193. številka. *- Trst. v torek dne 26. avgusta 1902. Tečaj XXVII. „EDINOST** izhsia enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne Naročnina znaša : ca celo leto........24- kron za pol leta........12 „ za četrt leta........ 6 za en me«ec ........ 2 kroni Naro<'-nino je plačevati naprej. Na na-roć-be l»rez priložene naročnine »»e uprava ne ozira. To tohakamah v Tn»tn se prodajajo posamezne -tevilk«- po 6 »totink i3 nve.); izven Trstn pa po 8 stotink <4 nvč .) Telefon <»tr. Syo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslann. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema u pravni Stvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredniitvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. UpravniStvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo stv. o, II. nadstr Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Znanost v službi politike in to pa ono. (K Glaser.) Kdor !e količkaj po ena zgodovino, ta ve, da s > se z malokaterim narodom v teku stoletij vršile tolike izpremembe, kakor z Nemci. Ni treba segati nazaj v čase Karala Velikega ali v poznejša stoletja srednjega veka ; že minolo sto-etje zadošča, da razvidimo, kako so Neinci padali in se dvigali. Ko je Ernst Moritz \rndt (17»>i*—1S60) s pesmicami, kakor » W a s i s t des Deutschen V a -terland«? \Vas b lasen die Trom-peten?«, »Der Got t, der Eisen \v a c h s e n liese« navdušaval Nemce, naj se otresejo vladanja po maiib državicah, je namerjal s temi pesmicami vzbuditi v Nemcih željo, da bi se razmetani udje nemškega naroda združili v celoto. Mnogo viso nalogo si je pa |»ostavil V-ljem Jordan, o katerem je pisec teb vrstic porodili v »Edinosti« v uvodnem članku : »Vse nemška zaveza in položaj na Ruskem«. Slovani in posebej tisti Slovenci, katerim je v narodni organizaciji izročena skrb poslanstva, ki je najl>olj odgovorna, najbolj odločujoča stroka narodnega dela, tisti Sh>-venci, pravim, bi morali paznim očesom zasledovati vsako gibanje Nemcev, katero scili preko meje njihove domovine. Kar se tiče vnanje avstrijske politike, bi morda naši politični voditelji dobro ukrenili, da bi jedea ali drugi izbral posebno stran svetovne politike ali svetovno politiko sploh kakor svojo stroko, kajti samo takrat bodo naši zastopniki imeli ugle.i na vladi in v dru jih strankah, ako so dobro poučeni v po simičaostih. V drugem sestanku »Die deutsche K r d e« se je pokazalo na znanstvena sredstva, s katerimi se Nemci pripravljajo na svetovno v 1 a <1 a r s t v o. V zadnjih dveh pa je pisec teh člankov zasledil veliko delo v tem smislu, ki je zasnovan i na jako široki znanstveni podlagi. To delo ima naslov : »Das neunzehnte •lahrhundert in Deutschlands E n t \v : c k I u n g. Cnter Mitwlrkung von (vseh imen ne bom našteval) Paul Schether, I k a t e r i Goethe u a j t o p 1 e j e p r i -(ravnatelj dunajskega dvornega gledališča)«, (poroča Nemcem: resnobo in Delo je za-n >vano na jednajst debelih knjig ljubezen. Če zmagata resnoba po 1(HK> stranij ; trije zvezki obdelujejo na« ;in ljubezen bo nemški duh v 1 a-ravoslovne in tehnične znanosti, ki imajo se- I d al svet in na dolge čase.« veda bolj internncijoaalen poman, 2. zvezek, 1 Izdajatelj t<> velike zbirke pravi, da si ki ga je izdal Gurlitt, ima naslov : »D i e je pridobil nekaj odličnih mož, ki bi ob meji d e n t r c h e Kunst des l4.*. Jahrhuder- j dveh stoletij opisali razvitek Nemcev v tes« ; 3. zvezen (Mever) »Die deutsche! minolem stoletju. Vsak opis je pa uravnan L i 11 e r a t u r des 19. Jahrhundertes«; 4. tako, da vzbuja zavest in ponos Nemcev in zvezek (G. Kaufroann) »Deutsche G e - da jih navdušuje za nadaljne delovanje, schichte des 10. Jahi hundertes«, potem Tega načela se drži vsak aotrudnik. Jako v zadnjih 4 zvezkih zgodovina muzike, gle- zanimljivo je, kar pravi pisatelj nemške lite-dališča, vojaških znanosti, narodnega gospo- rarne zgodovine 19. stoletja. On meni, da pi-darstva v 19. stoietju na Nemškem.*) satelji romantko-slovBtvenih zgodovin navajajo Na zad ji strani Meverjeve nemške slov- le najslavnejše pisatelje, zvezde prve vrste, stvene zgodovine v 19. stoletju so značilne po sto pisateljev in po tisoč knjig pa hladno-izjave, ki jih moramo dobesedno podati ce- krvno porivajo v kot; Nemec pa da mora njenim čitateljem »Edinosti«: j soditi bolj milo in pravično, bolj dobrohotno, »Ne izpolnijo se nam vse nade; tudi ni kajti vsi so se trudili, so imeli lepe, hvale-bila vsaka obramba prejšnjih časov potrebna; vredne namene: vsak delavec je nekaj dose-to pa stoji, da verujemo v moč na novo gel in to dejstvo veseli Nemce. Tuje za-vzbujenega idejalizma, mi verujemo na močlnimljivo opazovati, kako so nemške narodove duše; mi veru- jNemci znanost postavili v službo jemo v resnobo današnjih umetnikov. Zato politike. (Pride še.) verujemo s Štefanom George-jem *). verujemo! v sijajni preporod u netnosti — in ne samo umetnosti. i Novo življenje, nova kultura mora vzcveteti naj većemu i živečih narodov, nova doba, katera bi moč v 1 a d a r st v a združila Trstu ? Danes moramo dati prostora glasu, došlemu nam iz Dalmacije o presumtivnem nasledniku grcfa Goessa v namestništveni palači v Trstu. Ta glas nam je došel od znanega moža, ki nam zatrja, da je njegova sodba v soglasju s sodbo hrvatskih rodolju-*) V *l>anghaju je začel izhajati list: »Der bov y Dalmaciji 0 gospodu dvornem svet- ff rn e Os t en«, illustrirte Zeitjchrift /ur Verbrei- .... wr -i ,, u j -i- mku oimonellnu. tung der Kenntnis ostasiatischer Lultur und \ er- J haitnisse. V istem mestu izhaja tudi „Ostasiatischer mož nam Piše: V enem P°gled» Llovd". V listu sodelujejo Evropci in Kitajci. V 1. j se dvorni svetnik Simonelli ugodno razliko- stevil ti opisuje H. Mnitli znotrajni Pekin: kitajski ! vaj ekscelence grofa Gcessa. Dvorni princ- Chun, oče cesarja Chuanghsu. opeva v lirski svetnik Simonelli govori dobro hrvatski, zbog pesmici prijetnosti ponoćne vožnje po reki Peiho; ^ tor * tudi ričakovati da se v profesor Brunhofer razpravlja „(ioetlie" s und Scliil-j cesar 1 1 ° tore3 uc*' prtea ova i, ta e ^ lers Ankliinge an Brahmanlamus und Buddhismus." j kratkem priuči slovenščini. Ne da se tajiti: Prevedena je tudi kitajska dramatska igra. List je to je velika ugodnost, ako vrhni načelnik opremljen s pristnimi kitajskimi slikami. politične uprave v pokrajini - more stopati v **) iz Bingenn, porojen 18«*., je v svojih delih: đotiko z ljudstvom neposredno, brez poare- »Hvmnen, Pilfrerlahrten, Aljrerbal \ ..l>ie Biielier der _ , . , _ . . . A , rj jo- j u* .o,,- li i dovalcev in tolmačev. Korsstje dvojna. Ako Hirten und Preisgedichte" (189o). -Daš .lain der J feeleu ls«»s) črtal svoj ideal o umetnosti za pri-. ljudstvo more direktno in na svoja usta iz-hodnje čase. ražati svoje pritožbe in želje, raste njegovo Politični pregled. Y Trstn, 26. avgusta 1902 Sprememba na namestnišfvu v z nežnostjo u u ta, sigurnost opažanja združila s krasoto ustvarjanja. In ta doba mora priti, če si bomo znali obdržati tisti sili. P O D L I 8 T h: K 80 MELITA. Povest iz naše dobe. t-piaal Josip Erjren Tom h- ; prevedel Kadi. Drugi del. III. »Dober dan, papa : dober dan inamaa... A glej, tudi moj drag: svak je tukaj... Ser-vus Brani«, (tako je on |k> bvojem ukusu imenoval Branimira)... je pozdravljal Artur prisotne, stopivči v sobo. Zatem ie pogledal očeta. Grof «e je držal hladn » in operno. »Ali paj a, zakaj se držiš tako Čmerno?