca in odbornika ter ga o zboru volivcev obvestili in povabili v svojo sredo.
Vprašanje:
Lastniki zemljišč pri Gradisovi separaciji ob Obrijski cesti zahtevajo, da Tehnika takoj poravna odškodnino za leti 1965 in 1966.
Odgovor:
GP Tehnika nam je poslalo naslednje pojasnilo: »Na vaš dopis št. 06-270/66-1/MF-L z dne 27. 10. 1966 vam glede plačila odškodnine za zemljišča kmetov pri Gradisovi separaciji ob Obrijski cesti sporočamo, da smo še pred prejemom vašega dopisa naročili cenilcu Ivanu Rojšku iz Ljubljane, Slape 5, da določi odškodnino za poškodovana zemljišča kmetov pri Gradisovi separaciji za leti 1965 in 1966. Medtem so nastale nekatere spremembe glede višine odškodnine in smo zato morali zaprositi imenovanega cenilca, da bo za omenjeni dve leti na novo ocenil
višino odškodnine posameznim lastnikom. Rojškov cenilni elaborat kmalu pričakujemo, nakar bomo odškodnino prizadetim lastnikom zemljišč takoj izplačali.«
VOLILNA ENOTA 19, 20 —
ZALOG
Vprašanje:
Vsaj nekaj ur naj bo ena od špecerijskih trgovin odprta tudi v nedeljo.
Odgovor:
Poslovni enoti Mercator Polje in Grmada sta na sejah delavskih svetov skenili, da bo na željo občanov iz Zaloga, Sp. Kašlja in Podgrada tudi v nedeljo dopoldne odprta poslovalnica v Zalogu. Tako bodo ugodili želji občanov iz omenjenih volilnih enot.
VOLILNA ENOTA 21/a —
DOLSKO
Vprašanje:
Kdaj bo kmetom priznana odškodnina zaradi poplav?
Odgovor:
Na podlagi predloženega zapisnika o povzročeni škodi zaradi poplav v avgustu in septembru 1. 1965 je oddelek za finance prizadetim davčnim zavezancem po 30. členu odloka o prispevkih in davkih občanov (Glasnik št. 8/65) priznal davčno olajšavo na predpisanih prispevkov od kmetijstva za leto 1965.
Priznali so jo po ugotovljenem katastrskem dohodku poplavljenih zemljišč-parcel ter obračunali po davčni stopnji, ki je bila predpisana za odmero prispevkov za leto 1965. Ugotovljeni katastrski dohodek poplavljenih zemljišč na področju vaše volilne enote znaša N. din 79.700, priznana davčna olajšava pa N. din 611.90, ki je bila knjižena v dobro davčnega računa posameznega davčnega zavezanca. O tem so bili prizadeti davčni zavezanci pismeno obveščeni.
VOLILNA ENOTA 23/a —
BESNICA
Vprašanje:
Volivci predlagajo, da bi poenostavili postopek prijavljanja škode, ki jo povzroči divjad na poljih.
Odgovor:
Po temeljnem zakonu o lovstvu je za škodo, ki jo napravi zaščitena divjad in določene vrste nezaščitene divjadi, odgovorna organizacija, ki gospodari z loviščem, na katerem ta divjad stalno živi; pogoj pa je, da je oškodovanec ukrenil vse, kar je bil po zakonu glede na vrsto divjadi in druge okoliščine dolžan ukreniti, da bi škodo preprečil.
Organizacija, ki gospodari z loviščem in uporabniki — lastniki zemljišč pa lahko uredijo problem povračila za škodo, ki jo dela divjad, tudi z medsebojnim sporazumom (pavšalna odškodnina, zavarovalnica ali podobno).
Sele če takšen sporazum ni mogoče doseči, rešuje takšne spore občinski upravni organ, ki je pristojen za lovstvo, toda le, če je odškodnina manjša kot 250 N. dinarjev; sicer pa rešuje spore pristojno sodišče. Odškodninski zahtevek oziroma odškodninsko tožbo je treba vložiti v 15 dneh od dneva, ko je oškodovanec zvedel za škodo, najkasneje pa v 2 mesecih, ko je škoda nastala.
Menimo, da postopek ni preveč kompliciran in je mogoče
problem povračila škode rešiti po sporazumu med prizadetimi kmetovalci in lovsko družino.
Vprašanje:
Volivci se pritožujejo zaradi neprestanih sprememb in raznih reorganizacij na področju kmetijstva in gozdarstva. Ko je še delovala KZ Besnica, so od nje dobivali vsaj delno pomoč. Kmetje želijo več podpore in nasvetov pri njihovih naporih za boljše gospodarjenje.
Odgovor:
Ker se je kmetijska zadruga Polje več let bojevala z neprestanimi finančnimi težavami, je občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje po temeljiti analizi razmer v bivši KZ Polje ugotovila, da je najboljša rešitev pripojitev k agrokombinatom Barje. To se je tudi zgodilo 1. julija 1. 1966, tako da od takrat posluje bivša KZ Polje kot obrat agrokombinata Barje.
Na tem obratu je zaposlenih dovolj strokovnjakov iz sadjarske, živinorejske in semenar-ske stroke, ki so kmetom vedno na razpolago. Dajejo jim po želji — strokovna navodila in nasvete pri njihovih naporih za boljše gospodarjenje. Zato ni bojazni, da kmetje ne bi dobili potrebnih strokovnih navodil in nasvetov ali da ne bi dobili reprodukcijskega materiala, gnojil, krmil, sredstev za varstvo rastlin in ostalega, kar pač potrebujejo na svojih kmetijah.
VOLILNA ENOTA 35 —
HRUŠICA
Vprašanje:
Ponovno naj bi pristojni organi obravnavali arondacijo zemljišč in volivcem o tem tudi odgovorili.
Odgovor:
Komunalno podjetje Rast je že novembra 1. 1964 predložilo referentu za kmetijstvo ObS Ljubljana Moste-Polje zahtevo za arondacijo približno 13 ha zemljišč v Hrušici, in sicer v nadaljevanju sedanjega kompleksa. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ObS je menil, naj ne začno z arondacijo, preden niso pregledali terena in ugotovili upravičenost arondacije, ki jo komunalno podjetje Rast zahteva. Komunalno podjetje Rast je kasneje samo odstopilo od zahtevka, ker ga prvotni predlog ne zanima več. Tako je razburjenje prebivalcev Hrušice in okolice nepotrebno.
VOLILNA ENOTA 37 — 40
KODELJEVO
Vprašanje:
Za dva razreda v šoli Ketteja in Murna je treba zagotoviti finančna sredstva, ker sta ta dva razreda na novo organizirana.
Odgovor:
Osnovna šola Ketteja in Murna je imela do konca šolskega leta 1965/66 štiri oddelke celodnevnega bivanja učencev v zasilnih prostorih. V teh prostorih je bilo v dveh izmenah 77 učencev. Vodstvo šole je moralo stalno odklanjati predloge staršev za sprejem novih učencev.
Letos poleti pa je bilo dograjeno poslopje poleg centralne šole, namenjeno podaljšanemu bivanju učencev te šole. Objekt ima štiri učilnice, jedilnico s kuhinjo, kabinet in potrebne stranske prostore. Vodstvo šole je učence, ki so jih odklonili v preteklem letu že vključilo v dva nova oddel-
(Nudalj. na 3. str.)
AKTUALNO
VAZNI STA OBLIKA IN VSEBINA POROČILA
Kdor bi vzel v roke poročila svetov krajevnih skupnosti z nedavnih zborov volivcev, bi takoj opazil občutne razlike med njimi tako po vsebinski kakor po oblikovni strani. V tem sestavku ne bi želeli dajati nekakšnih dokončnih ocen o tem niti predpisovati KS kakršnihkoli receptov o tem, kakšna naj bi bila oblika teh poročil. Verjetno bodo morali slej ko prej to storiti pristojni dejavniki občinske skupščine. Želimo pa dati nekaj kritičnih pripomb na oblikovno pa tudi na vsebinsko stran poročil.
Izrazi, ki jih posamezniki uporabljajo v poročilih, so v mnogih primerih neustrezni, celo netočni. Vsako poročilo mora imeti nekakšen uvod, zatem glavni in končni zaključni del. Tudi tu je razlika očitna. V nekaterih poročilih je do podrobnosti govor o finančnem poslovanju KS, zelo malo ali nič pa o konkretnem delu, pomanjkljivostih, uspehih in predvsem o političnem aspektu problemov. Značilno je morda to, da je edino v poročilu KS Nove Jarše govor o tem, kakšne naloge čakajo KS v nadaljnjem razvoju samoupravnega sistema pri nas, kar pa — menimo — je zelo važno.
V nekem poročilu je toliko tehnokratizma in prakticizma, da njegovi sestavljavci niso izpustili niti take podrobnosti, kot na primer koliko frizerjev, krojačev, čevljarjev, kleparjev m podobno imajo na območju njihove KS. To poročilo se začenja pri 1. 1959 in končuje v letu 1966, v resnici pa ne pove domala ničesar.
Zanimivo je tudi poročilo, v katerem je govor samo o sejah KS, kot da se tam avtomatično rešujejo vsi problemi. Mimogrede naj omenimo, da je to poročilo zelo površno napisano, nima ne uvoda ne zaključka, kaj šele ocene dela KS v milem obdobju.
Zelo dobro pa je sestavljeno poročilo o delu krajevne skupnosti Zadobrova-Sncberje. Morda bi kazalo, da bi zaradi izmenjave izkušenj njegovi sestavljavci na skupnem posvetovanju predstavnikov KS povedali, kako so ga sestavljali. Prav tabo je pohvale vredno poročilo sveta KS Zelena jama: morda je le malo preobširno.
