OGLAŠAJTE V	T71VT A Al[ 71S.T/^OnP	ADVERTISE IN,
NAJSTAREJŠEMU	H r\j /\ K. i i 1-^ NT /w/ r\j i 1^ 1	THE OLDEST
SLOVENSKEMU		SLOVENE DAILY
DNEVNIKU v OHIO	m *0 JK. ^ JiL. JBL. Jm. v JL. ^ JiL.	IN OHIO
★ Izvršujemo vsakovrstne	EQUALITY	★ Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	All Kinds
VOL. XXIX. — LETO XXIX.	CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 10, 1946	ŠTEVILKA (NUMBER) 241
Delnice poskočile, ko so se premogarji vrnili na delo
new YORK, 9. dec.—Preklic premogarske stavke je imel 'magičen učinek" na delniško borzo v New Yorku. V teku ene Ure je bilo prodanih in kuplje-"ih nad milijon delnic, ki so poskočile od 1 do 5 točk. V premogovniških revirjih ši-dežele se javlja, da se de-l&vci povsod vračajo na delo. ^razpoloženje v obče je dobro. 2di se, da so premogarji zadovoljni, ker bodo za predstoječe praznike imeli zaslužek, mesto bi sedeli doma.
Vrhovno sodišče je danes for-"^alno sklenilo, da spor med vla-^0 in unijo sprejme v pretres odloči glede zakonitosti odloka proti uniji in Lewisu, ka-terega je podala nižja sodnija.
Novi grobovi
^^ary kostan
Po dvo-dnevni bolezni je vče-*"^3 zjutraj ob 7 ;30 uri umrla na ®^'ojemu domu Mrs. Mary Kostan, stara 57 let, stanujoča na 1096 Norwood Rd. Rodom je iz Romunske, odkoder je prišla v ^Hfieriko 1926 leta. Več let je "^Glala kot operatorica na stroju pri Gabriel Co. na E. 40 St. Zapušča soproga Florijana, si-Florijana, ki je baš sedaj potu domov od vojakov v Nemčiji, in brata Petra Hosu. Pogreb se bo vršil v četrtek z;iu-tr&j iz Grdinovega pogrebnega ;^avoda, 1053 E. 62 St. v cerkev
Trojice na E. 93 St.
#
^tto schiberl
Kot smo včeraj poročali, se je ^ nedeljo zjutraj ob 1.30 uri po-lesrečil z motorciklom Otto Schiberl, star 37 let, stanujoč v ■'■3-rentura, Pa., kjer se je tudi Mtnerila nesreča. Dobil je tež-^ poškodbe, katerim je podlegel 5. zjutraj v Allegheny Val-bolnišnici. Rojen je bil v Gornjem Štajerskem, odkoder J® prišel v Ameriko, ko mu je . [Jo tri leta. V Tarentumu zapu-sojirogo Agnes, rojeno Yap-sina Otto, hčerki Dolores in l^oles, v Clevelandu pa starše ^Wrence in Antonia Schiberl na
ZDRUŽENI NARODI ZA DELNO UKINITEV ODNOSAJEV S iPANIJO
156 St., brata Max in
? e.
^<Jward, in pet sestra, Ann, ®^ith, Ellen, Betty in Lillian ter ^ ^usseltownu. Pa., brata Lar-^®nca. Pogreb se bo vršil y četr-zjutraj ob 10. uri iz Svetko-pogrebnega zavoda na 478 ■ 152 St. na Knollwood poko-^^lišče.
^AStno odpuščen
1*6 dni je bil častno odpuščen ^ Vojaške službe T/5 Frank ■. sin poznane družine Mr. Mrs. Frank Celin iz 15920 ^'"anac Rd. Služil je 18 mese-ter se je nahajal v Parizu ^ 'drugih delih Francije ter na-v Manneheimu na Nemš-Sedaj namerava nadalje-s šolo. Dobrodošel zopet v '^'*iačem krogu!
rokoborbe
, ^ Nocojšnji vzpored rokoborbe / pdo tvorili isti štirje rokobor-
d K.
; 'Kiso se hkrati tekmovali 26. : ,j,.^^mbra v Centralni orožarni. O ^ Penton in Whittler, ki sta ' in	bitko, in Hessel
•^ckles. Poleg teh bodo nasto-tudi Whitey Walberg, ki je I ^8.8topil pred dvema tednoma, ^enee LaBelle iz Toronto; ii^^'Uce Mike Mihalakis in Art iz Los Angelesa, ki je no-v Clevelandu ter je baš •končal turo po zapadni obali.
LAKE SUCCESS, N. Y., 9. dec.—Varnostni svet organizacije ZN je danes sprejel predlog Belgije za takojšnji odpoklic ambasadorjev in opolnomočencev iz Španije.
Toda pod temi priporočili bi*
članice organizacije Združenih
narodov še vedno mogle imeti'	^	o "
svoje ambasade v Španiji pod HQ OStftVko obliko "vršilcev poslov." S tem so delno zavrženi predlogi političnega odbora, ki je predlagal,
da vse članice prekinejo odnose i Francom.
V istih predlogih so sprejeta priporočila, da bodo pod vzete nadaljne mere, v kolikor "v določenem razdobju ne bo postavljena v Španiji na oblast vlada,
ki bo uživala podporo naroda."
španski narod bo sprejet z dobrodošlico . . .
* CAIRO, Egipt, 8. dec.—Večja skupina demonstrantov je danes poskušala, da zažge poslopje štaba politične stranke Saadist, ki jo vodi bivši premijer Egipta Mahmoud Fahmy Pasha.
Do teh demonstracij je prišlo, ko je premijer Egipta Ismai! Sidky Pasha podal ostavko in je stranka Saadist, ki je naklonje-ina anglo-egiptovskemu sporazu-
Imu, dobila največ izgledov, da Sprejeti rezoluciji za delno |bo sestavila novo vlado, prekinitev odnošajev je dodano I Veruje se, da so demonstrant-tudi kratko poročilo španskemu | J® člani muslima,nskega bratstva narodu, ki pravi "da španski na-i^*^ mladega egiptovskega dru-rod uživa simpatije Združenih i štva, ki ostro nastopajo proti narodov" in da bo pozdravljen, vsakemu sporazumu z Anglijo. z dobrodošlico, ko bodo prilike!
iopuščale, da se Španija pridru ži organizaciji Združenih naro dov.
Na koncu je pa omenjeno, da to ni mogoče, dokler "fašistična Francova vlada, ki je bila z silo prišla do oblasti, ne bo uničena."
(Kako se bo to storilo, je veliko vprašanje, ker v sami organizaciji Združenih narodov posamezne države, med njimi tudi Zed in jene države, ne'želijo pod-vzeti nobenih odločnih akcij proti Francu, češ, da bi to vodilo v civilno vojno).
Župan Burke poslal opazovalce v Ailanto
župan Burke je včeraj poslal dva nadzornika mestnega ognje-gasnega departmenta v Atlanto, z namenom, da tam proučijo, kako je prišlo do velikega hotelskega požara, tako da se, ako le mogoče, prepreči slične tragedije v Clevelandu.
Joliet, 111. — Zadnjo soboto je umrla Antonija W e d i c, žena Franka J. Wedica, gl. tajnika Družbe sv. družine.
Kongres v Belgradu postavi smernice slovanskim narodom
BELGRAD, 9. dec. (O.N.A.)—V nedeljo se bo otvoril tukaj v Belgradu svetovni vseslovanski kongres, ki se bo nadaljeval do četrtka. Diplomatični opazovalci smatrajo, da je to morda najvažnejši dogodek od vseh, ki so se odigrali po vojni v vzhodni Evropi.
Pričakuje se, da bo v govo *--- ---
rih in rezolucijah na tem kongresu' prišla do izraza politična smer, katero bodo zasledovale slovanske dežele v bližnji bodočnosti — kot na primer v vprašanju Grčije, ki se zopet nahaja na robu državljanske vojne, glede Macedonije in onih delov te dežele, ki še niso združeni z njo, in glede balkanske federacije.
Prisotnih bo na stotine gostov in delegatov iz vseh slovanskih dežel in iz krajev, v ka-t e r i h se nahajajo slovanske manjšine — vključno Zedinje-ne države.
Jugoslavija — središče nove slovanske skupnosti
Poleg oblikovanja političnih smernic, bo kongres izvolil tudi trajni Slovanski odbor, o katerem se pričakuje, da bo izbral svoj delež v Beogradu. To bi bilo zopet znamenje, da postaja Jugoslavija središče — vsaj izven Sovjetske unije — nove slovanske skupnosti in solidarnosti.
List "Borba", uradno glasilo jugoslovanske komunisti čne s tr a n k e, je nedavno objavil članek, iz katerega je morda razvidno, kam se utegne obrniti vseslovanski kongres. Med drugim je razpravljal ta članek tudi o vprašanju razmerja z zahodno Evropo,
Kongres bo pokazal, da je "sedanje slovanstvo popolnoma
opustilo konzervativnost pansla-vizma in njegove težnje, da bi se izločil od zapadno-evropske kulture."
Slovanstvo naj postane jedro odpora proti imperializmu
"Slovanstvo ne bo poveličevalo samega sebe na račun drugih narodov, in tudi ne bo nikdar postalo ovira na potu napredka in zbliževanja med narodi".
List "Borba" dalje pravi, da je slovanstvo danes "jedro odpora proti imperialistom, agresorjem in hujskačem". List za-nikuje, d a se gradi nekakšen slovanski blok, ali da bi se želeli "Slovani" izolirati od zapad-ne Evrope, ali postati središče vsega sveta".
dobili nagrad^
Ob priliki otvoritve trgovine Norwood Appliance and Furniture v novih prostorih' zadnjo soboto, so bile sledeče srečne; F. Bogovich iz 6701 Schaefer Ave., ki bo dobila Eureka čistilec za preproge, Mrs. Serppar iz 1073 E. 77 St., ki bo dobila Skrinjo iz cedrovine in Miss Emily Mahne iz 5920 Prosser Ave., ki bo dobila svetilko. No vo trgovino si je ogledalo nad 1000 ljudi, ki so se vsi pohvalno izrazili o lepo urejenih prostorih in fini zalogi raznih Jiiš nih potrebščin.