« »Ker me plaši tvoj neaadni prihod!« je rekel grof strogo. »Ah, kako dobro slutiš ti«, se je Artur smejal lahkomišljeno. »Ti se vedno bojiš, kedar jaz potrebujem denarja«. »Denarja?« O moj dragi, tudi jaz ga potrebujem, a ne vem, kje naj ga vzamem... Takrat si slabo pogodil j>ri meni«. »A takrat ni šale. aut.... aut. Ako ne plačam ob roku, mjram kvitirati«. »Temu itak ne uideš!... Xaj bo svobodno: aut... aut...« »Radi bagatele od kakih sedem tisoč goldinarjev«... »To je v sedanjih časih mnogo denarja... Jaz ga nimam, je rekel grof odločno in zlovoljno sel v naslonjač tik grofice. »Ali, dragi Orfeo«, je spregovorila gro- ti-a s svojim tihim in mirnim glasom, kakor »Vsakdo naj živi«, je odvrnil grof, tla bi šlo za kako čenčarijo. radi katere ni »kakor more, a ti bi rad Živel, kakor ne vredno vznemirjati »e, »sedaj je ravno žetev, moreš... To pa ne gre in tega mora biti a žito ima prilično dobro oeno, in tudi se- konec«. Ijaki plačujejo ravno sedaj zakupnino za »Xaj bo, ko pride do tega... Ali sedaj livade. Pride dovolj denarja... morda bi se ne gre zato, temveč za denarje, katere podalo...« | trebujem in moram imeti«. »A davek, a banka?« ee je začel jeziti »Samo od mene ne«, se je energično grof. s Ako ne plačam točno, pride lahko do branil grof. prodaje imetja. A tedaj, kaj fre zgodi z nama »Jaz ga poiščem drugje... Ali da bom dvema starcema ?... Xaš mili sin« — je na- mogel dalje odpotovati, mi boš moral dati daljevai grof z razdraženim tonom — »ne kako stotino za pot.... Odpotujem jutri misli na to... On trosi in razsipa denar, da se rano«. tega ne more trpeti več«. Grofica se je bala, da Artur ne bi iskal Sedaj se je tudi Artur malo raz- denarja pri Branimiru, zato pa, ko sta bila jezil. ona dva na samem, ga je opomnila, naj za »V mojih letih n'«ti ti nisi bil boljši ! Boga ne stori tega, ker bi bilo to ponižanje Ne-li, mamtCn ?« je rekel Artur brez vsakega za njih, ko bi sprejemali od njega denar ka-obzira. kor neko milost. »Ne, ne... Papa je bil vendar boljši, »Ne, tega nisem niti mislil«, je uverje- dragi sinček !« je vzela grofica svojega Or- val Artur grofico. V besedah mladega grofa 1'eja v obrambo, no, vendar tako, da bi ne je bila resnica v toliko, da se on ni upal ražalila milega sinčka. »Papa ni dobival to- vprašati Branimira potrebnega denarja, ker liko denarja, kakor ti... Ali tudi ti boš manj mu je bil že dolžan tisoč goldinarjev še od trosil (ni hotela izustiti beeede »popraviti se«, tedaj, ko je spremljal na njiju svatbenem po-katera jej je bila na jeziku), ne-l; ?... Ah, tovanju njega in sestro do Trsta. Grofica je moj Bog !... Mladost je mladost... a Človek bila torej v veliki zmoti glede aristokratskega živi samo enkrat...« ponosa svojega sina. »Slisiš-li, papa, kako pametno govori Artur se je istega dne po večerji poelo- mamai ! Človek živi samo enkrat«, je govo- vil od vseh, da bi mogel odpotovati jutri za ril Artur proti grofu kakor da bi se mu rano. Kam odpotuje, ni hotel povedati, a rogal. Orfeo je bil uverjen, da gre obiskat mar- zaupanje do oblasti, kar je vsakako velike važnosti za izvajanje raznih naredeb in odre-deb oblasti v varovanje koristi mnogokrat prekonservativnega ljudstva. Druga korist od direktnega ustnega občevanja med višim uradnikom in ljudstvom pa je ta, da se uradnik, ako umeva narod in spoznava njega potrebe, najlaglje izogiblje nesrečnim potem birokratiške tradicije in — nerodnosti. To bi bila za Slovane Primorja evitla stran eventuvalnega imenovanja dvornega svetnika Simonellija namestnikom v Trstu. Ali ta udobnost je navezana še na neki predpogoj: s poznanjem jezika mora iti v spore d no tudi naklonjenost narodu, spoštovanje do njegovih aspiraciji Zmožnost se mora spajati z ljubeznijo. Tu pa se nehuje ugodni del m<»je in hrvatskih Dalmatincev sodbe o dvornem svetniku Simonelliju. On zna hrvatski — ali, kolikor ga poznamo mi, je bil vsikdar strogo italijanskega mišljenja in pristaš takoimenovane avtonomaške stranke. Povdarjam : kolikor poznamo mi tega so-deželana svojega, naj ee primorski Slovani ne udajajo nikakim rožnatim nadam za slučaj imenovanja dvornega svetnika Simonellija cesarskim namestnikom za Primorje. To bo le prememba osebe — Italijane povspešujoči zistem ostane! In če že bo kaj spremembe, bo na — slabše ! Toliko se mi je zdelo potrebno povedati iz dalmatinske sodbe o dvornem svetniku Simonelliju, da ne bo eventuvelno med primorskimi Slovani lepih iluzij in potem — grenkih disiluzj. Deželnozborske volitve na Štajerskem. Volilno gibanje je že v polnem razvoju. Konservativna stranka nemška že razpošilja svoj volilni proglas. Isti očita dosedanji večini dež. zbora, da je veliko premalo skrbela za kmeta. Pa ravno poljedelstvo je eminetua deželna stvar. Vsi predlogi manjšine kmetu v pomoč so ostali nerešeni. Proglas našteva celo vrsto takih za kmeta važnih vprašanj. Večina da je za gledališča v Gradcu obremenila tudi kmeta, o odmerjanju doklad in odpisovanju davkov da je postopala škodljivo za plačevalce zemljiškega in hišnega davka, a v prilog plaČevalcem pri- kezo Savignon, da-li ne bi pri njej našel pomoči ? ! Drugega dne je bilo deževno vreme, a grofica Ana, in tako tudi grof Orfeo, sta spala nenavadno dolgo, vsaki v svoji sobi. Še-lć okoli poldneva je grofi va. pozvonila svojej sobarici, Katera je že davno čakala na glas zvonca. s Je-li že kasno ?« je vprašala grofica. »Kmalu bo poludne, vaša milođt !« »Kaj deia Elza?« »Elza je odpotovala, vaša milost !« »Odpotsvala ?« se je začudila grofica. A kam ? Brez mojega znanja ?« »Zjutraj se je odpeljala z mladim milostivim gospodom«. »Najbrže je odredil tako gospod grof.J« je vprašala grofica, očito vznemirjena. »Ne vem, vaša milost !... Gospića je vzela vse svoje stvari s seboj«. Grofica se je začudila še bolj. »Ti si videla to ?