Vseh poročil nismo videli in smo se omejili le na tiste, ki so nam bila pri roki. Upamo pa, da bodo v bodoče tudi te skromne pripombe vsaj delno prispevale k boljši vsebinski in oblikovni kakovosti poročil svetov KS.
KDAJ LAHKO STANOVALEC ZAHTEVA ZAMENJAVO ELEMENTA ALI DELA OPREME V STANOVANJU?
Ze dolgo smo pogrešali uzakonjene normative o mi' nimalnih dobah trajanja elementov in opreme v stanovanjskih in poslovnih zgradbah. Sedaj je sprejet odlok mestnega sveta Ljubljana (Glasnik št. 27/66), ki
določa, kdaj je stanovalec upravičen zahtevati, da mu stanovanjsko podjetje zamenja neki element ali opremo v stanovanju.
Po tem odloku je možna zamenjava elementa ali opreme samo tedaj, čc ie potekla minimalna doba trajanja. Pred potekom te dobe pa je zamenjava možna samo, če je nastopila po visj sili. Na prvi naslednji sej' bo razširjeni delavski svev stanovanj, podjetja Moste-Polje razpravljal o Prav.|" niku podjetja o povprečnin dobah trajanja element« in opreme, ki pa ne sn,cr,
biti nižje od minimalnih, ^ jih določa odlok mestpeg«
sveta.
ZBORI VOLIVCEV
(Nadalj. z 2. str.)
ka. Vendar so potrebe še vedno naraščale, zato je svet za vzgojo in izobraževanje odobril na seji dne 19. 10. t. 1. poleg novih dveh še sedmi oddelek celodnevnega bivanja. Funkcionalni izdatki za en oddelek znašajo letno okoli 3,500.000 S. dinarjev.
Na seji dne 7. novembra je svet razpravljal o predlogu zbora volivcev volilne enote 34 — 40 Kodeljevo in krajevne skupnosti Kodeljevo ter ugotovil, da je v podaljšano bivanje na šoli že do sedaj vključenih 178 otrok. Zato je v celoti uvedeno 7 oddelkov. Se vedno so na šoli učenci, ki bi jih bilo treba vključiti v celodnevno bivanje. Zato je utemeljen tudi predlog za šolstvo, da v okviru možnosti odobri dodatna finančna sredstva za ustanovitev 8. oddelka pri šoli Ketteja in Murna. 3 tako organizacijo podaljšanega bivanja učencev bo zmogljivost novega objekta v celoti izkoriščena. Samoupravni organi in vodstvo šole so postavljeni pred odgovorno nalogo, da izdelajo samostojen koncept celodnevnega bivanja na šoli in nudijo učencem poleg izobrazbene dejavnosti tudi primerno vzgojo in razvedrilo.
VOLILNA ENOTA 26/a —
ZAOVOR IN VOLILNA
ENOTA ZDS 29 — OSNOVNA SOLA SOSTRO
Vprašanje:
Glasbena šola Moste je organizirala v šolskem letu 1964 1965 oddelka za harmoniko in kitaro v Zadvoru s sedežem v zadružnem domu. Število učencev je bilo kar precejšnje, saj eo posamezniki dobro uspevali
na šola sklicala roditeljski sestanek vseh staršev, katerih otroci so bili vpisani v glasbeno šolo. Če bi bilo delo glasbenega pedagoga resno in če bi glasbena šola pokazala več zanimanja za naš problem, bi lahko vključila dosti več učencev v redni pouk.
Odgovor:
Ob koncu šolskega leta 1964 1965 je bilo v oddelku Zadvor 24 učencev, od tega 8 kitaristov in 17 harmonikarjev. Letnega prestopnega izpita ni opravljalo 6 učencev, 1 je izgubil možnost nadaljevanja učenja, 3 se niso prijavili h kontrolnemu izpitu. Tako je le 15 učencev dobilo pravico napredovati v višji razred. Oddelek v Zadvoru pa letos obiskuje 13 učencev, ki se šolajo v raznih razredih za harmoniko in kitaro.
Po pedagoških normativih morajo imeti oddelki, kjer se poučuje nauk o glasbi kot stranski predmet, 15 do 25 učencev. V nasprotnem primeru formiranje oddelka ni utemeljeno. Če upoštevamo, da poteka pouk na osnovni šoli Sostro v dveh izmenah, so razredne skupine za pouk teorije tako maloštevilne, da ni utemeljeno poučevanje pouka o glasbi v oddelku Zadvor niti s pedagoškega niti s finančnega gledišča. Zato je glasbena šola priključila oddelek v Polje, kamor hodijo učenci enkrat tedensko. Vodstvo glasbene šole je to spremembo sporočilo staršem na roditeljskem sestanku letos junija. Vodstvo glasbene šole tudi ugotavlja, da zaradi števila in študijske stopnje učencev za zdaj na tem področju ni mogoče organizirati orkestra. Za orkester je treba
Dela pri polaganju toplovodnega omrežja v Proletarski ulici dokaj hitro napredujejo
in pritegovali vedno več novih učencev. Prepričani smo bili, da bo glasbena šola v tem letu lahko sestavila harmonikarski prkester, ki bi lahko večkrat izpolnil vrzeli v programu naših prireditev. 2al je bil s kadrovskimi spremembami pri glasbeni šoli močno prizadet oddelek v Zadvoru. Učenci Imajo teorijo v glasbeni šoli Polje in ob neprimernem času. Sola je precej oddaljena, tako da je iz Zadvora vedno manj učencev. Starši se močno pritožujejo, ker so kupili drage harmonike.
Predlagamo, da bi bil tudi teoretičen del pouka v Zadvoru kot doslej in da bi glasbe-
večje število učencev, ker je le tako moči izbirati najbolj nadarjene. Vendar predvidevajo, da bodo že prihodnje leto lahko formirali skupinsko igranje, kot npr. trio, kvartet, sekstet ali podobno.
Tak položaj pa ne izključuje sodelovanja glasbene šole na proslavah in prireditvah v Zadvoru.
Svet za vzgojo in izobraževanje je priporočil glasbeni šoli in osnovni šoli Sostro, da prevzame pouk glasbene teorije za učence šolskega okoliša Sostro pedagog, ki poučuje glasbo na osnovni šoli.
VOLILNA ENOTA ZDS 10 —
PAPIRNICA VEVČE
Vprašanje:
Na zboru delovnih ljudi je bilo postavljeno vprašanje gradnje vodovoda v Zadvoru.
Odgovor:
Mestni vodovod nam je poslal naslednji odgovor:
»Na osnovi vašega dopisa št. 06-389/66-1 z dne 28. 10. 1966 sporočamo: Od mostu v Vevčah prek Ljubljanice do Litijske ceste je treba zgraditi magistralni vodovod 0 200 mm v dolžini okoli 900 m z aproksi-mativnimi stroški 30 milijonov S. din. Polovico stroškov bo kril mestni vodovod, drugo polovico pa bo treba financirati iz dol-
goročnega posojila, ki bi ga dala občinska skupščina Moste-Polje.
Zazidalno področje, ki leži med cesto Vevče—Litijska in Ježo, je urbanistično že urejeno, izdelan je kompleten projekt s predračunsko vsoto okoli 15 milijonov S. din. Projekt je naročila občinska skupščina Moste-Polje. Ureditev vodovoda v letu 1967 ni problem, pač pa se je treba pogovoriti z mestnim vodovodom in občinsko skupščino Moste-Polje o financiranju.«
Poleg tega nam je služba za komunalno urejanje zemljišč dala še naslednje pojasnilo:
Mestni vodovod je dal odgovor v zvezi z oskrbo s pitno vodo novega stanovanjskega kompleksa v Zadvoru ob Litijski cesti. Mestni vodovod sicer navaja kot sofinancerja občinsko skupščino, vendar ta možnost ni izvedljiva, če h gradnji ne prispevajo tudi investitorji.
Kako poteka izpolnjevanje programa
INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA STANOVANJSKIH HlS V UPRAVLJANJU STANOVANJSKEGA PODJETJA MOSTE-POLJE
Kot vemo, je bil program investicijsko - vzdrževalnih del sprejet v juliju, to je v času največje gradbene in remontne sezone. Zato je stanovanjsko podjetje naletelo na nekatere težave, ki bodo negativno vplivale na končno realizacijo.
Obrtniške kapacitete npr. niso bile najbolj solidne, izvajalci so navijali cene, manjkal je različni gradbeni material itn. V takem položaju se je podjetje usmerjalo predvsem v to, da je zagotavljalo izpolnitev tistih nalog, katerim je bil v programu največji poudarek, to so bila predvsem dela na strehah.
Za kleparska in krovska dela so v celoti podpisane pogodbe, ki določajo stroge penale in dveletno garancijo za kakovost opravljenih del. Vse pa kaže, da bodo dela na strehah celo presežena, saj so strehe slabše, kot je bilo sprva mišljeno in popravila vnesena v program.
Težji položaj pri pleskarskih delih, kjer podjetje ni uspelo angažirati dovolj pleskarskih kapacitet. Izpolnitev programa teh del pa je bila pri starejših hišah odvisna tudi od predhodnega popravila oken. Časa je zmanjkalo tudi zato, ker je bilo treba vse hiše, na katerih je bila predvidena zamenjava oken, ponovno pregledati in ugotoviti smiselnost tipske ali izvenserijske izvedbe. Kljub temu bodo pleskarska dela realizirana ok. 70 %, mizarska pa ok. 80 %.
