232. ftevflta. v UiNHui v poKfeUeK, 9. omn im XUV. leto. »Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta........ 12 — velja: četrt leta ...... , 6*— na mesec......, 2*— v upravništvu prejemam celo leto.......|\ 22*_ pol leta......" ,11-_ četrt leta......" 5-50 na mesec......1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5 (v pritličju levo), telefon št 34. Izhaja v»»* dan zvečer isvzeattl nedelje «n praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 11 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja tO vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: *a ^vstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta........ 13*— četrt leta .....„ 6*50 na mesec . . • . 2*30 za Nemčijo: celo ieto....... K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto...... K 30 - Vprašanjem qlede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlšivo: Knaflova uilca št 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85 Shod u »Mestnem domu". Eavrševalni odbor narodno -predne stranke je sklica,! za soboto^i 8. zvečer v veliko dvorano »Mestnega doma« shod volilcev, kateremu je predsedoval gosp. dr. Ivan Tavčar in na katerem se je predstavil volil-eem kot kandidat za deželni zbor t rini nadzornik gosp. Adolf Kibnikar. Takoj začetkom svojega govora se je oziral na politični položaj v deželi, katerega mora vpoštevati vsak naprednjak. Še ima klerik alizem moč v deželnem zboru, ta klerikalizem pa je dokazal, da nima prav no-benega smisla za socijalno delo, dokazal je. da je vse delo naših klerikalcev v službi ultramontanizma. — Ravnotako je tudi na kulturnem }>o-lju, tmli tu so pokazali naši klerikalci, da so vse prej, kakor kulturni delavci. To svojo protikulturno stremljenje so najbolj jasno pokazali v tem, kakšno stališče zavzamejo proti temelja vsakega kulturnega dela, proti ljudskemu šolstvu in proti Ijndskošolskim učiteljem. Ljudska šola je danes izročena na milost in nemilost klerikalcem, ki hočejo zamoriti vsak najmanjši pojav svobode med ačiteljstvom. Ta brezprimerni terorizem že rodi sroje pogubne sadove in odvrača mlade ljudi od učiteljskega stanu. Ta terorizem je storil, da se je vpisalo letos samo 17 učencev v prvi letnik učiteljišč;:, 'ločim je bilo še lansko leto na učiteljišču še 33 abiturijentov. Jasno je, da se mladi ljudje boje učiteljskega stanu. Odpira se nam perspektiva, da bomo imeli s časom samo učiteljice ali kot učitelje na deželi še koga dro-n jt;i. Ge bi ne bilo državnega šolske- zakona, pa bi ugonobili še to. Ravno taki, kakršni prijatelji ljudskih so, bo pa tudi prijatelji drugih šol. Znano je mispro-istvo klerikalcev > šeanskim šolam in da se prav nič ne brigajo za naše srednje šolstvo. To prav jasno vidimo na realki v Ljubljani. Realčni zakon spada v "/je deželnega zbora in vendar klerikalci prav ničesar ne store in ne bodo storili, da bi na ljubljanski re-alki m daj, ko bo treba misliti na pre-prišlo do veljave, da je ljubljanska realka v prvi vrsti namenjena Slovencem. Istotako je z obrtno solo in z vseučiliškim vprašanjem. Fond 750.000 K so dali svoji »Gospo- darski zvezi« ter s tem dokazali, da so proti ustanovitvi vsakega slovenskega vseučilišča, da imajo le svoje semenišče. Boje se Prage, ker se jim pfcdi preveč protiklerikalna in ker bi se naša mladina privadila v Pragi onega gospodarskega naziranja, ki odlikuje Cehe. Klerikalci propagirajo zadružništvo in priznati moramo, da je zadružništvo do gotove meje prav umestno, toda bati se je, da se pokažejo pri tem zadružništvu, kakršnega podpirajo klerikalci, škodljivi izrastki. To namreč nikakor ni deželno zadružništvo, kar jim leži na srcu, to so zgolj strankarske organizacije, služeče klerikalnim in ne gospodarskim namenom, to so organizacije, ki imajo v mnogo krajih namen, škodovati našim obrtnikom in trgovcem. To pa je tem nevarnejše, ker za klerikalne zadruge odpade povrhu še vsak riziko in trpi škodo dežela, ki je morala dati posojilo in vrhu tega jamči še z garancijskim fondom za izgube. Da deželno gospodarstvo ni v pravih rokah, je priznal letos tudi njih lastni pristaš, bivši poslanec Mandelj, ki je rekel, da so kranjske finance v skrajno obupnem stanu in da bo dežela prisiljena, zvišati v bližnji prihodnjosti deželne doklade za 25' . Ta potreba pa bo prišla tudi zaraditega, ker prisegajo klerikalci prav nespametno na princip vele-agrarstva ter tako škodujejo meščanstvu in delavstvu ter tudi kmečkemu stanu, saj imamo vendar na Kranjskem nad 70r< takih kmetov, ki imajo komaj 10 ha posestva, in ki tedaj niso \n ne morejo biti interesiram na s inšno visokih cenah. To začenja sedaj tudi že spoznavati naš kmet in se obrača od svojih zapeljivcev. Da je klerikalcem narodnost deveta briga, mi menda ni treba dokazovati, jasno govori za to nemška gimnazija, nemški šolski nadzornik in kolonizacija nemških uradnikov V naših deželah, tako da imamo sedaj na čelu vseh uradov že Nemce. In tega vsega so krivi klerikalci, ki so napravili iz vseh teh narodnih postu-latov navadne kupčije ter prejemali za to ali strankarske koristi, ali pa celo denar. Tudi demokratični hočejo biti naši klerikalci časih, toda njih «!• mo-kratičnost se je pokazala samo v bojkotu vsega, kar ne trobi v njih rog in v tem, da so z nasiljem razi »tiščali občinske odbore, kadar jim je šlo to v kramo. Njih krščanstvo se jasno kaže v LISTEK. Ljubezen m sovroftvo. Povest. (Spisal Anton Antonov.) (Konec.) I Se bi jaz živel v takih razmerah, bi se sploh ne prikazal več med ljudi.« ij v,\\iš v takih razmerah!« mu zakiiče užaljeno Ana. -Pri takih ženskah je vse to lepo in pošteno, kar je pri nas spodobnih ljudeh nepošteno in nespodobno.« »Tako bi se lahko prepirala po cele tedne, a konec bi bil isti, kakor je sedaj, ko se ne prerekava niti dvajset minut Zato pa zbogom, moj ljubi mož! 1'pam, da te mi ne bo treba več nadlegovati.« Kontrolor ni nič rekel, temveč zrl je z jeznim pogledom za odhajajočo ženo. Po trgu je za vreščalo, kakor v sršenovi votlini, če podrezaš s palico \ a njo. Toda kljub vsem hudobnim jezikom in zlobnim govoricam se je Ana odzvala Olginemu povabilu ter prišla z zdravnikom, doktorjem Antonom Drenom, roko y roki na Slamni- kovo svatbo, ki se je obhajala dva dni po njenem prihodu v Zavinek. Ali tople ljubezni polna svetla noč enaindvajsetega septsmbra tiste-ga leta je vzela zapeljivo Ano, in prihodnji dan je ni bilo več v trgu. Pa se je jezikalo za njo morda še teden dni, ali potem je spet izginilo njeno ime med trškimi klepetuljami ženskega in moškega spola. Le v srcih okrajnega zdravnika in davčnega kontrolorja je še ostalo njeno ime v spominu. Zdravnik se je rad spominjal z veseljem in radostjo, kontrolorjeva duša pa jo je preklinjala, a jo vendar še ljubila s peklensko strastjo. Zima je prepodila jesen in sneg je pobelil hribe. Železniški uradniki so zahajali k Železniku. Vsi so prihajali, Slamnik s svojo mlado ženo. Griva s svojo kristalno čisto ljubeznijo do domovine in svoje neveste m Zgovoren s pomladjo nežne in klijoče ljubezni v svojem srcu. Vsi so prihajali, le Rže-na ni bilo. Odpovedal se je popolnoma Mili ter živel žalostno življenje grozne prevare in nesreče. Pa je zaprosil ravnateljstvo za premestitev iz Zavinka, in prošnjo so mu rešili ugodno. »Pa pojdi z menoj v Pristran je, da se nekoliko razvedriš,« ga je povabil Z^rovoren^jaZaroko bomo obha- proklauiiranju gospodarskega in političnega bojkota in v denuncijaci-jah, ki so jih v zadnjem in predpreteklem času uprizorili proti napredni stranki in naprednjakom. Sedaj se vnemajo ti katoličani za vojno z Italijo, to pa delajo samo zato, ker bi se vsled take vojne morda ojačil vpliv Vatikana in pa, ker bi se nekateri klerikalni voditelji radi prikupili navzgor. Prva in poglavitna dolžnost vsakega naprednega poslanca je tedaj hrezobziren boj proti tem kleri-1 valnim nakanam, ki se mora nadaljevati tako dolgo, da bo njih sistem ]H>polnoina strt, kar pa ne bo trajalo dolgo, ker se morajo tudi njih pristašem v krotkem odpreti oči, ker so bili -amo zapeljani in zaslepljeni. Kar se pa tiče Ljubljane, vem da na čaka mnogo dela. So tu socijalno politične in komunalne stvari, ki ne trpe odlašanja. Je tu kanalizacijsko in stanovanjsko, predvsem pa aprovizacijsko vprašanje. Ravno v zadnjem času se je pojavila potreba adapeij v mestni klavnici in moder-ia preureditev sejmišča, tmli mestna tržnica in hladilnice so neodložljiva potreba. Proti grozeči draginji mleka bo treba mestne mlekarne. K vsemu temu pa je dežela primorana prispevati, ker mesto samo tega ne more storiti in ker je mesto upravičeno to zahtevati. Preidimo zopet na realčno vprašanje, ki je že danes aktualno. Leta 1913 te mora realka izseliti iz dosedanjega poslopja, treba bo ali novega poslopja ali pa bo realka naenkrat r^a cesti in se bo morda preselila v obrtno šolo ali pa bo ostala real ka tu j i še za naprej čisto nemška. Podobno bo morda tudi z realno gimnazijo, ki pa ne spada toliko v področje dežele. Zato ponavljam, treba bo velike opreznosti, treba bo pa tudi železne volje, predvsem pa bo treba demokratičnega naziranja, ki ne zapo stavlja enega stanu za drugi stan. Zato obljubu jem, da bom, če bom iz voljen za poslanca, posvetil vse svoje sile napredku Ljubljane ter kul-lnrn 5000 turških vojakov i*i ker ondotn? Arabci uiso sposobni, vodili brezkončno guerila-vojno. X.;vzlie temu pa poroča >-Se-colo«: v arsenalu v speciji delajo z največjo hitrostjo. Oklopnice: »Kraljica HfJena«, »Kraljica Margareta«, »Laguria« in »Dundolo« bo pripravljene, d:i odplujejo. »Liguria« je namenjena v Rdeče morje. V Neapo-Iju jc rrripravljenih 46 trasportnih ladij za pehoto. Veliki parnik odpelje hs za barake. Italijanske vojne operacije v jadranskem morju se menda lahko smatrajo kot končane, kajti italijansko ladjevje, ki je križalo v Jadranskem morju in ki je povzročalo z ozirom na bližino albanske ohali veliko razburjenje, ,je piki poklicano nazaj v italijanska pristanišča. Poveljnik tega ladjevja vojvoda abruški se je baje že vrnil v Italijo in je bil v Tarentu sprejet i velikim navdušenjem. O admiralu Aubrvju nimajo ie štiri dni nikakih j>oročil. Sodijo, da je odplul z 10 velikimi in «4 majhnimi vojnimi ladjami v Egejsko morje, da poišče tam turško vojno mornarico. Vedno še prihajajo poročila o mirovnih podajanjih. Sultan je sprejel av>1 ro-ogrske-ga veleposlanika Pallavieinija -\ posebni avdijenei. Tej avdijenci se pripisuje velika važnost. — »Sabak poroča, da poda avstro-ogrski vele-]>oslanik velikemu vezirju gotove predloge, da prestane sovraštvo med Italijo in Turčijo. Tem miroljubnim poročilom pa nasprotujejo vesti, da Turčija noče odnehati. V tem zrni si u sta se izjavila dva bivša velika vezirja. Ostri ukazi italijanski mornarici. Iz Rima poročajo, da je konflikt v Sar Oiovanni d i Medna poravnan. Italijanska mornarica v Jadranskem morju je dobila najostreje- povelje*, da se ne dotakne več turške obali, in pri tem bo tudi ostalo. Italijanske ladje križajo samo še med Taren-toni in Brindizijem. V Rimu te baje zelo zadovoljni, ker ve je razburjenje na Dunaju poleglo, in menijo, da du-na;sko zunanje ministrstvo M ho nikdar obžalovalo svojega prijaznega in liberalnega mišljenja. Garancije? »Libertek piše o konfliktu v San Giovanni di Medna: Lahk,. s,-naprej vidi, da bo ta zopet ni čin Ita jali; zato si mi neobhodno potreben.