« »Da, vaša milost !... Ravno isti kovčeg, s katerim je prišla semkaj«. »Tega ne umejem... A kako sta sedela ?« je vprašala grofica, ker po njenih nazorih je bilo to posebno važno. »Drug tik drugega, na zadnjem sedalu«. »Nemogoče!« je vskliknila grofica v največem razburjenju. »Kako se je predrznila sesti ob mladega grofa ?« dobni ozkega davka. Istotako da ni varovala koristi kmetov v servitutnem vprašanju ter o uravnavanju rek in o izvrševanju vodnih zgradb. Na očitanje, da je klerikalna stranka prepreči'a volilno reformo, odgovarja proglas, da je pr šlo tako, ker se veleposestvo ni hotelo odpovedati svojim volilskim privilegijem in ker se večina ni ozirala na opravičeno zahtevo kmečkih občin po pomaoženju mandatov. Končno izjavlja proglas, da urejena človečka družba je možna le na temelju vere. Češki katoliški shod. V* Kraljevem Gradcu zboruje sedaj češki katoliški shod, ki je bil v nedeljo otvorjen slavnostnim sprevodom, katerega se je udeležilo kakih 10000 oseb. V nedeljo popoludue je bilo zborovanje zaupnikov katoliških društev škofije Kraljevi Gradec. Državni poslanec dr. Hruban je govoril o »Papežtvu in o pomenu istega«. Posebno je povdarjal govornik udanost čeških katolikov do svoje narodaosti. Govornik je zaključil z nadejo, da v Avstriji slednjič zmaga spoznanje, da brez pravičnosti na sproti žeijam in opravičenim prizadevanjem češkega naroda in slovanskega rodu v Avstriji se ta država ne da ne vzdrževati in ne rešiti. Kavno katoliki češki so pripravljeni za spravo z Nemci, ali pred mora utihniti geslo o inferijornosti Će-nov ; izia-ti če, k e r pred Bogom so vsi narodi enaki! Na včerajšnjih razpravah je govoril škof Brvnveh o »katoličanstvu v dvajsetem stoletju«. Popoludne so se sešli zaupniki društev v posvetovanje za osnutje češko-katoliškega narodnega sveta za Češko. Istotako včeraj predpoludne se je vršil v Kraljevem Gradcu protesten shod proti katoliškemu shodu, popoludne pa protesten elavnosttn sprevod 15 politiških društev v Kraljevem Kradcu in iz okolice. Sprevod se je pom k-il po mestnih ulicah do strelišča, kjer je imel dr. Klumpar predavanje v vzrokih in p /javih tuberkuloze ter nje vplivu na sedanje socijalno življenje. Mir in red se ni kalil od nobene strani. Spor radi Morskega očesa . Včeraj snj<> }K>vedal;, kako se odrski členi razsodišča. ki zboruje sedaj v Gradcu, sklicujejo na neki dokument iz leta 1837, ki pa je podpisan le od tedanjih [>ooblaščencev od ogrske strani. Jako značilen prispevek za označenje U-danjega postopanja ogrskih po-obl:«ščencev je podal v seji minole nedelje v Gradcu avstrijski razsodn:k, predsednik vitega deželnega sodišča, vitez Mniszek-Tchor-nizki. < rovorć o dogodkih v tedanji mešani ogrsko-po jski komisiji, je vite* Mniszek do-fcazal, da so bili Poljaki dali svoja dokazila Ogrom v prepih. Ogri pa niso nikdar vrnili teh dokumentov in na mesto ten originalnih dokumentov se je prikazalo le 28 nepop3lnih, deloma radi j»opaČenja poljskih izrazov) popolnoma neumljivin kopij ! Neae 1* reie Presse« pripoveduje, da se upliv men dainih krog )v trudi v ta namen, da bi se dosegel kompromis. Atentat v Harkovu. Osrednje gla- , silo avstrijskih socijalistov, dunajska »ArOei-ter Zeitung«, prinaša iz Petrograda obširno poročilo o atentatu na harkovskega guvernerja, kneza Obolenskega. Poročilo obsega komunikč ruske revolucionarne socijalistične stranke in pismeno izpoved napadalca na uneza Obolenskega. Komunikč socijalistične stranke obsega najprej poročilo o dogodku samem, potem pa navaja vzroke, ki so naveli stranko, da je sklenila in dala izvršiti atentat. Poročilo pravi, da je atentat ponesrečil, ker je napadalec naperil streljaj previsoko, da ne bi zadel neke dame, k je stala poleg guvernerja. (Nerazumljivo je, kako so mogli napadalčevi somišljeniki izvedeti to okolnost, ko je bil napadalec vendar takoj aretiran in ni imel časa, da hi komu to povedal. Op. • ured.) Revolver, s katerim je napadalec stre-i ljal na guvernerja, je imel na jedni strani napis: »Za kri, prelito od kmetov«, na dru^i pa »Smrt carskemu krvniku, sovražniku Ziliotto — z naslovom: N. N. Pola — V e-neziaGiulia! Istotako iz Zadra je prejela »Naša Sloga« razglednico, na kateri je bila naslikaua na-mestniška palača, Palazzo Luogotenenziale, v Zadru; na sprednji, naslovni strani te razglednice pa je tiskano: »Cartolina postale ita-liana (Carte postale d' Italie)«. Vsaki dan lepše! vsklika »Naša Sloga!« In vprašuje: Kaj pomenja to, da c. kr. avstrijska pošta dalje odpravlja take razglednice ? Mari je Zadar že mesto v Italiji ? Mi pa pravimo: vedno isto, stara pesem ! Stara pesem, ki se vsaki dan peva, sedaj bolj piano, sedaj forte in fortiesimo, ali vedno — iz srca! Oni jednostavno ne poznajo več Btare zgodovinske razredbe avstrijskih pokrajin, oni se čutijo v Venezia Giulia in namestniška palača jim že spada na »cartolina postala italiana« — in basta ! Će morda tudi ljudstva«. Napadalec da je med činom iz- j i z vestni m krogom to ni prav —kaj dene to! rekel sledeče besede: »Spominjajte se, go- j Saj enega so gotovi ti signori od Venezia spoda, da bo naša stranka postopala tako Giulia: tega namreč, da jih bodo dotični krogi tudi nadalje — podpirali ! ! proti vsem sovražnikom Iju lstva.« Komuni«6 pravi nadalje, da so revolu- Xe tor rente dei Moli ni, ne ! Nekdo cijonarni socijalisti sklenili guvernerja ubiti, je te dni v oficijoznem glasilu s trga ker je preganjal delavce. Nerazumijivo je tudi, kako so dobili so- Goldoni podajal neko zgodovino onih nizkih hišic v ulici Torrente, ki se razprostirajo od cijalisti v roke pismeno izpoved napadalca, ogla ulice S. Giovanni do ulice Lavatojo, katero izpoved je moral vendar pisati v ječi oziroma do pred trgovinske kavarne. Imena -- ako jo je sploh pisal — in katero poli- raznih lastnikov omenjenih hišic nas ne bri-cija gotovo ni dala v javnost. V tej izpovedi gajo dalje in niti za to nam ni mari, kdo je pravi napadalec, da je vsled naloga organi-| v teku 80 let vse zahajal v krčmo »Pri tr-zacije moral kaznovati kneza Obolenskega žaškem gradu«. radi njegovega preganjanja delavcev in kmetov. Njegova stranka da ne smatra ubojstva Zanima pa na3 to, kako se »governo« zvija glede imena onega potoka, ki teče pod Sobarica, kakor navadno služinčad ob takih prilikah, ni mogla premagati svoje zlobe nasproti stari gospej. Opazivša, kako se ona jezi, je povedala vse do konca. »Milostivi mladi gos[»od«, je pripovedovala dalje s )bari«*a, »jej je pripravil mesto pri sebi, ob desni, in z našim plaidom je om otal noge seoi in njej..... Bil je nenavadno Ijubeznjiv z njo, a ona se je neprestano veselo smejala.« »Ni-li rekla, kdaj se povrne?