Program je bilo treba spremeniti tudi pri tesarskih delih. Popravila podov so bila načrtovana samo v leseni izvedbi, ki pa so nesmiselna povsod tam, kjer podi ležijo na zemlji in zato hitro trohnijo. Predvsem v kuhinjah in predsobah je bolj smiselna izvedba toplega poda z betonsko podlago in izolacijo.
Zaradi teh sprememb pa bodo ta dela uresničena ok. 50 %■
Zidarska dela normalno izvršujejo in kaže, da bodo v celoti izpolnjena — z izjemo popravila fasad pri tistih hišah, ki so jim leta šteta in bi bilo tako popravilo negospodarno.
Na trgu žal ni bilo litoželeznih kotlov za pranje perila. Večina hišnih svetov se je s tem sprijaznila in so dobili nadomestila za dotrajane »Alfa« kotle v enaki izvedbi.
Načrtovana popravila vodovodnih in kanalizacijskih naprav bode v celoti izvršena. Zelo močno pa podjetje okupirajo vsakodnevne nove okvare na instalacijah. Tovrstne okvare zahtevajo takojšnje ukrepanje. Zato ima podjetje težave z izvajalci in žal tudi s stanovalci in hišnimi sveti. Plačnik za popravila instalacij ni vedno podjetje, saj gre npr. po odloku mestnega sveta zamenjava tesnil, odmašitev odtokov in podobno v breme stanovalcev. Dokazovanje, za kaj gre in kdo je za to plačnik, pa poleg zamude večkrat povzroča hudo kri pri prizadetih. Zanimiveje, da je večina hišnih svetov pripravljena vsak tak ali podoben račun plačati z denarjem za tekoče vzdrževanje, to je z denarjem, s katerim sami razpolagajo. Pri tem pa v celoti spregledajo odlok mestnega sveta o namembnosti tega denarja, ki se lahko troši samo za tekoče vzdrževanje skupnih prostorov in naprav v hiši.
Razširjeni delavski svet podjetja, ki je bil seznanjen s stopnjo uresničevanja programa, je sklenil, da mora podjetje izdelati program za leto 1967 že v januarju. Rajonski tehniki podjetja bodo zato že v tem letu obiskali vse hiše in skupno s predstavniki hišnih svetov ugotovili potrebe za program investicijskega vzdrževanja. Podjetje priporoča hišnim svetom, da se o teh potrebah predhodno pogovorijo s stanovalci, saj bo uresničenje programa uspešno le, če bo načrtovanje pravočasno in vestno.
Vsem bralcem, naročnikom in sodelavcem, iskrene čestitke ob
DNEVU REPUBLIKE Uredništvo Nsk
Delovni kolektivi čestitajo za 29. november
PR0TEKT0R-VULKAN
SMARTINSKA 64
LJUBLJANA—POLJE 356
E L L U X
PARTIZANSKA 27
Kemična tovarna
MOSTE, OB ŽELEZNICI 14
Saturnus
MOSTE, OB ŽELEZNICI 16
I N DOS
MOSTE, INDUSTRIJSKA C.
Tovarna kleja
SMARTINSKA 50
T O T K A
ZG. HRUŠICA 14
AGRPMBINAT EMONA
LJUBLJANA
Tovarna celuloze in papirja Vevče Medvode, obrot Vevče
LJUBLJANA—POLJE
ŽIMA
LJUBLJANA, FUŽINE 21
ŽITO
SMARTINSKA C. 152 a
Iz poročil svetov krajevnih skupnosti
(Nadalj. s 1. str.)
skupnosti, občinske skupščine in republike. Kako bo vprašanje rešeno, za sedaj še ne vemo, vendar je problem živ vse od terena do republike in Je upati, da bo ta zadeva v kratkem rešena.
KRAJEVNA SKUPNOST
NOVE JARŠE
Glede na vsoto odobrenih sredstev iz občinskega proračuna je Svet KS zaprosil oddelek za organizacijske in analitske službe pri občinski skupščini, naj bi Čimprej posredoval proračune za posamezna dela. Na podlagi teh, po večkratnem premisleku in tudi kon-zultiranju z referatom za investicije, je uvidel, da je treba najprej zagotoviti:
a)	dokončno ureditev Jarške in Kodrove ceste, ki sta bili že več let na programu za ureditev in bi tako pretežni del Jarš bil rešen prahu ter s tem nehigienskih pogojev življenja;
b)	ureditev oz. asfaltiranje celotne Jarške c. od Smartinske ceste do meje z občino Bežigrad.
Omenimo naj še, da se je sedaj premaknil z mrtve točke tudi problem samopostrežne trgovine, saj je Prehrana nedavno začela z gradbenimi deli, ki bodo predvidoma zaključena v treh mesecih. V tej trgovini bodo občani lahko odslej kupovali marsikaj, česar za zdaj v Jaršah ni bilo moč kupiti.
Se beseda o otroškem igrišču; z nasipnimi deli je bil uresničen prvi del načrta gradnje tega igrišča. Gramoz pa se je moral nekoliko uležati, iskali smo možnosti za uradno zakoličenje, kajti šele zatem bi lahko z doli nadaljevali. Geometra za zdaj še nismo uspeli dobiti, upamo pa. da bo to mogoče čimprej, tako da bi prihodnje leto uresničili do kraja tudi ta načrt.
Nakazati je treba še problem vzgojno-varstvene astanove. Poslopje zanjo že stoji poleg šole, zidarska dela gredo h kraju ih bodo predvidoma zaključena konec tega meseca. Podjetje Zidar je po zadnjih razgovorih s predsednikom in podpredsednikom občinske skupščine sklenilo po zaključku del predati ključe, in to ne glede na to, da občina za zdaj še ni poravnala vseh obveznosti do tega podjetja. Zaključne razgovore o tem bodo imeli v najkrajšem času in bo potem mogoče začeti z notranjim urejanjem te ustanove.
Skrb za to je prevzelo vodstvo šole Jože Moškrič, ki se na to že ustrezno pripravlja. V ustanovi bo ob končni ureditvi zagotovljeno varstvo otrok od 4. leta naprej, ki bodo imeli preskrbljeno tudi hrano. Tudi pri tej akciji namerava sodelovati krajevna skupnost, da bi tako omogočila čimsmotrnejšo varstvo otrok naše skupnosti.
KRAJEVNA SKUPNOST ZADOBROVA-SNEBERJE
Krajevne ceste, za katere skrbi KS, so vse ceste, ki jih nima v načrtu vzdrževanja občinska skupščina, in sicer; Zdešarjeva, Cvetlična, Cesta na ježah, Cesta v Prod, Cesta na Kopah. Ulica Angele Ocepkove itn. Za te ceste je KS namenila ok. 1,000.000 S din. Do zime bo porabljenih še ok. GOO.000 S din, kar zagotavlja vsaj minimalno vzdrževanje. Občinska skupščina je v mesecu septembru z našim pristankom prenesla v vzdrževanje krajevne skupnosti še Zadob-rovško oesto od križišča do mostu in cesto v Zajčjo Dobravo. V ta namen je dobila KS 1,059.400 S din. KS se je odločila, da prevzame ti dve cesti zato, ker bo vzdrževanje cenejše in obstaja možnost, da z manjšimi sredstvi nabavimo več materiala in s cenejšo delovno silo le-te boljše vzdržujemo. Za dela na cesti Je KS sklenila delovršno pogodbo s cestarjem Janezom Miheličem, ki bo v skladu s sredstvi občasno skrbel za vzdrževanje vseh cest krajevnega pomena. Apeliramo pa tudi na občane, da priskočijo na pomoč, ko gre za dela, pri katerih se lahko angažirajo uporabniki cest krajevnega oziroma uličnega pomena.
UREDITEV OKOLICE
ZADRUŽNEGA DOMA
Okolica zadružnega doma je bila po dograditvi vsa leta zanemarjena. Sredstev ni bilo ali pa so bila uporabljena za druge namene. Zato je svet KS sklenil, da s sredstvi KS uredi okolico. Na osnovi letošnjega programa so bile urejene zelene površine in napeljana električna razsvetljava, z deli bodo nadaljevali v prihodnjem letu. Za to ureditev je bilo porabljenih okoli
900.000	S din. Tudi naprej bo nujno ob vzdrževanju stavbe skrbeti budi za vzdrževanje okolice, ki Je skupno s stavbo center KS in drugih organizacij našega terena.
Ureditev zabaviščnega prostora v Zajčji Dobravi:
Osnovni problem zabaviščnega prostora je bila voda. S skupno akcijo Vseh družbenih organizacij, ZB in KS, je bil v Zajčjo Dobravo napeljan vodovod v dolžini 150 metrov in je tako problem vode rešen. Potrebno bo poskrbeti še za lesen provizorij, ki naj bi služil in zagotavljal ugodnejše pogoje za organizacijo tradicionalnih zabavnih programov v okviru občinskega praznika, praznikov krajevnega pomena in drugih praznikov. Skupna vrednost novega vodovoda znaša ok. 250.000 S din.
Sredstva sta dala KS in odbor ZB.