« In od peljal i so se Zgovoren, Slamnik in Bieo še tisto popoldne v Pristranje. Prišli so vsi trije veselo in razposajeno. Prihodnji dan pa je prišel novi načelnik na postajo Zavinek. Gospodu načelniku se je zazdelo, ko je sedel med nemškim uradni-štvom, da je prav popolnoma domač. Ko si je ogledal vse natanko po Za-vinku in okolici, so prišli tudi uradniki in drugo postajno osobje na vrsto. Na prvo nedeljo flopoldne po svojem prihodu je določil predstav-Ijenje postajnega osobja. »Zgovoren Vladko,« se mu pokloni Zgovoren. »Me veseli,« se izvije nehote načelniku iz prsi . . . »če se ne motim, se ze poznava, gospod adjunkt?« »Da, gospod načelnik,« reče Zgovoren. »Bil sem takrat aspirant in vi pa adjunkt; saj veste tam na Štajerskem je to bilo.« Nadaljne predstavljanje se je urno izvršilo. Kakor pijan se je privlekel Zgovoren po stopnicah v pisarno. »Prijatelji, ta Preklja je hudič,« ga je nakratko označajil Zgovoren sedši na divan. »Vidva se poznata?« ga vpraša Griva. Še preveč se poznava,« odgovori Zgovoren. »Povej nam, kako in kaj,« ga sili Ržen. »Dobro; poslušajte!« jim de Zgovoren ter jim pove naslednje. Bilo je še takrat, ko je bil Zgovoren aspirant na Štajerskom. Na tisto postajo je prišel tudi Preklja kot adjunkt. Preklja mu je povedal, da ljubi neko dekle, ki ji je bilo ime Faui. Bila je član neke nemške rodbine. Preklja je prodal svojo narodnost, samo, da so mu dekletovi star Ši dovolili občevati s hčerjo. Sadovi tega občevanja so se kmalu pokazali. Starši so zahtevali poroko, a Preklja se ni maral udat i. Zgovoren ga je zaiaditega sovražil. To pa je Prekljo tako ujezilo, da je jel Zgovorna tožiti kontrolorju Mačku ter se lagati o njem tudi pri načelniku. Zgovoren se ni mogel drugače braniti, kakor s tem. da je povedal vso zadevo, kakor je bilo po resnici In zgodilo se je, da sta bila oba premeščena. Sedaj ju je slučaj spet pripeljal na skupno postajo, kar pa je nekaj groznega in obupnega. ■Vem namreč, da se bo maščeval krivični in brezznačajui nekdanji moj tovariš,« je skončal Zgovoren svoje pripovedovanje. Načelnik je še prej dosegel svoj namen, kakor ie pričakoval. Zgovoren je imel drugega svečana nočno službo. »Gospod, načelnik vstaja; luč vidim v njegovi spalnici,« de Jane/ vstopivši tisti čas v pisarno. »Kakor se mu poljubi.« je bil kratek odgovor gos{>od Zgovorna, ki se je nato oblekel zims>ki plašč, po tem pa šel na raztirje. Prihajal je tovorni vlak v listajo. Naroči vši opravilo osobju te ga vlaka, se je vrnil v pisarno. \i pa še minulo petnajst minut od tega. j» že atal pred njim načelnik Preklja. »Gospod Zgovoren, Vaše odredbe so povsem nepravilne in napa< ne,« ga nagovori v strogem naglasu gospod Preklja. »£e mogoče!« reče Zgovoren, in čelo se mu nagubanči nelepo. »Povprašal sem vlak o vod jo, in odredil, kakor je prav in pravilno.« »Gosy>od načelnik!« vzkipi %oren. »Predaleč segate s svojo na-čelniško oblastjo!« »To je moja dolžnost,« zakriči skoraj načelnik. »To ni vaša dolžnost, ampak sovraštvo,« de zopet miruo Zgov< len. »In maščevanje,« zahlasta na čelnik. »Cujte, gospod Zgovoren! Pod mojo roko je vas slučaj prim-sel; :« to edino je bila moja želja, od kar sva se ločila.« »Vem kaj nameravaš.« viklik- lije vzbudil občutljivost Avstro-Ogr-ske. Od dne do dne se bolj kaže veliki pomen turško-italijanskcga konflikta za Evropo, katerega lokalizacija ostane vedno hipotetična. V pariških diplomatičnih krogih menijo, da bo Avstro-Ogrska zahtevala garancije, da si zagotovi, da ostane/o čini italijanske brambne moči v soglasju z izjavami italijanske vlade. Tripolis. Rimski listi poročajo, da so se Arabci prvi prostovoljno udali. Turško vojno ministrstvo je dobilo iz Tri polisa sledeče poročilo: Vsled bombardiranja je bilo razrušenih mnogo privatnih hiš. Veliko število prebivalcev, meti temi tudi več žensk in otrokje bilo usmrćenih, in sicer vsled n^rocluosti italijanske ariilerije. ki je merila na trdnjave, zadela pa me*ito, ali pa vsled barbarstva Italijanov, ki so nedvomno na to delali, da so videli mrtvece. Turki so izpraznili vse vojašnice v Tripolrsu. Guverner, oblasti in čete kampirajo na poljih, pet milj od mesta, v bližini petih majhnih ntrdb. Splošno se sodi, da se bodo čete vsled pomanjkanja živil in streljiva kma-in udale, boje se pa obenem, da bodo Arabci začeli po mestu pleniti- 1200 italijanskih mornarjev opravlja policijsko >lužbo v mestu. Italijanska ekspedicijska armada. Za ekspedicijo namenjene čete se zbirajo večinoma v Neapolju. Tu se bodo v krca vali. General Ganeva je že prevzel poveljnišlvo. Čete iz okoliša neapoljskega in skilijskega armad nega zlx)ra se zaradi kolere ne bodo mobilizirali1, kdaj odide ekspedicijska armada i le ni znano. Vodstvo ekspedicijske armade namerava )niuajst dni potem, ko bodo zbrane vse čete pred Tripolisom, odkorakati v notranjost dežele. Turčija se še vedno oborozuje. Iz Solna brzojavljajo: Vojni minister je sporočil armadnemu nadzorniku Hakki paši. da bo dobil poveljnistvo čez v/hoduo armado, komi komandanti v Solunu, Skopi ju in Bitni ju so dobili povelje, naj pripravijo živil za -50.000 mož za dobo dveh mesecev. Ce bi se izpolnitev tega i>o-veija zavlekla, tedaj 1k> vojni minister poklical dotične komandante na odgovor. Nasproti temu je pa ukazal vojni minister, naj se par dni še i>o-<\aka s poklicanjeiu vseh rezervistov v Solunu in Janini. Rezervisti morajo p«, hrti vedno pripravljeni, da se jih v-po-kliči ■. Položaj v Turčiji. »Corriere della Sera« poroča iz < arigrada: Položaj je večino težji. "Splos.no sodijo, da sedanja vlada ni xmožuii za daljše vladanj«'. Mladotur-Ški komite poziva vlado, naj se Italijanom nalože ravno tisti davki, kakor jih plaču je jo vsi drugi iuozemci, ki ne uživajo varstva kapitulacij. Izganjanje Italijanov iz Turčije. V Rimu vlada veliko razburjenje, ker namerava turška vlada izgnati iz Turčije 50.000 Italijanov in ker se je proglasil l)ojkot italijanskemu blagu v turških pristaniščih. — Italija je namreč upala, (hi ne bo prišlo do tega, ker je italijanska vlada oklenila vojno lokalizirati samo na TriiKdis in Kirenejko in odpokli-cala mornarico od albanske obali. Ce hi Turčija ne odnehala, tedaj bo Italija najprej prosila velevlasti za intervencijo. Izključeno pa tudi ni, da bo italijanska mornarica zopet od-plula v turško morje, da varuje Italijane v Tnrčiji in prepreči bojkot. Velevlasti ne bodo intervenirale. »Vossische Zeitung« ]>oroča z Dunaja: Nikakor ni pričakovati po- sredovalne akcije velevlasti. Turčija želi edinole tako intervencijo, da ostane Tripolitanija njena. Italija pa sploh ne želi intervencije. Vseeno pa mislijo, da pride do premirja in do intervencije v trenotku, ko bo Italija zasedla prelaz Garuna in $*}ato Tar-huna, 30 kilometrov južno od Tri polisa, ker bi bil s tem onemogočen vsak vojaški odpor Turčije v Tripolitani-ji. Skoraj gotovo bo ta okupacija v dveh tednih že končana. RolollstHno 5nrota no Portugalskem. Lansko leto je bilo, ko so se pripravljali republikanci na Portugalskem na odločilni korak. Tedaj je prišel nekega dne v vojno ministrstvo Paiva Conceiro in zahteval, da ga odpuste iz službe, ker vidi v revolucionarnem gibanju, ki preveva vso vojsko, veliko nevarnost za svojo domovino. Danes se vrača isti Conceiro na Portugalsko kot i>ovelj-nik rojalistične armade. Z njim se vračajo na Portugalsko voditelji monarh istične struje. med njimi tudi bivši avstrijski častnik Dom Joao iV Almeida in brat in največji nasprotnik portugalskega ministrskega preds^lnika Joao Cbagasa, Alvaro Pinheiro Ohagas. Mesece in mesece so se pripravljali in zbirali monarhisti v Galiciji na Severnem Španskem. Iz Španije in Portugalske so se zbirali vojaki in Braziljanci so pošiljali denar, nemški in angleški pamiki pa so dovažali orožje in-strelivo. Za izhodišče svojih oi>eraeij si je izbral Conceiro trdnjavo Chaves. Med tem pa so razjedali mlado republiko delavski nemiri in sj>or se je pojavil med republikanci samimi. Odigravale so se intrige zaradi vprašanja, kdo bo predsednik republike in vnel se je skoro odkrit boj med kandidatoma Bernardinom Maehadom in Manue-lom d* Arriago, kateri zadnji je bil s pomočjo stranke, ki sta jo ustanovila ministra d' Almeida in Comacho, izvor en. D7 Arriaga je mož, kakršnega rabi mlada republika, mož, ki ga ne preslepi ona znana španska zahrbt-nost in mož, ki je bil tudi odločen, streti vse, kar bi škodovalo državi. — Toda miru, reda in dela ni mogel vpeljati, ker sta mu nasprotovala zlasti Machado in Costa, ki sta. vztrajno bila v opoziciji proti vladi s svojim blokom takozvane »demokratične stranke«. Republika še ni stala na trdnih nogah. Celi deli dežele, kakor Traz os Montes in En tre Douro e Minho so bili nezanesljivi in med kmečkim ljudstvom v Alemte-ju se je pojavljala nezadovoljnost. V deželi Bajni je tedaj vladal razpor, ki so ga rojalisti vedeli spretno uporabiti. Kolikor se je tudi vlada trudila, da vzdrži republiko s pametno demokratično politiko, vendar ni bila močna dovolj, da bi bila svoje nasprotnike premagala. Tako jo bil proračun, ki je izkazoval — naravno — velik deficit, kriv da so se nasprot-stva poostrila. Republika so je hotela modernizirati in to je stalo mnogo denarja. To je bilo nezadovoljnom ki BO jih bujskali monarhisti, že dovolj, da so začeli z odprtim bojem proti republiki. Poročila s Portugalskega s; zelo nasprotujejo. Monarhfsti imajo baje na severu Portugalske že 10.000 oboroženih mož in 20 topov, ker se je priklonilo monarhistom tudi že nekaj vojaštva. Monarh istična vstaja se razteza na tri severne provincije Portugalske. Tudi so portugalski monarhisti kupili tri topničarke, ki v tem trenotku križajo pred Opor-tom. ne spet razburjeno Zgovoren. »Da B6 ti pa ne posrečijo tvoje nakane, zato opravljaj od tega trenotka nadalje*ti .