« »Nič, vaša miiost!... Jaz mislim«, je dodala tiho. da se je k..maj slišalo, »da se goapica niti ne vrne več.« Ta razgovor med gri fieo in Bobarico je trajal, me I tem ko je ta svojo gospodinjo oblačila. »Zvrši hitro..... brzo!« jo je silila grofica v najveće nestrpljivosti. »Jaz moram takoj govoriti z milostivim gospodom.* Ko e bila gotova, se je požurila grofica, Kolikor jej je dopuščala njena elabost, v grolovo soOo. Sedaj ni pazila na lahki in dostojanstveni tempo v svoji hoji, temveč je hitela, iia bi čim prej govorila s svoj i "i možem. Vstopila je, ne da bi potrkala na vrata, in našla grofa pri važnem delu. Uprav si je barval in urejeval svoje lasi in brke. »Oprosti, ker te nadlegujem, ali stvar, za katero se gre je jako sdna in jako neugodna. (Pride še.) primernim sredstvom za boj, ali da se mora ulico Torrente in ki prihaja iz Rocola. posluževati tega sredstva tako dolgo, dokler Na prvem mestu pravi temu potoku >il vlada ne dovoli, da se mirnim potom tira torrente dei Molini«, potem pa »ii torrente socijalistična propaganda. Nadalje izjavlja na- delle Settefontane« ! padalec, da je delavec in da ne pove svo- Mi vemo, da je dotični pisec znal ime jega imena, ker noče orožnikom olajhčati temu potoku, ali ker bi moral zapisati »tor- nalcge. rente (potok) Ključ«, kar zveni nekam preveč po slovensko in vsled tega premalo »italia- Fr^člS!^© V8St'L inamente«, se je revež lovil okolo ter iskal Banelli na delu. Banelli-jev mandat Primernega nadomestila! se bliža svojemu koncu in preslavni Banelli 1 Gllim mlad5ra 1Jlldem' kl raorda ne ved6 se je slednjič vendar spomnil, da mora ven- še te£8' botli Podano, da se ves rocolski dar nekaj storiti kakor zastopnik, da o pri- »'otok' v ^venskem m laškem jeziku, hodnjih volitvah ne pride praznih rok pred imen"Je edio« le : Potok (torrente) Ključ. svoje volilo«. Pozno je sicer -,ačelo Banel- To ime nosi tu,il Pomol> na mesCU' kJer j , . . ., ,- se ta potok :zteka v morje! Toliko v pouk lijevo delovanje ; a oolje pozno, nego nikoli, 1 J r pravi pregovor. V duhu že vidimo radovedne onim' katere llteSne ™»iraati to. Pred vsem čitatelje, kako čakajo napeto, da jim po- Pa bi priporočili, naj si zapomnijo to tudi . . •• . o razni »zgodovinarji« naših sosedov! vemo: v cem prav za prav obstoji to Ba- ^ J nellijevo delovanje ! Morda je za svoj voliini Le za gospodo ! Ko so začeli grad iti okraj iz pošlo val poljske čuvaje? Morda je Pr°go za električni tramvaj na Opčine, smo dosegel podporo za škedenjske poljedelce, si mi nevedni siromaki domišljali, da bo ta katerim je toča pobila vse pridelke? Morda tramvaj služil tudi revnejšim slojem, delav- se vsled njegovega posredovanja sedanji ške- cem in posebno še tudi našemu ljudstvu s denjski okrajni zdravnik nadomesti z drugim, Kras8. ki ne bo dajal povoda za pritožbe in ki ne Setl»j Pa> ko imam0 Pred o5mi tarif te bo samo laski agitator, temveč tudi — nove tramvajske proge, smo se prepričal, zdravnik ? ! Nič vsega tega! Banelli je Ita- še le, v kaki zmoti smo bili. Sedaj vidimo lijan in kakor takemu je že prirojeno, da se črno na belem, da bo revnejšim slojem — in v prvi vrsti briga za — zabavo svo - tudi aredojemu stanu — popolnoma nemo- j i h v o 1 i 1 c e v. Italijanom je zabava nad goče posluževati se rečene železaice. Pisec vse. Kaj se briga Banelli za to, ali imajo teh-le vrstic n. pr. bi moral odšteti lepih [12 njegovi volilci dovolj jesti! Glavna stvar je, , kron, ako bi se hotel se svojo rodbino pe- da je godba in ples. In Banelli je začel P° novi železnici in nazaj, svoje delovanje — na koncu volilne dobe Vožnja ob delavnikih bo: iz Trsta v seveda _ v tei smeri. Škorkljo 30 stotink; iz Skorklje na Opčine Magdalenski mladeniči, prošinjeni na- 50 stot.; iz Trsta na Opčine 80 stot.; na rodnim duhom in duhom zmernosti, sklenili Opčine in nazaj 1 K. I so odpraviti običajne »šagre«, ki se ne sla-: Ob nedeljah pa: iz Trata na Opčine 1 igajo več z duhom časa in so se poleg tega K -t) atot- J z Ot>čin v Trst 75 stot.; iz tudi prelevile iz nekdanjih lepih ljudskih Trsta na Opčine in nazaj 1 K 50 stotink! nesreča, pa iščejo vzroke ne-cele mesece, kaz- veselic v razuzdane plea, na katerih uganjajo svoje o*g'je pijane mestne »šešolote« in — Ob takih cenah se bodo gospo 1 a lahko komodno vozili ! S romašneji sloji jim gotovo razna sod r ga. S spretnim manevrom so ne bodo delali napotja. magdalenski fantje letos tudi res dosegi', da Najrevnejši razred, državnik uslnž- je policija prepovedala plese. To postopanje beneev. (Dopis.) V 179. številki ste blago- zavednih magdalenskih fantov odobravati mora vsak pameten človek. Takrat pa so magdalenski fanti delali račun brez krčmarjev, onih volili priobčiti nekoliko mojih podatkov o tužnem poloiaju železniških čuvarjev na iz-ogibališčih (\Veicheo\vachter). Iz teh podatkov pri sv. Ani namreč, kar pa ni škodovalo j mojih je bilo razvidno neverjetno in nezasli-fantom, mar\eč — krčmarjem, katerim je: šano dejstvo, da takov čuvar dobiva za vsled odprave »šagre« splaval le dobiček po vodi. Šli so torej ii laški krčmarji pri sv. Ani k gospodu »konšiljirju« Banelli-j u in ga milo prosili, naj jim odvrne pretečo nevarnost in pregovori policijo, da dovoli ples. Banelli je seveda hitro potegnil na svoja debela stegna znane ozke hlače in stekel na policijo, da izposiuje »šagro«. Ali gospoda »Carletta« ne poznajo tako dobro na policiji, kakor na magistratu; zato so mu, kar meni nič tebi nič, odbili prošnjo. Ubogi Banelli, pozno se je podal na — delo za svoje vo-lilce, a še sedaj tako nesrečno...! Pola — Venezia Criulia. V Pulj je dospelo pismo iz Zadra, — iz pisarne dr.a trudapolno delo svoje — spojeno vrhu tega z veliko odgovornostjo — borih 24. oziroma 27. in 30 gld. na mesec. V naših predpisih stoji (črno na belem), kar se tudi strogo zahteva : za tako službo morejo biti nameščene le take osebe, ki so telesno zdrave in močne, vešče pisanju in čitanju, popolnoma zanesljive, vešče nemškemu kakor uradnemu jeziku, pa tudi drugim deželnim jezikom za občevanje z ljudstvom. Kaj pravite — a ? To je menda dovolj zahtevanja za — 24 gld. na mesec ! Vi, g. urednik, ste rekli že tolikokrat: za vsako delo zasluženo plačilo! Sedaj pa Vas prosim, odgovorite mi: dobiva takov-le železniški uslužbenec zasluženo plačilo za svoje mučno in težavno delo. spojeno s toliko odgovornostjo ? ! Ali more s tako plačo preživljati sebe in svojo družino ? ! Je-li se more obuvati in oblačiti ?! More-li skrbeti za potrebno izobrazbo svojim otročičem ? Ne — ni mogoče, absolutno ni mogoče ! Saj mi priznavate to, kaj ne, gospod urednik ? ! Ta služba zahteva, da ima človek