ZADRUŽNI DOM V ZADOBROVI
S sklepom občinske skupščine so bili zadružni domovi in drugi družbeni prostori v občini preneseni v upravljanje in gospodarjenje KS. KS je dolžna s temi objekti gospodariti s skrbjo dobrega gospodarja. Za gospodarjenje z zadružnim domom in domom v Sneberjah je bil izvoljen UO v sestavi Jože Horvat. Anica Girandon, Hajdaro-vič, Polde Maček, Vili Flisek, Matko Stefan, Ivan Bagari, Drago Kastelic, zastopnik trgovine in Agrokombinata Barje. Sredstva, ki jih ima na razpolago UO za tekoče in investicijsko vzdrževanje, so zbrana na tekočem računu v višini
1.400.000	S din. Skupna letna najemnina za vse prostore znaša ok. 4 — 5,000.000 S din; ker pa vsi uporabniki niso sposobni plačevati ekonomske najemnine, po mnenju KS pa smo zaradi pomembne družbene dejavnosti dolžni tudi tem zagoto-
Spremembe normativov
za
tekočo in investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiS
Na iniciativo nekaterih stanovanjskih podjetij, med njimi tudi iz naše občine, jo bil sprejet odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje ter upravljanje.
Pod investicijsko vzdrževanje spada poleg že do sedaj naštetih del še:
—	popravilo hišne kanalizacije ter plinskega in kanalizacijskega priključka,
—	popravilo toplovodne instalacijo in hišnega priključka,
—	pleskanje strešnih žlebov, dimnikarskih in strešnih obrob,
—	pleskanje balkonskih ograj in
—	pleskanj,, oken in vrat na fasadah.
Pod tekoče vzdrževanje pa se doda:
—	čiščenje hišne kanalizacije in priključka na zgradbo in
—	pleskanje oken in vrat, ki niso na fasadah.
V bistvu gre torej samo za uzakonitev že obstoječe prakse podjetja —razen pri pleskanju oken, ko sc bodo od sedaj naprej pleskale vse strani (tudi notranje) na račun investicijskega vzdrževanja.
viti prostore, bo letna najemnina nekoliko manjša od ekonomske. UO je sprejel program za tekoče in Invenstieijsko vzdrževanje. Ta program zagotavlja sanacijo in najnujnejše adaptacije obeh zgradb, seveda v okviru razpoložljivih sredstev in v dalj Sem časovnem razmiku. Do sedaj so bile preurejene kleti v zadružnem domu, popravljena vodovodna inštalacija, prečiščene ponlkovalnice, urejena soba za KS in sestanke družbenih organizacij, pričeli bomo s popravilom kino dvorane in z adaptacijo prostorov za garaže.
Za dosedanja najnujnejša dela je bilo porabljenih ok. 1.000.000 S din. Skupna skrb, pravilna namembnost prostorov in zagotovilo, da bodo najemnine uporabili namensko za vzdrževanje, zagotavljajo, da bodo objekti solidno vzdrževani in v nekaj letih tudi adaptirani, urejena pa bo tudi zunanjost zadružnega doma.
VODOVODI:
V sporazumu z mestnim vodovodom in občinsko skupščino Je bila v zadnjih letih dopustna gradnja provlzomih (uličnih) vodovodov. Pravni status teh provlzortjev ni urejen. Pojavljajo se problemi okrog vzdrževanja, tarife, porabljene vode in novih prosilcev, ki jih bo z novo gradnjo v Zajčji Dobravi vedno več. Mestni vodovod bo v bodoče omejeval gradnjo pro-vizorljev. Prav bi bilo, da bi se na že zgrajeno provizorno omrežje priključilo maksimalno število potrošnikov. Jasno Je, da sl občani ne glede na lastno Investicijo ne morejo lastiti celotnega vodovodnega omrežja. Znano je, da sta gradnjo glavnega vodovoda financirala občinska skupščina In mestni vodovod. Tudi ne bi bilo prav, da bi novim občanom in sosedom branili (če te možnosti obstoje) priključiti se na že dograjeni provizorij. Zato KS priporoča vodovodnim odborom. da izdelajo pravila vodovodne skupnosti, da določijo prispevke za nove potrošnike ter Jih uvrstijo med nove potrošnike in člane vodovodnih skupnosti. Vodovodni odbori bodo prispevke novih potrošnikov lahko koristno uporabili za morebitne rekonstrukcije že obstoječih provizorljev, za vzdrževanje ali za eventuelne druge potrebe v okviru vodovodne skupnosti. Zato KS apelira, da vodovodni odbori sprejmejo pravila, na osnovi katerih bosta zagotovljena pravni status In boljše gospodarjenje. Osnutek teh pravil je Izdelan In je na razpolago vodovodnim odborom pri tajniku KS.
JAVNA SNAGA:
O vzdrževanju javne snage na območju KS je svet KS večkrat razpravljal. Ugotavljamo lahko, da je celotno območje glede snage zelo zanemarjeno. Javne površine, zelene površine, parki in druge površine so onesnažene, povsod ležijo odpadki in druga nesnaga. Občane naprošamo, da odlagajo odpadni material, odpadke in drugo nesnago na odlagališča (gramozne jame). Hišni sveti naj skrbijo za okolico hiš, zasebniki pa prav tako za svojo okolico. Trgovine. gostilne in drugi naj skrbijo poleg kulturne postrežbe tudi za čistočo neposredne okolice. Od vseh občanov so odvisni red, čistoča, lepo in kulturno lice območja naše KS. Po odloku MS so za vse kršilce odloka o vzdrževanju javne snage določene kazni in bo KS proti kršilcem tega odloka tudi primerno ukrepala.
KRAJEVNA SKUPNOST POLJE
KS je od časa svojega obstoja, to je v Šestih mesecih, uredila ali prispevala k ureditvi naslednjega:
-	napeljano je bilo 132 m* gramoza in peska za ceste, katerega so občani nato sami razsipali po svojih ulicah;
-	na podlagi samoprispevka občanov, ok. 3 milijone, sta bila urejena dva nova priključka za vodo, en priključek pa Je bil povečan; k
temu je preispvala KS BGO.OOO S. din:
—	KS je plačala za zasipanje jame ob Rjavi cesti 51.800 S. din;
—	dosegla je asfaltiranje Rjave ceste in odcep do železniške proge, kar je stalo 18 milijonov;
—	prispevala je za asfaltiranje plošče pri šoli ok. 60.000 S. din, občinska skupščina pa je dala v ta namen ok. 2 milijona in pol S. din;
—	od zavoda za stanovanjsko izgradnjo Ljubljana Moste-Polje je KS prevzela vzdrževanje bivše občinske stavbe — Polje 12;
—	prevzeli smo vzdrževanje Zaloške c. do Fužin in cesto skozi Slape. Za vzdrževanje od 1. 9. 1966 nam bo občinska skupščina nakazala 642.700 S. din;
—	v tem mesecu bomo uredili okolico pokopališča v Polju in pred bivšo občinsko hišo. Uredili bomo tudi živo mejo in je za to delo že sprejet delavec;
—	občinski skupščini bomo poslali predlog za postavitev prometnih znakov;
—	na razširjeni seji KS in množičnih organizacij smo izdelali predloge za imenovanje ulic, ki smo ga dali v razpravo in potrditev.
KRAJEVNA SKUPNOST VEVČE
—	KAŠELJ
Sredstva v znesku 1,300.000 S. din. ki smo Jih letos prejeli od občinske skupščine, bomo porabili predvsem za vzdrževanje krajevnih cest; v ta namen smo že porabili polovico sredstev za nabavo gramoza in za nagrado delavcu, ki redno vzdržuje ceste, katere sodijo pod KS. Za res dobro vzdrževanje krajevnih cest bi rabili vsaj še enkrat toliko sredstev za nabavo gramoza.
Za cesto (Kamnarjeve ulice) prejema občinska skupščina od Kemične tovarne sredstva za vzdrževanje; z občinsko skupščino se'bomo skušali dogovoriti, da nam ta sredstva odstopi za namensko vzdrževanje te ceste. Zn cesto (Rosna pot) pa je prejela KS Zalog namenska sredstva za vzdrževanje vendar zanjo do danes ni bilo vloženega niti dinarja. Prek občinske skupščine bomo skušali zadevo urediti, in sicer tako, da cesto res popravijo ali pa odstopijo dodeljena sredstva nam in jo bomo popravljali sami.
Pod dejavnost KS spada tudi otroško igrišče na Vevčah, za katerega vsako leto damo sredstva za nabavo igral in za njih vzdrževanje. Prav tako plačujemo honorar čuvaju, ki skrbi za vzdrževanje in red na igrišču.
Prostori vzgojnega zavoda kakor tudi igrišče samo ne odgovarjajo več potrebam skupnosti in bo treba v prihodnjih dveh letih dobiti ustrezne, dovolj velike prostore in večje igrišče. V odobrenem zazidalnem načrtu je to sicer predvideno, ni pa še nikjer na vidiku nobenih sredstev. V ta namen bomo morali v prihodnje vložiti več truda, da si bomo ta sredstva zagotovili.
Prav tako bomo morali v bodoče vložiti več skrbi in Časa za izboljšanje celotne podobe naselja Vevč in Kašlja, tako v pogledu čistoče, urejevanja zelenih travnih površin, pločnikov itn. Za Vevče bo treba do kraja urediti odvoz smeti, ker tako, kot Je sedaj, v urejenem naselju ne bo moglo več biti. Ljubljanica ne more biti več odlagališče smeti in vseh vrst odpadkov. V Kašlju je potrebno do kraja urediti strugo in bregove potoka, ki teče skozi vas, tako da bi bil potoček okras vasi.
