spodarske ? obrtniške narodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold pol 2 gold po pošti pa celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr četrt leta 1 gold.; pošilj Ljubljani v sredo 7. avgusta 1872. Obseg: Kako ljubljanski mah (morast) koristno obdelovati Na hvalo Giilichovega v* načina, krompir saditi XXV. skupščini Matičinega odbora 9. juiija 1872 novice. Dopisi Novičar Zakaj naše suhe češplje niso dobre in kako jih sušiti. (Dal.) Še nekaj k lovu škodljivih metuljev belinov. — Poročilo o Na Snežnik. Jugoslavensko slovstvo. Mnogovrstne Gospodarske stvari. Kako ljubljanski mah (morast) koristno ob delovati. Ves Ljubljanski mah se je narastel iz vodnih zelišč « i • • i « ^ i «i • • i ) nekoliko tudi iz lesovja, namreč brezja, borovja } ? vrbja, robidovjâ, trštika itd. ševja Vse te rastline je zimni sneg vsako leto na tla pri-tisnil tako, da se v šoti letni dorastki ravno tako kakor pri drevesih spoznajo. Kakih 10 palcev pod vrhom začne šota po naravni razkrojini delati šotno smolo (Torfpech) in to stori, da je niža šota za kurjavo dobra. Tudi enkrat posušena se lahko IMtariMÉ ■ ■■ ■ Tukaj pa nas topi vpraŠanje: kako globoko kaže šoto žgati ali rezati, a vendar ugodnosti za kmetijsko obdelovanje ne preseči? To je za prihodnost velike velike važnosti. Po dosedaj znižani vodi se vecidel po vsem mahu ne namoči. v se brez škode za prihodnost sme požgati ali rezati šota, dokler ne postaja bi Si t cl S t SL boljše ± OUlftj U U 1\ JL U I U O p U O li Cb J Cv U i Cl 1/ Cl O b C* , kmetijsko porabo ugodna. Na taki blatasti šoti ki je 1Z- za 7 ako je navadno najmanj dva čevlja nad vodó, s pomočjo gnoja mešanega s cestnim blatom ali zemljo zlasti laporasto, vrodi vsake vrste žito, vsaka rastlina in trava; tudi le-sovje, kakor: breza, borovec, smreka, mecesen, jagnjed, višnja, smrdelika, trepetlika itd. Med drevjem raste čvrsto rsje in rožmarin, ki se dá vsako tretje leto za nastile dobro porabiti. Kar se obdeluje za njive, treba je po letih v ledino obsejano z deteljo in travami, zlasti mačjim repom pustiti in po 3- do 41etnem vžitku trave sopet preorati in za njivo rabiti, dokler plevel ne presili. Pleveli hudo silni pa so: dreslo, zebert, uši, pir- nica, slak, osad, soldi, stoklasa 7 ljulika. pasje , v, zelišče, sčurek, mleček y schafť Tako obdelovanje imenujejo Nemci „Egartwirth- í lu , mi je imenujemo ledinstvo. To so zvedbe po 42letnih skušnjah, ktere objavim sè željo, da drugi maharji dospejo kmalu do ugodnega obdelovanja mahovja. Da je še vedno mnogo posestnikov se požiganja držé mahovja, kteri lahko prodá in več vrže kot vsi pridelki na požganem, je dosti žalostno in tudi zasluži, da se enkrat za vselej prepove Po Gulihovem navodu vsajeni krompir je letos kakor prejšnji dve leti, dobro vrodil, zdrav ostal še na manu okušen in sipčen sad dal. ; > in Dr. Orel. niso dobre Zakaj naše suhe češplje navadno in kako jih sušiti. (Dalje.) Našo zaostalost pa tudi to opravičuje sušilnice nekako preumetno osnovane, to je, jih še celó omikan člověk brez natančnega razjasnila da 7 da so nove tako, da zapopasti ne more. Toliko manj se sme zahtevati bi prosti kmetič staro svojo sušilnico sam od sebe tako prestrojil, da bi sedanjim zahtevam na vse strani zado-stevati mogla, akoravno se je v tem obziru že marsikaj hvalevrednega poskušalo in storilo. Tako 7 na priliko 7 sem imel jaz sam prav lepo priložnost blizo Idrije na tako imenovanem „Oblakovém vrhu" videti mocno zboli-šane sušilnice, ki pa vendar niso še tako narejene prav nič ne bi kadile. ; Vredno je, da omenim tukaj še posebno Bosniške sušilnice, ki so si že mnogo posnemovalcev in prijateljev pridobile. Bosniške sušilnice so sicer prav dobre, samo to , poleg tega pa vendar prav počasi sušé, kar se Lukas-ovim V-f M AJb JL KJ 4JW V/ M KJ V KJ JL VVX JL } napako imajo, da potrebujejo preveč kurjave sušilnicam nikakor očitati ne more; te jaz priporočam, ker so gotovo največe hvale vredne. Sušilnice te so znajdba prvega in najspretnejega pomologa današnje dôbe 7 slovi. Dr. Edvard Luk a s je čegar ime ta mož, ki je po vsi Evropi zdaj vodja sadjerejnega učilišča v Reitlingu na Virtemberškem. Dobrota Lukas-ovih sušilnic je pripoznana in potr-jena dandanes že od vseh sadjerejcev, kteri je poznajo in rabijo. Jaz sam sem se o njihovi koristi dovolj pre-pričal in reči moram, da je smem občno priporočiti, kajti s temi sušilnicami je po mojih mislih najdeno sredstvo, s kterim bi se dalo dosti lepega denarj a v deželi ohraniti in tako našemu revnemu kmetu na naši bolji stan pripomoći Res Je sušilnica precej veliko stroškov stane, ako da na prvi pogled nova broto primerjamo pa njeno do- nám pokaže z dobroto naših starih sušilnic, brž se da se nam nova sušilnica mnogo poprej različnih razlogov. izplača nego stara, to iz Dobro vem, da se s pomanjkljivimi vrsticami ne dá mnogo doseči, in to še posebno med prostimi kmeti ne, ker ravno ti so za nove reči še vedno trmasti in svoje- brez ozira na to, da se suha šota glavni naj si bo korist še tako očividná. Od druge strani se pa tudi ne more tajiti, da je premnogokrat tudi pomanjkanje denarj a krivo, da toliko dobrih in koristnih naprav v našo lastno škodo izostaja; zarad tega se pa tudi bojim, da bodo ravno denarstvene za- deve napravo večih samovlastnih sušilnic pri nas ovirale. Al tudi temu se dá lahko pomagati. Predstojniki kme-tijskih podružnic in drugi bolj omikani gospodarji, po- 252 sebno pa naša častita duhovščina naj bi to častno na- kruha prinese! kakor ga mu je v mnozih ozirih dala logo prevzela, proste kmetovalce o priložnosti o tej za- napravo večih srenj devi primerno podučevala ter j skih sušilnic vnemala in spodbujevala e bi kdo utegnil da tem potikovati in bi znabiti mislil ■ ■ # WHP . } ni mogoče v srenj skih sušilnicah tako hitro sušiti, da bi češplje, ki přidej o na zadnje na vrsto, nobene škode ne trpele, temu lahko v tolažbo povem ? da se na kako škodo še misliti ne more, kajti če kaka škoda godila, gotovo se ne bi takim češpljam ijske sušilnice na Nemškem v tako obilném številu vpeljevale, dandanes že skoraj vsaka soseska ima kterim je g. Rihard Dol da je To Je pričel poduk O Í5 U O t JJl J X C OjJ C 1J j XVA ^Cl J iCUCIJ aOUll s podobama dveh Lukas-ovih sušilnic, dodavši tudi predgovor, s Î Pelj ki ga je razjasnil haj nauk, kako se dober slivovec kuha. Vse to se na- v „Naznanilih družbe kmetijske kranjske" udom družbinim namenjenih. Će pa kdo drug naših gospo darj želi podob teh 1 ; družbe kmetijske najnovejši naj se obrne do dobi je pa nekaj še v našo deželo u naših pise vrinilo, kar je sušenju in sploh višemu vkoristenj češpelj gotovo na veliko škodo. Zapazil sem Dolenec — že 1.1868., da zahaj aj o Dunaj čani, kakor tudi Lahi in Brici (iz Brd pri Gorici), v naše kraje surove češplje vovec iz kupovat. Dunaj čani napravljajo nekakošen jih, Lahi in Brici je pa lupijo, koščic oprostijo posled in potem posuše. Na ta način posušene češplj nekoliko z žveplom zakadé, in glej ! — vse je storjeno cesar je bilo treba, da se potem cent po 40 do 45 gld ; prodá od nas je pa kupuj ej o većemu po gold Naši kmetje pa tudi drugi boljši gospodarji se pa mno-gokrat prav radi v take kupčije spuščajo; kajti znano nam je vsem, da ga ni skoraj dneva v pratiki zazna-movanega, x, «« ^vu xxx «x^.