-am službo, jaz pa odlagam službeni znak ter se s tem poslavljam od že-ieaniške sIuž1m\ katero sem spolnje val vedno z v*so vnemo vestnega in poštenega uradnika.« In odložil je Zgovoren rdečo kapo ter odšel iz pisarne. Osupel je gledal za njim gospod aačelnik Pankraeij Preklja za odhajajočim, ki je sel v svoje stanovanje. Zastonj je šel Janez še dvakrat k njemu z načelnikovo prošnjo, naj se nremisli ter se vrne v službo, kajti of petin se je Zgovoren odpeljal iz Zavinka, in Janezu je bilo zelo žal za njim, ker je dobro vedel, da se ne vrne Zgovoren nikdar več v Zavinek. Razšli sta se ljubezen in sovraštvo. * \Y da bi se poslovil Zgovoren od svojih tovarišev in svojih prijateljev, se je odpeljal rz Zavinka naravnost v Pristran jo. Tu je povedal Zal-ki in njenemu očetu svoj izstop iz železniške službe. Sušnik mu je to hudo zameril. Tudi mu je odpovedal svoje nadaljnje prijateljstvo in s tem >eveda tudi roko svoje hčerke Zalke. ,pa Jfl sicer jokala in prosila očeta, kar p& je bilo brezuspešno. Ob slove- Bitka med monarhisti in republikanci. Kakor poroča »Echo de San ti a-go«, so bili monarhisti na Severnem Portugalskem pri Guimaramasu bitko z vladnimi četami, in list poroča, da so rojalisti zmagali. Tudi v Opor. tu se je baje vnel boj med dvema pehotnima polkoma in drugo garnizijo. V Viaai del Castello sta baje dva eskadroaa konjenice odstranila republikansko zastavo a vojašnice in jo nadomestila z modro-belo zastavo kraljestva in med navdušenjem množice so proglasili z mestne hiiemonar h i jo. Conceiro je baje brzojavil v Bruslju se nahajajočim monarhistom, da stoji na severu Oporta sedaj že kakih 25.000 mož. Tudi pred Opor-tom se je že vršila bitka in je bila monarhistu na četa, ki šteje 700 mož popolnoma poražena ter je pustila na bojišču 20 mrtvih. Republikanci pa so baje preprečili tudi, da ni zasedla četa rojalistov kraja Macedo, ter v tem boju ubili 30 monarhistov. Menihi so dali denar. Kakor izve »Vossisehe Zeitung«, so dali denar za mornarhistieno vstajo na razpolago deloma menihi, deloma amerikanski milijardarji in milijonarji. Orožje monarhistov, puške, strojne puške in topovi so večjidel amerikanskoga izvora. Bivši kralj Manuel. Legithnisti in rojalisti so pozvali bivšega kralja Manuela, da naj pride v njih taborišče, česar pa bivši kralj dosedaj še ni storil. Vsa tozadevna poročila francoskih listov so neresnična. su mu je Zalka nrisegla večno zve s t obe, gospod Sušnik pa ga niti pogleda1 ni Z upom in strahom se je. vrgel v svet, odkoder se je kot bančni uradmk in dober mož Sušnikove Zalke vračal po dolgih šestih letih v Zavinek, kakor smo videli takoj v za-eetku naše povesti; kajti Vladko in ona gospa, ki sta izstopila v Zavin-]:n, sta srečna zakonca Zgovoren in Sušnikrva Zalka. Ce hočem ugoditi upravičeni radovednosti, moram povedati, da sta i c Ivan Zamejec in Ž gostilniških prostorih ter ]k>di! iz njih kleto sovraštvo. Politična Mka, Min. predsednik baron Gautseh je h:i v soboto sprejet od cesarja v avdijenei. opoldne se je sešel ministrski -vet. Baron Gautseh ima velike težkoče o draginjskem vprašanju, med katere ne spada samo razpoloženje v široki javnosti, ki je nastala vsled atentata v parlamentu, temveč ob*eg predlogov, ki so bili podani v državni zbornici. V predlogu, ki ga j? podala najvladnejša stranka, nemški »Nationalvorband«. se zahteva, naj se baron Gautseh in vlada ne ozirata na ogrsko vlado in naj popolnoma samostojno postopata o vpra-šauju mesnega uvoza. Z veliko napetostjo čakajo, kakšno stališče zavzame bar. Gautseh napram tej zaljevi. Dozdaj je temu nasprotoval. Največjo ležkočo pa dela dejstvo, da baron tiaistseh nima zanesljive večine. Ravnotam je, kakor je bil po nastopu vlade. Posvetovanje češke naeijonalno-noliiičiie komisije se zaeno danes. Vsi češki listi se havijo s to zadevo. »Časv poroča, da so češki člani te komisije sklenili opustiti vse sklepe, ki so se dosegli pri lanskih spravnih pogajanj)!«, in zahtevati, da se posvetovanja v nacijonalrio-politični k r,mi sij i koncentrirajo na to, da se doseže češko-nemški sporazum in ne ]e delozmožnost češkega deželnega zbora. Cehi so zavrnili stališče ces. namestnika in članov konservativnega češkega veleposestva, ki zahtevajo, naj se predvsem reši del materijala, takozvani majhni sporazum, da se s tem olajša Nemcem, odnehati a obstr akcijo v deželnem zboru. Predmet posvetovanj naj bi ne bili samo vladni predlogi, temveč tudi vsi iniciativni predlogi, ki so jih stavili Cehi in Nemci. Poljski klub se je tudi bavil z akcijo proti draginji. »Polnische Korrespondenz« poroča, da začne >Poljski klub« akcijo v tej smeri, da bi bila draginjska debata v državnem zboru kakor hitro mogoče končana. »Poljski klub« namerava omejiti nepotrebno debatiranje in deluje na to, da se pride kar najhitrejše do konkretnih resnltatov. Pogajanja slede maroškega vprašanja med Francijo in Nemčijo ugodno napredujejo, kakor je izjavil francoski zunanji minister de Sel-ves v ministrskem svetu. * • * Na Kitajskem se revolucijonar-no gibanje vedno l>olj razširja. Iz Čenktu poročajo: V bojih pri Cenk-tu je padle okoli 10.000 oseb. Med temi je 2000 vojakov, ostali so uporniki. V sosednih okrajih je na tisoče ljudi brez strehe. Mnogi so izvršili iz obupa samomor. V Cenktn je mir. Kakih 10.000 revolucionarjev je zasedlo nekaj mest južnozahodno od Cenktu. StUlCTSRO. Obsojen radi ljubljanske sep-temberske znamke. Pravni -praktikant Matija Subač v Celju je vložil po leti lirošnjo na višje deželno sodišče v Gradcu za sprejem v pravno prakso. Med priloge je dal tudi in- deks češke univerze v Pragi. V tem indeksu pa je imel nalepljeno znano in svoječasno zelo razširjeno črno septembersko znamko, "ki ima samo datum. Državno pravdaištvo je dvignilo zaradi tega, ker je bila ta znamka v Ljubljani pri deželni vladi konfiscirana proti Suhaču obtožbo, ki se opira na § 24. k. z. razširjanje prepovedanih tiskovin. V soboto se je vršila pri graške m deželnem sodišču proti Suhaču obravnava, pri kateri je lil obsojen Sufiač, ki se obravnave ni udeležil, na 40 K globe. Podravska podružnica »Prosve-te« je imela pretečeni teden svoj rodni občni zbor, kateri je pokazal, da je ta kljub neugodnim razmeram, (omenjamo le, da ima večino svojih članov v onem delu Slov. goric, kjer ni ne železnice, ne brzojava, ne telefona, ne cest, tako da prihajajo člani k sejam 4 do 6 ur peš) vestno vršila svojo nalogo. Predsednik tov. \Veixl je podal sledeče poročilo: Podružnica je bila ovirana pri svojem delu pred vsem vsled premajhne podpore s strani slov. javnosti. Vse prošnje na slov. rodoljube in posojilnice so bile zaman:edino mariborska je darovala 20 K. (lani pa 50 K.) Zato je podružnica posvetila svoje moči notranjemu delovanju. Sklenila je revizijo vseh knjižnic, ki se je doslej le deloma izvršila in podala jako z__ nimive resultate. Podružnica ima ll* lastnih in 4 eentralne knjižnice v oskrbi. Najbolje prospeva knjižnica pri Negovi, ki jo upravlja gdč. Marica Rošova. Med 41 čitatelji se je izposodilo 70 knjig oOfJkrat. Dohodkov je bilo 18 K 16 v. Lepo uspeva knjižnica tudi pri Sv. Antonu, kjer je izposodila gdč. Troštova v 304 slučajih. V Podravju knjižnice niso tako dobro uspevale vsled pomanjkanja dobrili knjižničarjev; za na prej se bo moralo skrbeti za boljši kontakt s knjžničarji. Ljudje si žele še novih knjig in zavračajo Mohorjeve. Gospodična Knkovec nam je poročala iz Stoperc, da si žele takih knjig, kot jih prineso fantje iz Gornje Štajerskega: Shcrlock Holmes i. p. — Po izvolitvi novega odbora se jc napravil nekak program za bodoče leto: Revizija se izpopolni, knjižnice se zamenjajo, preskrbe omare, legitimacije, vezava, Mohorjeve knjige sc izbacnejo in odstopijo »Bodočnosti« proti mali odškodnini. Ustanovi se knjižnica v nekem mestu na srednjem Štajerskem. Ker vsled drucrih prireditev v teli počitnicah ni bilo mogoče ničesar prirediti za nodpor-na društva, se je oklenilo večjo prireditev o koničnih počitnicah. Apeliramo zato že sedaj na vse mariborske korporacije in vse slov. rodoljubno javnost, da nas v tem oziru čast-no podpre: Prepričani smo, da bodo mariborski Slovenci podarili slov, visokošolcem lepo božično darilo. — Nato se je razpravljalo temeljito o letošnji in prihodnji narodno-obrambni enketi. (Več o tem v »Omladini«.) Letos je pripravila podružnica 2 referata: tov. Reisman o Slov. gor. in g. učit. Hren o podravski dolini. Ko so se uredile še razne interne zadeve, je tov. podpredsednik zaključil občni