Naloga KS naj bo tudi, da poskuša pospešiti dokončno dograditev športnega stadiona ter izpopolnitev letnega bazena. S tem bi naselja pridobila na ugledu in prometu, drugič pa bi se lahko naša mladina shajala in gojila razne športe, ne pa postajala po cestah in vogalih, kot se to dostikrat dogaja sedaj. Vedno imamo dosti pripomb in graje na račun mladine. ne nudimo Ji pa tistega, kar bi Ji dostikrat v mnogih primerih lahko nudili brez večjih stroškov. Tako bi imeli mnogo manj prime-
rov, da se mladina shaja po cestah ali gostilnah in ne bi imeli toliko mladinskega prestopništva.
KRAJEVNA SKUPNOST
ZADVOR
Krajevna skupnost skrbi za 64 km cest In potov, kar predstavlja poseben problem sveta KS. Poleg tega pa je s 1. oktobrom 1966 občinska skupščina prenesla v upravljanje naši KS še cesto Zadvor— Podmolnik, ki Je do sedaj upravljala sama prek komunalnega podjetja Sostro. Prenesena so bila tudi sredstva, ki so še ostala po 1. oktobru za vzdrževanje te ceste, in sicer 216.200 S. din.
Svet KS se zaveda, da s temi sredstvi ni mogoče zadovoljivo posipati in vzdrževati cest, še zlasti ker skrbi svet sedaj za več cest, ki imajo popolnoma splošen, javen značaj, ne pa samo vaškega ipd. Sodimo, da bi pri delitvi sredstev za delitvijo po .številu prebivalcev moral obstajati tudi kriterij dolžine in obremenjenosti cest v posameznih KS. Svet Je tudi sklenil, da nastavi na krajevnih cestah dva cestarja, ki bosta skrbela za tekoče vzdrževanje (čiščenje, grabljenje, odvajanje voda itn.). Zavedamo se, da ta ukrep ne more bistveno vplivati na oskrbovanje cest, moglo pa bi se preprečevati vpliv voda in doseči večjo izkoriščenost materiala in podobno. Dosežen je tudi načelni sporazum s komunalnim podjetjem Sostro glede sodelovanja pri oskrbi krajevnih cest.
V zvezi s sklepom sveta KS o kratkoročnem posojilu upravnemu odboru zadružnega doma pa naslednje pojasnilo:
Problem upravljanja zadružnega doma je svet obravnaval na več svojih sejah ter je sedaj podpisana pogodba z občinsko skupščino o prenosu upravljanja ZD na krajevno skupnost. Svet KS je imenoval ustrezni upravni odbor, sestavil in sprejel pravila poslovanja z 'zadružnim domom, odprl posebni račun v banki, kamor se bodo stekale najemnine za lokale in stanovanja, stanovanjsko podjetje Moste pa bo preneslo na ta račun sredstva, ki so bila zbrana letos do 1. oktobra, tj. do datuma prevzema s strani KS. S tem bo konec nemogočega stanja, ko je KZ Polje pobirala vso najemnino, ničesar pa namenila za vzdrževanje. Stavba sedaj prehaja v upravljanje ljudi z našega področja, torej tistih, ki so ta dom tudi zgradili. Pogodba z občinsko skupščino in pravila namreč predvidevajo, da je o gospodarjenju poročati tudi zborom volivcev ter da je razpolaganje s prostori uskladiti s krajevnimi interesi; ti pa so povsem kaj drugega kot to, da postane oz. Je ZD stanovanjska kasarna. Gre za to, da se v doglednem času stranke, ki nimajo nlkake zveze z ZD, izselijo in da bodo prostori pri' pravi j eni za otroško varstvo in otroško zobno ambulanto, kot predvideva program KS.
Glede posojila (manjši znesek), ki pri banki še bremeni to stavbo, si bomo plačilo anuitet zagotovil1 v občinskih sredstvih, kot bodo tu-dl zagotovljena primerna sredstva KS za vzdrževanje družbenih prostorov v tej stavbi.
Ker ni mogoče nikjer najeti kradita za nujno popravilo vsaj str0' he fte v letošnjem letu. je »vet sklenil odobriti navedeni kredit* katerega bo upravni odbor doma sposoben vrniti le v prlhodnjed1 letu, glede na dohodke od pobra nih najemnin.
Odbor za gradnjo telovadnice Igrišč pri šoli ter svet KS sta na splošne ekonomske pogoje sk ntla začasno odstopiti od B'"a telovadnice. Pač pa so dani ni predlogi za pridobitev zemU • ki bt ustrezalo vrsti in obsegu is Sča, kot to narekuje potreba P<> ročja KS. Dejstvo Je, da so Pr blemi, ki se tičejo mladine. nasp‘ „ najbolj zanemarjeni. «aj nln’a ^ Igrišč, ne otroškega varstva, ustanov za zdravstveno 7nSNt°'vet
Poleg navedenih zadev Je	,
razpravljal tudi o drugih k< nalnih problemih, ki Jih J1’ goče v tem poročilu samo na ^[jako nakazati, npr. javna ruzR,ln9Ke va nu Litijski cesti od Fu rotl ceste do pošte in delu 1 e9^ Podlipoglavu.
Vse poti so vodile v Jajce
(Nadalj. s 1. str.)
Nič ni motilo resnične stvarnosti, vse je naravno in nujno, ne more biti drugače. Uresničeni bodo sklepi kočevskega zbora. Z nami je OF, enotna ljudska politična organizacija slovenskega naroda, edina resnična predstavnica slovenskega naroda, ki po lastni volji in samostojni odločitvi stopa v novo Jugoslavijo. Ni dvoma, vse bomo dosegli — resnično demokratično, bratsko skupnost narodov Jugoslavije. Potovali bomo naprej skupaj, kakor da smo enotna delegacija.
Iz Otočca smo se odpeljali s kamionom, nato peš ponoči skozi gozdove po razmočenih, blatnih stezah. Na težavni poti smo se zakasnili in morali smo ostati čez dan na nekem pobočju, zakriti v gozdu. Ne daleč od nas sovražnikovi premiki in post ke. Treba bo prekoračiti cesto, ki jo sovražnik stalno nacuira. Stroga tišina, stroga prepoved netiti ogenj. Tovariš Avšič je prevzel vodništvo obeh delegacij. Počutim se vamo. Slovenec, čevljar v Otočcu, mi je dal čutaro pristnega brinjevca, ki je ogreval in prispeval k razpoloženju. Še nikdar tako o pravem času. Nič me ni vznemirjalo, ne prevzema me nestrpnost, vse bo šlo. kakor mora.
O mraku smo šli naprej in se v temi. noči, po gostem grmovju bližali nevarni cesti. Oprezno in naglo smo jo prekoračili. Vsak trenutek se lahko pojavi nemški tank. Sovražnik nas je čutil. Rafali, rakete. Pospešili smo in prišli iz nevarnega območja. Po drugi strani kotline venomer brnijo kamioni in vidimo njihove luči. Ne motijo me. Imamo veliko poslanstvo, ki zahteva pogum in odločnost.
Po deževnem dnevu smo pozno ponoči prispeli v Livno, ne da bi nas kje na poti sovražnik zadržal. Tu smo čakali na na-daljna navodila cel teden dni in se dodobra odpočili. Pri družini Brkičevj smo se dobro počutili. Zasedanje bo v Jajcu. Tam vse mrzlično pripravljajo. Kidrič je odšel že takoj drugi dan, kmalu nato Vidmar in Jakac, ostali pa neposredno pred zasedanjem. Zadnji dan nas je
presenetila razburljiva vest, da je bi! Ivo Ribar, sin dr. Iva Ribarja, predsednika Avnoja, smrtno zadet ob napadu sovražnih letal na naša letala, ki so bila pripravljena, da polete z našo delegacijo, ki jo je vodil mladi Ribar na važno misijo. Težka izguba mladega vodilnega človeka velikih sposobnosti. Seznanil sem se z njim v Podturnu, ko smo bili na poti v Bi-bač, Ivo Ribar in Rato Dugo-njič pa k našemu mladinskemu vodstvu.
Sovražnik nas zasleduje, izdajalec ne miruje, povsod je priso-
ten, povsod na preži. Toda strahu ni. V pričakovanju zasedanja je vse v živem zanimanju in gibanju.
Še istega dne ponoči smo prišli v Jajce. Naslednjega dne dopoldne smo se v zaklonišču srečali s tovarišem Titom. Prišel je, ko je naša delegacija razpravljala o predlogih za zasedanje. Razveselil me je njegov prisrčen izraz z vedrim nasmehom. Svetle oči so odpirale jasno, odločno in razgibano notranjost. Všeč mi je bila njegova polna, preprosta, moška narava. Z odkritim zadovoljstvom smo se pozdravili in izmenjali nekaj besed.
Popoldne smo se seznanjali z drugimi delegati. Prišle so vse delegacije razen makedonske in delegacije iz Sandžaka. Bliža se
večer, ko se bo pričelo zasedanje v sokolskem domu na drugi strani reke.
Dvorana se je napolnila. Čakali smo na začetek, partizanska pasem je izražala razpoloženje. Prihod Tita in sodelavcev smo pozdravili z dolgim, živahnim in prisrčnim aplavzom. Pozdravljali smo ga kot človeka, ki pogumno, razumno in uspešno vodi osvobodilni boj, ki je vrhovni komandant naše enotne ljudske vojske, ki se zaveda svoje velike odgovornosti in je vreden
popolnega zaupanja. Če bi se samo to dogodilo, bi bil zbor ze dosegel svoj namen. Izrazil je svojo popolno, resnično enotnost.