^-j — « ' -----* ko ne bi bil eden ali drug bodi že v manjih ali večih denarnih stiskah. Toda tega nobeden ne pomisli, da si vse to v svojo lastno in veliko škodo j. delà; kajti ako se DunajČanom plača, da si Plj za slivovec od nas na Dunaj vozijo, kako neki bi se nas domá ne splačalo češplje v slivovec pokuhati? To e treba za pridobitev dobrega slivovca tudi se vé da pravega ravnanja pri vrenji in kuhanji češpelj, a ravno v tej zadevi se pri nas še malo zvedenih kmetov na- haj Zateg del se mi zdi primerno in koristno, da su- šenju češpelj tudi kratek navod dodam, kako naj bi se vprihodnj iz pelj kuhal dober si Na hvalo Giilichovega načina, krompir saditi. Te dni me je prosila pridna gospodinja žena Jan. drobná „Pratika". s® Pf Se nekaj k lovu škodljivih metuljev belinov. Ker sem bral v „Novicah" in „Učit. Tovaršu", da se je letos več učiteljev s pomocjo svojih učencev po- končavanj silno zato naj naznanim „Novicam", dolžnost štel kodljivih belih metuljev poprijel da tudi jaz sem si v šolske mladine isto storiti. Raz- , s pomocjo odel sem učencem v šoli, kako veliko škodo sadunosno drevj ? ktereg ) in kako belih metuljev trpi in dobiček bi bilo škodlj bi se pa otroci tega delà bolj z tudi obljubil nekoliko keg je pri nas posebno veliko, po zaleg koristno, nam vsem v prid Da ljem poprijeli, sem placila tištim, ki bodo zunaj šol- popolnoma pokončati časa metulje pridno lovili in pokončavali Vspeh je bil prav dober. Kmalu so mi nanosili v klobukih in drugih posodah toliko pomorjenih metuljev, bilo skoraj da mi žal, da sem beseda sem vendar le ostal, ker držati, bi posebno jim bil plačilo obljubil Je moz obljubiti, a obljube ne pri otrocih ne storilo dobro. *) Prav natančnega števila pokoncanih metuljev ne morem po-vedati, ker lovili in pobijali so jih tudi otroci, ki še ne hodij v šolo in tudi tisti ki so ze liuuiju » ouiv x xx cLi^x no li , xvx o Kj /j c voakdanji pustili. Naštelo in zapisalo se je 23.900 metulj šolo za- jih skujejo tisti učenci pokončali ? ki se 3V, ki SO akdanjo šolo ob- Zalilog M. Kal Znanstvene stvari. Poročilo o XX V. skupščini Matičinoga odbora 9. julija 1872. (Dalje.) Po prebranem porocilu naznani tajnik dopise vna- njih odbornikov v tej zadevi. Odseko vemu na- svetu pritrjujejo: Winkler Grabrijan, Cigale, Črne? ? spieler in Erjavec proti njemu pišejo Svetec. Ein- ) j ces ? naj se na razsodbo izročí ? občnemu zboru skarnice Matične, in če ta misel ne bi obveljala dr. Krek pa sploh proti osnovi ti- naj se sklep přepustí občnemu zboru, njegov dopis pa přiloží zapisniku. Prične se potem razprava. Prvi si v splošni razpravi izprosi besede g. dr. B1 e i- ker „Slov. Nar." je v 75. listu w e i s, ter pravi zato , prav v tej zadevi, ktera je zdaj na dnevnem redu, ga krivičil perfidije „zakotnega zasedanja", ki žali nje- Jeiačičeva v Ljubljani, naj grem pogledat krompir, govo čast, ktere nikomur skruniti ne dá ki ga je přidělal njen mož, posestnik ? ker so vsi nekega zemljišča v ono „Narodovo" „zakotno zasedanje povabljeni za streliščem, in ga sadil po poduku, kterega je bral v odborniki zdaj pričujoči, naj sami povedó, kako so Rad sem jej spolnil to željo, ker sem bili povabljeni letošnji „Pratiki". ženici na obrazu bral veselje, ki ga je s svojim mozem imela nad tem, da sta ubogala svèt ? bogato izplačan. >> zakaj in kam, da se razvidi hudobna namera onega spiska. Gosp. dr. Bleiweis potem v 7 ki je v pošlednjem občnem zboru stavil pred- Pratike", zdaj tako obširnem govoru našteva razloge, zakaj da se je on Res lep krompir sem našel in prav veliko krom- loge ? da tiskarnica ne zgine iz obravnav Matičnih 7 pirjev med druzimi po pest debelih. Sadila sta namreč upravičenega čutil pred odborovo sejo pozvedeti mnenje 24 celi h (ne zrezanih), drobno jabelko debelih krom- nekterih odbornikov, dase za odsekov predlog mo-pirjev, in na 3 sežnjih přidělala sta 60 funtov prav le- rebiti dobodo še druge podslombe. Njegovo stališče pega krompirja. Čeravno je po obilih skušnjah do dobrega potrjeno da krompir po Gulichovem nauku saditi daje naj- Je y lepše pridelke, me je ta Jelačičeva skušnja vendar še si je upal dopisnik „Slov. Nar." po svetu nesti laž, da posebno zato veselila, ker priča, da dobri nauki po seje za tako imenovano narodno tiskarnico po pred ža- rne ta Jelačičeva skušnja vendar še si je upal rekel — ni pristransko ; on ni akcijonar nobene tiskarnice, tedaj popolnoma neodvisen ; njega vodile korist Matice; zato je tudi veliko nevoljo obudilo v njem to dopisnik „Slov. Nar. po da svetu nesti laž, da 7 Pratiki" sej ani ne padaj o na pusta tla dovitno zemljo, in marsikak časnik ampak na ro- velicim 7 ki se baha z popirj em ? našemu ljudstvu ni še kosa boljega kmetijske čelo delati kakor za Matično. Da se ta laž odkrije Skusili bomo nekoliko povračila Vam nakloniti od si. družbe Vred 253 V pisniku odborové današnje seje, zato prosi gosp. trudili zbirati doneske za Matico; na to so mu dali ob A __m. ^ ^ a «r- m M 1 1 1 . A A » w A « A n _ 'mm ^ ^ predsednika, naj dá konstatirati p riv o 1 j e nj bilo da za tiskar še ni ne duh pridrži besedo pozneje n e ko lu hi Je Matica imela že last o ,,narodni tiskarnici' ( 7 odboru povedati, da vsi Ptujski udje odstopij drugih točkah si Mat Gosp D Trstenj ak v se enkrat poprime Gosp predsednik odgovori, da prioriteto Ma besedo ter pravi, da ustanovniki Celjski so mi naro- čili > tice dosti jasno spričuje poprej odboru brano odsekovo zlog glasovati tu \J p V-. J. VUOV/H.V» JLXC40 »Vji j ^JC\> \J stat pro ratione voluntas", da bodo iskali odsekov nasvet v ce 77 pa obveljá poročilo, kteremu nikdo izmed odbornikov ni ugo- nijskepom jal Dr B1 e i w je s tem zadovolj Gosp. Trstenjak omeni, naj se časniški dop Predsednik dr. Costa odgo 7 ki dr. Razlag ki jih kakov mazač pisari, u« v ravnave, ampak zavračajo po časniški poti ne pletajo v odborové ob mu ga g. dr. Razlag pripi da onega p omi slika, suje, nikdar ni imel in nikdar ni izrekel, ne bi bil prvi nasvetoval, naj bi si Matica osnovala ti 9 sicer Gosp. dr. Bleiw odvrne, da se je njemu to skarnico. Ko bi dr. Raz lag o v pomislik red vsem zdelo potrebno zato, da ne bi prav te spletke Matica ne bi bila smela kupiti SI uiocj XVI mui JLIC U.