zl>or z nado. da bomo pokazali drugo leto večje uspehe. — Kot vidi slov. javnost: naša volja je dobra; te dni smo razposlali po slov. domovini nebroj prošenj, v Mariboru sta prevzeli osebno pobiranje iz prijaznosti dve narodni gospodični: Darujte nam denarja in knjig! — Podravska podružnica »Prosvete«. Maril>or, Narodni dom. Odbor podravske podr. »Prosvete« izvoljen na občnem zboru dne 28. septembra za leto 1911 '12 se je sestavil sledeče: Predsednik pravnik Dobravec; podpredsednik pravnik Avg. Reisman; tajnik in blagajnik filozof Fr. Kovačič; preglednika cand. med. B. Weixl in pravnik Novak. Ptujski nemški sodniki prosijo za — pardon. Iz Ptuja nam pišejo: Vest o nadzorstveni pritožbi drž. posl. Malika na pravosodno ministrstvo proti nekemu nemškemu sodniku v Ptuju je hudo razburila tukajšnje nomškonacijonalne kroge. Človek, ki ne pozna spodnjestajerske justice, bi se temu razburjenju naravnost čudil: kajti kako more nastati kaka politična afera, ako se pritoži obtoženec proti nepostavnemu in nepravilnemu postopanju razprav-Ijajočega sodnika? Kak povod ima vladajoča nemškonacijonalna klika v Ptuju, da s tako vehemenco brani nemške sodnike? A^ so to samo na-cijonalni oziri? Ali se boji ta klika, da bi dobilo pravosodstvo na Sp. Štajerskem drugo lice, šlo na druga l>ota, ako bi prenehale zveze med sodniki in vladajočimi mogotci? Ali služijo sodniki tej kliki ne le v, narodnostnem, temveč tudi v strankarskem boju t Odgovora ne bodemo pisali. Ali čudno je vsekakor, da se ne nahajata samo obe slovenski stranki v najostrejšem boju proti nemškim sodnikom, temveč da so bili primorani stopili v boj tudi Vsenemci — doslej najradikalnejši zagovorniki nemških sodnikov. Dokler smo bili v boju samo Slovenci, je mogla misliti nemška javnost, da delamo edinole iz narodnostne sovražnosti; ko so pa slišali o dogodkih na ptujskem okrajnem sodišču, so morali misliti tudi pravični Nemci, da beseda o spodnještajerski justici ni prazna! Nemški sodniki so uvideli pretečo nevarnost in prosijo sedaj v »Gra-zer Tagblattu« Malika silno, silno ponižno za — pardon. Tako se spreminjajo ča.si! Komaj nekaj mesecev je še, kar so ti nemški sodniki stali v prvi vrsti \" boju med rauteriti in bljuvali ogenj in žveplo na vsenern-ce, danes prosijo Malika za milost, ker se boje javnosti, ker se boje, da bi se justični škandali na Sp. Štajerskem vendar enkrat končali 1 Strah nemških sodnikov pred parlamentom bi moral vzpodbujati tudi slovenske poslance, da bi vstrajno nadaljevali svoj boj za očiščenje naših sodišč. D novi volrtvi slovenjbtstriške-ga okr. šolsk. sveta še poroča mariborski »Slov. Gos*]>odar«: Našemu (slovonjbistriškemn) okrajnemu za-stopu je že letošnje poletje potekla triletna doba, a nove volitve se zavlačujejo, samo da še naši nasprotniki dalje gospodarijo v okrajnem zastopa. Radi tega je 12 slovenskih zastopnikov odložilo rvoja mesta, b temu še sedaj ni prišlo do 7» s-^olilnih priprav, pat pa te je *> septembra vršihi volitve za okrajni šolski svet. akoravno okrajni laatop \sled odstopa slovenskih zastopnikov pravno Več ne obstoji. Tudi če bi Slovenci ne odložili svojih mandatov, ampak se anmo ne udeležili volitve, bi volitev ne bila veljavna, ker velja ]>ravilo. da mora biti pri ^ejah, v katerih se vrše kake volitve, navzočih vsaj dve tretjini članov. Pri tej volitvi pa je bilo navso&ih le SO nemških zastopnikov. Izvoljeni BO kremar Ranman iz. Poljčan. Petzolt, Stiger. Versolatti in dr. \Viesthalcr. Zahtevamo, da proglasi oblast te volitve kot neveljavne. Po Marnl>crgu se govori, da bo prestavljen mimik lillirti davčni kontrolor Drobnitseh. o katerem pripovedujejo ljudje cele koši' zanimivih ri Poličanah se otvori v ntdaljo dne 22. oktobra, prva Ro>eggerjcva sola na Sp. Štajerskem. Kako idealno jc pisal in pridigal Roeeggnr, da bo služil njegov dvamiljonski dar Sehulve-ivinu za »ohranitev* nemških jezikovnih (»tokov - prva šola v/. lega sKlada se je pa postavila in otvorila ▼ trdo slovenskem kraju! Tudi »veliki« N^mol n<> poznajo v do.«seg<> ^\ O- j»h političnih ciljev ničesar drugega kot nasilje in hina\-čirm. 0 kulMiri ta ne more biti govora. — V G I -b e r j u pri Celju >e jo raze vel na vrta Wal/erja Španski beaegr. Košček spomladi v naši it eigleni jeseni! — 1 z L :> ko ]) r i £ u I m u poročajo: Od o. -ktobra smo dobili rosno pošto, ki vozi trikrat na teden iz Loke v Pri-vStovo in nazaj.Tz Prislove je potom na eno stran zveza b Podplatom oh lokalni železnici Grobelno - Rogatee, na drugi pa /ve/.a b Konjem in St. Metrom pod Sv. gorami. Še primernejše pa bi bilo, ako bi Šla ta vozna posta */. Št. Jurja ob J. ž. v Loko in dalje do Pristove. — Nečloveška hči. Te dni je napravil nekdo orožništvu ovadbo, da ravna neka Helena Kolar v Škof j i vasi skrajno grdo in surovo s svojim očetom, ki je že 81 let -dar in mora vsled slabosti vedno ležati. Orožniki so na to šli h kolarju in so ga našli, dobesedno mišljeno, vsega gnjilega na potelji. Bil je ves poln gnojnih ran in pokrit z lastnim blatom, ker ga ni nikdo snažil. Starca >o spravili na to v celjsko bolnišnico, hčer so pa ovadili. Živinska kuga. Pri Mohorju so .ie razširila jako nevarno živinska kuga. Prepovedala je vlada vse >ei-me, prepovedala krosnjarjenje, beračenje, romanje, plese in vse podobne prireditve, pri katerih se snide več ljudi. Kmetovalci imajo seveda veliko škodo. Neki nemški list je radoveden, zaikaj se v teh tako strogih odredbah ni prepovedala tudi služba?~ božja, ker se verniki ravno v cerkvi najložje okužijo. Neki poredne/, pa je listu odgovoril, da je to za naš Klb-sterreicii popolnoma primerno, ker cerkvena puščica ne sme trpeti škode tudi če bi se kuga razširila. Nezgode. Na cesti iz Celovca v Šentvid je trčil neki avtomobil v ročni voz# ki ga je peljal neki 161et-ni dečko. Voz se je razbil, deček pa je dobil težke poškodbe na glavi. -V Doberlivesi je vrgla božjast deklo Enu> Potočnik ravno ko je stala pri ognjišču. Padla je z obrazom na ras-beljen štedilnik in dobila težke opekline na glavi. — Vojaški novinci, so šli iz mestne okolice v Beljak, napao*! i na* pofi posestnika Ivana Pe- gretza. Vprašal jih je, če že odhajajo k vojakom, nakar so padli čezenj. Dobi! je težke poškodbe. Napadalci >o aretirali še tisto jutro v neki kavarni v Beljaku. — 71etni hčerki posestnika Oberest se je vnela obleka ob ognju, pri katerem so se otroci igrali na paši. Ko je začela deklica goreti, sc otroci zbežali in še le ko so ti poklicali sosede so jo ti pogasili. Deklica je dobila iako težke opekline, da je že drugi dan umrla. Primorko. Iz železniške službe. Kot volonter je vstopil v državno železniško dužho Alojz Šafarič in je dodeljen postaj" Lesce. Prestavljeni so: revi-tavkati val uslužbenci električne že-jPT.niee Mat nI je - Lovran. Stavkujo-ei zahtevajo, da vzame uprava v službo zopet nekaj uslužbencev, ki so i>ili po krivici odpuščeni in odpusti nekaj v obče nepriljubljenih predstojnikov. Izpred porotnega sodišča v Trstu. V soboto se je vršila pred tržaškim porotnim sodiščem obravnava proti 271etnemu posestniku Mihaelu Qnarnntoto in kletnemu dninarju [vanu Pigotiju. Ta dva sta vlomila i noči 27. avgusta v menjalnico A. Bolhi fia in navrtala blagajno. Odnesla pa sta iz nje samo za 10 K zuamk •n nekaj zlatnine, ker jih je sin pro-kurista prepodil. Guarantato prizna, da je vzel znamke in eno zapestnico Bigoti ]>a pravi, da je vzel iz ene škatljiee v blagajni samo :> K. Kot skrivea so kmalu po vlomu aretira-;, tndi nekega Kajetana Lenardona, ki je preskrbe! vlomilcema izložbeni kfjuč in sveder. Leardon taji vsako krivdo m zanika, da bi bil on kedaj v družbi obtožencev. Poskušal se je rešiti s tem. da bi dokazal svojo odsot-Etost v kritičnem času vendar se mu to ni posrečilo. Porotniki so potrdili glavno vprašanje glede tatvine v sneskn pod 2000 K in tudi drugo vprašanj glede sokrivde Lenardona. Goarantoto in Rigotti sta bila obsojena vsak na 3 leta težke ječe, Lenar-don pa na 3*/j leta. Quarantoto je kazen vsprejel "Rigotti in Lenardon n * sta vložila nično pritožbo. Pomorski promet v Trstu. Včeraj je odplui 'vz> Trsta parnik Avstro-Amerlšlre družbe »Columbia«, ki je peljal 522 izselnikov v južno Ameriko. Ob 6. zvečer je priplul Llovdov pnrnik vsLeopolis«, ki je pristal tudi I '."i r i fl radn. Prijel jal je v Trst 04 o&nikc/v. Ti pri poved ji jejo. da izse-jevanje Italijanov iz Carigrada v n-:-ni( i ni zaslužilo toliko prahu dvigni1", kot so to napravili gotovi krogi namenoma. Do takrat sta se izselili iz Caragrada šele 2 italijanski rodbini, ki sta šli v Brindisi. Novi [Jovdov parnik »Wien« je dosegel »ov rekord v vožnji Trst - Aleksandri ja. Ta vožnja je v voznem redu določena na 72 ur. Iz Trsta v Alek-sandrijo je vozil kljub silno neugodnemu vremenu ta parnik le 70 ur, i :>a jc prevozil progo Aleksandri ja Trst v samo 66*/a urah. — Z Llovdovim parnikom ;> Vindobna« se .u prepeljala v Trst zanimiva skupina indijskih igralcev, ki potujejo na Dunaj. Iz Severne Amerike pa je pri-plnl parnik Avstro - Ameriške druž- Oecaniae, ki je prepeljal veliko likov iz Amerike. V Pat rasu je zkrca! 