PRAGA JE DOBILA NADŠKOFA, KI JE MED VOJNO POMETAL CESTE PRAGA, 8. dec. — Joseph Beran, bivši univerzitetni profesor in rektor praškega teološkega seminarja, ki so ga za časa okupacije Češkoslovaške Nemci poslali v koncentracijsko taborišče, kjer je pometal ulice in kopal krompir^ je proglašen z a nadškofa ITage i n primata Češke. Novi nadškof se je nahajal v nacijskih taboriščah več kot tri leta.
Po svojem vstoličenju je novi nadškof imel nagovor v latinščini. Podal je tudi svoj apoštoiski blagoslov češkoslovaški vladi, kot tudi slovaškemu in češkemu narodu.
Veliki štirje bodo imeli prihodnjo sejo v Moskvi
Srbski patrijarh pri maršalu Titu
BELGRAD, 7. dec.—Patriarh Gavrilo, ki načeluje srbski pravoslavni cerkvi, se je nahajal včeraj pri maršalu Titu, na "prijateljskem obisku." V spremstvu patriarha so se nahajale še druge odlične osebnosti srbske pravoslavne cerkve, med njimi Milan Smiljanoviv, ki je podpredsednik srbskega parlamenta.
Patrijarh Gavrilo je bil eden od "zarotnikov" pri puču 27. marca 1941. leta, in so ga po vdoru v Jugoslavijo Nemci odpeljali v internacijo. Vrnil se je v Srbijo po več kot štiri-letni odsotnosti, in sicer 14. novembra letos. Nahajal se je v Avstriji in Nemčiji.
Veruje se, da bo patrijarh Gavrilo, ki je vedno kazal velike simpatije za partizane, sodeloval s Titom.
Kar se tiče Rev. Milana Smi-Ijanova, ima zaradi svojega položaja v sedanji srbski vladi velik vpliv v pravoslavni cerkvi. Pričakuje se, da bo ugodno vplivalo na patrijarha Gavrila, ker eden od njegovih duhovnikov; zavvzema tako važen položaj v Titovi vladi.
Vsa znamenja kažejo, da bo maršal Tito poskušal na miren način pridobiti pravoslavno cerkev za sodelovanje.
pisma iz domovine
V našem uradu imamo pisma iz starega kraja za sledeče: Mr. Dov. Dančulovich, društvo "Bratska sloga" broj 15 SNS, Nikola Stica, Ilija Mitrovič, Mary Petaka, Mrs. Joe Maro-vish, Mr. Anton Supan, Mr. Louis Cimperman, ki je nekoč živel na E. 58 St., Mr. Frank Vidmar, Mrs. Antonia Hrvatin, Mrs. Franc Hrvatin, Mr. Anton Zupančič, Mr. Rudolf Kordiš, Fran je Stanešič, Marija Brase, Andrew A. Nozek, (Frances Malnar), John Turšič, Vincenc Centa, France Wiesner, John Suhadolnik od Ane Švigelj, Mrs. Mary Lukanc, Mrs. Josephine Kant, Jura j Stakor, Cilka Ži-voder.
Mr. Ludvik Dilger je pred nekaj tedni prišel iz starega kraja in ima pisma za Petra Žalec in Mihaela Baraca, ki sta pred prihodom v Ameriko bivala v Črnomlju. Ako sama to čitata ali pa če kdo ve za njiju naslov, naj blagovoli sporoči Mr. Dil-gerju na 1307 E. 78 St.
NEMŠKI LUKSUZNI PARNIK SE POTOPIL V FRANCOSKI LUKI
LE HAVRE, Francija, 9. dec. —Bivši nemški luksuzni potniški parnik "Europe," ki je imel v kratkem stopiti v službo kot največji parobrod Francije, je bil med silnim viharjem, ki je divjal na morju, odtrgan od pomola, nakar se je pogreznil v plitvem pristanišču.
Parnik, ki je dobil novo ime "Liberte," ima veliko luknjo na strani. Inženirji pa upajo, da se bo škodo dalo popraviti in parnik splaviti.
Nesreča je velik udarec za francosko trgovsko mornarico. Z rehabilitacijo bivšega nemškega parnika je Francija upala dobiti nazaj velik del svojega nekdanjega pre koatlantskega potniškega prometa.
Isti vihar, ki je pogreznil "Europo," je udaril tudi obalo Anglije in povzročil poplave in nmogo škode v obrežnih vaseh in trgih.
Otvorjena bo 10. marca; mirovna pogodba z Nemčijo odložena
NEW YORK, 9. dec.—Zunanji ministri štirih velikih sil so se sporazumeli, da se bo bodoči sestanek, kjer bodo razpravljali o mirovni pogodbi z Nemčijo, vršil v Moskvi.
Sovjetski zunanji minister*"
Molotov je obljubil, da bodo vsa poročila s te konference, M se bo začela 10. marca, objavljena za javnost.
Byrnes in zunanji minister Anglije Ernest Bevin sta predlagala, da se imenuje zastopnike zunanjih ministrov, ki bi vodili diskuzije o malih državah in podali ideje za mirovno pogodbo z Nemčijo. Svoja priporočila bi zatem predložili sestanku ministrov v Moskvi.
Velika bitka pred tovarno v W. Allisu
MILWAUKEE, 9. dec.—Danes popoldne je prišlo pred tovarno Allis-Chalmers v predmestju West Allis do velike bitke med okrog 1,500 člani CIO, policijo in stavkolomci, v kateri je bilo ranjenih 27 oseb.
Stavka unije avtomobilskih delavcev CIO proti omenjeni korporaciji, ki izdeluje farmer-sko orodje, se vrši že 225 dni in se razvija v atmosferi največje trpkosti.
Do spopada je prišlo, ko so nastopili stavkarji, da preprečijo stavkolomcem, ki so imeli protekcijo policije in šerifskih deputijev, vstop v tovarno.
Policija pravi, da je med ranjenimi 23 izrednih deputijev in da so štirje od njih dobili resne poškodbe. Na straži pred tovarno so bili deputiji, ki so bili poslani v West Allis iz Milwau-keeja.
Med bitko so policaji in dfepu-tiji pograbili 56 stavka,rjev in njihovih simpatičarjev in jih odvedli v zapor.
veteran obtožen umora svoje žene
ATHENS, O., 9. dec.—Umora prvega reda je bil danes obtožen 25-letni vojni veteran in dijak na tukajšnji državni univerzi Jewell Peters, čigar žena je bila najdena umorjena prošlo sredo na "trailerju," ki je služil dvojici za dom. Peters je obtožbo umora zanikal.
zadusnica
V četrtek zjutraj ob 8.25 se bo v cerkvi sv. Vida brala zadušni-ca za pokojnega John Star, sina družine Star iz Ashtabula, O. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
dobil poškodbe pri delu
Zadnji teden je bil Mr. Frank Misich poškodovan pri delu. Odpeljan je bil v Emergency bolnišnico, kjer se je nahajal nekaj dni, sedaj je pa na domu. Zahvaljuje se vsem prijateljem za obiske v 'bolnišnici in se priporoča, da ga sedaj obiščejo na domu na 19301 Muskoka Ave. Želimo mu, da bi čimpreje popolnoma okreval!
Molotov izjavil, da bodo ministri dočakani z dobrodošlico
Sovjetski zunanji minister je rekel, da bo storjeno vse, da se proži čim bolj ugodno bivališče zunanjim ministrom za časa njihovega bivanja v Moskvi. Izjavil je, da bp Sovjetska vlada zadovoljna, da jih vidi v prestolnici Sovjetske zveze, čeravno je veliko pomanjkanje stanovanj.
Uredilo se bo vse potrebno tudi za časnikarske poročevalce, ki bodo lahko poročali iz Moskve isto tako kot so poročali iz Pariza, ali pa New Yorka.
Zunanji ministri štirih velikih sil imajo rešiti še neka vprašanja, predno zaključijo z svojimi sejami v New Yorku.
še neka vprašanja pred zaključkom seje
Predvsem je tu vprašanje za popolno dokončanje v vseh potankostih mirovne pogodbe a Italijo, Finsko in balkanskimi sateliti, dalje, da se postavijo zastopniki zunanjih ministrov, ki bodo delali na predlogih za mirovno pogodbo z Nemčijo in na urejen ju avstrijskega vprašanja.
Dalje imajo zunanji ministri za sestaviti dnevni red za bodoči sestanek v Moskvi.
Kar se tiče dosedanjih sklepov, se veruje, da bodo isti podpisani ob koncu januarja, ne da bi se čakalo do moskovske konference.
Pavelič se menda skriva kot menih nekje v Avstriji
DUNAJ, 3. dec. (O.N.A.) — Iz popolnoma zanesljivih virov je dognala O.N.A., da se je Pavelič, vojni zločinec in kvizling, skrival dolge mesece v Avstriji preoblečen v meniha. Ko so se bližale ruske čete, je Pavelič pobegnil najprej na Dunaj, pozneje, ko je Dunaj postal kviz-lingom prevroč, pa je v razkošnem zasebnem avtomobilu ušel v St. Gelgen v gornji Avstriji.
Kam je pobegnil od tam, poročevalcem ni znano.
Baje se je pozneje podal tudi na Koroško in je bil baje do začetka tega leta v nekem malem mestecu blizu Celovca. V marcu tega leta pa se je vrnil v St. Gilden, kjer se je nahajala njegova žena. Ta kraj opisujejo kot poln ustašev, pravo ustaško gnezdo.