ČIJ< oga begale v njegovi razsodbi, in še bolj potrebno se zakonite sirotinske varnosti, in vendar je bila brez po mu je zdelo to kar naravnost in brez ovinkov priobčiti v mislikov kupljena ki tudi bil utrj 7 daj odborovi seji, ker istega članka pisatelj sedí v tem od 1 t w i 1 TT V • 1 V 1 boru Obrnivši se do g. dr. Vošnjaka ga vpraša, ali Gosp. L glasnim sklepom zagovarja poročilo, da se popol ni on sam rekel )) der Artikel ist von uns a (ta pisek noma vjerna z odsekovimi obravnavami ter pravi, da dr. Razlag je navel en zlog Je Gosp. dr. Vošnjak odgovori predgovorniku, da te prosili pri voljenja, a zamolčal je gl ) vsled ktereg smo vzrok, namreč reči ne spadaj o v odborové današnje obravnave 7 m da z besedami „von uns bil pisal oni Článek". Gosp. dr. Bleiw a (od izrečeno, da bi on 7 odvrne 7 da v obravnavo spada to; vsaj je pred današnj prav adreso odbornikov bil storj današnj o in korist ta, da j e bil govor tudi o stiskl, umrl Blaznik, ki se mu je vidělo šati ni ktero pridemo, ako bi da ie jel zeló pe- J 1 Ol Û U i . rvi. OVy iUU J V1U.G1U, kacl J C jCl ZjCIU Pri odsekovi seji 15. maja pravi dr. Razlag ? uauaouj u SejO uix uaiutiijcu uux ,, «í uuv » ujjiuvim u u i a ^ ua j o 11 o a. a i u i v a ivui 10 tua i 11 puiicuiia Potem g. dr. Razlag poprime besedo ter pravi, da Matici; onega pristavka: „kedar bo Matica imela dosti se ne vé nič spomniti, in tudi drugi bil namenjen oni ,, Narodov pisek govori 7 ampak klep, da je tiskarnica Matici potrebna o takem sklepu pa poročilo tudi ne pravi, da se je odsek zedinil v ná- tisk korist in potřeb ker mora naj prej razjasniti neke točke odsekovega poročila, svojega delà' se mu zdí da se popolnoma ne vjema z obravna- gospodje odsekovi menda ne. vami JULIU. JLÀ\JL± y VAC% OVy J^-J \J ^^ \J A. llv J-JLLCV liV TJ^XJULtV ^ W ^ A T Po njego vem spominu je prošnji za dovolj enje Gosp. dr. Bleiw Matične tiskarnice gl zagovarja t po vzrok bil ta, da bi bilo to ročila, da vsi odsekovi udje so povdarjali korist Ma- predno stavimo odboru enje nekak pri tisk na tiskarnice ljubljanske ne dražé delà. Obravnave za kup Blaznik da tiskarnice se je raz bil nad tem, u« o^ likor mu jo je cenil Blaznik, zdela predraga da Je odseku 7 ko Že t tične tiskarnice, hoteli smo dobro podprt nasvet, vedeti natančni izkaz strošk in dohodk ijenih Reklo se je, da pravil ne pripuščajo tiskarnice, al g. dr. Razlag koj takrat, ko krat pa je on rekel g. dr. Cost i y da se mu kot pra- smo obravnavali nasvet prositi za p r i v o 1 j e nj e tiskarnice* «h ^ a ^ a a V # ■ a a « a m, « >—v t « — ^ — _ — _ _ __9 voslovcu zdí, da si Matica brez prememb pravil ne ni sme osnovati tiskarnice da ome UDiifvaii noxvcti iiivc, iu ua jG i u ui un w o um nvmi* zjcuaxzj^jix, una u± ga xv. va c a mnenju pritrdil. Pri odsekovi seji 15. maja odsek ni in ne bi bila dala privoljenja tud dr. Costa temu zadržek, bila bi ga prožil teh pomislikov. Ce bi v pravilih bil kakov dežel lad gotovo našla storil nepogojnega sklep 7 ristna in potrebna 7 ampak da on Matici tiskarnica ko rekel, da z XT V Y iiaoi«, Nekdo predgovornikov likim trudom smo nabírali doneske pogoj tako ? kedar bo Matica imela dost Razlag) je přistavil za Matico, in zdaj naj gredó vzgubo? Ko bi Matica log Je Lésarj svojega delà ; in Vilharju bila dana m na- prihodnji odsekovi seji predložiti natančni kar ni misliti — res ves denár, ki ga obrne v tiskar nico, zgubila, niČ ne pojd v gubo onih doneskov ki iUga^ V jJIlilUUllJI Y A OVJl j^A VyUWUlll JJltilWlIVlll JVi U o stroških tiskarnice in o delu, ki ga bode gotovo imela t so jih nabrali Ptujski in drugi ustanovniki volili Debeljaka in dr. Tom ; kajt sami zadostujete za in ki se ga ima nadjati. Po nj ego vem mnenji bi se Ma- tiskarnico. Govorniku ne gré na um, kako da bi ravno tična tiskarnica ne mogla zdržavati z lastnimi deli. Sedaj Matična tiskarnica tako nesrečna bila, da bi jej bila so delalci dragi. Znano mu je, da se voditelji tiskarnic zguba gotova, ko so se vendar deležniki za tako ime plačujejo po 1500 gold h te va Matični glavnici drž. zakoniku pri zem 17. Matičnih pravil za- novano „narodno tiskarnico" tudi s tem vabili, da jim sirotinsko varnost, in ta je po doide dobiček ali vsaj obresti od dělnic! Naj bi bilo 2 cenjene ono vabilo reklo, da akcijonarje Čaka zguba, intere 2 3 m pri hišah i vrednosti. Matica se ne smé spuščati v nevarnost 7 ki je pri obrtnijah zlasti pri sedanjih delavskih strikarijah Pa se ena drug reč je zarad ktere je zop od santno bi bilo zVedeti, koliko đeležnikov bi bila dobila. Gosp. predsednik dr. Cost Žugalo se nam sekov nasvet. Vsa osnova se mu zdi nekako temna stroške ni šteta niti pridobnina niti dohodnina, s tema se stroški utegnejo zvišati do 4000 gld., toraj bode pri- govor sodnijo; tega se nam pač ni bati, saj bodemo vedeli na tožbo dati primeren odgovor. Ko nikdo več ne poprime besede, dovršen je raz- ni an jklj ej viši se Matica nego 460 gold. On tudi ni za to, da bi (Ko prih.) kakor „Narodov" članek svetuj 5000 gld udeležila pri narodni tiskarnici. Vrh tega teh stroškov ni v proračunu Matičnem. On je za načelo, da si Matica osnuje tiskarnico, kedar bode imela dosti svojega delà Ozir po domovini. Na Snežnik. Združilo se nas je nekoliko ilirskih „Sokolov", sedaj pa ga še nima, zato nasvetuje, naj odbor o napravimo izlet na sloveči Snežnik na Notranjskem. da odsekovem predlogu preid na d 17. julija se podamo na pot. Ko dospemo na prvi Gosp. Boži dar Raie pripoveduje, da mimogredé rob strme gore, iz ktere se živo-sladka Bistrica iz-se je oglasil v ptujski čitalnici, ondi so se pogovar- liva, ozremo se na krasno dolino, ter vidimo drage pri- • i • i r i • v • i • i • • • i m v • • • i • i.« -i i i« • • • v Matični tiskarnici m Matičarji rekli, naj mkar ne glasuje za-njo. lio bi pa jim z puškimm pokom odz< vendar obveljal nasvet, naj pomisli odbor, kako smo se potem odrinemo čez planine. rekli ogl )l\aiillUX « JLUL OV/CLICftOJLLV/ SO IDU tamošnji jetelje mahati nam na pozdrav z belimi rutami, mi pa naj nikar ne glasuje za-njo. Ko bi pa jim z puškinim pokom odzdravljamo njih pozdrav in 254 bukev Dospěvši v košatí gozd posedemo v seneo zelenih polno zdrave, našemu narodu prijetne duševne hrane pa se tudi odlikuje z živah tihi hosti nismo čuli in viděli nikakoršne ži- njegova beseda je jede y valí, razen kakega jastreba, kteri se je po zračni viso- čini z razpetimi peroti , prežeč na svoj rop, z ostnm no stj o in lepoto narodneg í IAy» n H r§ /» ( i í ttv»o na/i \ jezika Vrebac" (vrabec) se zove humoristično-satirični očesom v tla oziràl, alï Éakovo malo pričico, ktera se list, ki izhaja v Zagrebu, izviren tudi o tem, da donaša je glasila se svojim radostnim petjem, zapuščena v za- vselej kak nemšk članek. raščeni goščavi Zlato solnce je jelo nas zapuščat adnj žar v Mnogovrstne novice. Repatico ali repato zvezdo (kometa) so nam učeni gore vpirati, ko pridemo pod velikanski S než nik. Tukaj si izvolimo prenočevanje; zakurili smo velik