143 in v Mesini 82 Italijanov, ki so bili poklicani iz Amerike. Nezgode. Umrl je v bolnici 55-letni mizar Ivan Bengotti, ki je padel v soboto i/ drugega nadstropja os cesto Boschetto. Pri preskušnji nekega motorja se .je vnel pri nekem umetniku v Trstu bencin. Začela je eti oprava. Ogenj so pogasili v poldrngi uri. Škoda znaša 1500 K. V vino majiufakturnega blaga A. liortolluci so vdrli neznani tatovi in odnesli raznega blag"a za 400 K. Srčna kap je zadela v soboto IKiletnega -vgena Greifa, ki je v par urah Umrl. Delavcu Antonu Baudelu je padla pri tlakovanju na Karlovem Dom osu na nogo kamenita plošča in ?a težko poškodovala. Dvojni samomor. V gostilno na cesti Artisti je prišla neka mlada ženska v spremstvu svojega ljubimca. Nista dolgo sedela, ko je potegnila ženska iz žepa steklenico, kateri j«' bila phenilova kislina in jo izpraz-rula. Odpeljali so nezavestno v bolnico, kjer je v kratkem umrla. Takoj po tem je šel njen ljubimec s svojemu Prijatelju, kjer se je tudi zastrupil, »udi njega so odpeljali v bolnico in Je suoči ob 11. umrl. Samomorilca sta 261etna Lucija dali Bello in 30-Hltni zidarski mojster Ivan Spaggia- Dnevne vesti. + Zaušnica »Slovencu«. Glavni oficijozni list ministra Aehrenthala, »Wiener AUgemeine Zeitung«, ki dobiva svoje informacije iz ministrstva zunanjih del, je v nedeljo priobčil o položaju debelo tiskano pojasnilo, ki pomeni imenitno zaušnico »Slovencu« in vsem tistim, ki ščnjejo na vojno. V tej informaciji Aebrenthalo-vega lista je rečeno: Man darf Itali-en niebt Hintergedauken zu&ehrei-ben, die es tatsachlich niebt bat. In einem, fiir Itaiien so schwierigen Moment, wie es der gegenwartige ist, muss der italienisehen Regie-ruug daran gelegen sein, keine Macht uberflussigerweise zu reizen. Zu Fanfaronaden ware der jetzige Zeitpunkt sehlecht gewahlt umi man verriit nur vollstandige Unkenntnis der wahren Sachlage, weuu man be-hauptet, Itaiien wisse den ungeheu-ren Vorteil, der sich fiir seine Politik aus dem wohlwollenden Verhal-ten seiner Nachbarn und Bundesge-nossen ergibt nicht zu wiirdigen . . .« Torej Avstrija zavzema dobrohotno stališče napram italijanski ekspediciji v Tripolis in minister obsoja ian-iaronade, s katerimi »Slovenec« in drogi klerikalni listi ščnjejo na vojsko in očita toni listom popolno nevednost! Ta zaušnica bo menda vendar zadostovala. + Avstrijska mizerija. Brezvestni hujskači rožljajo z bojnim orožjem in ščuvajo na vojsko. To se godi sedaj, v času, ko je finančna mizerija v Avstriji tako velikanska, da država še malega posojila ne more dobiti, če neče pri tem trpeli ogromne izgube. Pogled na kurzne izkaze nam predočuje vso našo finančno mizerijo. Italija ima vojno s Turčijo. Ta vojna jo velja milijone, vsled te vojne bo italijanska trgovina mnogo trpela, a vendar stoji italijan. 3y«'v odstotna renta na 101 52. Nasprotno pa živi Avstrija v miru, nobenih izrednih izdatkov se ni bati, trgovina se svobodno razvija, pa vendar stoji 4 odstotna avstrijska renta na — 91*40. Italijanska renta stoji za 1*52 nad norma lom, avstrijska pa za 8'00 poti m trma lom in za 2'60 pod kur-zoin, po katerem je bila emitirana. Kdor ve, kaj to pomeni, se bo za glavo prijel, zakaj v tem se kaže uprav obupno stanje državnih financ in državnega kredita, vsa naša mizerija. Kaj bi šele bilo, če bi se Avstrija zapletla v kako vojno! + Kdo jc zakrivil mobilizacijo leta 1908? Nihče drugi, kakor »Slovenski Narod«. Tako stoji zapisano črno na belem v sobotnem »Slovencu«. Posvečeni katoliški žurnalisti pišejo doslovno: »Če bi takrat ne bilo Srbov glasilo narodno - napredne stranke na Slovenskem ščuvalo, bi si bila Avstrija drago mobilizacijo prihranila!« Pasja dlaka, to je senzaci-jonalno razkritje! Kdo bi si mislil, da ima »Slovenski Narod« tako silno moč in tako velikanski vpliv, da odločuje o vojni in miru, Sapcrlot, sa-perlot, da se po pisanju »Slovenskega Naroda« ravnajo celo tuje države! Za to razkritje smo prav iz srea hvaležni prijatelja »Slovencu«, to tembolj, ke je doslej vedno pisal in zatrjeval, da nima »Slovenski Narod« prav nobenega vpliva in da se za »Slovenski Narod« ne zmeni nihče j>od božjim solncem. Sedaj pa prihaja i Slovenec« in zatrjuje z resnostjo, da bi bilo treba samo migljaja s strani »Slovenskega Naroda« in med Avstrijo in Srbijo bi bila leta 1908 izbruhnila krvava vojna! — Toda šalo na stran in spregovorimo resno besedo. Kadarkoli je klerikalna stranka v kakšni zadregi ali zagati, vselej lirične »Slovenec« operirati z avstrijskim patriotizmom in manevrirati z denuncijaeijami nasprotnikov. V takih slučajih je patriot samo tisti, ki misli tako, kakor »Slovenec«, najmanj »izdajavec« in »avstrofob« pa oni, ki si drzne misliti s svojimi možgani in ki se ne navdušuje za patentirani klerikalni patriotizem, ki menjavajo barvo kakor kameleon. Takšni klerikalni manevri po navadi zaleže jo in klerikalci napravijo prav dobro kupčijo. Zato so sc v zadnjem času vrgli samo na }>osel denuncijan-stov in obrekovalcev, ker menijo, da bodo s tem najložje uničili svoje politične nasprotnike. Ne prihaja nam na misel, da bi se zagovarjati ali branili pred klerikalnim obrekovanjem, samo to pravimo: na prokleto slabih nogah mora že stati klerikalna stranka na zgoraj in na spodaj, ako ji ne preostaja nobeno drugo sredstvo več, da se vzdrži na površju, kakor orožje najpodlejšega natolcevanja svojih političnih nasprotnikov. '+ Kaj je hujše od kuge in stoletne vojske za Slovence? »Slovenec« je to iznašel, pišoč v soboto: »Zaprtje Adrije bi imelo ravno za nas Slovence bolj pogubne posledice kakor vsa sedanja draginja ali celo kuga in stoletna vojska!« Pameten patriotizem je vsekakor lepa in idealna čednost, če pa prekorači meje razuma in treznega prevdarka, potem je prav tako poguben in škodljiv, kakor verska blaznost. Sieer pa je veliko vprašanje, ako se vobče more smatrati za patriotizem to, ako se ščuva in hujska k dejanjem, ki morejo in morajo imeti ob koncu koncev zgolj skrajno škodljive posledice za predmet patriotizma — za domovino. -f »Gorenjec« je postal klerikalen list. Skoro dvanajst let je bil »Gorenjec« napreden list in si je za razširjenje narodne in napredne misli po Gorenjskem pridobil znatne zasluge. Njegovi naročniki so naprednjak i in tudi njegovi inserentje so sami naprednjak!. Zdaj so klerikalci kupili Lampretovo tiskarno v Kranju in tudi »Gorenjec« je postal last klerikalcev« »Gorenjec« ni več neodvisen in napreden list, ampak klerikalen list, kakor umazani »Domoljub«. Izdajatelj »Gorenjca« je postal znani predčuk Pod lesnik, ki je seveda v tej lastnosti samo zastopnik in pooblaščenec klerikalne stranke. — »Gorenjec« bi pa seveda rad ohranil svoje napredne naročnike in napredne inserente in zato se je oblekel v obleko hinavščine in jih skuša vjeti v jezuitske zanjke. To priča njegov hinavski članek »Združenje Gorenjcev«. Pa ne bo nič pomagalo! Kar je zavednih in naprednih ljudi, bodo prodanega »Gorenjca« zagnali iz svojih hiš in umaknili svoje inserate ter delali /a razširjenje »Slovenskega Doma«. + Z Viča nam pišejo: »Slovenec« pere naše patre, češ, da bolnike obiskujejo in ne agitirajo. »Slovenec« seveda laže kakor vedno. Vprašamo le častite patre: Kdo vam je pa nabral tiste glasovnice, ki jih imate v farovžu, če res vršite le dela usmiljenja? Ali so vam jih kmetje sami prinesli ali ste jih šli pobirat s svojim agitatorjem Primšarjem. Samo to povejte, pa vam bomo dokazali s pričami, kako in kaj in priče bodo, če treba, tudi prisegle. Vičani dobro vedo, da je bil na Viču lep mir, dokler se niso tam patri ugnezdili. Prej ni bilo na Viču ne strankarstva, ne prepirov, ne sovraštva; odkar pa so patri tu, vlada razdor in sovraštvo med stanovi. Saj ni čuda, kajti kar pridigli je jo vičanski patri, je zdražba m pohujšanje. Preteklo nedeljo smo namesto božje l>esede slišali samo agi-tatorično hujskanje, tako da so še stari možje zapuščali cerkev, ko so r* ii I i psovanje ljudstva s prižnice: Kdor ni naš somišljenik, naj gre ven iz cerkve! »Slovencu« se dopadejo taki patri, ki hočejo s prižnice terorizirati volilco. Patre kar pomilujemo, če so tako bedasti, da mislijo: kdor hodi v cerkev, mora biti tudi pristaš klerikalcev. Ti božji namestniki, ki rede svoje trebuhe na račun ubogih vičanskih kmetov, bi morali pač vedeti, da vera in cerkev ne spadata v politiko. -r Vič-Rožna dolina. Pišejo nam: Pri nas se bliža čas občinskih volitev, za katere se pridno zanimajo naši gospodje v farovžu. Kar počenjajo ti, to presega že vse meje. Prav posebno se je odlikoval v petek zvečer pater Teodor, ko se je izrazil proti nekemu tukajšnjemu občanu: Mi in S. L. S. smo zato, da se ne bodo odprle meje in odpravila draginja. Tako zamore govoriti le človek, ki zajema iz )>olne farške bisage in ki ne pozna skrbi za vsakdanji kruh. Pozor pred takimi agitatorji! -j- O atentatorju Njegošu v parlamentu posnemamo po »Našem Jedinstvu« še te-le podrobnosti: Nikola Njegoš je sedaj star 25 let in je po poklicu mizarski pomočnik. V Spljet je prihajal večkrat in se tn mudil dlje časa. Po mišljenju je socijalni demokrat. Pred leti, ko so imeli Hrvati v Spljetu neko manifestacijo z obhodom po mestu, je Nikola kot vojaški korporal na obali na ves glas zaklieal: »Živio socializem!« Zato je bil od vojaške oblasti tudi kaznovan. Sicer se je Njegoš obnašal kot delavec prav lepo. Kadar je doŠel v Spljet, se je nastanil v prvih hotelih, ker ima tudi nekaj svojega premoženja. Njegov stric je bil oni pravoslavni škof Njegoš, ki je pred leti živel v Spljetu, kamor je došel iz Rusije. V Spljetu je občeval večinoma samo z Matom Kojetom, ki je bil prepričan socialist. Škof Njegoš je bil preje metropolit na Cetinju ob času kneza Danila. Ko je bil knez Danilo umorjen, se je najbrže tudi Njegoš zameril s svojim obnašanjem. Zato je odšel v Rusijo. Ko se je vrnil iz Rusije, je živel v Spljetu. V Šibeniku je imel brata Jovana, kateremu je tudi zapustil svojo hišo in nekaj denarja. Ta Jovan je bil oče atentatorja Nikole Njegoša. Še nedavno tega je imela Njegoševa rodbina krčmo na obali v Šibeniku. Krčmo so imenovali »Andemo dal Jovo«. Gostilno so pred kratkem prodali. Nikola Njegoš je poskušal svojo srečo tndi v Srbiji. Toda od tam se je kmalu vrnil v Spljet, kjer je bil še prve dni preteklega meseca. Od tu je odpotoval preko Reke na Dunaj. Rodbina se je iz Njeguša v Crni gori doselila v Drniš v Dalmacijo ter se nadela ime po kraju, odkoder je došla. Iz Drniša ae je Nikolin oče Jovo Njegoš preselil v ' Šibenik. Albanski gozdi. Konstatujomo suho dejstvo, da je bil kompanjon dr. Šustersiča in eden prvih mož pri »Ljudski posojilnici« g. Karel Kau-schegg osebno v Albaniji gledat on-dotne gozde in da ga je spremljal priznani izvedenec o cenitvi gozdov gospod J a k š a. To pač zadostno pojasnjuje veliko zanimanje klerikalcev za albansko vprašanje. — Iz šolske službe. Na mesto učiteljice de Toni v Dobu, ki je dobila dopust zaradi bolezni je imenoval okrajni šolski svet v Kamniku bivšo učiteljico v Šentvidu pri Brdu Fran-čiško Terpinc. Za provi'/, učitelja na Brdu pa je imenoval bivšega provi-zoričnega učitelja na I. mestni deški ljudski šoli. — Janez Ev. Kalan proti »Slovencu«. »Zlata Doba«, ki jo urejuje Janez Evangelist Kalan, piše: »Vinilni trgatev izobraževalnega društva za Trnovo v gostilni gospada Weis-sa«. Tako nam je »Slovenec« kot »vesten poročevalec« trikrat zapored sporočil. — Mi pa pravimo: pijančevanje na katoliški podlagi! Mi ne bomo molčali, ampak bomo proti takim prireditvam vselej brezobzirno nastopili. Bolje nobenega društva, kakor da pospešuje pijančevanje! Tako veseliearenje je narodni ali katoliški humbug, pod kakršnim naslovom se že napravlja. Vsak dobiček, pridobljen s pijačo, je zguba!