Isti viri trdijo, da si je Pavelič sam preskrbel meniški plašč, ter da ga ni prejel od cerkvenih oblasti.
Ko so ga potem nekega dne spoznali, mu je zopet uspelo pobegniti skupaj s svojo ženo in morda tudi z nekaterimi svojih pristašev.
V njegovem spremstvu se nahaja baje tudi Gvido Kvaternik, ki je delal na neki kmetiji blizu St. Gilgena. Mnenja so zdaj deljena — nekateri trde, da je pobegnil v Italijo, drugi pa, da se še vedno skriva v Avstriji.
Uniontown, Pa. V soboto, 14. decembra, ob 4:45 popoldne bo znana slovenska godba Lesa Fafilka pričela oddajati svoj ra-dioprogram na tukajšnji postaji WMBS. Svoj program bo oddajala 15 minut vsako soboto ob istem času.
novi uradniki
Na letni seji društva Slovenec št. 1 SDZ so bili izvoljeni sledeči uradniki za prihodnje leto: Predsednik Frank Zorich, podpredsednik John Jalovec, tajnik Frank Smole ml., 5430 Stanard Ave., EX 0584, blagajnik Frank Jazbec, zapisnikar Kari Vrtov-šnik, vratar Joseph Urjnar, I predsednik nadzornega odbora Joseph Trebeč, nadzornika: Matt Modic in Anthony J. Tom-še.
*
Podružnica št. 14 SŽZ v Eu-clidu je izvolila sledeče uradnice za leto 1947: Častna predsednica Mrs. Frances Rupert, predsednica Mrs. Jennie Pun-coh, 'podpredsednica Mrs. Antonia Svetek, tajnica Mrs. Mary Unetič, 922 E. 209 St., blagajni-Čarka Mrs. Antonia Sterlekar, zapisnikarica Mrs. Mary Štru-kel, nadzorni odbor: Mrs. Frances Globokar, pred., Mrs. Frances Grčman in Mrs. Agata Zaje. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Thomas Burke (ne župan) dobil 90 dni zapora
Thomas A. Burke, ali pa kot mu pravijo "oni drugi," da bi ga tako ločili od sedanjega župana Clevelanda, je bil v Buf-falu obsojen na 90 dni zapora zaradi poneverbe.
Ta Burke je povzročil že precej neprijetnosti, ko je bil nomi-niran za kandidata v ohijski senat in sicer samo zato, ker ima isto ime kot naš župan. Bil pa je poražen pri volitvah 5. novembra. Ta Burke istotako ni v nobenem sorodstvu z županom Burkeom, kar moramo posebno poudariti.
Nenavadno vreme
Zadnje dni imamo v Clevelandu nenavadno toplo vreme. Včeraj je toplomer kazal 60 stopinj, povprečna temperatura zadnjih dni pa je polnih 76 stopinj nad normalno v tem času leta. Za jutri napovedujejo oster padec temperature.
obvestilo o usodi sina
Mr. in Mrs. Joseph in Mary Medvešek iz 21141 Goller Ave. sta prejela obvestilo mornariškega oddelka, da je bil njiju sin AMM 2/c Ludvik Frank Medvešek uradno proglašen mrtvim. Kot je bilo že poročano, se je letalo, s katerim je bil na potu domov iz Alaske 30. novembra 1945 leta nekje v gorovju ponesrečilo in do sedaj se ni našlo še nobenega sledu o letalu ali o moštvu.
.TiWf 2
ENAKOPRAVNOST
10. decembra 19^6
''ENAKOPRAVNOST '
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •281 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Rxcept Satvirdays, Sundays and Holidays
SUBSCUlP'j JI..N RATES—(GENE NAROČNL^il)
By Carrier in Clevelana and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)----
For Half Year—(Za pol leta)___
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
ZANIMIVA BRAZILJANSKA ZGODBA
-$7.00 . 4.00 - 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki).
For One Year—(Za celo leto)_____
For Hall Year—(Za pol leta)---
For 3 Months—(Za 3 mesece) _
.$8.00
-	4.50
-	2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)______$9 00
For Half Year—(Za pol leta)---:- 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104	~
Donald Bell, O. N. A.:
0 PREDLOGIH RAZOROŽITVE
Kaj se pravzaprav skriva za predlogi razorožitve, katere je Sovjetska unija tako nenadoma objavila-? To vprašanje je še danes trd oreh za vse časnikarje in delegate, ki se zbirajo pri jezeru Success in nikakor ne morejo najti zadovoljivega odgovora.
Ali je to le nov način sovjetske propagande, ki skuša prepričati svet, daje Sovjetska unija edina zares miroljubna dežela na svetu, ter da se zapadne velesile pripravljajo na vojno? Ali je vse skupaj morda celo past, v katero nas skušajo zavesti? Morda žele samo to, da bi mi uničili ali pa zanemarili svojo vojno opremo, najmodernejšo na svetu, tako da bi Sovjetska unija potem čisto avtomatično postala naj silne j ša vojaška država na svetu? Ali je morda na koncu koncev le res, da Molotov svojo predlogo resno zamišlja, ter da utegne biti naša generacija prva po dolgih stoletjih, katere življenja ne bo zastrupljalo oboroževanje in sigurnost bližajoče se vojne?
Te tri možnosti —propagandni manever, past, ali resno mišljen predlog razorožitve—so bile v mislih vseh ameriških in britanskih diplomatov na zasedanju Združenih narodov. Negotovost, kaj je pravilno in res, je ustvarila pravo zmešnjavo. Vsak dan prihajamo z novimi predlogi, tako da je prav mogoče, da bo ta zmešnjava kriva zavlačevanja razorožitve ali pa je celo onemogočila. Obenem bo , v mnogih deželah povečala prestiž in ugled Sovjetske unije. Le s tem ustvarjamo mi sami mogočno propagandno orožje, katerega se bo mogel Kremlin posluževati še dolga Irta.
Ko je Molotov stavil ta svoj predlog, je bilo videti, ko so Rusi oukrili nekakšno zlato žilo v pogledu propagande, ter da bo zadostovalo, da se jih pritisne k zidu, da to zlato žilo izpuste iz rok. Sprejeli smo torej ta ruski predlog in tudi njihovo zahtevo glede popisovanja čet, pod pogojem, da sprejmejo Rusi tudi inventar čet v prej sovražnih deželah in na domačih tleh, a razorožitev naj bo povezana z mednarodnim sistemom kontrole. Bili smo prepričani, da Sovjetska unija teh pogojev ne bo mogla sprejeti.
Motili smo se, kajti Molotov je nenadoma pristal na inventar ruskih armad nastanjenih na domačih tleh in je celo sam predložil sistem kontrole, tako za atomsko energijo kot za razorožitev.
Ko so se bile stvari razvile do te točke, je nastala misel, ki se boji "pasti." Čuti je bilo dvoje argumentov— prvi, da je kontrola brez vsake vrednosti, ker bi se iniela vršiti pod uslovi veto pravice velikih sil, in drugi, da bi ruska demobilizacija ne pomenila mnogo, ker je lahko demobilizirane vojake poklicati nazaj pod orožje, dočim bi bilo mnogo težje obnoviti specializirano in mehanizirano ameriško armado.
Nekateri so celo naglašali, da je kontrola le Rusiji ugodna, češ, da nima ničesar pokazati ali razkriti, dočim ne bi mogle zahodne velesile nikdar dovoliti, da se razkrije njihovfe globoke vojaške tajnosti. Vsled tega naj bi se ne govorilo o razoroževanje vse dotlej, dokler ne bi prišlo do "svetovne ureditve," katero bi izsilila naša tehnologična premoč in naš monopol atomske bombe.
O vseh teh argumentih se da razpravljati. Nesreča je le, da so popolnoma nasprotni našemu prejšnjemu držanju. Zadeva veto pravice je igrala svoje vloge v debati tičeči se atomske bombe, toda senator Austin se tega vprašanja niti dotaknil ni, ko je Molotov stavil svoj predlog razorožitve. Poleg tega pa veto pravicy v varnostnem svetu tudi ne more igrati nobene važne vloge z ozirom na kontrolni sistem, ker veto ne more preklicati ničesar, o čemer je bil sporazum že sklenjen, temveč se more baviti le z novimi resolucijami.
Sovjetska unija bi mogla nastopiti z vetom le v slučaju, da bi mednarodna kontrolna komisija našla^ da je SovjetskauMja^ ali kdo drugi prekršil določbe atomske ali razorožitvene pogodbe. V tem slučaju bi mogla vetirati sankcije. Toda kaj bi ji to pomagalo? Ostale sile bi zaključile, da je dogovor prekršen in bi se začele nanovo oboro-ževati. Ako bi pa smatrale, da je kršitev tako nevarna, da zahteva nastop z orožjem, jih tudi noben veto ne bi mogel i:adržati.
V clevelandski "Ameriški Domovini" od 9. avgusta t. L, je bil priobčen med ostalim dopis nekega "Frank Copica," ki se baje nahaja v Rio de Janeiro. Ta dopis je bil priobčen pod naslovom "Pismo iz Brazilije." Dopis kot tak se ne razlikuje od ostalih dopisov, ki jih "Ameriška Domovina" priobča v soglasju k svojim zaključkom, da bo proti "komunizmu," "Titovi diktaturi," itd. itd. vodila neusmiljeno borbo na življenje in smrt.
Da "Ameriška Domovina" verjame, da je to, kar • je ta "Frank Copic" pisal prava in ne-potvarjena resnica, v to ni treba dvomiti. Ker "Ameriška Domovina" se ravna po pravilu, da priobča samo tisto, kar je resnica.