ogenj, zve2 ki nam je mili tovarš bil v mrzli noči. Sedé okoli ognja 12. dan tega meseca. Upati smemo, da Vsegamogočni dogledi napovedali na prihodnji pondeljek, to je, na si ravimo potrebno večerjo. Potem si oskrbimo rde kamne smo si deli namesti blazin pod tudi tej zvezdi odkazal pot tako, da ne bode trčnila Je z naso mlj skupaj ker jej ne pride tako blizo. Nor in z jelkovimi vejami se odeli. Tako smo nekoliko za- čevati se pa vendar ni o takih natornih prikaznih ali nevedne ljudi strašiti ž njimi, kakor to kaže neki na- dremali Po polnoči pride neki ovčar do nas in nas zbudí ter se nam ponudi za voditelj lag kmet na Moravském y 7 o kterem časniki pripo naprej, o » ^«iu6iui j^lm čimo za njim. Tako počasi pridemo pod glavo strmega Mestj mi s palicami v rokah drug za drugim kora goro. On s svetilnico vedujejo, da že več časa dohaja iz Bistrice v mesto Brno ; m na sivca. Po kratkem oddihu plezamo naprej, in ob zori ; svoj e kteremu se posestvo jemlje denarja na posodo mer smo mu na vrhu zahaj po denar čudno zdelo a kmet v eno ga Al bridka žalost popred tako vesele, tù potare da misli, da tako zadolžuj vori posled vendar vpraša ; kaj odgo- 12. avgusta pride repata zvezda in takrat bode posestvo? „E mu XXI juo,L\JOI> jjcto, ppou y uogit, ku jjuiaiv., VUU - -L^. av^UOtct piIUC ICJJctUt ZVeZUa iU laK Široko morje, daljne gore, sloveča mesta — vse nam je svetá konec; do tistihmal pa sem že preskrbli 1 «1 » 1 it v 1 1 _ 1 i* * •! 1*1 i • . . . .. - _ J skrila gosta meg Ves naš up velikanskega obzora Repatic je silno veliko, morebiti jih je na milij plaval je — po megli. Druzega nismo viděli na vrhu včasih in za kratek čas pridejo nektere tako blizo zemlj kot zapisana imena nekterih oseb, ki so malo tednov naši, da se vidijo, potem pa gredó svojo pot in se zgubij pred bili tukaj, ki pa nam niso povedale * " ' ' ------ ali tudi pi CU Ulil LU.iV.aj , rvi jjat uaui uiou pu v cuaic , au ou uutu SOpGt v UCI^JJIC tako nesrečne bile kakor mi. Tudi mi smo položili na gledi opazujejo 1 v neizmernih prostorih nebá. Dozdaj, kar zvezdo to mesto steklenico z listiČi, na kterih so bila zapisana vse na tanko, kar se na nebu godi v nasa imena, m se poslovimo odSnežnika, na čegar Ni skoro leta pazili že nad 400 repatic, ki so se videle na y so mlj spomin vzamemo nekoliko črvivega snega in zalih snež-nikovih cvetlic. Nazaj gredé pa nas je pral dež do do breg y neki ovčarski koči, kj so sir delali, smo se gle Newt okrepčali z dobrim mlekom in enmalo osušili Al pol kazni prav opazoval in drug da ne bi oni videli ktere, al mi vidimo An- gré čast, da je bil prvi", ki je te priti le take s prostim očesom, ki zemlji pridejo bliže učil r ezdogled jmi AiAi a^jcwlu v^^c^v uwi, da se zdaj na tanko vé dan (prav za prav : je namočil zopet dež. Ko dospemo sopet kedaj da repatica postane vidna. In tako se vé y posusene nas do domaćega hriba, svojim oznanimo prihod s puškinim ona repatica, ki se*je prikazala takrat strelom ; v tem trenutku pa zaslišimo „Sokolove" rogove, kterih gla je odmeval po celem trgu, in izklical domá u ali Whist potop, m se » ko y bil da ve- zato „repatica vesoljnega potopa u komet imenuje, pride sopet leta 2258 ostale naše tovarše in druge domačine, kteri so nam ona potřebuje 573 let za svoj krogoték y nasproti prihiteli in nam radostni klicali „na zdravj Kdor na visoko goro gré, ůumum * a^^aiju ov«u. ali mu bode na vrhuncu nebo milo ali ne. Mi jo to pot * Da clovek more leteti po zraku kakor tic zmirom v / ( - - ------- ----- " " J^V «I WVW ÍVU/W/ 1/ifO , J loterijo stavi: amerikanski inženir Duka m iznašel posebno pripravo Je nismo zadeli, al kar danes ni bilo, hoče biti drugi pot y ako dá sreča „Sokolska" kelj poln gaza s 4 svilnatimi perutnicami nogi, dve na roki hoče leteti, si naveže dve m J. „Sokol" v mod aJ po zraku yy Glas kdor hajd "v/^AJ VIT v XJLC* jLi^rvij iu uaji pravi, da je inženir že po mu Je Jugoslavensko slovstvo. * Vienac gorskog i pitomog cvieta — se zove skusil to pripravo in da laški minister L hitro dal pisati, naj precej v Rim pride ž njo, ker želi sfrljati iz Kvirinala — v Vatikan. Koliko je državi nesel kolek (stempel) v prvih kva * ko-srbsk pj esm ktero je vredil J. Avg. Kaznačič in v Dubrovniku in založila tiskarna Drag. Pretner-a; cena jej je 60 kraje. Zbirka ta je res venec krasnih jugoslavenskih lirič-aárodnih in umetnih pesem, ki so vličniknjigi kaže vladni časnik „Austria" ni h v „Vienac" spletene cvietku našim y vienac je ÍC Slovencem; kdor si ga omisli po narodni poslovici: „cvietak k Priporočamo zato „Vienac" živo trili tega leta Ves dohodek kolka je znesel 3 milij tedaj za 259.869 gold, več kakor prve leta. Ta kolkni znesek se je razdelil na kolk (štempeljske) marke s 3 milijoni in 309.767 gold., kvarte za i z re z 43.834 gold., na k o 1 e d a r j i tako-le in 630.908 gld, kvatre lanskega y na z 5864 gold., za časnike z 213.837 gold y gotovo se bode z 8314 gold., za prom y za nazna- doval nad lepimi cvetkami m za m blankete 39.348 gold liste 9885 gold * priredio za tisak Propoviedi O. Arkangjela Kalič a Dubrovčanina y St Škuri a. Prvoga dijela Dopisi. svezak — je ravnokar tudi v Drag. Prêt skarni v Dubrovniku přišel na svetio moremo našim duhovnikom priporočati ti Ruskega 16/ /u- julija. n (Dalje.) poviedi" (pridige) TT" » 1 T" • . // • v yy Tudi da mi Kaličeve „pro-pritrjujemo, kar zagrebški Prav toplo njem desetletji se je dovršil v Rusiji velik boj posled-, kteri menda ni znan Slovencem. Krvi se sicer ni prelilo nic v tem boji; tekla je samo po žilah, ploda njegovega pa Katol. List" piše, da naša častita duhovščina je bila je vsak poštenjak prav vesel, in konec njegov je tudi dozdaj večidel prisiljena „pribavljati si skoro samo nje- srecen, kajti ne ta ne uni nasprotnik ni podavljen, pre-mačke propovjedi"; al to je pogostoma nosilo slab plod, maganec in zmagovalec zdaj kot dobra soseda obdelujeta kajti Nemec ni Slovenec, in kar onemu zmirom za tega dobro. V propoviedih Kal je po godu ni ono polje y (Du na kterem sta se boj evala — boj je bil na muzikalnem polji. Na kratko tedaj omeniti njegove brovčana iz reda sv. Dominika) najde slovenski pridigar zgodovine morda ne bo od več. V jeseni 1859. leta se 255 jev Petrograàu in M o s k v i osnovalo „Ruskoje mu-zikaljnoje obščestvo". Kar je bilo v teh dveh mestih „muzikaljnih znamenitostej i ljubiteijej", vse je stopilo v to društvo in vse navdušeno za „procvetanje obšče-stva"; al nadloga jih je kmalu obiskala taka, kakoršna se tudi drugod nahaja: delavcev je bilo malo, oster in učen kritikus pa je hotel biti vsak. Glinka ni bil več med živimi. S ero v, znan posebno po svojih operah „Judita" in „Rogneda", Dargomižski, kterega so proslavile opere „Rusalka" in „Esmeralda" in pa obruseli Rubinstein bili so skoraj edini, ki so delo razumeli. Vrh tega je v društvu