« Nam se zdi, da ima Janez Ev. Kalan to pot prav v vsakem oziru. — Železničarji v pokoju, — pod to notico čitam v včerajšnjem »Slov. Narodu«, da penzijoniste prav veseli, da se železničarji gibljemo in nam žele popolne zmage, tožijo pa, da se ne spomnimo »aktivni« železničarji penzijonistov, ki sc? jim še slabše godi ko nam in trpe veliko bedo! Podpišem celo včerajšnjo notico i obema rokama, v isti sapi pa trdim, da so železničarji v pokoju sami krivi, ako za nje »aktivni« ničesar ne store. — Zakaj? — Zato, ker gospodje, brž ko zapunte aktivno službo in so se v ta-kozvanem »Krankenstand«, — pokažejo svojim mlajšim »aktivnim« tovarišem hrbet, se ne zmenijo za nobeno stvar več, in prvi njih korak je — ako so bili sploh pri kakem žel. društvu in organizaciji, da izstopijo rz nje! — Da je tema res tako, takoj dokažem — in sicer pri liradništvn! — Slovenski zel. uradniki imamo »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov«; ljubljanska podružnica tega društva šteje 100 članov, a med temi je samo 1 reci: eden penzijonist in sicer ofic. gosp. Podkrajšek, kljub temu, da je v Ljubljani sami gotovo krog 20 žel. uradnikov — penzijoni-stov! Moralična dolžnost bi morala vezati starejše gospode, da bi bili pri stanovskih domačih društvih. Gosp. penzijonisti imajo več časa, imajo več skušnje, niso tako »vezani«, kakor mlajši »aktivni«, društva in organizacije bi se na ta način bolj razvijale, a glavno pri tem bi bilo, da bi se lahko tudi za penzijoniste kaj storilo. Gospodje! vpoštevajte moj nasvet, ne bežite pred svojimi mlajšimi tovariši, vstopajte in ostanite v društvih in v prihodnje vam ne bo treba tožiti »da se vas nihče ne spomni«! —sek. Skrivnostna sm rt Bož. Šibenika. Dne 21. septembra so našli Bož. Šibenika mrtvega, a šele dne 6. oktobra je sodišče izdalo zopiv, naj se oglase tiste osebe, ki so v noči od 20. na 21. september med pol 10. zvečer in 4. uro zjutraj videla Šibenika. Po preteku 15 dni se seveda še vsak človek natančno spominja, če je ponoči med polu 10. zvečer in 4. uro zjutraj videl kakega kolesarja!! In če sodišče še danes ne ve, v katerem času med polu 10. zvečer in 4. zjutraj je Šibenik umrl — kako je pa bil potem doprinešen znani abili - dokaz? — Gospe načelnice cvetličnih okrožij pri cvetličnem dnevu v Ljubljani prosi »odbor za cvetlični dan« ponovno, da takoj pošljejo g. Milku Nagliču v Ljubljani, Ilirska ulica 25. nopolen seznam v dot i enem cvetličnem okrožju sodelujočih gospe, gospodičen in če mogoče, tudi akademikov, zajedno z njihovimi, kolikor možno, natančnimi naslovi. Hvaležni bi bili tudi za razne nasvete, opombe in rzpremembe, ki bi se obenem nasvetovale s strani gg. na-čelnkr. Na imena sodelujočih pri I. cvetličnem dnevu se bomo pri pri-hodnih narodnih prireditvah v prvi vrsti ozirali. Prosimo tedaj še enkrat dame - načelnice, da zanesljivo v najkrajšem časn pošljejo sezname imen in morda še druga poročila o cvetkah in prodaji. — Ad voeetn »cvetlični dan«. Pri pošiljanju cvetk za cvetlični dan je marsikdo želel dobiti košaro za cvetlice nazaj in zato prosimo vse ene dame, ki so dobile cvetice iz centralne cvetlične zaloge pri ge. A-Widrovi v Šelenburgovi ulici 3., naj one košare, v katerih so dobile cvetlice, vrnejo takoj gospej Widrovi, da jih vrne njihovim lastnikom. Enako dobi pri omenjenej gospej nekaj go-spodičen - prodajalk tam svoje košarice, v katerih so prodajale enetke. — P. K. Hermes v Trat«. Vce-^ raj je igralo našo najboljše nogometno društvo »P. K. Hermes« y Trstu proti priznanemu kluvbu »Blaek- Star«, ki je dosegel že tuđi proti' inozemskim moštvom lepe uspehe. Po interesantne m, ves čas napetem boju zmagali so Slovenci z 2:1. Hermes je s tem opravičila nado, ki smo jih stavili nanjo pričetkoni letošnja lootball - sezone in častno, kakor \» vseh letosni: matehih zasto{>ala slovenski foo*i« Vvdrova kava, mešana s Ko-Hnsko kavino primesjo, nadomešča drago naravno kavo in je pose4>-no tečna hrana za otroke. Stalni prispevki od Kolinske kavinc primo-sr in prostovoljni darovi. Vvdrovi y, korist družbi sv. Cirila in Metoda pri-jMjročajo to oboje slovansko podjetje tudi s stališča slovenske narodno obrambe in prosvete. Vydrova tovarna je poslala družbi sv. Cirila in Metoda zojiet 100 K, za kar jej izrekamo prav lepo zahvalo. V Gradcu pri Litiji je umrla T nedeljo j>opoldne gospa Pranja vdova p lem. Wurzbachova po dolgt mučni l>olezni, zapustivši štiri nepreskrbljene hčerke. Z njo izgubi! podružniea SV. Cirila tm Me>tx>da ter visa narodna društva v Liitiji in Šmartnem dobro in vestno podpornico. Blag ji sporni! Iz Novega mesta. Koncert, ki ga je priredil tukajšnji salonski orkester v j»etek v prostorih Narodnega donui, je bil nekaj novega ne le v« tej sezoni, ampak dosedaj sploh. Program je bil izvanredno bogat in jo vseboval poleg znanih priljubljenih, mnogo novih took. Večer je nudil slehernemu obiskovalcu najlepšo zabavo. Občinstvo M .ki odzvalo v najlepšem številu, kar tudi zasluži done-daj premalo uvaže van i orkester, ki goji za Novo mesto tolikanj potrebno in važno nalogo neumorno in požrtvovalno že ]>ar let in ki je ia p<» celem Dolenjsein žel priznanja za svoj trmi. !>o takih u.spvhov ga jo privedlo ne le spretno vodstvo kapelnika g. Uofnerja, ampak tudi glasba-no izurjeno osobje. Po dolgem času nas je zopet počastil g. Hano Ogo-reuc s svojim umetniškim izvajanjem. Tako .k* zasnoval salonski orkester zabavii zaslugi požrtvovalnih narodnih dam v popolnem tiru. Za kmetijsko šolo na Grmu jo priglašenih letos 78 učencev, ker je vesel dokaz našega napredka tndi n>& polju kmetijskega šolstva. Nesreča na lovu. Včeraj se je* ponesrečil na lovu uradnik dr. Vilfanove pisarno v Radovljici Ludvik Hrovat. Nabasano puško je prijel za cev in klatil s kopitom nepremišljeno sadje. Puška se mu je sprožila irt strel mu je šel v bok. Še včeraj so ga. prepeljali v ileželno bohrico v Ljubljano. Hrovatova rana je precej nevarna in gotovo ne Ik> imel če ozdravi nikdar več imel veselja tako neprevidno klatiti sadje l nabasano puško. Železuiška ne«reča. Na progi državne železnice med Jesenicami in Trbižem se je v trgalo več kosov zemlje, ki so se zvalili na progo in progo popolnoma podsuli. Promet je bil takoj ustavljen. Sedaj se vrši promet na ta način, da pripelje vlak od Trbiža do mesta, kjer izstopajo potniki in gre kake M do 4 km i>eK. Na drugem koncu pa jih pričakuje nasproti došli vlak iz .Jesenic. Na ta način se vrši osebni in poštni promet na obe strani, blagovozni promet pa je seveda ustavljen. Podsipi-na je velika in nevarna, ker se robovi nad podsuto progo še vedno znižujejo in še vodno pada melina. Promet bo oviran več dni. Vsi trbižkh vlaki imajo precejšnje zamude. Ponesrečil m do sedaj še ni nihče. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem proizvaja te o\ni v prometni pisarni na Dunaju veliko skioptično reklamo. Na najbolj živahnem kraju stolnega Dunaja, kjer se križajo ceste Karntner Straase-Graben proizvajajo se y izložbah Hq u i tabel palače, krasne slrke naš« dežele. Slike predc*nrjejo v prvi vrstr glavne točke našega lepega mesta Ljubljane, potem Škofje Loko, Kranj, Kamnik. Je^enioe, Kranjsko goro, Dovje - Mojstrano. Peričnik. Interesantne so siike iz Triglavskega pogorja, kakor Vrata, Velopolje, Hribarea Sedlo, slap Savice, Kre-dee v gostilni v Igriški ulici in začel uganjati s služkinjami svoje burke. Ker pa te niso marale zanj, so se odtegnile v drugo sobo, kar je ga godca tako raztogoti-lo, da je skočil za njimi in pobil v sobi okna. Ker le ni miroval, so poklicali stražnika, da je napravil red. Ker je godec šipe plačal in se umiril. Mru je bilo dovoljeno še nadalje ostati y gostilni. Kmalu nato pa je začel znova tako razgrajati, da so gosti začeli gostilno zapuščati. Poklicali so zopet stražnika in ker ga tudi ta ni mogel umiriti, ga je zoril Tki povrnitev izposojenih limanic, je ta skočil, mesto, da bi jih bil vrnil, nanj, ga začel pretepavati in daviti toliko časa. dokler ni uri šla napadal-čeva žena in ju razdružila. Cestni atlet. Ko je šel v soboto Zvečer po Karolinški zemlji delavec [Benedikt Kraker, mu pride nasproti hlapec Ivan Pel i k z nagovorom: »Te čem vreči na tla?« A' tem ga je pa že pograbil in dvakrat trešči] na tla, potem pa odnesel noge liki 7>lahi zajec. Živio dragonei! Tako je upila [v soboto zvečer ob 1 ,10. po mestu četa dragonskib novincev, po katere je šel na kolodvor nek dragonski podčastnik. Da občinstvo tega ni bilo v te pozni uri nič kaj veselo, je razumno. Kolo ukradeno je bilo v soboto v šoli na Ledini mizarskemu vajencu Ivanu Koricilji. Kolo je »Britania«, močno obrabljeno in vredno 50 K. [Prednje kolo je rdeče, zadnje pa črno pleskano. Policijska številka 55 je na rmenem polju. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-jiko 30 Meeedoneev, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov in Maeedoncev. Izgubljeno in najdeno. Gdč. Ivica Kozel jeva je izgubila zlato zapestnico. — Ga. Marija Tominčeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Lal>orant Blaž StepiŠnik je našel v Trnkoevjovi lekarni srednjo vsoto denarja zavitega v robcu. — Gdč. Margareta Kanzingerjeva je izgubila zlato zapestnico. — G. Ivana Jerebova je izgubila bankovec za kJ0 K. — G. Erna Savinšek je izgubila ročno torbico, v kateri je imela srednjo vsoto denarja. — Laborant gosp. Blaž StepiŠnik je našel nekaj v robcu zavitega denar. — Delavka v tobačni tovarni Uršula Ježekova jo nasla moško pelerino. Narodna DDrnitito. Akad. fer. društvo Sava je dalo povodom 60 — letnice svojega častnega člana g. dr. Ivana Tavčarja družbi sv. Cirila in Metoda 50 K. V znamenju sporazuma. Pri kapljici rujnega izbornega vinca na Trati pri Škofji Loki sta se po prizadevanju gospoda O. sprijaznila gospoda R. in S. Stalna družba je darovala ob tej priliki za družbo sv. C. M. družbo skromno darilce K 2'20 ker je bil spor majhen, ker bodo pa delali hujše krivice, bode moralo pa pač malo več pasti. Živela mirna Trata ! Volilo iz Amerike. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 10 K, katere jej je volil g. Pr. Trkaj, ki je umrl dne 11. aprila t. 1. v Shebovga-nu \Vis.. 'Amerika, časten mu BpO-min! Popravljamo. Za mesec avgust smo izkazali :* ki ^ v pridelek nabiralnika v gostilni pri Jurju na Poljanski cesti 11. Zapisali smo takrat H K premalo, tako, da se glasi pravil-no: 0 K 70 v._ Društveno naznanila. Deželna zveza gostilničarskih zadrug skliče na 18. t. m. splošen go-stilničarski protestni shod v Ljubljani v veliki dvorani mestnega doma, da protestira proti zvišanju cen piva kar-leliranih pivovaren. izredni občni zbor političnega in izobraževalnega društva za koli-zejski okraj se je vršil včeraj dopoldne v gostilni „Pri novem svetu41. Predsednik prof. Reisner je naznanil in utemeljil predlog, da naj se število odbornikov zviša zopet na 7 članov in d* se člani odbora takoj izvolijo, da pa stopi njih izvolitev šele v veljavo, če vlada potrdi izpremembo pravil. Ta predlog je bil soglasno sprejet, nakar so se vršile volitve. Izvoljeni so bili v odbor: za kolizejski okraj' Ivan Bajželj in Pavlin, za Vodovodno skupino pa delovodja Ludvik Jaklič, za namestnika je bil izvoljen Hebajn, za računskega pregledovalca pa M. Ocepek. Končno je g. Bajželj opozarjal člane na potrebo skrajne delavnosti, da pri deželnozborskih volitvah ohranijo častno mandat naprednemu kandidatu. Društvo zdravnikov na Kranjskem ima redno mesečno zborovanje v petek, dne 13. oktobra 1911 ob 6. zvečer na dermatološketn oddelku dež. bolnišnice. Na dnevnem redu je; 1. Posvetovanje o načrtu „zakona za ureditev stanovskih razmer zdravnikov". Referent dr. Demeter vitez Blei-weis-Trsteniški. 2. Demonstracije. Pri-marij dr. Vinko Gregorič. 3. Slučajnosti. Po zborovanju prijateljski sestanek v hotelu Tratnik. Prosveto. Iz pisarne slovenskega dežel nega gledališča. Ker je gospa C. Otahalova že drugič zbolela, je poklicalo ravnateljstvo včeraj dopoldne telegrafičnim potom iznova gospo mar-kizo Majo de Strozzi iz Zagreba, in le posebni ljubeznivosti gospe markize ter zagrebške intendance se je zahvaliti, da je bila snočnja operna predstava omogočena. Gospa markiza Maja de Strozzi poje tudi jutri, v torek, vlogo Gilde v operi „Rigoletto11 (za nepar-abonente). Opozarjamo, da poje naš odlični gost jutri zadnjič to vlogo, v kateri je ugajala izredno ter žela uprav viharno priznanje. —- V četrtek je premijera operete J. Gilberta „Sramežljiva Suzana11, ki se poje zdaj gotovo na sto odrih obenem ter je dosegla v poslednjih mesecih že naštevilo repriz v vseh evropskih jezikih. Predstava bo izven abonnementa; za lože par. Dirigira novi g. kapelnik Jar osi av Jeremiaš. Opereta je izrežirana točno po vzoru Karlovega gledališča na Dunaju. — Dramsko osobje pripravlja prvo klasično dramo Fr. Grillparzerja „Sappho" in Straus-sovo veselo komedijo „Skledoliz-nikiw; operno osobje pa „Prodano nevesto". Opereta „Cigan baron" se je zaradi bolezni pevke vloge Ar-zene odložile za kasneje. V soboto se je predstavljala prvič pred prazno hišo Hilbertova „Krivda", ki je dosegla pred petnajstimi leti v Pragi lep uspeh. Dolga je pot iz Prage do Ljubljane. Brez ljubezni materinske je živela Mina, brez nadzorstva, brez vgoje, rojena iz neljubezni. Šestnajstletna se je udala mlademu študentu, Ogljarju, ki je izginil za svojim kruhom in se ne oglasi več. Triindvajseiletna je poročena s pisateljem Hoškom. Ljubita se resnično, samo da tare njo zavest krivde, greha, sedem let prikrivanoga materi, bratu-kiparju in Hošku. Ne upa se mu razodetij več krat poskuša, a v zadnjem trenotku ji vselej upade pogur. V tem nasiopi Ogljar, sedaj rakrpvirnik; zaprosi njene roke, ona ga c4b§e, ker ga ne ljubi. On ne odneha, i upa, ua jo htošek zavrže, če se mu izpove, in da bo potem vendar še njegova. Navzlic obljubi dekle zopet ne more z besedo na den. Nato razodene v dramatično napetem, moj-stersko zasnovanem prizori; Ogljar sam vpričo nje Hošku greh njegove neveste. V hipni razburjenosti in zmedenosti čustev ji očita Hošek hinavstvo in la-žnjivost — ona ne pren se presilnih izbruhov njegovih, ga patine od sebe in se zaroči z Ogljarjem. Mati in brat ne razumeta njenega ravnanja, Mina vrže še pred njima krinko z obraza in tedaj se obrneta tudi ona dva od nje... Sama hočeta iti z Ogljarjem v novo bodočnost. Oglar odide, da bi potolažil mater; brat se je ia Čas otreznil in se pomiri z njo. Tudi Hošku ne da vest miru, vrne se, jo prosi oproščenja in ji ponudi iznova ljubezen in roko. Mina sprejme ljubezen, žena pa mu ne more postati, ker noče poleg oproščenja in ljubezni še sreče za nameček — in ker se je ponudila Ogljarju sema za ženo in se s tem ponižala sama vred seboj. Ta zadnja izjava je bila pravzaprav poskušnja, kaj poreče Hošek, in res to mu izpodbije zopet za trenutek ravnovesje, ona vidi, kako je še vedno omahljiv — razideta se; ona ostane sama in se vrže skozi okno. Drama hipersenzitivne ženske duše, ki pa ni brezpogojno potrebno, da se razvije v tragedijo. Dekle je nosilo sedem dolgih let zavest krivde v sebi, prebolelo se je in priborilo do osvo-bojenja pred svojo vestjo, ničesar ne bi bilo treba, nego razumevanja okoli nje, in minulost, ki jo preganja, bi pala ined mrtve, brezpomembne sence, pot bodočnosti bi se odprla pred njo. Tako pa se zdrobi ta preplašena, čista duša ob apatiji matere in nedozorelem značaju Hoškovcm. Da ne uvidi gledalec prave potrebe take i itve, je kriv pisatelj, ker je snov san,o deloma dramatsko krepko izrabljena, deloma pa je ostala novelistno prikrojena. Psihološko vtemeijevanje značajev, pri katerem igra dedičnost važno viogo, je pripovedovano, ne oblikovano; poslušalcu gre vse to mimo ušes, in čudni in neumevni mu se zde ti ljudje, zlasti ravnanje matere. Ta ženska s svojo bolestno apatijo proti sedanjosti in okolici je očrtana za oder vse preveč silhuetno; še največ reliefa imata poleg Mine njen brat in Ogljar. Velika vrlina drame pa je lahka, prozorna zgradba in neprisiljen, tekoč dialog. Igra gdčne Wintrove (Mine) je bila značaju primerno nervozna do prstov, vsak pregib misli in čuvstva se je izražal naravno v kretnji in mimiki. V napeti sceni v drugem dejanju med Orgljarjem, Hoškom in njo — ko vidi, da je za njo vse izgubljeno, je ostala na vrhuncu, kakor g. Nučič (Ogljar), s svojo mirno, premišljeno, ekonomsko igroj v trenotkih je posikavala iz njega zloba, kakor svetli noži. Ga. BukŠe-kova (mati) s svojo nehvaležno ulogo in gd. Skrbinšek sta bila povsem primerna, ko bi se moglo reči o gdu Si-mačku (Hošku) taisto bi bila predstava popolnoma harmonično zaokrožena. Najbolj naraven je bil začetkom drugega dejanja. —č. V nedeljo popoldne se je prvič igrala ljudska igra v štirih dejanjih „Orjaška igrača." V njej nastopa knji-goveški mojster Alojzij Marner, ki je sam dober človek in poštenjak, ima dva dobra otroka, sina in hči in ma-lomestno ženo. Sin Fran je uslužben pri bogatašu Kotniku, ki ima tudi sina in hčer, a ta dva sta navadna gosposka izprijenca. Fran je zaljubljen v Kotni-kovo hčer, Kotnikov sin Srečko se peha za kratek čas za ljubeznijo knji-govezove hčerke Ele. Naenkrat se pa tudi izkaže, da je ponaredil na neki menici očetov podpis in ta menica je last nasprotnika Kotnikove familije, bogatega zasebnika Vinka. Kotnikova hči Olga se posluži Franove zaljubljenosti, namigne malo na lepše čase, pa zahteva obenem zato velikega čina: Fran naj prevzame menico nase! Tak je konflikt, ki se do konca prav srečno razmota. Kotnikovi ostanejo Kotnikovi, Fran se odkriža službe in ljubezni, Ela vzame sebi primernega obrtnika, vse se izteče na splošno zadovoljnost. Igra je torej ljudska in na lepaku stoji, da je tudi za mladino. Naslov ji je „Orjaška igrača4* in se zdi v vso to zadevo nekako za lase privlečen. Vmes je na več mesiih dosti srečnega dialoga, ki je pa golovo povsod neprisiljen in naravev. — Igralo se je prav dobro. G. Verovšek (Marner) je ustvoril izvrsten tip knjigoveza poštenjaka, se vanj izborno vživel in igral tako resnično in naturno, da je človeku res delal veselje. Proti koncu je bil vedno boljši, razživljal se je krasno in končal s popolnim efektom. Tudi vsi drugi, gg. Nučič, Bukšekova, Danilo, Wintrova, Skrbinšek itd. so bili dobri. Samo gdč. Vera Danilova se je ob resnem koncu prvega dejanja po nepotrebnem smejala. Obisk je bil jako pičel, predstava pa zelo dobra. V nedeljo večer so peli tretjič v tej sezoni Verdi j evega „Rigolettau. Vlogo Gilde je pela gdč. Strozzijeva iz Zagreba. Njeno petje in igranje je bilo jako dobro in želo polno odobravanja. Prav dober je bil tudi g. Križaj (Sparafucile), B. Novak (Rigo-letto) je pel v drugem dejanju skozi nos in disponiral. V tretjem dejanju in tudi v četrtem