vsikdar glavo na svojem mestu, da je popolnoma udan, telesom in duhom, dolžnostim svoje službe. Je li pa to mogoče? Ni li psihologično povsem umljivo, da je duševno nekako potlačen takov človek, ki se mora od dne do dne boriti s — pomanjkanjem najpotrebni-šega ? ! Ni li naravno, da je takov človek zamišljen in da se ne more posvečati svoji službi tistim vedrim duhom in tistim veseljem, kakor bi bilo potrebno ob toliki težavnosti službe in odgovornosti ? ! Človek, kateremu hude težke skrbi odvajajo misel od službe, takov človek dela le mehanično! Telo in roka eta mu pač v službi, ali duh, skrb, ljubezen ga vlečejo vedno tja med svojo družino, k izmučeni ženi, sirotam-otročičem! In ker dohodki od službe ne zadoščajo za vsakdanje potrebe družine pa je siljen misliti na kakov postranski zaslužek! Je li to v interesu njegove službe ? Je-li to v interesu službe, od katere točnega izvrševanja je odvisna osebna varnost tolikih ljudij ? ! O tem naj razmišljajo drugi, ki so poklicani v to ! In polože naj si roko na srce in vprašajo naj svojo vest, da-li ta največi revež med uslužbenci države zahteva kaj posebnega, kadar se oglaša, naj mu dado vsaj toliko, da bo mogel — živeti, in da ne bo siljen — stradati, ako hoče ■ preživljati svojo družino ?! Je-li to pretirana zahteva, ako človek, ki dela, težko dela, zohteva, naj mu dado toliko, da bo mogel živeti življenje vredno človeka ? ! Kadar se je dogodila kaka hodijo komisije okolo, ki sreči, vodijo preiskave po nujejo na desno in levo — navadno največe siromake —, ali pravega vzroka noče videti ni kdo ! In nič ne pomagajo vse prošnje, vse pritožbe, vsi obupni klici : železnične uprave ostajajo gluhe in slepe. Zato bi bil čas, da bi se kdo v državnem zboru malce pobrigal za to in se spomnil nas Bužnjev na državnih železnicah, nas najvećih revežev med med državnimi uslužbenci. Saj s tem ne bi ustregel le principu humanitete, principu pravičnosti, zahtevajo-čemu, da za vsako delo bodi tudi primerno pošteno plačilo, ampak bi tudi pripomogel do veče varnosti potujočega občinstva, povzdig-nivši veselje do službovanja v onih, ki imajo ravno skrbeti za to varnost! (Pride še.) »Dobrovoljne« Mike. Pišejo nam: Kakor znano, nabirajo tržaški camorristi desetice v protest proti poštenemu nastopu novega političnega društva »D >menico U »ssetti« glede družbe »Lega Na?ionalec. Ntbrali so že lepih desetič. Da-li pa so te desetice res dobrovoljno »darovane« — je pa zopet drugo kočljivo vprašanje! ->Elinost< je že objavila več slučajev, ki so dokazali, da omenjeno podarjanje ni dobrovoljno, ampak izsiljeno v mnogih slučajih. Te dni sem bil n. pr. v prodajalnici nekega našega človeka. V to prodajalnico sta prišli dve učiteljici, ki sta takoj ob vstopu zahtevali 10 novčičev za »Lego« ! Trgovec je odgovoril, da od rad daje, ako gre za kako nujno potrebo, nikakor pa da ni voljan dajati svojih žuljev »Lsgic, katera družba ima vse blagajne polne in katero kaj rad podpira tudi tržaški magistrat. Učiteljici sta nadaljevali »pumpanje«. A ko sti sprevideli, da ni mogoče dobiti »flike«, je ena od te dvojice izpila boteljko p/va in plačala mesto 16 — le 6 uovčičev ! Nič ni pomagalo, da je trgovec protestiral proti takemu »dob rov olj nemu« nabiranju — gospici sti odš!i, odcesši seboj izsiljeno flikico ! Živelo torej »dobrovoljno« nabiranje tlik ! ! Itaiijanstvo Primorja. Kdo vzdržuje »Lego«? Kolone »laškihc protestlerjev proti laškemu političnemu društvu »Domenico Ros-setti« se še sedaj vlečejo po »Piccolu«. Danes smo si zopet dali toliko časa, da amo pregledali jedno kolono in smo našli med 170 darovalci za »Lego« celih "28 (reci osemindvajset!!) laških imen. Vsa ostala so slovanska. Kdor ne veruje, naj pregleda prvo kolono darovalcev v današnjem »Piccolu« I — Komentarja k tem številkam pač ne treba. Društvo davčnih uradnikov Primorja. Prejeli smo nastopno poročilo : Ravnateljstvo tega društva je imelo v nedeljo opoludne v hotelu »Moneenbio« v Tretu svojo sejo pod predsedstvom gospod Roberta Thedreza. Navzoči so bili poleg predsednika: tajnik gosp. Karol Crodina. blagajnik g. Alojzij Mraoh in drugi gg. členi ravnateljstva, izvzemši par njih, ki so opravičili svojo odsotnost. Ko je predsednik konstatiral navzočnost zakonito potrebnega števila členov, je odprl sejo ter je v kratkih besedah načrtal delovanje društva. Tajnik je grajal malo kolegijalno vedenje nekaterih kolegov, ki niso še pristopili k društvu. Naprosil je torej predsednika, naj še enkrat povabi dotienike, da pristopijo. Potem je izvajal tajni!-, ksko ne le vsi parlamentarni krogi, ampak tudi »naši kompetentni činitelji« priznavajo, da so zahteve davčnih uradn kov opravičene. Temu v do-saz je č tal interpelacije ia resolucije, stavljene v parlamentu v tem pogledu. Kljubu temu je, z ozirom na slabe odnošaje avance-mentov v Primorju, predlagal, naj se njeg. ekscelenci g. finančnemu minisrru v posebni petie.j: opiše to žalostno stanje stvari. V ta namen se priloži seznam vseh uradnikov, ki 30 v službi, in aproksimativno leto njihovega povišanja. Posebno se naprosi, naj se ukrene, da se praktikanti z navadnim adjutom mesečnih 50 kron ne bodo premeščali iz njihovega rojstnega kraja. Ta predlog je bil soglasno vsprejet. Sklenili so nadalje predložiti deželnima zboroma istrskemu in goriškemu nrcšnjo, da bi deželne, cestne in občinske doklade doznačala v mesecu februvarju vsakega leta. Istotako je bil vsprejet predlog, naj se ministru financ predloži prošnja glede dopustov. Ker je aktivitetna doklada v nesoglasju s stroški za stanovanje in živila, zahtevanimi sedaj v nekaterih mestih Primorja, sklenili so razposlati nekaterim uradom okrožnico, ki bo zahtevala informacije v tem pogledu, da se potem naprosi za nekatera mesta v:ši aktivitetni razred, nego je sedanji —brez ozira na število prebivalstva. Poleg tega je bilo stavljenih več predlogov personalne in stvarne nravi, posebno glede spremembe davčnih knjižic in primernih tiskovin, za bodoči konjrres davčnih uradnikov vse Avstrije, ki se bo vršil na Dunaju in na katerem naj bo to primorsko društvo zastopano po enem členu. Konečno je tajuik čital pravila ustanov-Ijajoče se »zveze društev davčnih uradnikov Avstrije« ter je pre ilagal, naj se tudi primorsko društvo pridruži, kar je bilo vsprejeto. Sklenili so dati podporo nekemu davčnemu praktikantu ter zahvaliti društvo Niže Avstrije za izdatno sodelovanje in pomoč. Po podanem poročilu blagajnika so ss dole čili členi ravnateljstva za Inidoče volitve. Predsednik je zaključil sejo ob eni in tričetrt uri, izrekši željo, da bi se občnega zbora, ki se bo vršil v oktobru, udeležili vsi gg. členi, da dado ravnateljstvu na znanje vse tiste že-e in pritožbe, ki so jim na srcu, ter je neposredne predpostavljene v Trstu zahvalil na dobrohotni podpori. Poziv, oziroma prošnja. Na oglas, objavljen v »Edinosti« pod naslovom »Is?e se mala hišica«, je prispelo ra p< što na trgu Giuseppina sedem pisem. Ta pisma je vzdignila nepoznana in — nepoklicana oseba, katera je pozvana s tem, naj (ako ima le iskrico poštenja v sebi) rečena pisma vrne tja, kjer jih je vzela, < ziroma so naprošeni dotični ponudniki, naj blagovolijo ponoviti svoje ponudbe in sicer pod p .ste restante p. G usep-pina — Trst. Drsžbe premičnin. V sred >, dne 2~. ave. ob 10. uri predpo.ludnc se bodo vs!