Predsednik Avnoja, dr. Ivan Ribar je odprl zasedanje in podal poročilo o delovanju Avnoja med I. in II. zasedanjem in med drugim poudaril: -Narodi Jugoslavije si bodo sami krojili svojo usodo ... Naši narodi hočejo živeti v federativni, demokratični skupnosti. Sami so si ustvarili pogoje za to, narodnoosvobodilna vojska bo branila to pravico. Ta pravica je iz-
virna, samo naša, ni kompromis ali darilo, nastala je iz boja za svobodo. Avnoj naj se spremeni v na j višji zakonodajni organ, njegov Izvršni odbor v naivišji izvršilni organ državne oblasti, v njeno vlado. Narodi Jugoslavije ne bodo več iznenadeni kakor v letu 1918, ko so drugi odločali o njihovi usodi. Zgrajena bo nova Jugoslavija in izključno po volji in sporazumu svojih svobodnih in neodvisnih narodov. To je danes gotova stvar, kakor je gotovo, da bomo zmagali.-'-' Burno odobravanje.
Tudi izvajanje naslednjih govornikov, ki so vsi poudarjali zahtevo po novi, demokratični Jugoslaviji, so bila sprejeta z izrazi popolne enotnosti.
Po verifikacijskem poročilu je prisotnih 142 od 250 delegatov.
Ko je stopil na govorniški
oder Tito, so se viharno ponovile ovacije in še polneje manifestirale enotno voljo zbora. Raste in zrašča se naša nova skupnost. Tito prikazuje potek osvobodilnega boja z značilnim razvojem, dogajanj in govori med drugim: » ... Razkrinkano je sleparstvo izdajalske vlade v Londonu, kj je več kot dve leti varala svet, da njen minister Draža Mihajlovič vodi osvobodilni boj proti okupatorjem in sebi pripisuje bojne uspehe. Razpadel je fašistični blak, Italija je vržena iz boja, bliža se katastrofa Hitlerjevega vojnega stroja. Vera v zmago prevzema vedno širše množice Jugoslavije. Vlada v Londonu nima nobene opore več v ljudstvu, monarhija ni spajala narodov Jugoslavije. Potrebno je storiti vse, da si naši narodi zagotove takšno državno ureditev, ki bo utemeljena na bratstvu in enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije in bo jamčila resnično svobodo in demokracijo vsem družbenim slojem .. Potrebno je, da postane Avnoj najvišje zakonodajno in izvršno telo narodov Jugoslavije in da se postavi izvršni organ kot začasna vlada. Narodi Jugoslavije so si s svojim osvobodilnim bojem ustvarili pravico, da sami odločajo o svoji usodi. Vse pogoje imajo za svobodno, resnično demokratično, federativno Jugoslavijo.«
Silovite, včasih viharne, dolgotrajne manifestacije sc izražale odobravanie. pritrjevanje, popolno soglasje, jasno in enotno zavest nepreklicne enotne obveznosti in odgovornosti. Rodila se je resnično bratska in enotna skupnost narodov Jugoslavije, nova Jugoslavija.
Rodila se je iz moralnega bogastva, ki je nastajalo v skupnem in pogumnem boju zoper zlorabo in prevaro, izdajstvo in nasilje, in postalo izvirna, enotna last nas vseh, najžlahtnejša in najmočnejša vez naše enotne ljudske skupnosti. Zrasli smo do vrha svoje samostojnosti. Zato sami odločamo o svoji usodi, sami odgovarjamo za svoje odločitve.
Govornik z juga ugotavlja: »Danes ni več versajske Jugoslavije. Temelj naše nove ljudske države je enotnost vseh naših narodov. Nič ne sme več ostati starega strankarskega življenja sporov in razdorov, naša enotna narodnoosvobodilna fronta mora biti izraz višjega pojmovanja. Mj prihajamo kot novi ljurdje v novo državo in moramo zavreči staro strankarsko ideologijo. Mi moramo ustvarjati novo politično življenje in ne smemo imeti starih državnih pogledov na novo državo. Sli bomo med ljudstvom in organizirali narodnoosvobodilno fronto, ki bo prerasla v enotno fronto Jugoslavije. Treba je, da gremo za primerom Slovenije, ki je takoj v začetku organizirala OF. S svojim dejanjem danes so narodi Jugoslavije dokazali, kako razumejo sami se bojevati in tudi sami se upravljati. Ustvarjamo veliko delo na načelih bratstva in enotnosti naših narodov.
Deklaracija in vsi predlogi so bili sprejeti z enodušnim, včasih viharnimi aplavzi, ki so izražali resnično soglasje.
Hišni sveti v luči
Stanovanjsko podjetje Mo-ste-Polje je v novembru sklicalo posvetovanja s hišnimi sveti. Skupaj so obravnavali vlogo hišnih svetov v novih pogojih gospodarjenja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in nekatere aktualne naloge hišnih svetov pred koncem leta. Vlogo hišnih svetov bi lahko na kratko strnili v naslednje naloge, ki naj jih izvršujejo v povezavi s stanovanjskim podjetjem in drugimi komunalnimi podjetji:
1.	sprotno vzdrževanje hiše, ki ga lahko s pogodbo prenesejo tudi na stanovanjsko podjetje;
2.	skrb za urejanje zelenic, igrišč in drugega na zemljišču, ki pripada hiši; dajanje soglasij h gradnji na tem zemljišču;
3.	določanje kriterijev za porazdelitev stroškov za uporabo vode, kanalizacije, odvoz smeti in odpadkov in podobnih skupnih stroškov, kar so dolžni plačevati prebivalci hiše; pobiranje komunalnih pristojbin in
KOLIKŠNI BODO STROŠKI
POSLOVANJA STANOVANJSKEGA PODJETJA MOSTE-POLJE?
Delavski svet stanovanjskega podjetja Moste-Polje je na seji, kateri so prisostvovali tudi predstavniki stanovalcev in ustanoviteljev, dne 14. oktobra 19G6 razpravljal o stroških poslovanja podjetja in sprejel ustrezne sklepe.
Podjetje pričakuje v letu 1966 celotni dohodek v višini 457 milijonov starih dinarjev, pri čemer so upoštevane samo stanarine iz leta 1966, ki jih plačajo stanovalci, in pripadajoče subvencije. Ta dohodek bo razdeljen takole:
1. amortizacijski sklad stanovanjskih hiš 145 milijonov S. din; 2. tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš 34 milijonov S. din; 3. investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš 182 milijonov S. din; 4. stroški upravljanja stanovanjskih hiš 96 milijonov S. din.
Med stroške upravljanja sodijo:
a)	stroški hišnikov in čiščenja, ki predstavljajo 8,20 %,
b)	stroški porabe električne energije in dimnikarske storitve, ki predstavljajo 1,40 %,
c)	stroški zavarovanja zgradb - 1,2» %,
d)	stroški stanovanjskega podjetja pa 10,20 % od celotnega dohodka.
Stanovanjsko podjetje bo potemtakem porabilo 46, 618.761 S. dinarjev.
Josip Rus v družbi članov predsedstva Avnoja v TopusKem V sredini dr. Ivan Ribar
Med prijetnim kramljanjem
Na sestanku s tovarišem Titom po zasedanju smo govorili o stanju v Sloveniji.
Josip Rus kot partizan
Ker sem imel mesto v predsedstvu Avnoja, sem po zasedanju ostal v Jajcu skupaj z ostalimi člani predsedništva.
nove zakonodaje
odvajanje ustreznim komunalnim organizacijam;
4.	določanje načina uporabe skupnih prostorov in naprav v hiši, kot npr. pralnic in pralnih strojev ipd.;
5.	skrb za red in snago v hiši in na zemljišču, ki pripada hiši; sodelovanje s stanovanja skim podjetjem pri nadzoru nad delom hišnikov in znažilk;
Hišni sveti menijo, da imajo največje težave z izvajanjem tekočega vzdrževanja skupnih prostorov in naprav v hiši, in to po njihovem mnenju zato, ker nimajo sami več denarja, ki ba ga zato uporabljali. Denar je namreč naložen pri stanovanjskem podjetju, ki mora izvrševati naloge hišnih svetov za izplačilo v zvezi s tekočim vzdrževanjem. Tukaj je treba pristaviti to, da je namembnost sredstev za tekoče vzdrževanje z odlokom mestnega sveta natančno določeno in jih ne moreta niti hišni svet niti stanovanjsko podjetje trošiti v druge namene. Prav s tem dejstvom pa se hišni sveti ne morejo sprijazniti, ker pomeni to bistveno razliko od zakonodaje, ki je veljala do konca leta 1965.
Težave nastopajo tudi zato, ker hišni sveti ne izdelajo programov tekočega vzdrževanja in predračunov stroškov za tekoče vzdrževanje, katerim bi stanovalci hiše na zboru določili prioritetni red za izvršitev v tekočem letu. Delavci stanovanjskega podjetja namreč pri likvidaciji računov za dela v zvezi s tekočim vzdrževanjem ne morejo vedeti, ali je delo izvršeno po programu, ki ga je sprejel zbor stanovalcev, ali pa je le zamisel posameznega stanovalca, ki je lahko primarna, včasih pa tudi povsem nezakonita, ker ni v skladu z nameni, za katere se lahko trošijo ta sredstva. Priznati je treba, da hišni sveti niso vsega krivi, in to zaradi znanih razlogov, kot so: povsem spremenjeni odnosi in zakonodaja na področju stanovanjskega gospodarstva na sploh, velike kadrovske težave — amaterizem in podobno.