nadvladal duh „liberalen", vse domače mu ni bilo za nič, po njegovem okusu bili so le „zapadni klasiki", v njegovih koncertih sta se slišala edina Mozart-Bethoven in Bet-hoven-Mozart ; proiz voditelj ne domače moči niso našle v njem nikakoršne podpore, nikakoršne spodbude, iz-vršilne močí so bile le orodje tuje volje; občinstvo je do društva ohladélo. Serov, Balankirov, Lamankin in nekaj mlajših narodnjakov, izstopivši iz tega društva, so osnovali novo društvo ter mu dali imé „Bezplatnaja muzikaljnaja škola". S tem, da je novo društvo, ne iz-pustivši iz viđa svoje glavne-naloge, razvitja muzikalne umetnosti, in tedaj ne preziraje muzikalnih umotvorov, naj bodo domaći ali inostranni, stopilo na narodno pod-lago, je postalo središče ruskih komponistov, pevcev in godcev, in potegnilo je občinstvo za seboj. Tako se je začela razvijati narodna muzikalna moč in v malo letih se je razvila v tem društvu cela vrsta odličnih opernih, koncertnih in kamernih komponistov. Rubinstein, oče in edin steber starega društva, se je spomnil Horaca pri Filipah. Al liberalcem srce ne pade tako naglo pod pas; „Rusk. muz. obščestvo" pričelo je še poskušati svojo srečo; približalo se je vodji velikanskega kora novega društva ter mu poročilo vodstvo svojih kon-certov. Al komaj je bilo to storj eno, začela je stara klasična pesem. Balankirov se ni dolgo premišljal, ko je videl, pri čem da je; vrgel mu je vdrugič liberalne roko vice na klasični pult, in peli in godli so eno zimo — stolom — klasično, v svojem akademičnem časopisu pa dokazovali in dokazali, česar niso hoteli dokazati. Preteklo jesen se je „Rusk muz. obščestvo" prerodilo, osvojilo si je, kolikor je v takih okolščinah mogoče, program „Bezpl. muz. škole", s tem si pridobilo sopet nekoliko zaupanja občinstva in tako lepo dokazalo, da liberalizem in klasicizem še ništa vse, — ozirati se je treba na zdravi vkus zdravega naroda. Iz umetnikov, ktere je rodila „Bezplat. muz. škola", kolikor je meni znano, so najbolj priljubljeni Čaj-kovski, Afanazijev, Musorski, Rimski-Kor-zakov. Ne toliko sè svojimi lastnimi kompozicijami, kolikor s koncerti delà furore S la vj an ski, ki popo-tuje z lastnim korom po vseh koncih Rusije. PriobČim Vam konec dopisa „Birž. Vědomosti" iz Petigorska, kjer je SI a vj an ski te dni koncerte dajal: „Ruskaja publika ostalas (je ostala) očen dovoljna koncertami i ža-lejet (obžaluje) toljko, što g. Slavjanski, trogaja do glu-bini duši prekrasnim izpolnjenjem narodnih pesenj, jav-ljal se v baljnom frake, a ne v ruskom kostjume". Manj od Evterpe srečna je ruska Talija. Car Aleksej Mihajlovič je 4. junija 1872. leta iz radosti, da se mu je rodil sin Peter, ukazal sozidati v Moskvi prvo „Komedejskaja hramina". Ker takrat ni bilo domačih igralcev in iger, izročil je vso to stvar svojemu ministru Matvejevu, poštenemu narodnjaku, ki je storil vse, kar je bilo takrat mogoče. Znano je, da pod Pe-trovimi nasledniki je večkrat nemški duh na dvoru nadvladal, ki je vkoval v težke verige birokratizma, kakor vso administracijo, tako tudi glediščino. (Kon. prih.) Iz Trsta. (Novi namestnik) za Trst in Primorsko, baron Ceschi, je přišel (skoz Benedke) 28. julija ne-nadoma v Trst. — Čujte, kaj se liberalcem vredno zdi, po svetu — telegrafovati, da je — brž tisti dan, ko je došel, — škofa obiskal!!" — to dobro opazko dodaj a „ Glas".— Za telegrafsko službo se je pod-vrglo te dni v Trstu 17 deklet preskušnji; 10 izmed njih jo je dobro opravilo. Iz Boljimca V Istri 1. avgusta. (Trtna bolezen; nas poštar; šolske zadeve.) Gotovo bode razveselilo bralce „Novic", da dobodo kako vest iz naših krajev. Kakor znano, je naša vas v Istri in prav blizo morja; vkljub temu, da morje obilo soparjev iz sebe izpuhti, vendar smo dolgo časa brez dežja, in zdajci suša žuga tukaj-šnj im ubožnim kmetom vse pridelke pokončati. Očitati moram svojim rojakom njihovo nemarnost, da niso žvepljali grozdja, o pravém času, kakor po drugih bližnjih vaséh. Následek te zanikernosti se že oči vidno pozná, kajti vinski pridelek v Boljunski okolici je po-končan, in to po trtni bolezni. Boljunčanje! Lahko se vam smejajo vrli Doličani, Zabrežani, Ricmanjci, ker imajo v svojih vinogradih popolno zdravo grozdje, ker niso rok križem držali, ko ste vi spali; brž v začetku, ko je ozelenela trta, na kteri ni bilo sledu bolezni, so začeli žvepljati, in odvrnili so si to strašansko nadlogo. O naši pošti, ktera je bila pred nekolikim časom osnovana, ne morem nič povoljnega poročati, in to zato, ker je pri tem poštnem uradu vse v najvećem neredu. Občinstvo ne more se po svoji volji te pošte posluže-vati, ker more počele ure ča kati pošta rj a, kterega nikoli domá ni! SI. poštno vodstvo opozorujem, naj odstrani dosedanje napake pri tej pošti in resno ukaže poštarju, da bo uradne ure domá; uboge drobne tičice naj hodi lovit — drug čas! Iz naše vasi v Dolino, Boršt, Ricmanje, je četrt ure hodá; v vseh teh vaseh so dobro vredjene šole. Kako lahko bi naši otroci eno teh šol obiskovali, za majhno odškodnino, to je: za kakih sto gold. Pravijo, da „volk dlako zgubí, a svoje trme ne"; enaki so naši županijski očetje. Otroci so bili čez eno leto brez šolskega poduka, in zdaj, po tolikem preteklem času, ko se tudi bliža konec šolskega leta, sklenili so ti premodri očetje, pokloniti 500 gold, osobi, ktera bi hotela skrb za šolsko mladost prevzeti. Se ve da ta denar je kmalu dobil — gospoda za povžitek njegov. Da pa bode srečni gospod, kteri za šolstvo ni krop niti voda, svoji nalogi zadostoval, jako dvomimo, in sicer zato, ker ne pozná naših razmer in nima potrebnih zmožnosti. Kar me nagiba o tem predmetu pisati, je moja in mojih sosedov misel in skrb ta: kje bodo naši učeni glavarji župani dobili 500 gold.? Oni niso bogati, da bi sami izplačali 500 gold., da pa bi srenjčani isto storili, o tem še misliti ni. Neizmerna revščina tare prebivalstvo ; vsak skoro je prisiljen z delom v bližnjih vaséh si košček kruha prislužiti. Cemu toraj ta potrata? Upamo tedaj in za-htevatimoremo, da ne bode obveljal pretirani sklep naših poglavarjev, ker so o tej stvari le privatno pogodbo z dotično osobo storili, torej niso srenjčani navezani po sili denar za kako nepotrebno stvar trošiti. Ker imamo pred nosom tri šole, toraj naj naša kopica otrok v eno teh šol hodi, in naj se nečimuren luksus ondi ne baha, kjer nobeden po njem ne vpraša. Iz Vranskega. (Narodna Čitalnica našo) napravi 18. avgusta t. 1. „besedo" v čast rojstnega dne Njega ce-sarskega Veličanstva, s tombolo in plesom. Odbor je dovolil vstop vsakemu poštenjaku, akoravno ne bi bil ud. Vse rodoljube, kakor tudi druge lojalne državljane bližnje in daljne uljudno vabimo k tej vzajemni svečanosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Odbor. 