«a aareobe tuk. c. kr. okrajnega sodišča s a Civilne stvari vršil« sledeče dr&ibt- pr* i» *nin : ul. S. Spiridione 6, rezalnica: Sv. Marija Magd. spod. 186, konji, vozovi in seno; ul. Ac|Uedotto 53, h:šaa oprava ; ulica Miramar 11 a, umivalnik : ul. deli ' Istria 310 in trg della Valle 2, m zarske klopi in pohištvo ; Ve rdela 31 »2, konj in voz. Vremenski vestnffc. Včeraj: toploimr ob 7. uri zjutraj 22.cl ob 2. uri popoiutin* C.' — liaKomer oo 7. ari zjutraj 761.0 — JJaaee pluaa ob —.— predp. ia ob 5.17 pop.; osesa oi ">.49 prsdpoluda« izt ob 5.54 popotadns. Društvene vesti. Pevsko društvo »Slava« na Sk< lije. Pevsko društvo »Slava« pri Sv. M. Magd. spodnji priredi povodom veselice »Slovenije« na Škofijah tjakaj izlet oa vozovih. Vesti iz ostale Primorska. X Veliko poneverjenje v Dubrovniku. Avtonomaši (kar pa je le olepševalno ime za italijanaše) imajo v Dubrovniku v svojih rokah »Monte di pieta e r unita cassa di risparmio« — zastavljalnico, združeno s hranilnico. Ko je nedavno temu novo imenovani upravitelj-blagajnik Luka Flori prevzemal blagajno in premoženje, izkazal se je velik primanjkljaj. Po bilaoci, katero so upravitelji dan popred izgotovili na podlagi registrov, je imovina zavoda znašila 207 676 K 7<> st. Ko pa so pregledali vso imovino, našli so le 161.601 K in 57 st. Manjkalo je torej 46.075 63 st. Sedaj ima seveda državno pravd-ništvo glavno besedo. X Z davčnega urada v Pazinu. Nekega dne je prišel na ta urad kmet S me Pastorčič pok. Mateja iz Berme, da bi plačal davek. Izročivši uradniku dve knjižici, je zaprosil istega, naj mu pr trdilo v knjižici napise po hrvatski. Po dve besedici je bilo zapisati v vsako knjižico. Ali tudi tej gotovo skromni zahtevi ni hotel ustreči dotični uradnik, marveč je zapisal v knjižici jx> italijanski ! Tolika mržnja vlada na tem uradu proti jeziku, katerega govori 99% prebivalstva davčnega okraja pazi nekega ! ! Da pa še bolje umejerno razmere na tem uradu, treba pomisliti, da tu posluje tudi mož, ki v občinskem zastopstvu ni hotel glasovati za za- Spodnještajerski Slovenci v Središču velikanski shod. Iz brzojavke, došle »Slov. Narodu«, po-snemljemo, da je bilo zborovalcev nad 1500. Ves trg je bil v trobojnicah. Zborovanje je vodil predsednik posl. društva »Sloga«, dr. ( )mulec. Govorila sta dr. Ploj in dr. Rosina, poslednji o narodni avtonomiji. Na zborovanju je govoril tudi naš Spinčic, ki je primerjal štajerske in istrske razmere. Vse resolucije so bile soglasno vsprejete. Navdušenje velikansko. (Ta nastop našega Spinčica pozdravljamo s posebnim zadoščenjem. Kajti prvi pogoj, da se v narodu našem oživi resničen intenziven čut slovenske vzajemnosti, je ta, da se spoznavamo med seboj. Če se bodemo spoznavali, če bomo poznali svoje potrebe in svoje trpljenje na vseh točkah domovine, po-; tem se bomo zanimali eden za druzega in iz tega navstane še le tudi potrebna, pripravljenost za borbo eden za druzega. Opomba ured.). Vesti iz Koroške. -r IjUg ga je umoril. Iz Celovca se poroča, da je v bližini Celovca dva in pol letni sinček čevljarja franka dobil slučajno v roke steklenico luga. Deček je polovico luga izpil in je vsled tega še isti večer umrl v groznih bolečinah. — Samomor na pokopališču. Na celovškem pokopališču se je ustrelil 60-letni bivši sodni s!uga Alojzij Kometer, pristojen v Št. Rupert pri Celovcu. hvalo cesarju f i X Občinske volitve v Buzetu. V včerajšnji tozadevni notici je rečeno, da ima važna občina Buzet 1800 prebivalcev. Tu je po neljubi pomoti izostala ena sama ničla, zbok česar je na\*3tal velik pogrešek. Citati je torej, da ma občina Buzet kakih 18.000 prebivalcev. X Pevsko društvo »Prešeren^ v Bo-ljuncu priredi v nedeljo, dne 7. septembra, ve'iko veselico na krasno odičenem vrtu g. Venturinija. Na veselici bodo blajohotno sodelovala razna druga pevska društva. Do sedaj so obljubili; pevsko društvo »Kolo« v Trstu, pevsko društvo »Vodnik« v Dolini, pevsko društvo »Slovenec* v Borštu. Na vsporedu bod« petje, godba, igra, ples, šaljiva pošta itd. Dobroznane gostilne bodo skrbele za ukusno jed in pijačo. Ker je pot do Bolj unca zelo prijetna in imamo ob jednem tudi železniško zvezo, je upati, da to veselico novoustanovljenega društva obišče veliko cenj. občinstva tudi iz mesta. Vspored se priobči pravočasno. Do vidova ! Vesti iz Štajerske. — Neverjetni odnosaji. Ozirom na izbruh v celjski »Deutsche \Vacht« (znan že tudi čitateljem »Eiinosti«) proti soprogi prestolonaslednika, nadvojvode Frana Ferdinanda, pripominja »Sudsteierische Presse«: Mi navajamo to, da vnovič opozorimo čitatelje našega lista, kaka razlika se dela med nemško in slovensko žurnalistike. T u je v rabi vedno dvojna mera! »Sudsteierische Presse« je nekoč v neki notici izrekla pohvalno pri poznanje, da pek I. Ornig dela — prevelike žemlje! Ta notica I je bila tudi ena obtožilnih to?k pred porotnika Po mnenju tož-telja je bilo to zasmehovanje privatue osebe. V pričujočem pamfletu o soprogi prestolonaslednika vendar ne bedo hoteli videti — proslavljanje ?! Ne glede na visoko stališče grofice Kotek moramo take izbruhe proti eni dami sploh označiti kakor s-krajno neolikane in surove. — Okrajno sodišče v Marenbergu na cesarjev rojstni dan ni izobesilo zastave. Take so razmere ! — X* zborovanju slov. pevskegadru-štva za Spodnje Štajersko se oživi zopet — kakor čitamo v »Slovenskemu Narodu« — zaveza vseh slovenskih pevskih društev, katere zaveze pravila so že davno potrjena od vlade. Želeti bilo res, da se oživi taka zaveza za vse sloveuske pokrajine, ki bi se mogla potem vezati z drugimi jugoslovanskimi zvezami ter prirejati pevske slavnosti v takem zlogu, kakoršnja je b:la ona društva »Kolo« v Zagrebu. — Shod v Sredlši'U. V nedeljo se imeli Razne vesti. Militarizem na Nemškem. Na Nemškem so nebesa za militariste, a pekel za civiliste. Naj se vojaški krogi nikar ne čudijo, ako nasproti častuikom in podčastnikom tudi navadne prostoke prištevamo k