Da bi odpravili take težave, je nujno, da hišni sveti pravočasno izdelajo predloge programov tekočega vzdrževanja za leto 1967 ter jih predložijo zboru stanovalcev posamezne hiše v odobritev in nato stanovanjskemu podjetju, ki bo likvidiralo račune za dela po tem programu. Stanovanjsko podjetje mora seveda dati hišnim svetom natančne podatke o razpoložljivih sredstvih za tekoče vzdrževanje v letu 1967, da bi lahko hišni sveti pravočasno, to je pred koncem leta, izdelali svoje programe.
Občani ftilejo ...
Tokrat je uredništvo Nsk prejelo kar dvoje pisem iz Zaloga. Ker sta prispeli skoraj istočasno, nas opozarjata na to, da v Zalogu vedno resneje razmišljajo o delu družbenopolitičnih organizacij. Zaradi prostora pa smo morali vsebino nisem nekoliko skrajšati in povzemamo iz njih le glavne misli. Piscema se oproščamo v upanju, da nismo zameglili bistva stvari.
SPOŠTOVANI UREDNIK!
Naj začnem z mladino, ki je graditelj vseh nevšečnosti in huliganstev na terenu. O delu mladinskega aktiva mi ni znano kaj več in lahko povem le to, da se nekaj članov bojuje, da bi aktiv vpeljal red in kar najbolj omejil nevšečnosti. To vem zato, ker sem član UO TVD Partizan, ki dobesedno razpada, čeprav bi morala mladina tu pokazati svojo delavnost.
Danes delujeta v Zalogu še dve sekciji: namiznoteniška in smučarska (skakalci) in še ti dve z veliko neresnostjo vodstva TVD Partizan (tov. predsednika in drugih).
Pred leti smo imeli 15-metr-sko skakalnico in vedno dovolj mladine; leta 1963 smo dobili 25-metrsko, leta 1965 pa smo prišli do 40-metrske. Toda vse to je gradila le peščica starejših mladincev. Danes lahko vidimo le še podrtine vsega.
Namiznoteniška je začela z delom leta 1963. Tu je vidnih več dobrih rezultatov, med njimi tudi dvakratna organizaci-cija občinskega prvenstva v namiznem tenisu.
Od leta 1964 dalje so se v telovadnici namesto telovadbe dogajale nemogoče stvari, huliganstva, zbirali so se neodgovorni mladinci in po mili volji plesali, pili alkoholne pijače, kvartali itn. — do katere ure, ni bilo važno. Izvzete niso bile tudi mladinke.
In ob vsem tem naj danes rečemo: mladina je naša bodočnost! Te misli sem omenil tudi na konferenci OO ZK Zalog, odgovoril pa mi je sekretar: »Morda mladina nima svoje organizacije?!« (Op. p. Dovolj žalostno od sekretarja osn. org. ZK, da ne ve, če obstaja aktiv Zveze mladine).
O istem problemu sem govoril tudi na občnem zboru TVD Partizan Zalog. Odgovori so bili približno taki, da je nekje mladim pač treba najti veselje. Tega jim ne oporekam, toda veselje je tudi v športu. Toda oni hočejo gangstersko veselje, mnogo bolj jih zanimajo vzorniki iz gangsterskih filmov.
TVp Partizan je imel pred leti precej športne opreme, v zadnjem času pa so bili razni športni rekviziti, kroji itn. »naprodaj« in mnogo tega je bilo tudi ukradenega; kar pa je ostalo, plesni v omari.
Mlajše mladince vodijo pota tudi h kino predstavam, kjer je mladina dostikrat do skrajnosti nesramna do rediteljev in obiskovalcev kina. Med predstavo je slišati razne neprimerne vzklike, katerih na tem mestu ni mogoče ponavljati.
Vse to povzroča skupina mladoletnikov, ki tvori tako rekoč »bando mladoletnih huliganov«. Ta vleče v svoj krog tudi pionirje od 10. leta naprej.
Sprašujem se, kdo naj tu pomaga. TVD Partizan, mladinski aktiv? In kako naj pomaga?
Ce rečeš mladincu, da bo delovna akcija, ti jo zabrusi: »Kar delajte, boste že dogradili, jaz imam zanimivejše opravilo.«
Vidite, tako je delo zaloške mladine. Zato apeliram na vse organizacije tega terena, da se vključijo v odpravo gornjih problemov.
Polde Ferlež,
Zalog 138
Dragi tovariš urednik!
Razmišljanje, ki me je privedlo do tega pisanja, je bila nedavna konferenca mladinskega aktiva v Zalogu. Že prva
ugotovitev, da je konferenci prisostvovalo samo 25 mladincev od 150 vabljenih, ni normalna. Nenormalna zato, ker vemo, da je bil aktiv ZM le iniciator za mlade na terenu.
Tu se postavlja vprašanje, če so se mladinci, ki so vključeni v razne interesne dejavnosti in organizacije, kot so Svoboda, Partizan, Počitniška zveza, Gasilci itn. zavedali, oziroma prišli do spoznanja, da je bil aktiv ZMS edina organizacija, ki se je pred štirimi leti ponovno organiziral v raznih sekcijah in krožkih, v katerih so delali mladinci.
Tu gre za vrednotenje dela tistih mladincev, ki so toliko ur žrtvovali in se nesebično zaganjali v nove in nove naloge, čeprav so ob tem nekateri obstali in niso znali poiskati prave rešitve, kot tista o klubu, ki je bila v programu dela mladinskega aktiva od začetka in je še danes.
Tu bi bilo iskati vzroke neaktivnosti ne samo v aktivu samem, temveč tudi v ostalih političnih organizacijah na terenu, tako v zvezi komunistov kot v socialistični zvezi delovnega ljudstva. V te organizacije je premalo prodrlo spoznanje, da so mladi tisti, ki bodo nekoč morali prevzeti njihova mesta; a to ne tako, kot npr. poteka sprejem novih članov iz vrst mladine v SZDL: k materi ali očetu mladinca ali mladinke pride član te organizacije, ki je zadolžen za sprejem in pravi: »Vaš sin je pa zdaj že zadosti star, da bi lahko bil član SZDL!« Ko to izreče, že privleče seznam članstva, vpiše novega člana, pobere članarino in sprejem je opravljen. Tako je nevede mladinec ali mladinka postal-a član SZDL. Za njih ni več važno, ali pride na sestanek ali na zbor volivcev. Ni čudno, da zanimanje za politično delo pada.
Če želimo, da bomo še naprej tista napredna sila, ki teži k temu, da mlademu človeku omogoči in v njem krepi spoznanje, da je možno osebne in družbene probleme reševati le v prizadevnem in ustvarjalnem delovanju vseh ljudi, moramo čimprej prenehati s takim delom.
Za zaključek bi še ponovil moto, da je treba več delati in si prizadevati, ne pa se skrivati za revolucionarnimi besedami in donečimi frazami, ki so kaj prerade samo fasade nedelavnosti.
Vilko Sluga ml.,
Zalog 93
Uredništvo Nsk je oba prispevka posredovalo sekretarju občinskega komiteja ZMS, ki takole odgovarja:
CENJENI UREDNIK!
Problemi, na katere nas opozarjata pisca gornjih prispevkov, so po mojem mnenju dobro znani vsem družbenopolitičnim organizacijam terena Zalog. Zato je razveseljivo, da je končno nekdo javno spregovoril o njih in s tem napravil prvi korak v smeri reševanja le-teh.
Sodim pa, da problemov ne kaže posploševati, predvsem tistih ne, ki se nanašajo na mladinsko prestopništvo oziroma huliganstvo. Znano je, da je problem mladinskega pre-stopništva-huliganstva vsesplošen pojav naše družbe. Zato ga kaže kot takega kompleksno reševati v okviru možnosti vseh družbeno vzgojnih in
jim je vzgoja mladine delovna dolžnost. Se pred tem pa je potrebno razčistiti s pojmi huliganstva in s tem, kdo vse spada v vrste huliganov. Danes se ta izraz vse preveč pogosto uporablja in posplošuje ter postavlja mlade ljudi v slabo luč, kot to dela tov. Ferlež v svojem pismu.
Prepričan sem, da so se družbenopolitične organizacije terena Zalog že lotile sanacije in odpravljanja gornjih, za nas pomembnih vprašanj. Zato bi nedvomno bilo koristno slišati mnenje prizadetih organizacij v eni izmed prihodnjih številk Naše skupnosti.
Ivan Kuhar
TOVARIŠ UREDNIK!
V 10. številki Naše skupnosti ste odgovorili volilni enoti 29 — 30 Vevče glede trošenja komunalnega prispevka. Z odgovorom se ne strinjam, ker dobro poznam zakon. Komunalni prispevek je namenski in ga občinska skupščina ne sme trošiti kjerkoli. Komunalni prispevek je obvezno plačilo investitorja občinski skupščini. Zanjo pa je obvezno, da komunalni prispevek porabi za soplačilo komunalnih naprav (elektrika, ceste, vodovod itn), namensko tam, kjer investitor gradi in morajo biti te komunalne naprave gotove do vselitve investitorja.
Posedujem 2 sodbi vrhovnega sodišča iz Beograda, ki je pravdo rešilo v prid investitorja. Ce bi se investitorji malo več seznanjali z zakoni, bi tudi lažje vplivali na malo večji poslovni red na občinski skupščini.