256 Trst 5. avg. — Tuđi marljiva Roj an ska čitalnica se je spomnila nesrecnih bratov Ceh o v ter njim na korist napravila „besedo" 28. u. m., ktere čisti dohodek je znesel 90 gold, in 1 tolar. Predsednik razloži namen današnje „besede" in naposled pozdravi deputacijo ljubljanskoga dramatičnega društva; gosp. No Ili odzdravlja ta pozdrav z gromovitimi živio-klici; govornik s posebno pohvalo omeni marljivo delovanje dramatičnega odseka Rojanske čitalnice. Po deklamacijah ste se predstavljale dve igri „Domaći prepir" in pa „Sam ne ve, kaj hoče", z velicim zadovoljstvom sprejete. Po dokončanih igrah se je občinstvo preselilo na hlad v prostorije pred čitalnico, lepo razsvitljene in okincane z orjaškim transparentom, kterega sta vrla rodoljuba brata Kurenta umetno napravila z trobojnimi črkami: „Slovan povsod brate ima, brat je, kteri v nesreći dá". Godba vojaška polka Sachsen-Mainin- genovega je svirala lepe slavjanske melodije; sloveči pevski zbor Ivan ski nas je pa z dobro ubranim pope-vanjem razveseljeval; vsako pesem je moral ponoviti, kajti popřej ni bilo mirú. Fr. Janez. Iz Črnomlja 2. avg. — Prinesle so „Novice" v 30. listu neki dopis iz Metlike o surovém ponašanji našega sedanjega župana. In proti temu popisu nimam nič; ali od zmirom nepristranskih „Novic" moremo jaz in več Ćrnomaljčanov zahtevati, da stavimo očitno vprašanje: kdo pa je osobito kriv tega, da imamo tacega župana? To vse je le žalostěn následek tega, ako vsak, kdor se narodnjaka imenuje in hoče biti narodnjak, le enkrat zgreši pravo pot. Tako se po letih še kaznujejo narodni pregreški. Iz Krkc 2. avg. — Včeraj pred enajsto uro ponoči je bila razsvetljena vsa Krška dolina. Žalostno enoplat-bitje zvonov in grozo viti krik ljudstva se je razlegal daieč po okolici. Iz dozdaj neznanega vzroka je začel goreti hlev Antona Godca, posestnika na Gmajni, in v malo trenutkih zgorelo je vse pohištvo in imetje ome-njenemu posestniku. Veliki nesreći je obupa polno srce Antonu Godcu samo to tolažilo, da je komaj pred pol letom naštel 19 gold, banki „Slaviji", zavarovaje svoje imetje. Možje pa, ki so branili silni ogenj, so enoglasno sklenili svoja pohišja zavarovati. Bog daj, da bi jih ta blaga misel ne zapustila ! *) — Komaj pa je nekoliko ponehal naš žalostni kres, že smo videli nad visokim Mačkovcem drugi ognjen blišč. Gotovo je bil blizo Ribnice. — Drugi dopis iz Krke opominja župane, naj bolj pazijo na svoje podložne in naj nikar ne pusté, da bi ob bregu Krke ponoči z bakljami in slamo svetili in tako ribili. Tudi bilo bi priporočati, da bi pri požarih župani druge vladali pa tudi sami pomagali, ne pa tako, kakor neki župan, ki je s hribčeka gledal, kako gori, in na prošnjo, naj gré ljudi priganjat, da bi pred pogasili, odgovori: „kaj pa meni mar?" Iz Gorenskega. (Poslano.) Samo zarad jako „libe- ralnega" vedenja „Slov. Naroda" do „Novic" („o No-viški perfidiji") naj izvé svet, da z Istro vred tudi Krajna obžaluje razpor v Matičnem odboru 9. dne u. m., zlasti pa še omiluje razpornost nekterih duhovskih odbornikov. Ako delajo odborniki v imenu druzih udov ali celó na brambo druzih interesov, tedaj očitno izrekamo, da za razpornim duhovskim odbornikom K ran j s kim stoji samo zginljiva manj-šina, nikakor pa ne „ogromna večina duhovščine Kranjske". lstinovič, kranjsk duhoven. * Kdor dandanes , ko je toliko aseknracij ljudem na ponuđbo, si ne zavaruje svojega posestva, res ne zasluži milosti, če ga tepe beraàka palica. Đa kdo ne more, je puhel izgovor! Vred. Iz Loža 2. avg. — Preteklo noč je pogorela parna pilenca in vse poslopje gosp. S čito mira Vilharja v Prezidu preko kranjsko-hrvaške meje. Zavarovan je bil pri „Slaviji", toda ne za toliko kolikor je škode. Ogenj je bil strašansk, ker je hkrati 20.000 žaganic gorelo. Iz Ljubljane. (Odbor za nabiranje milodarov za stradajoče na Kranjskem) je končal svoje delovanje preteklo soboto. Pod predsedstvom c. kr. deželnega predsednika in vprico zastopnika deželnega odbora dr. Jan. Bleiweis-a in vladnih svetovalcev Roth-a in pl. Hôf-fern-a je porocevalec knez Metternich razložil odboru, da brez vštetih zneskov, ki je došlo nekterim c. kr. okrajnim glavarjem, se je nabralo po deželi 12.866 gld. 13 kr., presvitli cesar je daroval 4000 gld., in iz ustanove barona M. Springerja po ministerstvu došlo 4000 gold., tedaj so znesli vsi milodari skupaj 20.856 gold. 13 kr. Razdeljeno je dosehmal bilo v semenskem blagu (za 5000 gold.) in v gotovini vse, razen 623 gld. 30 kr., ki so se, po odštetem nekem malem na dolgu ostalem znesku, dali po toči hudo poškodovanim vašem Selce, Petelinje itd. v okraji Postojnskem. Okraj Po-stojnski je dobil v vsem skupaj od teh darov 7470 gld. 69 kr., Crnomaljski 5156 gold., Novomeški 2719 gld., Planinski 2063 gold. 27 kr., Krški 2479 gold. 5 kr„ Litijski 1475 gold. 21 kr., Kočevski 2985 gold. 10 kr. Opazilo se je pri tem, da semena niso bila povsod (in zlasti v Litijskem okraji) razdeljena tako, kakor je odbor določil, namreč za setev najrevnišim gospodarjem, ampak dalo se je vsacemu kaj, in tako so se semena raztrosila sèm ter tjè prav na drobtine. — (Odbor družbe kmetijske) je v svoji poslednji seji 4. dne t. m. pod prepsedstvom barona Wurzbacha posebno prevdarjal vládne predloge o državni pod-pori (subvenciji), ki naj bi se za prihodnj e let o 1873. dala 1) za pogozdovanje Krasa in 2) za povzdigo gozdarstva sploh na Kranjskem. K tej seji je přišel c. k. gozdni nadzornik gosp. L. Dimic, ki je po določbi ministerski imel v obeh zadevah nasvete staviti, da jih družba kmetijska sliši in o njih svoje mnenje izreče. Stvar je bila temeljito obravnana skozi dobre dve uri; oziralo se je v 1. in 2. razdelku na mnogovrstne potrebe, ako se hoče za goli Kras in sploh za gozdarstvo kaj vspešnega storiti, in obveljali so naposled sklepi, po kterih se v prvem začetnem letu 1873. zahteva za Kras denarne podpore 5136 gld. (za sledeča leta bode vec podpore treba), za povzdigo gozdarstva sploh pa 1590 gold., tedaj za 1. 