civilistom. K pravemu militarizmu mogoče je prištevati le častnike in podčastnike. Te dni je stal pred vojaško sodnijo v nekem mestu pruske Slezije neki pidčastnik, ki je bil obdolžen, da je v 231 slučajih nečloveško ravnal se svojimi podrejenimi vojaki. Pretepal jih je s hrbtom sablje, katero je jedenkrat celo zlomil na nogi nekega vojaka ; nabijal jih je s kopitom puške tako močno, da so vojaki večkrat nezaveatui padali ; eden vojakov je bil vsled tega 6 mesecev bolan itd. itd.! In za vse to so ga obsodili na — 5-mesečno ječo ! Militarizem je v Nemčiji pač vsemogočen a tudi v mnogokateri drugi državi se trudijo, da bi v tem obziru čim prej dosegli mater Germanijo. Velikansko poneverjenje na Ogrskeiu. Iz Budimpešte prihaja vest o sporočilih iz Temešvara, g!asom katerih so na sirotninskem uradu za temeski komi tat prišli na sled po-neverjenju 2 milijonov teron. Svoboda m Hrvatskem. V Oseku imajo pevsko društvo »Ij'pa«, ki ima novo zastavo. Vlada je zahtevala, da mora bit: na zastavi poleg deželnega tudi ogrski grb. Društvo pa se ni hotelo pokoriti tej zahteri. Raje je odpravilo z zastave tudi deželni grb ter na njega mesto poskrbelo sliko »Djed i guslar«. To pa je zopet zločin, radi katerega je mo • J rala mestna oblast društvenega predsednika, dekana župnika Firingerja, poklicati na zaslišanje in so dotični zapisnik predložili slav ni vladi slavno vladajočega bana Khu,-na Hs-dervarvja. Delavstvo v Budimpešti. Položaj delavstva v Budimpešti postaja žalostneji od dne do dne. Dela zmanjkuje in delavci se morajo seliti iz mesta. Neki madjarski list je izračunal, da je v 6 letih zapustilo Budimpešto 40.000 delavcev. Ti delavci so trosili povprečno po 1 gld. na dan. To znaša 40.000 gld. To svoto je mesto izgubilo, delavci pa svoj zaslužek. Kako pojenjuje delo, kaže okolnost, da so popred kako leto v tvornici za opeko zgotovili 400—500 milijonov opek, danes pa je številka padla na 80 milij. Dotični list poživlja državo, naj pride tej bedi v okom, ker sicer v Budimpešti kmalu ne bo več kruha za delavce. •JO.000 kron znaša glavni dobitek »Olo-muške razstavne loterije«. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečkanje , nepreklico dne 25. septe m b r a } 1902. in da se v gotovini izplačajo vsi dobitki z 10°/0 odbitkom. Brzojavsia poročila. I. tržaška čistilnica riža. DUNAJ 26. (B) »\Viener Zeitung« objavlja: Ministerski predsednik kakor voditel minidterstva za notranje stvari je odobril spremembo pravil I. čistilnice riža, družbe na delnice, v Trstu, kakor je bila sklenjena na občnih zborih dne 18. aprila 190<> in 10. maja 1902. Smrt parlamentarca. DUNAJ 2<>. (B.) Listi javljajo, da je voditelj srednje stranke veleposestva v deželnem zboru Moravskem, grof Ludovik Iterber-stein, v Berolinu umrl. Perzijski šah. PARIZ 26. (B ) Perzijski šah je sinoči dospel semkaj. Kralj Viktor Knianuel na potu v Berolin. RACCONIGI 26. (B.) Kralj Viktor Kmanuel je danes ob 8. uri zjutraj preko Goschena odpotoval v Berolin. V spremstvu kralja so: mioist r kraljeve h se Poazio Vagl a, generalni adjutant Brusati, viši ceremonijer Giauotti in mnogoštevilna suita. Minister za vnanje stvari, Prinetti, se v Novari pridruži spremstvu. Vrenje v 3lacedoniji. SREDEC 26. (B.) »Agence Telegraphi-<[ue Bul^aire« javlja : V nedeljo, na dan municipalnih volitev, je skušala ^neka iz 70 členov sestavljena macedonska četa — uporabivši okolnost, da so oblasti imr*le posla z volitvami — prekoračiu mejo. Ker pa je oblast o pravem času izvedela o tej nakani čete, sej je takoj podala na proganjanje iste in je nedaleč od meje ujela 61 mož. Tudi zastava čete je prišla oblasti v r >ke. *XXXXXXXXXXKXKKK X x X X X x X X X X X X X X X tt X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge y Gorici (Solkan) vpisana zadruga z omejenim poroštvom prsj ;flnton Černigoj Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna polištva primorslce dežele. Solidarnost zajamčena. Vajti les se o^usi v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo <>(I stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. X n x ac X X X ss X X X X X X X X X ;*XXXXXXfcXXXK tX Proti kašlju, grlobolu, hripavosti, kataru, upa-danju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni-kih, učiteljih itd. Dobivajo se v šfeatljicah v Prendinljeri lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi Skafljica stane 60 stotink. Pozor na ta užig na zamašku T T T % Sf i Aliksmlir Levi Minzi i Prvm In a«J»e5j» tovarn« pohtltra Tsefc vrst. TRST TOVARNA: Via Tesa. vogai VI« Unltaeaa ZALOGS: Piazza Rosari# it 2 (Šolsko poslopja) In Via Rlbarga it. 21 Sf Si & £0 & & Sf m m m a m rs m & & i & Telefon it. 670. -*Oi- Velik Uho. Up»carij, zrcal ln slik. Ia-vršuje earočbe tudi po posebnih načrtih. Cone brez koakureno«. iLDITEOTilJ CIIIJL ZlaTOII II fBlIia Prodmet* postavio so na pa* obrod a ti železnico iran^o. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih trn&b. Z* enkratno incercijo »e plača po 2 stot. za besedo: za večkratno insercijo pa »e cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po -3 K. ter se plaf-ujejo v »Vtrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava 60 stot V Trstu. Zaloga likerjev r sodčik in bD*elikata. Perhauc Jakob \in in buteljk. Poftrežba točna. cene zmerne. Nepreeorljive mrežice. tlji _ n v Trstu, Piazza Negozianti St. 1 w llv*. Um priporoma slavnemu obcinstu »▼oje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor-1 in vse druge priprave za plinovo luč rAner.u Kavarne. priporoča svojo kavarn o »Commercio« kjer je cha-jali*če Slovencev. Na razpolago bo vsi »lo»enski in mnogi drugi časniki. v »» Anton Sorii Jak. Perhauc Ulica Stadion 5t. 20. pe karna in sladčićarn* ■vež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vb prejem a tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Mihael Zepparšan v Trstu, ulica Giovanni štev. 12 ima rak go pečij od maj« like v velikem iz botu, Fan.a novost, bodisi glede risarij ali barv. Snov eestaja od eeme btanovitne aem-Ije. Izključna zaloga za Trpt, Primorje in J>almi;ci;o glavnoznane in odlikovane tovarne za peči Bratrv ?cl.utz v Biansktm (Morava) ustani vijena 1848. lJri teh pečih Be prihrani :>00/° na kur i.vi. Lakira t«»varna Stedilnih peči iz ielera ali uH*h n h z majoliko. l/.vr čitev po n eri in nizkih cenah. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapeearij vseli vrst. ročnih koveekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naroobe sprejema za kompletne sobe toli v rrestn koli za odpošiljanje po železnici ali morjn. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga poliistva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno ptlitirano, kakor za fpalne, jedilne in vjzitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne iedelke po načrtu ali poprave, krtere izvrAi v m najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se top^o priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imislu gesla : Svoji k svojim ! Svilene plinove MREŽICE!! ppROITAl." dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NE PREGORI, JI VE LUĆI P. ROZZO, ul. S. Antonio 5. o - JOOCOOOOOfOOOOOOCK Glavni zastop ?a Trst, Kras. Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaja I. Frauz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni hi>i>. Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajakega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih koncb nacija b in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom i zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon 469. XX>GOOOOOOOOOOOOC 4 pare obuvala za samo 2 gld. 50 nOVČ. se prodajajo po lako nizki ceni edino le vsleil nakupa velikanske zaloge. I par čeljev za gospode. 1 par čeljov /a gospe rujave, s trakovi, z jak<> močnimi podplati, najnovejša moda; nadalje I par modnih čevljev s pasovi] za gospe in i par ravno takih za gospe : vse te 4 pare samo za gld. 2*50. Pri naročbah zadostuje dolgostmi mera. — RazpoŠiljane proti povzetju: Izvoz obuvala Jungwirth SrakoVO 59. Poštno predalo 29. Zamene se dovoljujejo. Hiša ji:i < >jK-in:ih nasproti cerkve je na ]»r< daj. V«- pove lastnik Mirko Perlmvee Srečkanje nepreklicno 25. septembra 1902. Glavni dobiček kr«»n 30-000 kmn j 01 mSL\ po J rJStaVIlG SmČlB Josip Bolamo,1 M»ndl & C.o. 3lereurio 4 ^ Triestino, Js. Neiiuiann, Henrik Seliift-► J. Krono m a un. Josip Zoldan v Trstu. Vsi dobitki se od prodajalcev izplačajo z 10% odbitkom v gotovini. | F ! L I J A L *< A s. ti uriv. avstr. Milim zavotia za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 21 4°0 30- . „ 3» 30-dnevni odkaz 2°,.\ 3-mesečui „ 91 o: Vil >avi. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače hišica s 4 prostori in malo zemljišča | k pjerotv. Tam vdobite vsake vrste otroke, plačno v v v okolici Trsta blizu kake glavne ceste.; obuvala za moške, ženske in otroke. Ponudbe lerosinati pismeno: Lavne, . .. , . . . v / ' 1 } r,- - i Isti popravlja male stvari brezplačno lioste testante. piazza (jriuseppina. v 1 ' ter spreiema naročbe vsakovrstno obu- •OO _ ________ o M. Aite o 0 trgovina z mani fakturni 111 blagom 0 ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 5 sprejema >e Lastnik (Milfkovan z (lv eni ž zlatim! In bronastimi kolajnami ^^^^'valo na debelo in drobno. Peter Rehar. na pisma, katera se morajo izplačati v 9edanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks^ v krepost z "dnem 24. junija. 28. junija in odnosno lit). avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2C „ na vsako svoto. V napoieonih brez obresti. Nakaznice ra Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropa v Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz, Gradcv šibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Keichenberg, Saaz in Solnograd. brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l",00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejSimi pogoji. ulica Griulia št. 1 A. : Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumeutc* francoskem V Londonu, Parizu, Beroliuu ali v drugih mestih — . i . . . . i proviziia po jako umestnih pogojih, vzorcu izdeluje po meri cenj. damam kreditna pisma na katerokoli mesto. in gospodom kakor tudi za otroke. Delo Vložki v pohrano. 5a?a blagajna izplačuje nakaznice narodne banket okusno in trpežno. italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem Fran Hlavatj Obuvala po angležkem in Popravljanje starega obuvala. Sp.ejeiuajo ge v pohraao vrednostni papirji, ziati da. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in ! 3reUrili denar' 7]ati avstrijski bankovci Ud. po pogodb kursu. smernimi za Kompanjona (tajnega) išče neki tržaški trgovec novo trgovino v najlepši pozi- t zeDfie oDiese. snjce. ovrauiiKe, ovraiuice, w ti ... . lv 1 1 Q je velikanski izbor platnenega in bombažnega Q Cljl mesta 111 KI OOCCa, ieke. Kompanjon naj razpolaga kapitalom 10.000 o!ružinam ee jv>šilja na »toni od 10 litrov naprej: Ipavtko belo liter po 32 kr. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča ne tudi kremarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip F ur lan, lastnik. oooooooooooooooo Bela vipavska Črna istrska Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. divanov, ekvirjev, ogledal, stolic, stenskih nr se rahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trat - ul. M&lcanton št. 1. - Trst. JAKOB BAMBIO trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jes»tvin kolonijalij, /so ko vrstnega o 1 j a, navadnega in najfinejega. E33VAR-1D KALASCH seza — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, Via Torrente št. 34 oer moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na- r.asproti giedališču „ A r m o n i a" ■oSeno blago tudi na deželo na debelo in 1 g brojagnico, kjer se izvršujejo obleke IrobDO. — Cenike r a spo šil j« franko. | meri in najugodnejših cenah. V pro- dajalci ima tudi zalogo perila, za delavski stan p-> izvenredao nizkih eenali. Izbor boljših in na v a d n i h enovij. VELIK IZBOR izgotovijenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. 14—16 let žganjarijo se išče za neko v mestu. Natančneje se poizve v našem uprav-ništvu. Zahtevajte povsod 1*" voščilo (biHs) v korist družbe sv. Cirila in Metoda se dobi pri sledečih gg. trgovcih: Emil Cumar Trst in Opčine, Vekoslav Flesnicar ul. Stadion, Ivan Tomai.ič Barr. Vecchia, Ivan Frelog Barr. Veohia. .losip Urdich ul. Stadion, Matej Millonig ul. Ghega. v okolici: Fran Sunian, Anton Sancin v Skedmu ; Skapin in Pirii-b, Anton Bak. Stanko Godina. S ve tko Hstuibul Skerlj pri sv. Ivanu : Ivan 1 ergol. Colognati Ben., Josip Pertot, Anton Brumat v Bar k ovij ah ; Jaka Stoka na Kontovelju, Josip GustinČić. Ivan Seles pri sv. Križu. Ivan Fr. Mabnić v Bazovici. Glavna 7.aloga: tvrdka J. Drufovka v Gorici. •••••••••••••••• V trp™ za moško modno Mae „pri prihranjcvalncm viru" vkupite najlažje najboljše blago. Na stotine ostankov snovij za moške obleke 330 m po gld. 3.60. 5.60, 6.80 in 7.20. Najboljše srajce za moške gld. 1 .30 Angleške srajce o9 cefirja glO. 1.50 5 kratni najboljši ovratniki po 1"» nri*. Kravate, spodnje hlače, srajce za po noči. nogovice, žepne rute po najnižjih cenah in v velikem izboru. E. Rottenberg ul. poste vecchie 16 (municipalna nova palaca)