Tu so neki odlomki iz tega dopisa, dobesedno, kot je to natisnjeno v "Ameriški Domovini":
"Pred kratkim sem dobil nekaj številk 'Ameriške Domovine' od gospoda Fraza v Nithero-ju." Zapomnite, te številke je dobil "Frank Copic," ki je baje pisal ta članek od gospoda Fraza! Dalje pravi, 'da mu je gospod Fraz potožil o stanju v njihovi koloniji v Sao Paulo, toda, da mu to on (Frank Copic), ni verjel. Začudil se je, kot pravi, "dokler mi ni potrdil naš rojak hi vodja naše kolonije gospod Paternor.t, ki mi je osebno popisal stanje zapeljanega naroda v Braziliji." Dalje opisuje dopisnik, kako Titova komisija vrši "propagando" ter da jim je uspelo med preprostim narodom ter med nekaterimi Slovenci. "A so se opekli, ko jim je stopil na prste g. Paternost in g. Ka-dunc." Ta dva sta baje priredila več sestankov in so, kot dopisnik poroča, dosegli posebno veliki uspeh "na dan ustrelitve velikega narodnega junaka generala Mihajloviča."
Kot razvidno iz dopisa, so imeli sestanek in je bilo vse "posebno milo," ko je govoril g. Paternost. Na sestanku so zbra--!i nad $500.00, katere "bo, nesel g. Paternost 9. avgusta v Evropo, ker potuje v Italijo na pobudo naših beguncev v taboriščih v Italiji." Dobesedno pravi, da bo g. Paternost šel "v Rim in Trst, kjer ga bo pričakoval njegov sin, ki živi v Jugoslaviji kot braziljski državljan."
To je vse, kar je potrebno I omeniti iz tega dopisa v "Ameriški Domovini" od 9. avgusta.
*
Sedaj pa prihajamo na drugi del te "braziljanske zgodbe." "Narodni glasnik," ki izhaja v Pittsburghu, je 26. novembra 1946. leta priobčil izjavo "brata i Virgilis Bruna Paternost," ki I jo moramo ponatisniti dobesedno kot je v "Narodnem, glasniku" bila priobčena, da bo cela zadeva postala bolj razumljiva (ali pa mogoče bolj zapletena):
Sao Paulo, 10. oktobra 1948
"AMERIŠKA DOMOVINA"
Čiial sem članek priobčen v raoopisu "Ameriška Domovina" iz Clevelanda. Ohio (U. S. A.), podpisan od nekega "Frank Copic," kateri omenja ime od mo-iega očeta Paternost. Ker je članek od začetka do konca velika laž in se moj oče sedaj nahaja v Ljubljani nevedoč za okorido, jaz njegov sin pozivam in zahtevam od Ameriške Domovine, da mi dokaže, kdo je ta človek, da ga bomo tožili radi obrekovanja.
Niti v Sao Paulo niti v Rio de Janeiro nismo našli nikogar s tom imenom.
Z mojo izjavo gre tudi izjava duhovnika gospoda Fraza v Ni-teroi.
Virgillo Bruno Paternost. IZJAVA DUHOVNIKA FARE S. ROSA, REV. FRAZ LOJSE Naši koloniji de Sao Paulo, 29. IX. 1946
Prečital sem list "Ameriška Domovina—Cleveland," kjer se imenuje gospod Fraza v Nitero-
UREDNIKOVA POŠTA
ju, ki niti ne pozna osebe, ki je opisala ta član.
Gosp. Fras Loj se, S. Rosa—Niteroi, 29-946 P. S. Prosim, da se ime gosp. Frasa ne blati v nikakoršni strankarski politiki. Prilagam da niti ne poznam in ne prejemam tega časopisa."
*
Mogoče tu ne bi trebalo nobenega komentarja, ker gornje dovolj jasno pojasnuje, kako cela zadeva stoji. Vseeno pa hočemo ob tej priliki poudariti, da ne gre toliko za samega g. Pa-ternosta (ki bo verjetno tožil te-
j ga "Frank Copica" zaradi obrekovanja, če bodo "resnicoljubi" povedali, kdo je ta), kolikor gre za principe.
To je vzgleden dokaz, koliko veljajo anonimni članki, Aanki podpisani z "Frank Copic," "prijatelj iz Avstrije," "resnicoljub," "Jamar" itd., ki jih "Ameriška Domovina" priobča z edinim ciljem, da bi razne laži prišle težje na dan.
Kar se tiče cele te "braziljske afere," o ti, upamo, bo "Ameriška Domovina" podala neka dodatna pojasnila tako, da bomo vedeli, če se ni mogoče ta nerodna napaka nehote utihotapila v sam "papir," ali pa je to bilo premišljeno priobčeno.
Vabilo na letno sejo čitalnice Slov. del. doma
Cleveland", O. — S tem vabim vse člane in prijatelje na letno sejo čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo rd., ki se bo vršila v sredo 11. decembra v prostorih čitalnice. Pričetek seje bo ob 7:30 zvežer.
Prosim ne samo redne člane, temveč tudi tiste člane, ki se do sedaj niso udeleževali sej, da se zagotovo te letne seje udeležijo v polnem številu. Imamo na dnevnem redu volitev novega, odbora za leto 1947 in istotako imamo za ukrepati glede naše prihodnje prireditve.
Glede same prireditve še vedno ni odločeno, ali naj se ta priredi z programom, ali pa brez; njega. Če želimo imeti to pri-, reditev z programom, se mora vsak zavedati, da je potrebno več ljudi in več pomoči. Sam odbor ne more tako veliko nalogo sam izvršiti in ste posebno še iz tega razloga naprošeni, da pridete.
Dakle ne pozabite! V sredo 11. decembra ob 7:30 zvečer v prostorih čitalnice na Waterloo Road!
A. J., tajnik.
Opis borbe za obstanek
Mrs. Gertrude Balish, 389 E. 162 St., Cleveland, je dobila pismo od svoje načakinje Velka-vrh Stanislava iz Ljubljane. Pismo je datirano 9. novembra 1946 leta. Spodaj prinašamo neke izčrpke iz tega pisma.
Rajši žrtvujem življenje
za domovino . . .
"Draga teta!
"Z veseljem sem prejela vaše pismo, saj je to prvo pismo od Vas. Veseli nje, da se tudi vi spominjate pokojne mame in brata. Ko bi vedeli koliko sem j IZ premolila za edinega brata Od dneva, ko je odšel k partizanom pa do osvoboditve, da bi ■fee vrnil zdrav domov. Toda — vse zaman. On je šel med pro-j stovoljce ko je izbruhnila voj-i Ha in je bil od ustašev zajet v I Zagrebu. Imeli so ga 2 meseca 1 zaprtega, potem pa so ga vse-|eno izpustili. V teh mesecih je |\ž l toliko strahu, da je osivel. Rekel j?, da ne pojde nikamor več prostovoljno. Tako je osta! Š3 eno leto doma.
"Kar naenkrat pa je zvedel da so ustnši poslali seznam prostovoljcev, zajetih v Zagrebu in da bodo vsi ti internirani. Nekaj časa se je skrival v Ljubljani in tydi pri meni je bil en teden. Potem pa so prišli take shY)gi ukrepi in večne blokade, d'v nismo imeli nobene mirne noči. Takrat ie rekel, da rajši žrt vuje življenje za domovino, kot da bi v internaciji umrl od lakote. In tako je odšel v hribi med partizane, po ti'eh mesecih pa je bil žte ubit.
"Lahko si mislitb kako težko smo živeli, ko vsa ta dolga leta nismo vedeli kaj je z njim. Upanja je takrat še vedno bilo, a seda i tudi tep;a ni več.
V Ljub?j (ni v " '' "i jami S3 stre'juli t:vlce
"Naj vam še nekoliko opišem,
kako je bilo, ko so Italijani blokirali Ljubljano.
"Ko lo zgradili prvi obroč okrog Ljubljane, sem bila popolnoma ločena od doma. Komaj četrt ure hoda je bilo do očetove hiše, pa nisem mogla k njemu. Tudi mož ni mogel iz službe domov, ko so kar sredi belega dneva obgradili mesto, pobrali vse moške, jih odpeljali v kasarne od tam pa' jih tekom dneva nekaj izpustili, druge pa vrgli v zapore. Po dveh mesecih pa so blokado prestavili za toliko, da sem že lahko šla domov k očetu. Tudi mož je lahko prihajal z dela domov. Iz Ljubljane pa nismo mogli. Kadar se jim je zahotelo so obkolili hiše postavili okrog strojnice, pre-metali vea stanovanja in seveda, kar je bilo za nje, tudi od nesli. Moške so pa kar na cesti postrojili in jih v tovornih avtih vozili v kasarne. Srečen in ve-rel je bil, kdor se je vrnil domov. Stare jetnike so pošiljali v internacijo in na prisilna dela, da so novi imeli prostor. Veliko jih je pomrlo, še več pa jih je požrl krematorij. V Ljubljani so v gramozni jami streljali talce. Po Naporih so jih pretepali in mučili. Ljudje, ki so stanovali v bližini zaporov, posebno policijskih, so ponoči zapirali okna, ker niso mogli prenesti vpitja mučenih. Nekoč mi je rekla žena nekega inženirja, ki stanujo poleg policije: "To je grozno, kaj vse ne delajo z jetniki. Če ne bo kmalu konca, bomo vsi ponoreli."
"Pod Rožiykom je bil izdan neki mladi fant, da čita Poročevalca. Napravili so pri njem preiskavo in res našli časopis. Odpeljali so ga in nekaj minut pozneje ustrelili, hišo pa zažgali. Bil je to edini sin matere in vdove.