1873. skupaj 6726 gold. — (Odboru za povzdigo'konjereje na Kranjskem) je v sobotni seji naznanjeno bilo 29 prošnikov iz okraja Radolškega, Kranjskega, Kamniškega in Ljubljanskega, ki želijo pincgavske žebce za pleme svoji okolici, ktere kupit se bode odbornik gosp. Jožef Seunig z ma-jorjem Schwarzel-nom ali njegovim namestnikom podal v gornjo Avstrijo ali Še kam drugam, če jih ondukaj ne dobi. Odbor pa se v tej seji ni še mogel odločiti, komu naj žebca dá, dokler na tanko ne vé vseh krajev, kjer so zdaj državni plemenski žebci, in koliko kobil je bilo k njim pripeljanih, sicer se lahko primeri, da se novi žebci dadó preblizo skupaj in kjer ni veliko kobil. Naprošen je bil tedaj gosp. major, naj odboru kmalu predloži razgled, kako so sedanji državni žebci razpostavljeni in ktera okolica ga najbolj potřebuje. Potem se bode še le odločilo, komu naj se novi 3 ali 4 žebci dadó, ker ne gré samo za to, da žebec pride v roke dobrega in zvedenega gospodarja, ki ima lepo štalo in pripravni prostor za spuščanje, temuč tudi za to, da pride tje, kjer ga je najbolj potreba. Ko bi odbor imel 29 žebcev, dal bi ga vsacemu, kdor je dober gospodar ; ker pa bode imel zdaj le 3 ali 4, mora 257 si izbirati okolice, ki jih najbolj potrebujejo. — Od dveh žebcev pa, ki sta bila odvzeta gospodarjema, ki ništa za vzdržanje plemenskih žebcev sposobna, se je eden přestavil v Zapoge pri Smeledniku in dal Mi kl. Jer m an u, drugi pa v okraj Pod brdski in dai Skoficu. — Ce tudi „liberalni" rajhsrath ni přišel še do tega, da bi bil po Lutzovem kalupu skoval postavo, da se ima oštro čuvati nad pridigami duhovnov, tedaj tudi v cerkve vpeljati „špiceljne", vpeljujejo tako nadzorstvo sami po sebi nekteri vladni gospodje, in med te spada, kakor se za gotovo pripoveduje, tudi naš c. k. deželni predsednik grof Auersperg, ki je o tej zadevi stroge ukaze dal okraj nim glavarstvom. Gosp. Derbič v Kranji je bil sopet nek prvi, ki je nekega gospoda „pohvalil" deželnemu predsedstvu. Kaj res „liberalni" gospodje mislijo, da ne bi smel duhovnik varovati ljudstvo strupa proticerkvenega, vsaj so že Jan. Balt. Schuppius (rojen leta 1620. umri 1661.), Jan. Mih. Moscherosch (rojen 1600 , umri 1669.) in P. Abraham a St. Clara (rojen 1642., umri 1709.) odkri- tosrčno smeli šibati „allerlei sittlichen Unfug ihrer sturmbewegten Zeit bald mit bitterem Ernste, bald mit der Geisel der Satyre". In mar našim duhovnom ne daje sam „Tagblatt" dosti gradiva za to, ako bi tudi druzega nič ne bilo, pa ga je povsod na kupe. — Gosp. dr. Costa se je te dni podal na Dunaj o opravilih srečno dodělaně banke „Slovenije". — Radovedni smo slišati sklep mestnega odbora o poslanstvu dveh someščanov k svečanosti Beligrad-ski. Danes (6. t. m.) je bila seja. — Gospodičina LeopoldinaEgerjeva, vlast-nica tiskarnice. je 31. dne t. m. umrla. — Deželna vlada je dr. Raz lag-u in njegovim družnikom dovolila napravo tiskarnice v Ljubljani. — (Predivstvo) je važen oddelek kmetijstva v Avstriji. Glavno vodstvo dunajské razstave je tudi družbo kmetijsko kranjsko povabilo, naj bi se v ta namen skli-canega shoda izvedencev na Dunaji 20. dne t. m. ude-ležila. Družba kmetijska je gosp. Riharda Dolenca, zdaj še v Klosterneuburgu bivajocega, izvrstnega stro-kovnjaka o tem poljedelskem razdelku , za svojega zastopnika izbrala; gosp. Rih. Dolenec je drage volje prevzel to poslanstvo za shod 20. dne t. m. — ( Vabilo v veliko „besedo"), kijo gospodje oficirje c. kr. Huynovega polka na korist milodarnemu zavodu napravijo s pomočjo čitalničnih gospodov pevcev v soboto zvečer na vrtu čitalničnem. Program vojaške godbe in čitalničnih pfifvcev bode jako zanimiv; al že samo po sebi je želeti obilnega udeleštva pri tej milodarni veselici, vsaj je častiti gosp. polkovnik čitalnici in dramatičnemu društvu zmirom rad dovolil iz-vrstno vojaško godbo, ktera nas kmalu zapusti, ker se c. kr. Huynov polk preseli iz Ljubljane. Kažimo , da prijaznost povraćamo s prijaznostjo ! — (Pobirki iz časnikov.) „Tagblatt" in „Laibache-rica" sta unidan obširno popisala strel na strelišču, ki so ga ljubljanski střelci na čast napravili c. kr. deželnemu predsedniku grofu A. Auerspergu. „Zum Schlusse perlte Ckampagner" itd. — pišeta; al kako to, da mol-čita o onern^ š kan dal u, ki se je pripetil pri tej slo-vesnosti? Časnika, ki videta pezdir v očesu narodne stranke in sta nedavno z lažjo ometala keglanje na keg-lišču Kamovem, pa ne videta bruna v očesu svoje stranke in ne zineta besedice o tem, da se njihovemu družbeniku apotekarju Schenku poljubilo z denarno žepnico grofa Lanthieri-a tako „pošaliti", da mu jo je iz nje vzmal 50 forintov!! Drugim njegovim tovar-šem se pa ta stvar ni zdela „šala" in so pri tej priči izpokali „šaljivca" iz družbe strelcev. O tem škandalu, ki je brž se slišal po vsem mestu, ne zine noben nemšk časnik! Da bi se bilo to zgodilo v čitalnici, „Tagblatt", „Laibacherica", obe „Presse" in vsi časniki te baže bili bi polni cel teden popisov o tatvinstvu, ropu in še druzih hudodelstev, ki jih fantazija nemškutarska si izduhta. — (Odprto pismo gosp. pl. Gariboldi-u, glavnemu učitelju na c. k. učiteljiscu v Ljubljani.) Ker je namen Vaš bil, v letošnjem programu c. k. pripravnice v blato pogaziti vse, kar se tiče ljudskega šolstva na Kranjskeni in je ž njim posrednje ali neposrednje v kaki zvezi, se ve da tudi pohlevni moj „Vertec", šolski mladini na-menjen, ni milosti našel. Raztrgali ste ga, kar se je dalo. Taka Vaša kritika more „Vertecu" sicer le na veliko hvalo biti, in zato ne bi treba bilo zavracati jo. Al — kakor ohole Vaše besede v sestavku „zur Lehrer bildung in Krain" kažejo — si res domišljujete, da sto sposobni z visokega prestola učenosti Svoje kritikovati vse, zato naj Vam povem le to, da Vam pokažem lahko vec prijaznih pisem od vse drugačnih šol ski h kapacitet nego ste Vi, ki naš „Vertec" tudi vse drugače sodijo. Vi „Verteca" še celó brali niste, kajti drugače bi se ne" mogli tako debelo lagati, da bomo „v najkrajšem času oropali vso nemško prirodopisje" ; pa tudi ne poznate niti O ken-a niti Brehm-a, ako mislite, da je nemški prirodopis tako reven in plitev, da ga še celó naš ubogi listić „Vertec", ki izhaja le po enkrat v mesecu, v kratkem času lahko vsega poplakne. Nadalje ne poznate tudi nemških šolskih knjig, kakor so na priliko S c husté rj eve, Niedergesássove i. dr., po kterih se „Vertec" rad ravná. Ako Vam je res tako očetovska skrb za moj „Vertec", no ! zakaj ne spišete V i za-nj kaj boljšega, in mu ne privošite vsaj malo drobtinic iz velikega žepa „Svoje" modrosti? Vsaj ste kot učitelj c. k. učiteljišča v prvej vrsti poklicani, da pišete za učitelje in šolsko mladost. Pomislite le, ako bi tudi naši ijudski učitelji križema držali roke tako, kakor Vi, potem ne bi imela naša slovenska mladina prav nič v poduk in zabavo! Povejte nam, veliki gosp. kri-tikaster! s kolikimi knjigami ste Vi na pomoč prihiteli slovenskemu šolskemu slovstvu, ktero tako revno raz-glašate svetu ? Vas ne pozna do zdaj še niti slovenska niti nemška literatura. Mi ubogi ljudski učitelji pa vendar vsaj nekaj lahko pokažemo svetu in ministerstvu, ktero tudi želi, da bi Vi, kot dobro plačan učitelj na c. kr. učiteljišču, tudi kaj delali za literaturo in znanost. Edini Vaš sestavek o „estetiki" v lánském šolskem sporocilu nam je znan, ki je pa tako suhoparen in brezslovnično* pisan, da člověka mraz stresa, kedar ga bere. Kritikovati, to je, jezik brusiti „ohne den Schweiss im Angesichte" to je pač lahka stvar, al delati in pisati za slovensko mladino in naše ljudstvo, to Bogme! je kaj druzega. Ako bi Vi čitali nemške liste in nemške knjižice za mladost, kakor so na priliko: „Kinderlaube", „Herzbláttchen", „Schmied", „Hoffmann", „Chimani" itd., potem bi gotovo drugač sodili „Vertec", ki je Še le začetnik na tem polji mlade naše literature. Preneumno pa je našo literaturo za mladost primerjati z nemškimi enakimi deli; kedar bode naša literatura stara toliko, kolikor je stara nemška, potem bomo imeli tudi mi knjižic za mladost na izobilje brez Vas in Vaše svoj bine. — Konečno pa še to. Ko bi mi čakali na Vas in na Vaše baže ljudi, ne bi bili še dobili ne ene vrstice in ne enega vi-narja, da bi se bil mogel začeti „Vertec". Začel sem ga in pri življenji ohranil le s pomočjo pravih rodolju* bov in med temi še posebno z materijalno podporo du-hovščine naše. Ker je doživel že 2. tečaj , imeli ste časa in prilike dovolj, svoje pero v roko vzeti in kar pisati dobre sestavke za-nj ali vsaj mi brez ovinkov raz-odeti, kako naj osnuj em list, da bo drugače. To storiti bila je Vaša dolžnost, če Vaša skrb za mladež našo 258 in golo hinavstvo, in jaz bi bil hvaležno sprejel spise Kraljevinska (regnikolarna) deputacija si je biskupa opomine. Al o vsem tem ni bilo ne duha ne sluha Strossmay aše strani; zdaj pa ste kakor kaca klopotača na za perovodjo. Od , „w ^VU.VX JJkUVMf UM prav nepristojnem mestu padli s krvoločno željo na li-stek izvolila za prvosednika. Ž i v k M Posebnemu pododseku v VJ/HU-VJUWU1 luvuvvt o » viuviiv Juv/ijv UM XI T WIJVUJ. XT JL Ch U 1 slovenska že večino v deželnem zboru eni gori je dokaz, da národna stranka ima Ministerská konferen na korist cija v Peštu je dala povod, da se je volil odbor, ki naj nacrta program magjaronske stranke ; al na kako Ljubljani 4. avgusta 1872. "«vi vi« jji v^i »m ui cv^j c* x vuoav ou auau , ai ua slabih nogah stoji ta strančica, je najbolj očitno v tem Ivan Tomšič y učitelj na c. k. vadnici in vrednik „Verteca4 t da časnik njen „Narod" je žvižgat ostalo j lih 40 čnik Kar se s silo skup drži dne t. m. šel rakom mu je še zvestih V0VW1V. um x« o onu ojxujj \xízjif x Arpáde kmalu ; — Dr. Miletié, voditelj Srbo v, je bil te dni tukaj o za- Novfcar iz domačib Id ptujib dežel. devah lit za k kupšč bsk arodnjaci so skoro povsod zmagali. Slava 7 Časniki Iz Dunaja. — Naj več imajo ustavaški časniki zdaj j'ugoslavenski živahno razmatrujejo zdaj pravo korist opraviti s shodom tren cesarjev v Berolinu prihodnji in potrebo združenja Dalmacije s Hrvaskim da zopet postane stara, e Bog združil, naj ne mesec. Avstrijska prusoljubna politika ima očitno ne- iz nove „dvojedne" kralj srečo. Dunajski střelci, njim na čelu zagrizeni Prus zgodovinska „trojedna Kar dr. Kopp, so se vlekli z velikim ponosom iz Dunaja v loči člověk Hanover > že na poti v Lip siku 7 najbolj Zagrebšk >7 xidsl Corr nem- mest, jih pravi Němci še po- škem mestu vseh nemških gledali niso, in v Hanovru samem, ko je nemštva pí- reklo so „Novice" je v 174 unidan jani Kopp napival „nemškemu cesarju", se jim je xcxviu, tciuu ^i« luau uuotaviiek ujaiu ,naj gredó, odkodar so prišli"! Poleg tega dunajska „Comme chez nous" (kakor pri listu přinesla ves článek, v kterem interpelirale ljubljansko mestno starešinstvo zarad poslanstva ? zastopnikov ljubljanske občine v Beligrad ter temu članku dostavlja malo pa pomenljivih besedic klika „nemških narodnjakov" že več časa trobi po svo- Francosko P v Zagrebu Nepopislj selj jih časnikih, da se spodobi, da naš cesar obišče nem- kraljuje zdaj tukaj. Vlada, zaceliti hude rane, ki jih je škega cesarja v Berolinu, in minister vnanjih zadev Francozem vsekalanesrečna nemška vojska, je oklicala, Andrassy 7 še malo skušen diplomat se Je brž po- da na posodo vzame denarja. Nasprotniki ljudovlade prijel te ideje. Ko pa se je na Ruskem to zvedelo, francozke in Francozov sploh so si že radostni roke da se namerava tak shod, ki mora Ruski vladi veljati mencali, češ, da ne bode dobila zaželjenega posojila ; za znamenje nekega neprijateljstva do nje, .je Bis- al strašno so se zmotili! Dobila je posojila še mark, ki nemara za Avstrij o veliko, brž napeljal najstkrat več, kakor ga je želela, namreč stvar tako, da tudi Ruski car je vabljen v ta shod, deset in eno miljardo frankov. , vidi zdaj, da Kdor ve 9 ' x * 3 ti da In tako bode shod treh cesarjev v Berolinu in na cedilu miljarda je 1000 milj je ostala politika Andrassy-a, ki bi vendar pred dobro pravi kakor „Obzor voiMit, "UU1MU71 T pvu UU uru jJi»Vl - je „ov^b XK.UWÍIVU. f/uxxuu&i or vsem moral vedeti, da Avstrija silno potřebuje mirú, liko novce v, kolikor je peská v puščavi in kaplj svet Francozem ponudil skoro to in da ne bi se dražila Ruska vlada pa se s trte izvil kak razpor t Nova „Presse" pričakuje od shoda našega v morji, vode in da se toliko denarja ni še posodilo nobeni cesarja z nemškim cesarjem to, da se glava odseka nemškega cesarja Vilelma" ——14A™ic od shoda z ruskim carom 7-17 n------1:1- U1~ državi od Abrahamovih časov do z lovorom venčanega 77 ultramontanski Hydri 7 Rusko Prevelik blagoslov Božji naznanja časnik pa to Lejte ; da se popolnoma vniči misel Poljske sprave. Petrogradski, da v Piltenu (v Kurlandiji) je neka ju si no ! kaj v 1 a d n i časnik vse na srcu ima ! „Herz, was verlangst du mehr?!" Ost und West" pričakuje ta mesec shod fede- dinj julija letos ralističnih voditelj ev na Dunaji v razgovor pri- zdravi hodnjega postopanja, kterega se bodo udeležili tudi ne- ________ nekteri odlični poslanci gališkega deželnega zbora. v 10 mesecih porodila otrók 7 in sicer konec meseca pa lani 4 deklice, proti koncu meseca maja fantiča in eno deklico. Mati in otročiči so Poljska „fides nulla fides"! davno prisilili Poljaci, al so ostali brez vspeha. v to so nas žalibog V ze sicer tudi prejšnji enaki shodi naukov je. Listnica vredništva. Gosp. Fr. R. v B : O popravi -vina berite 12., 13., 14. in 15. list letosnjih „Novic". Poln temeljitih t. m. se je presvitli cesar podal v Olomuc, V ogledat manevre topničarjev. dne t. m. je přišel nemški cesar, pozdravljen od nadvojvoda Karola Lu-devika, v Salcburg, odkodar potuje v toplice Ga-steinske. v Žitna cena v Ljubljani 3. avgusta 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 84 banaske 6 fl. 90. turaice 4 fl sorsice 5 fl 20. rži Cesko. — Iz Prage. — Pritožbo družbe kmetijske 3 fl. 90. — jeèmena 2 fl. 80. — prosa4 fl. 50 ijde 4 fl. 20 češke zoper vladni razpust njen je ministerstvo za-vrglo. Vsaj ni bilo zdaj druzega pričakovati! ovsa 2 fl. 10. Krompir 2 fl. 25 Hrvaško. Iz Zagreba. Zborova nje, zarad opravil odsekovih nekoliko časa odloženo, se je imelo v pondeljek zopet začeti; vsaj je podoba, da bodo do tega dneva poravnane navskriž-misli, ki so med poslanci nastale o proračunu nove županije Belovarske. Kursi na Dunaji 5. avgusta 5% metaliki 66 fl. 50 kr. Narodno posojilo 72 fl. 75 kr. Ažijo srebra 108 15 kr Napoleondori 8 fl. 81 kr Odgovorni vrednik : Janez Murnik. — založnik: Jožef BlaziiikOYÍ dedi v Ljubljani.