Že na zborih volivcev sem večkrat opozarjal na ta red, ki ni red, a vse zaman. Občinska skupščina dela po svoje in je in ostane svojeglava. Zbori volivcev nimajo vpliva nanjo in so tudi zato tako slabo obiskani, ker se volivcem že preneumno vidi takšna indolenca. O slabi udeležbi pa je pisalo celo Delo. Nekaj pripomb:
1.	Ulica Na peči je najstarejša na Kodeljevem in obstaja že 110 let. (Glej: Rudolf Dostal Kronika mest) Povsod je že asfalt in vse je regulirano — samo tu ne.
2.	Komunalni prispevki so plačani, a trofaznega toka še do danes nima vsa ulica.
3.	Občinska skupščina je prodala hišo Na peči 20, ni pa napravila kanalizacije in greznice pri tej hiši. Vse skupaj se sliva v odprti prostor levo pred hišo. Klub temu, da je bil la občinska skupščina o tem obveščena, ni ukrenila ničesar. Škoda, da ni bilo letos v poletju inšpekcije, da bi videla roje konjskih muh.
4.	Kdo je dal dovoljenje za postavitev lesenih garaž na Povšetovi cesti št. 91? Ena sega delno celo na pločnik Pintarjeve ulice. Sam sem že videl goreti garažo in bojim se nesreče. Ne bodo pa šle samo garaže, ampak lahko še kaj drugega. Občinska skupščina se ne zgane — kljub temu, da sem jo sam pismeno in telefonsko informiral o vsem tem. Zakon naj bo za vse enak in nobene protekcije.
5.	Jama (primarna struga Ljubljanice) med Povšetovo cesto in Na peči ne more in ne more dobiti civiliziranega lica. Pridite pogledati, kakšna žalost je to. In prav tu bi morala občinska skupščina v prvi vrsti graditi, da bi skrila to sramoto. Koliko je bilo že opazk na račun te jame od ljudi, ki hodijo tu mimo na sprehod v okolico. Včasih je iz te jame smrad večji kot v okolici Tovarne kleja. Tu ni samo kraj za odpadke, ampak je celo pokopališče mačk in psov. Tu so zasilna stranišča.
Končam. Občinska skupščina
subjektivnih dejavnikov, ki miži ali pa noče vedeti ničesar.
Tako je in nič drugače. .Ker pa so moje konstatacije točne in resnične, imate bogat izbor za razpravljanje in mogoče tudi za odločanje.
Pozdrav!
Jože Krušič,
Ljubljana, Na peči 22
XXX
Pismo smo posredovali pristojnim organom občinske skupščine in dobili naslednji odgovor:
V zvezi s pismom Jožeta Krušiča iz Ljubljane, Na peči 22, v katerem izraža nezadovoljstvo z odgovorom volilni enoti 29 — 30 Vevče, objavljenim v 10. številki Naše skupnosti sporočamo svoje mnenje:
Pismo Jožeta Krušiča je značilno za mišljenje tistih občanov, ki vidijo v občinski skupščini le vir sredstev, iz katerega je možno le jemati tako, kot občani žele. Pri tem pa pozabljajo, da je dolžnost občinskega proračuna kritje vseh raznovrstnih potreb iz območja občine; te pa običajno znatno presegajo zmožnosti in sredstva. Ta razdvojenost poizkuša občinska skupščina uskladiti z vsakoletnim družbenim načrtom, s katerim v okviru razpoložljivih sredstev določi obseg in način trošenja občinskega proračuna, upoštevajoč pri tem prioriteto najnujnejših potreb. V tem načrtu so upoštevana tudi sredstva sklada za komunalno urejanje zemljišč. Ta načrt gre pred potrditvijo občinske skupščine in ustreznih svetov obvezno v obravnavo na zbore volivcev. Družbeni načrt občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1966 je bil objavljen tudi v našem glasilu, ki se je takrat še imenovalo Moščanska skupnost. Na posameznih zborih volivcev so bile postavljene različne pripombe ob obravnavanju osnutka družbenega načrta. Bile so tudi upoštevane pri sprejetju sedanjega družbenega načrta, kolikor so bile to izraz širših družbenih interesov z območja celotne občine; tega pa ne moremo trditi o piščevih zahtevah. Razen ulice Na peči je namreč v občini Ljubljana Moste-Polje več kot 3/4 neas-faltiranih ulic in cest, katerih asfaltiranje je najmanj toliko potrebno, če ne še bolj, posebno ob upoštevanju dejstva, da je ulica Na peči z ureditvijo dela Kajuhove ceste na Kodeljevem dobila izključno lokalni značaj.
Poseben problem predstavlja odmera in pokrivanje prispevka za urejanje mestnega zemljišča, glede katerega pisec trdi, da so ga investitorji dolžni plačati, občinska skupščina pa dolžna namensko uporabiti. Tako zatrjevana obveznost investitorjev resnično obstoji, vendar je zavest le-teh še daleč od tega, da bi to obveznost prostovoljno izpolnjevali, marveč ostane v mnogih primerih le pri investitorjevi pismeni zadolžitvi, da bo to obveznost izpolnil. Ob splošni štednji v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme je namreč tudi naša občinska skupščina skifčila število delovnih mest, s tem pa dosegla maksimalno obremenitev posameznega uslužbenca in zmanjšala možnost prisilne izterjave obveznosti, sprejetih po občanih v tistih primerih, ko je bilo to potrebno. (Eden od teh primerov je namreč tudi tov. Jože Krušič).
Kljub temu, da je na splošno v občinskih službah razmeroma mnogo zaposlenih (naša občinska uprava je v primerjavi z drugimi po številu zaposlenih na enega prebivalca najmanjša), pa ob sedanjem stanju predpisov oziroma obveznosti, ki so naloženi občinski skupščini, že ne zadostuje za tekoče reševanje.
Glede piščeve zahteve po »trofaznem toku« pa so pristojne strokovne službe ugotovile, da za stanovanjske potrebe popolnoma zadostuje napeljava eno- ali dvofaznega električnega toka.
V zvezi s kanalizacijo ulice-Na peči ugotavljamo tako, kot glede drugih komunalij, da je-občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje (ne samo ulica Na peči) še dokaj neurejena, vendar pa bi takšna, četudi minimalna ureditev, zahtevala ogromna sredstva, katerih naša skupščina nima. Zato skuša reševati le najbolj pereče probleme v okviiu družbenega načrta. Sredstev prispevka za urejanje mestnega zemljišča, zbranih na tem območju, pa ni dovolj za popolno komunalno opremljenost.
Ob tej priliki naj omenimo-tudi očitano pretakanje prispevkov za uporabo mestnega zemljišča. Ce upoštevamo dejstvo, da znašajo stroški gradnje za 1 m kanalizacije 200 do 500 N. din, stroški gradnje za 1 m vodovoda 200 N. din, stroški gradnje za 1 m2 asfaltiranega cestišča 50 do 100 N. din in podobno tudi druge komuna-lije, kot so javna razsvetljava, električna napeljava, zelenice idr. in pa dejstvo, da so komunalne organizacije šele v zadnjem letu pričele prispevati h gradnji teh omrežij, nam postane takoj jasno, zakaj je nujno »prelivanje« sredstev. Prispevek, zbran na nekem območju, ne bi bil takoj koristno vložen in bi kvečjemu neizkoriščen ležal v banki, če se ne bi posluževali prelivanja sredstev v okviru nekega širšega območja, pogojenega z večjo potrebo, vsaj za toliko časa, da se na tem prvotnem območju zbere toliko sredstev, da bi bilo z njimi mogoče smotrno kriti vsaj del potreb, za katere so bila ta sredstva zbrana.
Zaradi zanimivosti bi bilo priporočljivo primerjati mnenje zborov volivcev iz Novih Jarš, ki sodijo, da se prevet sredstev za komunalno opremljanje mestnega zemljišča troši prav na območju Kodeljevega.
Glede lesenih garaž ob Pov-šetovi ulici, katere omenja tov. Krušič, da so zgrajene brez ustreznega dovoljenja, smo podatek že posredovali pristojni urbanistični inšpekciji. O ukrepih nam ni še ničesar znanega. Strinjamo se, da na mesto, kjer so zgrajene, ne sodijo, in bi jih bilo treba takoj odstraniti.
Glede zazidljivosti »Jame«, to je predela med Povšetovo ulico in ulico Na peči, sporočamo, da leži kamen spotike prav pri občanih tega območja, od katerih so eni zagovarjali ob sprejemanju dopolnilnega zazidalnega načrta za Kodeljevo, naj se ta predel uporabi za otroško igrišče, drugi pa za gradnjo garažne hiše. Investitorja, ki bi eno ali drugo zamisel uresničil, pa še nj in tako tudi sredstev še ni.
Zaradi popolnejšega odgovora prosimo tov. Jožeta Krušiča, naj nam pojasni, kaj je mislil z navedbo, da tudi on pozna zakon. Ce namreč meni, da občinska skupščina ali njena uprava krši zakonita določila v škodo občanov, ima vse pravice in možnosti, da takšno kršitev pri pristojnih organih prepreči.
Vodja službe
za komunalno urejanje zemljišč
Zvonimir Korošec s. r.
»LA5U.O flZDL UJUOUIANA MOSTl-POb*1*
Ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo * uprava NSK, Ljublj. Ob Ljn®' Ijanici 42/11. telefon 315-98«-Tekoči račun pri NB Ljublj*' na, občinski odbor SZDL Ljub" (Jana Moste-Polje, Naša skup' nost 503-8-211. Celotna naročnina 3,00 N dinarjev, polletna *>
N dinarjev, posamezna 0,30 N dinarjev. Tisk CZP čevskl lisk, Kočevje. Klišeji L* Ljudska pravica, Ljubljana- _ štnina plačana v gotovini-kopisov ne vračamo.