"Italijani so pobijali kar na debelo. Tako so na Brdu blizu Ljubljane postrelili in z» bajoneti prebodli 12 moških in 2 ženski, ter požgali domove. Kar je bilo vrednega so pokradli, vs2 drugo na zažgali. Nato so naložili mrliče na tovorni avtomobil, vrhu njih pa živega prašiča. Pripeljali so jih na Viško pokopališče. Devet so jih položili ob cesti, ostale pa pustili na malem ročnem vozičku. Kar je bilo dobrega na njih so jim oropali. Pobrali so v glavnem čevlje in razgalili jih tam, kjer so bile rane najstrašnejše. Bila sem tudi jaz na pokopališču, a nisem ie upala, da bi jih pogledala, ker bi jih celo življenje imela pred očrni. Otroka pa sta vse to gledala in jokala. Hčerk6 je bilo več večerov tako strah, da se ni upala sama spati.
Ustrelil je dva otroka in rekel: "Tri boH lažje preživljala"
"Takšnih primerov bi Vam lahko naštela še veliko. Pripovedovala mi je neka žena, k iko je bilo na Primorskem, ko so prišli Nemci. Prišla je mati s petimi otroki prosit nekega nemškega oficirja, naj ji ne Mstrele moža, ker bo sama težko pi-eživljala tako veliko družino. Oficir je vzel revolver in vspričo matere ustrelil dva otro-
ka, rekoč: "Tri boš lažje preživljala".
"Takšne strašne reči so se godile v naši domovini. In še danes se krati pravica naši Primorski, ki je dala največ žrtev za svojo svobodo.
Tudi vera je pri nas prosta — svobodna • . .
"Napisala Vam bom še par vrsti o naši novi Jugoslaviji. Naša nova ljudska oblast je odvzela veleposestnikom, kot so na primer grofje in podobno, zemljo in jo razdelila manjšim kmetom, da bodo lažje preživljali svoje družine. Mogoče vsled tega govore, da partizani kradejo. Meni se zdi, da je to popolnoma pravilno, da dobi zemljo tisti, ki jo sam obdeluje. Saj bo več truda in znoja vložil v zemljo, če bo delal zase kot pa za druge.
"Tudi vera je pri nas prosta — svobodna. Kdor hoče, gre v cerkev, kdor noče, pa ne. Tudi po šolah še vedno poučujejo'verouk. Se vedno hodimo ob nedeljah k maši in zato nas nihče ne zavida. Res pa je, da je precej ljudi opustilo cerkev vsled slabih duhovnikov. Saj niso vsi slabi, nekaj pa jih le je. Tudi veliko denarja je že dala naša nova Jugoslavija za popravke Dorušiinih cerkva. Iz tega je razvidno, da tudi oblast ni proti veri.
"Zaključujem to pismo in Vas srčno pozdravljam.
Vaša nečakinja Slavka".
Uradniki društva "Vodnikov venec" št. 147 SNPJ
Za leto 1947 so bili izvoljeni naslednji uradniki društva "Vodnikov Venec" štev. 147 SNPJ:
Predsednik Anton Jankovich, 14214 Westropp Ave; podpredsednik Jack Šubel mlajši; tajnik Leonard Poljšak 1114 E. 169 St. blagajnik Anton Mez-naršich 6213 Glass Ave.; zapisnikar John Petrič.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Predsednik Anton Pe-trich, člana nadzornega odbora Dorothy šubelj in Anton Logar.
Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za seje in konferenco Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.: Anton Jankovich. Bolniška nadzornika za St. clair-sko okrožje: Frank Glavich in za collinwoodsko okrožje Frank Mramor.
Delegati in zastopniki: za klub društev SND — John Petrič; za federacijo SNPJ — Anton Jankovich in Leo Poljšak; za prosvetni klub SND: sestra Vad-nal; za izletniško farmo SNPJ: Victoria Poljšak in Anton Mez-narsich; za dnevnik Prosveto in druge publikacije SNPJ: Anton Jankovich; za podružnico SANS št. 39 Leonard Poljšak in Anton Logar.
Ravnatelj mladine: Jack.Su-belj, mlajši.
Društvo "Vodnikov Venec" podpira sledeče ustanove:
Prosvetno Matico, Slovensko narodno čitalnico, muzej SND, ustanovo SANS, ameriški, jugoslovanski in ruski Rdeči križ
Tako se kupuje poslane vstopnice od gotovih naprednih društev in organizacij. Podpira in daruje za vse dobre in napredne namene po svojih najboljših močeh.
Društvo bo še nadalje zborovalo vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani št. 2 novega i>o-slopja. Pričetek sej je ob 9:30 zjutraj.
Vljudno vabimo vse rojake m rojakinje v našo sredo. Za vsa druga pojasnila obrnite se na tajnika, ali pa predsednika.
Anton Jankovich.
Noseči ženi so belogardisti prerezali trebuh
I^osedaj smo mnogo čitali iz pisem od svojcev in raznih razprav o zločinih, ki so jih izvrševali okupatorji Italijani in Nemci, s pomočjo domačih izdajalcev—belogardistov. Pred nedav-
ŠKRAT
"Tito je ena najbolj briljant* nih osebnosti v Evropi . .." trdi že več kot pet let—"Ameriška Domovina!"
Če verjamete, ali pa ne, tako je zapisano. Prepričajte se sa®' in poiščite številko "Ameriške Domovine" od 4. decembra. Tako piše tam urednik "Ameriške Domovine":
'Poslanik za Jugoslavijo jo govoril pred zbornico
Pred trgovsko zbornico * Clevelandu je včeraj govoi^ Robert Patterson, poslanik ^ Jugoslavijo. Govoril je neuTO^' no, ali kakor pravijo record" . . .
Priznal je, da je maršal TU'' "ena od najbolj briljantnih ose^ nosti v Evropi . .
Za našega urednika ni po# nik povedal prav nič noveg'^' ampak je do pičice potrdil to, kar mi pišemo že zadnjih' -ei.
Well, to je vse "do pičice" • •'
nim je prejela Mrs. Marjeta bec (Mihlačeva) pismo od svoj' domačinke Justine Kraje iz G^' hovega pri Cerknici. Sicer je J"' stina Kraje poznana čitatelj®®* "Enakopravnosti," ker smo občili pred časom par njenih P'' sem, ki so bila zelo informat'V na. Mrs. Gerbec živi na farmi v Doylestownu, Ohio, nam je izročila pismo za čitev. Vsebina pisma je slede"'' "Grahovo, meseca oktobra 1^' "Draga domačinka!
"Prejela sem Vaše pismo, pisano 6. avgusta 1946, prej®' sem-ga pa 11. oktobra 1946. lepša hvala zanj in za pozdra^'®'
"Popisala Vam bom bolj kratko naše trpljenje in krvave štiriletne borbe.
"Najprej nas je zasedel, piral Italijan. Sprva se je vee fašistični delal pohlevnega Minilo ni še eno leto okupac'J^' je že pokazal, kaj zna. Začeli s" naše zavedne ljudi pobijat ' streljat kot take. V Ložki do#^ in v Batnem polju je padi" en?m dnevu 49 mož in faw^^.y Sti'ol ali so jih, ča so jih do^^ pii delu, pa bodisi na poljih \ senožeti. Tako so neke noči šli v Grahovo fašisti po žkovo Marjeto in PirmanC Žerovnice, ju odpeljali v L"" dolino in tam ubili. ' ^
"Leta 1942 so začeli maso^'J^ izseljevanje nedolžnih ljudi-pa vse po zaslugi domačih jalcev. Kajti takrat so belog* disti in Italijani delali ramo ob rami. Tujec ni ničesar, kaj je pri nas, če t" bilo izdajic.
"Najbolj žalostno pa je da so se nekateri duhovniki'
kali in organizirali to zločii^ ^ bando, in po večini še sao^i P magali izdajat in pobijat. mo jasne dokaze in resničn®'^, eno roko je blagoslavljal, ^ gi je držal pa pištolo, da j® j, morit. Pridigovali so na cah; 'Ce čita napredne časop^j pluni vanj, če vidiš tandita, ^ ga!' Tako so nazivali naše h , bre borce. 'V imenu Kristus^Vj ran, naj pogine partizan,' ^ bilo njihovo geslo. Borili za 'vero in Boga,' ampak so tako zaslepljeni, da niso sP ■ nič vedeli, vsaj za en dan
"Ampak naša osvobod' vojska ni šla, nc gre in bo šla nikdar proti veri. je cerkev ločena od države, ^ je povsem prav. Cerkev za kar je, ne pa za politik^' dar je padel na osvoboje"^ ozeml u kakšen belogardist' j
ga pustili vse lepo po cefK (Dalje na 3. strani)
ro. decembra 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Kontreadmiral Belli:
K položaju na Sredozemskem morju

Ali je mogoče še trpeti položaj, v katerem niso zaščiteni zakoniti interesi črnomorskih držav, njihova pravica, da ne puščajo v svojo hišo nepovabljenih gostov? Toda predlog sovjetske vlade o reviziji določb v Montreuxu sklenjene konvencije je naletel na odločen odpor. Reakcionarni tisk anglosaških dežel napenja vse sile, da bi dokazal, da je napboljša ureditev » tega vprašanja ta, da se vzame crnomorskim deželam pravica, da bi odločale o lastni usodi.
Kar se tiče Rdečega morja, je bilo do druge svetovne vojne Angliji gospodstvo na njem zajamčeno z vojno-pomorskimi in letalskimi bazami v Adeni in Pe-rimu, kakor tudi s tem, da je imela Anglija v rokah Port Sudan in otok Sokotra, ki zapira dohod do Bab-el Mendebskega preliva s strani Arabskega morja. London je segal tudi po največjih ukrepih za okrepitev svojega političnega vpliva v Abesi-liji in v državah Arabskega polotoka.
Gospodstvo Anglije na Rdečem morju pa je bilo vendarle omejeno s tem, da sta bili na njegovi obali in na poteh do nje italijanski koloniji Eritreja in Italijanska Somalija. Med voj-^0 so angleške čete zasedle ti dve koloniji in morska pot na R^eče morje je prišla pod popolno kontrolo Anglije. Še več: pariškem posvetovanju Sveta ministrov za zunanje zadeve Je angleška delegacija predlaga-^a ustanovitev "Velike Somalije," v katero bi bila vključena Italijanska Somalija in del ozemlja članice organizacije Združenih narodov Abesinije in "Velika Somalija" naj bi prišla pod varuštvo Anglije.
Tako Anglija po drugi svetovni vojni ni samo okrepila svojih ®krajno ugodnih politično-stra-teških pozicij na Sredozemskem %orju, temveč jih je še znatno Razširila z ekspanzionistično politiko, ki jo uveljavlja z vojaškimi in diplomatskimi sredstvi. V njenih rokah so vsi izhodi iz Sredozemskega morja, zasedeno ima ozemlje vrste sredo-^emskomorskih dežel, tam je gospodar vrelcev nafte in nafto-,Vodov. Ker ima v rokah številne ^ojno-pomorske in letalske ba-^e—v Gibraltarju, Severni Af-^iki, na otoku Malti, v Italiji, 'Grčiji, Iraku, Transjordaniji, ^a-lestini in na otoku Cipru, i^hko Anglija v polni meri kon-trolira pomorske in obalne objekte Sredozemskega morja, balkanskega polotoka. Male ■^2ije in Rdečega morja.
V nasprotju z Anglijo Zedi-^Jene države Amerike pred voj-^0 niso imele na Sredozemskem ^orju oporišč in se niso poseb-Zanimale za to področje. Med ^®jno pa so izkoristile nastali Položaj in zavzele tam dokaj '•'"dne pozicije. Res, po nesporno obstoječem, čeprav v oficielnih
instancah zanikanem i dogovoru anglosaških držav velja Sredozemsko morje za vplivno sfero Anglije, pri čemer Zedinjene dr-jžave Amerike navadno podpirajo v sredomorskih vprašanjih angleško diplomacijo. Toda dogovor nikakor ne odstranjuje nasprotij med obema državama tudi na tem področju.
Zaveso, za katero je skrito "mirno sožitje" Anglije in Zedi-njenih držav Amerike v bazenu Sredozemskega morja, je nekoliko privzdignil znani ameriški novinar Lippman. V članku, objavljenem v listu "New York Herald Tribune," pravi s pohvalno odkritosrčnostjo, da je Anglija zdaj sicer res edina velika država na Sredozemskem morju, vendar pa njene pozicije niso dovolj trdne, ker se opirajo na dokaj nezanesljivo zvezo s Fran-com, z monarhisti v Italiji in Grčiji in z arabskimi šejki.
Prikrivajoč svoje ekspanzio-nistične skomine z licemerno bojaznijo, češ da bi utegnila Sovjetska zveza iztrgati Sredozemsko morje "iz slabotnih rok Angležev," priporoča Lippman, naj bi se ustvarilo tam "resnično ravnotežje sil," za kar bi morale po njegovem mnenju postati Zedinjene ameriške države "sre-dozemskomorska država."
Lippmanova tendenca ni no-'va. Ameriški monopolistični kapital išče nova tržišča in surovine, nove sfere političnega vpliva, vojno-strateške baze. Če so se med vojno ameriški in angleški interesi križali predvsem v deželah tihooceanskega bazena in deloma Atlantskega oceana, lahko trdimo zdaj to tudi glede bazena Sredozemskega morja, dežel Bližnjega in Srednjega vzhoda.
Svoj čas je bilo uradno objavljeno, da namerava ameriška državna družba "Petroleum Reserve Corporation" pričeti z gradnjo velikega transarabske-ga naftovoda. Pristanek vlade Saudove Arabije, ki ga je dala Američanom, da lahko zgrade naftovod čez njeno ozemlje, kakor tudi 10 milijonov dolarjev posojila, ki ga je dala izvozno-uvozna banka Zedinjenih držav Amerike Saudovi Arabiji, kaže, da si je ameriški kapital že priboril tu neke-pozicije. Po podatkih londonskega lista "Star" so izdelali, ameriški strokovnjaki načrt o zgraditvi železnice iz Saudove Arabije čez Palestino do Sredozem^tega morja, ki bo dolga okrog 1,000 milj in izpeljana vzporedno z novim naftovodom.
Znano je tudi, da so ameriške čete dogradile novo veliko letališče v Dherenu (Saudova Arabija). V skladu z določbami pogodbe, sklenjene s kraljem Ibn Saudom, bodo Američani izkoriščali to letališče tri leta. Pogodba določa, da preide letališče po tem roku v last Saudove Arabije, tehnično osebje pa ostane na
MASTERBUILT FURNITURE CO.
"IZDELOVALCI FINEGA POHIŠTVA"
_ Izdelujemo novo pohištvo, popravimo In prenovimo staro; izurjeno delo.
Lahki pogoji	govorimo slovensko
4801 DETROIT AVE	WOodbine 6566
sedaj imamo v zalogi za božič radio aparate-
stroje za igranje plošč—grelne podloge— plošče—vence—oltarje
PARK RADIO- 7220 S+. Clair Ave.
Popravila na radio aparatih in drugih predmetih napravimo v 48 urah

4
i
Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES. PREGRINJAL ZA POSTELJE IN PREPROGE ZA KOPALNICE
Izplačalo te vam bo napraviti vaše nakupe za božična darila pri nas. Poizvejte kako lahko dobite pri nat Nylon nogavice brezplačno.
Parkwood Home Furnishings
njem ameriško in ameriške civilne letalske družbe bodo imele glede uporabe letališča prvenstveno pravico.
Poleg letališča v Dherenu ima ameriško tehnično osebje v rokah še dve manjši rezervni letališči med Dherenom in Palestino. Z drugimi besedami, Američani so ustvarili v Saudovi Arabiji sistem svojega letališkega baziranja, kar je nedvomno velikega strateškega pomena.
Vpliv Zedinjenih drlav Amerike se širi tudi na ozemlju, ki sega neposredno k Bob-el Man-debskemu prelivu jn k angleškima vojno-pomorskima bazama Adenu in Perimu. Širijo se tudi investicije ameriškega kapitala v Egiptu, pri čemer tudi tu seveda ne gre zgolj za ekonomsko prodiranje. Čeprav so bile vojne akcije v Afriki končane že pred dobrimi tremi leti, je na ozemlju Egipta še vedno več tisoč ameriških vojakov. Po oficielni verziji se mude tam "za zaščito ameriške vojaške imovine." Ameriške čete imajo v rokah vojaški letališči v Kairu in Peinfieldu.
Del v Evropi operirajočih ameriških vojno-pomorskih sil je uporabljal v Sredozemskem morju angleške baze. Po kapitulaciji fašistične Italije so se zasidrale te sile v Palermu na Siciliji, kjer so ostale tudi po končani vojni. Sodeč po časopisnih vesteh, nameravajo Zedinje-rife države Amerike ne glede na to, da na obalah Sredozemskega morja nimajo niti koščka ozemlja, imeti v bodoče tam stalno eskadro.

S koruzo pitani
PRAŠIČI
Opaluženi v vroči vodi
JOHN A. TOMPKINS
3979 W. 25th St.
pod Brooklyn mostom SHadyside 3689
Npjbolj čudoviti likalnik, ki je bil kdaj izdelan, je sedaj TU!
ii
thl new postwar
J 7110 St. Clair Ave.
Jennie Hrovat
ENdicott 0511
CLADIRON
Pridite ... in oglejte si na lastne oči novi Thor Auto-magic Gladiron likalnik. Ta; koj boste spoznali, da je to povojni likalnik vaših sanj . . . s posebnostmi, ki niso bile nikoli prejo mogoče ... s pri-roCnostmi, o katerih se ni slišalo pri predvojnih izdelkih. PREGLEJTE TE POSEBNOSTI potem pa pridite za demonstracijo!
Irons ... presses___steams
... automagically
Operira polom kontrolo s kolenom. -Stoji in lika. dočim vi ■•dlle. Srajce zlika v AVz minuti—navadno perilo v manj čaiu.
So skupaj %$iblje, za ipravo v shrambi.
Ga lahko postavite kamorkoli v hiši.
EAST APPLIANCE SERVICE & SALES
18724 ST. CLAIR AVENUE IV 7263
GEORGE IN ANDREW KNAUS, •loveniks Uitnlka
0 prizadevanju Zedinjenih dr-1 žav Amerike, da bi poudarile svoj interes na Sredozemskem morju, govore v zadnjih mesecih vedno pogostejši demonstrativni poseti ameriških vojnih ladij na celih eskader v pristaniščih tega morja.
Med vojno so imele vojno-po-morske sile Zedinjenih držav Amerike svoje baze tudi v Port Lyauteyu v Francoskem Maroku. Ameriške oblasti še vedno drže to bazo, in sicer pod pretvezo, da jim je potrebna vmesna baza, da lahko preskrbujejo po morju svoje okupacijske čete V Nemčiji. Čeprav so ameriške sile z bazo v Port Lyauteyu izven območja Sredozemskega morja, lahko resno vplivajo na položaj v zapadnem delu sredozemsko-morskega bazena, ker so zasidrane v neposredni bližini Gi-braltarskega preliva.
Vidimo torej, da si angleški in ameriški krogi pod različnimi pretvezami prizadevajo, da bi si zagotovili neomejeno gospodstvo nad vsemi važnejšimi področji, spadajočimi k Sredozemskemu morju. V enem izmed svojih govorov je ameriški senator Pepper ugotovil, da "si Zedinjene države Amerike in Anglija prizadevajo spremeniti Sredozemsko morje v angleško jezero."
Živ je še v spominu Mussolini-jev poskus, da bi se spremenilo Sredozemsko morje v "Mare nostrum." Zdaj imamo pred seboj nov poskus, da bi se spremenilo to morje v "British Lake."*
Sredozemsko morje, ki njegovi valovi pljuskajo ob tri kontinente, je ena izmed najvažnejših morskih poti sveta. Poskusi
IŠČE SE ŽENSKE
za snaženje šolskih poslopij v col-Unwoodskem okrožju. Dobra plača.
Zglasite se pri Prospect Window Cleaning Co. 1107 Bolivar Rd„ CH 6991
MOŠKI
za snaženje preprog ob večerih. Tedenska plača.
Zglasite se na
Employment Office The May Co.
IŠČE SE MOŠKE IN ŽENSKE
Moške za Tovarniške delavce Inšpektorje Truckerje Ženske za Assemblerje
Varenke Inšpektorice drugi in tretji šift pet dni v tednu Stalno delo z 60 let staro firmo
BISHOP & BABCOCK MFG. CO. 1285 E. 49 St.
nekaterih držav, da bi monopo-lizirali v svojih rokah to svetovno prometno žilo, morajo nale? teti na zakonit odpor vseh drugih zainteresiranih držav, predvsem dežel, ki meje na Sredozemsko morje. Francija in Italija morata po pravici zavzeti njima pripadajoče mesto in obnoviti svoj pomen važnih političnih faktorjev na Sredozemskem morju.
"Ne samo Francija, temveč tudi Italija," je rekel V. M. Mo-lotov dne 13. avgusta na pariški konferenci, "mora biti prepričana o svojem položaju sredozemske države."
Na pravilni ureditvi sredo-zemskomorskega problema so življenjsko zainteresirane tudi dežele Balkanskega polotoka in Srednje Evrope, kakor tudi štiri črnomorske države, izmed katerih ima zdaj samo Turčija prost izhod na Sredozemsko morje.
y pričo vseh teh dejstev nam mora biti jasno, da z ničemer opravičeno prizadevanje anglosaških držav, da bi ustoličili svojo jhedemonijo na Sredozemskem morju, ne more služiti okrepitvi prijateljskih odnosov med evropskimi deželami, ^ ne more služiti stvari pravičnega in trdnega miru na vsem svetu.
Zapestno uro
moško, Waltham izde'ka, se je zgubilo v petek 6. decembra v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Ima vrezane črke S.A.J.— 9-27-41. Pošten najditelj je pro-šen, da pokliče KE 6557, ter dobi primerno nagrado za vrnitev.
Al's Radio & Electric Service
1011 East 64th Street
Albin Zhacnik, lastnik Popravljamo radio aparate in električne predmete Prvovrstno delo in točna postrežba Odprto od 8. zj. do 1. pop. vsaki dan razen ob sobotah—od 10. zj. do 8 zv.

POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
ALI STE
PRIHLAJENl?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
UREDNIKOVA POŠTA
(Nadaljevanje z 2. strani)
pokopati, medtem, ko je padel kak naš borec, so trupla oskrunili na nečloveške načine. Ujetim so vrezovali peterokrake zvezde na licih, vrtali jim oči, rezali prste, in nič ne pretiravam, je živa resnica, da so jim odrezali spodnji del telesa. Neki noseči ženi je izdajalec prere-zal trebuh, da je padlo ven še nerojeno dete.
"Draga, tovarišica, vidite, tako so znali delati samo borci za vero. O, velik bi moral biti papir, da Vam bi vse napisala. •
"Tudi pri nas v Grahovem smo imeli enega župnika, organizatorja bele bande. Z njim roko v roki je bil Fužinar in njegova hči Pepa in sin France. .Tam so stalno vršili pojedine, dobro so pili in jedli fašisti. Dobival je ža vsakega, kogar je izdal po 1,500 lir. Mislili so, da pijejo vino, pa so pili kri naših naj-boIjšiK fantov. On jih je imel dosti na vesti. Njemu enak je bil Lukov France in Jože. Slednji se je nahajal pa pri najbolj zločinski bandi, morilni 'črni roki.' Ta je ^ samo morila. Zagrizena kar cela družina.
"V naši vasi je bilo kar 25 pri izdajalcih. Kovačevo Mico in hči so spravili tja, kamor spadajo. Isto tako Fužinarja in Lukovga, Mrtinovcovko zraven Vaše rojstne hiše in več drugih, kar so zaslužili, to so pa dobili.
"Tudi pri nas so stalno premetavali in iskali, namreč hoteli so ubiti mene in mojo sestro, pa sem jim spretno vselej ušla. Potem so hoteli ša mamo zato, ker so skrili enega partizana v gnoj
in mu rešili s tem življenje. Še danes jim je hvaležen. Niso mogli pa rešiti svojega, ki so ga ubili vpričo očeta in matere.
"Kradli so na vse pretege, meni so pobrali prav vse, kar sem si napravila v teku 13 let; nisem imela malo, a danes sem ob vse.
"Imam še dosti za popisat, pa ste mogoče že čitali. Če Vas bo še kaj zanimalo, pa prosim, se še kaj oglasite. Oprostite slabi pisavi, ker zelo hitim.
"Prejmite moje tople pozdrave Vi in vsa Vaša družina. Enako pozdravljata vse moj ata in mama.-Čudno se jim zdi, zakaj Urhova nič ne piše.
"Justi Kraje."
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd„ IV 4221
Se ^iporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
VASI ČEVLJI
bqdo zgledali kot novi, ako Jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Ave.
OSTANEJO GORI CELO LETO
Protežirajo vrata, okna, porče, in vhode proti sapi . . . varujejo proti pripekajočemu solncu. So perfektni za strehe na porCu ali nad vrati. "Najbolj ekonomične vrste streha. So varne proti ognju—Koolvent traja celo življenje. Krasne barve. Vprašajte za detajle.
ALL-WEATHIR PROTECTMIK
with
KOOLVENT
ALUMINUM
AWNINGS^^
"W—
KOOLVENT METAL AWNING CORP. OF CLEVELAND 3756 Caroegie Ave., EN 4080
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
3 - HIŠE - 3
ZA
ZA
$9700
PRIPOROČANE — VSE V DOBREM STANJU.
LAHKO KMALU PREVZAMETE.
2	DRUŽINI in ena za eno družino na E. 68 SI. Kleli, fornez -	- --------
ZA 2 DRUŽINI 5 in 4 sobe, za eno družino 5 sob.
Lepa investicija za veterana.
3	DRUŽINE: 6 sob in dva stanovanja po 4 sobe; parna go.-kota, dve garaži. Tudi izvrstna	6 O Z kupčija za veterana
LEPA HIŠA ZA ENO DRUŽINO, 8 sob; nova bar-
vana, škriljeva streha; klet, fornez, 4 spalne sobe.'
TISOVEC REALTY
1366 MARQUETTE RD.
EN 4933
►»♦♦♦♦»»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»t
ZAVAROVALNINO |
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
I:
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnijcov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem •mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. clair ave. vogal e. 62nd St.; vhod samo na e. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: en 5013
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
In the Heart of the Orange-Raising Country
28 Miles Froni Los Angeles on Route 101
* * *
Cocktails - Beer - Liquors
Fpod * * *
ALL FRIENDS AND VISITORS
CORDIALLY INVITED # * *
Owned and Operated by:
Bill Sitter and Chas. Lusin,
Former Clevelanders

stran 4
enakopravnost ,
m
10. decembra 19
PREŽIHOV VORANC;
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leia 1941. lik pred razpadom slare Jugoslavije
PRVI DEL Prvo poglavje
V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavni-ško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena *ušesa jam-niških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bilf gotovo še huje jezili nad goljufijo tovarne, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili:
"Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati."
Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jam-niških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jam-nica s svojimi tremi njej zafa-ranimi selišči, s Hojami, z Draj-no in s Sončnim krajem ni premogla.
Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna' obdaritev občinskih re-vežev.
Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili me^ njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila nam-
SHOPPINO DArs TO
CHRISTMAS
SAVE USED f AT!
reč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike.
Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon/ je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila je vsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Če bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob veliTcem vozlu, bi ji bila vrv zdrsnila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po'l^i, od spomladi prerojeni Jamnici.
Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okrogli nasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohor jem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očešc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa,, vzhoda in zahoda obdajali srednjeviso ki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Mo ral si verjeti samoljubnemu za trjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Po horjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele.
Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne pa-trone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tova riš, sveti Ožbolt, skupaj poto vala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamnici. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani.
Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino,' a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotil kakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujal in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti.
Vihteč v rokah svojo podar-
jeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s pahco po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik:
"O ti prekleta baba ti . . !" Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta omržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. '
Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečih oči z eno ro&o držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bobike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Pod-juni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, ba-rantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi ži-danimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa.
(Nadaljevanje sledi)
Proda se
klavir, v jako dobrem stanju; fini glas,, jako pripraven za učenca. Cena samo $35. Oglasite se ali pokličite po 6. uri zvečer. BENNO B. LEUSTIG, 1034 Addison Rd. EN 3426.
Slovenski veteran
želi dobiti stanovanje zase in ženo (nič otrok). 3, 4 ali 5 sob. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče PO 1985, Victor
Udovich, 9903 Yale Ave. ****************
želi se dobiti GODBENIKA NA HARMONIKE, KITARO ali BANJO za starega leta večer
Pokličite takoj IV 9509 ali IV 7770
Zastopniki
** Enakopravnosti ★
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76th SI.
★
Za collinoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave.
KEnmore 8034 ★
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
^9
1885
1946
J^aznantlo in 2^ah*Oala
Globoko potrti od t>revelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja našemu dragemu soprogu in očetu
John Tomažič
ki je po dolgi in mučni bolezni zatisnil svoje trudne oči in mirno zaspal večno spanje dne 21. oktobra 1946, v starosti 61 let. Doma je bil iz vasi Huje, fara Hrušica. Po opravljeni slovesni pogrebni sveti maši v cerkyi Marije Vneb6vzete je bil položen k večnemu počitku dne 24. oktobra 1946, na Calvary pokopališče.
Prisrčno se želimo tem potom zahvaliti Rt. Rev. Msgr. Hribarju za opravljeno slovesno pogrebno sv. mašo in druge cerkvene obrede, Rev, Slajetu iz Lorain, O., in Rev. Čelesniku za asistenco. Tako tudi Rev. Francis Baragi, Rev. Tomcu in Rev. Cimperma-nu za obiske na domu, za molitve v kapeli in za sprejem na pokopališče.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom prav prisrčno zahvalimo vsem številnim prijateljem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci v zadnji pozdrav in sicer: Mr. in Mrs. Joseph Tomažič in družina, Mr. in Mrs. Frank Bricel in družina, Mr. in Mrs. Joseph Janes in družina, Mr. in Mrs. Joseph Bizjak in družina, Mr. in Mrs. George Warnke, Mr. in Mrs. Anton Tomažič in družina iz E. 177 St., Mr. in Mrs. Anthony Tomažič in družina iz Grove-wood Ave., Mr. in Mrs. William Mahoney.in družina, Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Klub Slovenskih groceristov in mesarjev, Mr. in Mrs. John Hra-star jr. in družina, Mrs. Frances Debenko in sin, Mr. in Mrs. Anton Bubnic in družina, Mr. in Mrs. Mirko Bubnic in družina, dr. Kras št. 8 SDZ, Mr. in Mrs. Frank Ivančič in družina, Mr. in Mrs. Frank Grebene in družina, Mr. in Mrs. Joseph Metlika, Mr. in Mrs. Frank Jelerčič in družina, Mr. A1 Bruss, Mr. in Mrs. Ed Bruss, Mr. in Mrs. J. Kocic, Mr. in Mrs. Joseph Kuncic, Grovewood Ave., Mr. in Mrs. J. Zanut-tini iz Kenmore, O., Mr. in Mrs. Joseph Kern in družina, Mrs. Jack Grdina in družina, Mr. in Mrs. Joseph Hrvatin, Mr. Joseph Mahne in sin, Mr. in, Mrs. Frank Race Jr., Mr. in Mrs. Louis Erste in družina, Mr. in Mrs. A. Baeder, R. B. Biscuit Co., Mr. John Brodnik in družina, Product Engineering Dept. of Parker Appliance, Mr. in Mrs. John Asseg in družina. Miss Marion Miller, Miss Josephine Fanelli, Mr. in Mrs. Anton Gubane in družina, Mr. in Mrs. Joseph Pozelnik in družina, Mr. in Mrs. Adolph Perdan in sin. Employees of Parker Appliance, Mr. in Mrs. Leo Kausek, Mr. in Mrs. L. H. Schmoll, Mr. in Mrs. V. Plesec in družina, Mr. in Mrs. J. Steblaj in Marian, Mr. in Mrs. August Haffner, Mr. in Mrs. John Močnik, Mr. in Mrs. L. Urbas in družina, Mr. in Mrs. Goebel, Mr. in Mrs. Frank Kovacic, Mr. in Mrs. Frank Zagar, M.E.S.A. Local 21, sosedje in odjemalci.
Prisrčna zahvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se t odo brale za mir in blag pokoj njegove duše, in sicer: Mr. in Mrs. Frank Bricel, Mr. in Mrs. Joseph Janes, Mr. in Mrs. Joseph Bizjak, Mr- in Mrs. Frank Jarm, Mr. William Janes, Miss Florence Bricel, Mr. in Mrs. V. Tomazic, Mr. in Mt-s. Anton Tomažič, Mr. in Mrs. Frank Tomažič, pevski zbor Ilirija, Jugoslav Slovene Club, Young Ladies Sodality of St. Mary's, Mr. Frank Ivancic Jr., Mr. in Mrs. J. Zuzek, Northeast Guild, Mr. in Mrs. Frank Ivančič in družina, Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Mrs. Spehek in družina, Mr. in Mrs. Joseph Vihtelic, Mr. in Mrs. Frank Vihtelic in družina, dramatično društvo Triglav, Mr. in Mrs. Frank Jaksic in družini, Mr. in Mrs. John J. Grdina, Mr. in Mrs. R. J. Grdina, Mr. in Mrs. V. A. Grdina in družina, Mr. in Mrs. Leo Vi-rant, Mr. in Mrs. E. Kalish in družina, Mr. in Mrs. Louis Grdina, Gov. in Mrs. Lausche, Mr. in Mrs. H. Lausche-Welf, Mr. in Mrs. Charles Lausche, Dr. in Mrs. A. Urankar, Mr. in Mrs. Harold Lausche, Dr. in
Mrs. William Lausche, Mr. in Mrs. Joseph Jevnikar Jr., Miss Mildred Jarm, Mr. Louis Jarm, Mr. in Mrs. Joseph Jevnikar Sr., Mr. in Mrs. Frank J. Vegel, Mr. in Mrs. Frank Spenko, Mrs. Leo Belinger, Mr. in Mrs. William Mahoney in družina, Mr. James Mahoney, Mr. in Mrs. Edwin Warnke, Mr, in Mrs. John Kausek, Kmet družina iz St. Clair Ave., Mr. in Mrs. L. Rad-dell, Mrs. Angela Strmole, Mr. in Mrs. J. Stupica, Mrs. J. Remec, Mr. in Mrs. E. Koffert in družina. M*"« in Mrs. Louis Urbas in družina, Mr. in Mrs. Jacob Gu-stincic, Miss Dolores Diddle, Mr. in Mrs. J. Hočevar, Womans Club, Mr. in Mrs. Louis Oswald, Mrs. L. Mandel in Dansy, Mr. in Mrs. J. Satkovic, Mr. in Mrs. John Gornik in družina, St. Clair Ave., Mrs. J. Zulich in Frances, Mrs. Sebemik, Mr. in Mrs. A. Somrak, Mr. in Mrs. J. Hrastar Sr., Mr. in Mrs. E. Posch, Mr. in Mrs. Joe Petrich, Mr. in Mrs. F. Laurich, Mr. in Mrs. E. Schnfeider, Mr. tn Mrs. Michael Gilchrist, Mr. in Mrs. Rammel in družina, Mr. in Mrs. John Asseg in družina, Mr. in Mrs. John Alich, Gornik družina iz E. 168 St., Mr. Frank Bubnic in družina, Mrs. Mary Tusheen, Miss Josephine H. Tercek, Mr. Joe Gornik in družina iz Holmes Ave., Mr. Jide, Miss Jennie Planisek, Miss Mary Princ, Mr. John Brodnik in Frances, Mrs. Bradač, Mrs. Narobe, Mrs. Frances Grmek, Mrs. Mary Zakrajsek, Miss Vicki Suster-sic, Mr. in Mrs. Podboj in družina, Mrs. Frances Hu-dovernik, Mrs. Godnavec in družina, Mr. in Mrs. Joseph Kuhar, Mr. in Mrs. M. Marolt, Mrs. Margaret Marolt, Mrs. M. Suhadolnik in Martha, Mr. in Mrs. J. Brinovec, Mr. in Mrs. J. Blajda, Mr. in Mrs. J. Yurka, Mr. Anton Novak, Mr. in Mrs. J. Kozar, Mr. in Mrs. E. Planisek, Mr. in Mrs. J. Dadich, Mr. in Mrs. Wilkinson in družina, Mrs. Mary Tercek in Ger-aldine, Mr. Frank Bittenc, Mr. in Mrs. W. Kahl, Mr. in Mrs. John Lenarsic in družina, Mr. Joe Krajc in družina, Mrs. A. Pucel in Josephine, Mr. in Mrs. Frank Mihelic, Mr. in Mrs. M. Vraneza, Mr. in Mrs. A. Ponikvar, Mr. in Mrs. E. Mclnerheny, Miss Eileen Mahoney, Mr. in Mrs. H. Glanz, Mr. in Mrs. V. Zaff-ke, Mr. in Mrs. Leo Peters, Bohn in Kramer družine, Mr. in Mrs. J. O'Donnell in družina, sosedje in odjemalci, Bridge Club.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo člani kluba Groceristov in mesarjev za tako veliko udeležbo pogreba, še posebna hvala pa nosilcem krste. Lepa hvala Mr. Rakarju in pevskemu zboru Ilirija za tako lepe žalostinke.
Iskrena hvala vsem, ki so ga prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše in pogreba. Lepa hvala vsem prijateljem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh.
Prav prisrčna hvala guvernerju in Mrs. Lausche za sožalno brzojavko, enako lepa hvala vsem, ki so nam poslali sožalna pisma in karte.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na poslugo pri pogrebu.
Če se nam je pomotoma kakšno ime izpustilo, prosimo, da nam oproste, ker se želimo prav prisrčno zahvaliti vsem skupaj.
Prisrčno zahvalo naj sprejme A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod za vso pomoč in postrežljivo naklonjenost ter tako lepo urejen pogreb. Enako lepa hvala Jos. Želetu za uporabo njegove mrtvaške kapele.
Ti, predragi in nikdar pozabljeni soprog in skrbni oče, dokončalo se je Tvoje zemeljsko trpljenje. Volja Vftegamogočnega je bila, da si nas moral zapustiti. V globoki žalosti nad Tvojo izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da Ti podeli večni mir in zaslužen počitek v hladni ameriški zemlji.
Žalujoči ostali:
ANNA TOMAŽIČ, soproga VICTORIA poroč. JARM, HELEN in FRANCES, hčere
DR. F. JARM, zet TRIJE VNUKI	JOSEPH, brat
Zapušča v stari domovini brata, sestro in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, 10. decembra 1946.