je bil dober. Gospa pl. Foedranspergova naj bi realističneje igrala. Ostali so bili na mestu, moški zbor ugoden, orkester pod vodstvom g. Tallicha izboren. Obisk je bil velik. P. TeMoi« m brzojavna poročna. Klerikalna prometna zveza proti dr. Šusteršiču. Dun 3J 9. oktobra; Klerikalna prometna zveza je imela zborovanje na magistratu ter je sprejela resolucijo, ki označuje vladni načrt glede zvišanja uradniških plač kot popolnoma n e -zadovoljiv. Zvišanje davkov da nikakor ne zadostuje za potrebe urad-nišiva. Posebno naj bi se osebna dohodnina zelo povišala in progresirala. Ta izjava meri naravnost proti dr. Šusteršiču. • Atentaor na justičnega ministra. Dunaj 9. oktobra. Atentator Njeguš Vavrak vstraja v zanoru na svojih pp/otnih izpovedbah. Danes je bil zaslišan justični minister Hochenburger, v prihodnjih dneh bodo zaslišani nekateri poslanci in obiskovalci galerije. Atentatorja bodo preiskali tudi na njegovo duševno zdravje. Proti uradniku Pavlinu bo preiskava najbrže ustavljena. Predsedstvo bosanskega sabora pri cesarju. Dunaj 9. oktobra. Danes je sprejel cesar v avelijenci predsedstvo bosanskega sabora in sicer predsednika Šo^a in podpredsednika beg Baš-Agiea in dr. Maudiča. Predsedstvo se je potem podalo k Burianu h konferenci. Dalmatinske lei Split se Je obrnilo na p, :Js|vo pooiaubk« zbornice ter izreklo bojazen, da pusti vlada pasti junktim med dalmatinskim železniškim vprašanjem Dalmacija-Avstrija in Kašova-Bohumin. To bi pomenilo grozovit gospodarski polom za Dalmacijo. Mestni odbor splitski se obrača zaradi tega na poslansko zbornico, da prepreči to nesrečo. Enako brzojavko je poslal tudi železniški svet dalmatinski. Hrvaški ban in sabor. Lovrana 9. okt. Tu so se vršile konference ogrskega ministrskega predsednika s hrvaškim banom Tomašičem, katerih predmet je bilo predvsem sklicanje hrvaškega sabora. Danes se odpelje ban v Zagreb. Razpust ogrskega parlamenta. Budimpešta 9. oktobra. V političnih krogih se zatrjuje, da je politična situacija na Ogrskem zelo zamotana. Vlada bo najbrže razpustila ogrski parlament in razpisala nove volitve, ki se bodo vršile pod geslom: Brambna reforma. Maroško vprašanje. Pariz 9. oktobra. V Nimesu so imeli kongres francoski radi-kalci in radikalni socijalisti ter so sklenili oster protest proti temu, da bi Francoska odstopila Nemčiji tudi le košček zemlje na maroških tleh. Ta kongres je tem pomembnejši, ker tvorijo radikalci tn radikalni socijalisti večino v francoski zbornici. Monarhistični puč na Portugalskem. London 9. okt. Po privatnih poročilih se je monarhistični puč na Portugalskem popolnoma ponesrečil. Tudi ofici-jozna poročila pravijo, da so monarhisti izvečine že zapustili deželo. Tudi poveljnik monarhistov Conceiro je pobegnil. V Braganci so vladne čete obkolile četo monarhistov, kakih 200 mož, ter monarhistom odrezali prehod na špansko ozemlje. Gibraltar, 9. oktobra. Nekatere angleške križarke so dobile povelje, da odpljujejo v Lizbono. * * Italijansko-turška vojna. Zavzetje Tripolisa. Rim, 9. oktobra. »Agencia Step-hani« poroča o zavzetju Tripolisa sledeče: v torek smo začeli streljati, v sredo smo poiušili trdnjavi Hamideji in Sultanije ter ju zavzeli. Zabili smo topove in nato spustili v zrak vsa mu-niciiska in smodniška skladišča. Na ladjo »Benedetto Brin« so prišli trije arabski poglavarji, ki so izjavili, da se podvržejo. V imenu diplomatičnega zbora je nemški konzul zaprosil, da zavzamemo mesto. Nato je pozval major Cagni prebivalstvo, da naj odda orožje, kar je to tudi storilo. Turčija mobilizira. Sofija, 9 oktobra. Ker je odredila turška vlada mobilizacijo v okraju Jedren, so na Bolgarskem zelo vznemirjeni. Bolgarski poslanik je tudi interveniral pri porti, da naj vse opust«, kar bi moglo vznemirjati Bolgarijo, potem mora tudi Bolgarska varovati strogo nevtraliteto. Sofija, 9. oktobra. Včeraj je imel skupni makedonski komite sejo, v kateri je bil izbran poseben odbor, ki naj pazi na dogodke v Makedoniji in potem uredi postopanje Bolgarov v Makedoniji. Dunaj, 9. oktobra. Danes je imel ministrski predsednik Gesov dolgo kon ferenco z avstrijskim zunanjim ministrom Aehrenthalom glede situacije na Balkanu. Dunaj, 9. oktobra. Iz Soluna poročajo, da je Turčija pomnožila posadko v Prevezi z arltrilerijo iz Janine. Trije redifni bataljoni so zasedli Kap Karaburnu. Mladoturški komite je v deželno obrambo napravil poseben zapisnik v katerega se sprejemajo tudi 15 letni dečki. Na podlagi teh zapisnikov je bilo postavljenih po uradnih zatrdilih v Janinu in Bitolju že sedem divizij vojaštva. Boji v Tripolitaniii. Zmedenost Italijanov. Malta 9. oktobra. Iz Tripolitanije poročajo, da se izkrcava italijansko vojaštvo ob tripolitanski obali le z velikimi težavami. Med Italijani i je vladala tolika zmedenost, da so streljale italijanske čete draga na drugo. Po noči napadajo Italijane turški jezdeci, katerim so se pridružili tudi Arabci. V petek je prišlo ob 10. ponoči v Tripolitaniji do velike bitke. Sveta vojna. Berolin 9. oktobra. Iz Tunisa poročajo, da se je tam dvignilo 10.000 muslimanov, ki odkorakajo najbrže v Tripolitauijo. Pleme Seussi v Tripolitaniji je proglasilo sveto vojno proti Italijanom. Zaplenjena ruska ladija. Berolin 9. oktobra. V Bosporu so turške obkisit baje zaplenile neko rusko j iadijo, ki je vozila žito za Italijo. Italijansko brodovje v Jadranskem morju. Solun 9. oktobra. Dve italijanski torpedovki sta snoči pred pristaniščem San Giovani de Medua napadli turško jadrnico, ki je vozila koruzo v Prevezo. Turška baterija je streljala na torpedovki in te so odgovarjale ? streli, vendar pa torpedovki nista napravili nobene škode. Zunaj na odprtem morju pri Santi Mauri križarijo italijanske vojne ladije in nadzirajo vse trgovske ladije. Turčija prosi za intervencijo. Carigrad 9. oktobra. Vlada je sklemla sc zopet obrniti na velesile za intervencijo. Baje ima turška vlada z Dunaja zatrdilo, da bo Avstrija poskusila nov načrt za rešitev vprašanja. Avstrijski konzulati prevzamejo italijanske agende. Dunaj, 9. okt. Avstrijski konzulati v Albaniji so dobili od z u n a n j e ga mi n is t r s tv a naročilo, da naj subsidijarno prevzamejo tudi italijanske kozularnc agende v vseh onih krajih, kjer ni nemšik konzulatov. Francoska proti Italiji. Pariz, 9. okt. Tu se je vršil včeraj velik protesni shod prori italijanski akciji v Tripolisu. Krvno bratsvo med Albanci Solun, 9. okt. Vali v Skadru poroča, da vlada med katoliškimi Malisori in muslimanskimi Ar n auti p o p o 1 n a sloga. Skleni i so baje krvno bratstvo, ter si zaprisegli, da hočejo skupno nastopih proti vsakemu, sovražniku in se se bojevati do zadnje kaplje krvi. Nevtraliteta. Carigrad 9. okt. Črnogorski poslanik je ponovno zagotovil porti, da bo varovala Ćrnagora najstrožjo nevtraliteto. Enako izjavo je podal tudi bolgarski poslanik. Nemčija svari. Carigrad 9. okt. Nemški poslanik je porto svaril, da naj ne izžene iz Turčije Italijanov, ker bi to moglo imet: nepregledne posledice. Porta najbrže tega tudi ne bo storiila in bo preprečilo generalno izganjanje Italijanov. Turški zunanji minister. Carigrad 9. okt. Navzlic nasprotnim vestem bo Rešid paša najbrže prevzel zunanje ministrstvo. Korintski kanal zaprt. Atene 9. okt. Korintski kanal je za ladje obeh vojskujočih se držav zaprt. Razne stvari. * Ponesrečeni parni ki. Iz Bata-vije poročajo, da je 24 milj od Eu^a-no popolnoma zgorel holandski p." nik »Ition«. Na parniku je bilo 24 liiOŽ posadke, o katerih pa se še no ve, če so se rešili. — V bližini Smyr-ne je imaodrf na podmorske peč nemani parnik »Hispania«. Iz Smyr-ne so poslali rešilni oddelek. Parni* se l>ode bržkotne potopil. * Beneški Slovenci. V ponedeljek so otvorili v Čedadu bcne.-l. Slovenci razstavo domače živine. — TTuzstavili so svojo živino skoro a h slovenske občine. To je bila prva javna razstava beneških Slovencev ki so jako vzorni in pridni živinore.;-ci, ter za mnogo prekašajo svoje sosede Italijane. Obda rov unih jo bilo več posestnikov. Razstavo je pohoti lo zelo veliko Italijanov, ki so jako pohvalili živino. Po razstavi je bil banket, ki M gn jo udeležilo tudi v«* laških vladnih zastopnikov, ki so m-%'dušeni napivali povzdigni Đenešl Slovenije (inerescimento della Sla« via italiana). Pri banketu je govoril tudi slovenski pisatelj Trinko. * Sirova moda. Češki listi prinašajo ■ledeni dopis nekega Ceha, ki živi v Sibiriji: Pred kratkim sem opazoval v arhungelskcm pristanišču nakladanje parnika, ki je oa hitrost !24 metrov v seknndi. cesar doslej še ni dosegel noben zrakoplov tecra tipa. * Smrt indijskega kneza. Pred par dnevi jo umrl najmogočnejši in najbogatejši indijski knez. amrleški vazal Maharadja von Cooeh Behar. Maharadja je bil znan tudi v Evropi in posebno slovel kot prvi šport- v angleških športnih in vojaških krogih. Maharadja se je udeležil g krasnimi1 spremstvom tudi kronanja inglsške kraljevske dvojice. Maharadja je bil eden najboljših strelcev na -vetu in je dosegel kot lovee na tigre rekord. Ustreli] je namreč več nO? ."jiK) tigrov. Bil je uvrščen tudi v angleško armado in je imel dostojanstvo polkovnika. Obenem je bil častni adjntanl kralja angleškega in ' dni član njegovega vojaškega spremstva. Ker velja v državi Cocch Behar Se vedno prineip prvorojen-stva bc sledil Maharadjn nn prestolu njegov najstarejši sin in ho ta užival nadalje udobno vladarsko živl.je-[e 11 rez vladarskih skrb: kot vazal angleškega kralja. * Grozna katastra?*, v Arkansa-su. V Austinu (Arkansas) se je v >o-b >to popoldne raarnsl] jez nad pri- * nora za los. Grozovito moč-en tok vode se je vlil nato ua spodaj ležeči A. ust in ter jo voda odnesln vseh 300 hiš s prebivale] vred ali pa jih razdejala. Samo f> hiš je ostalo nepoškodovanih. Ponekod je začelo tudi v razvalinah goreti. Pri tej katastrofi je utonilo tildi kakili 400 oseh. Na nekem jrriču samem so našli 100 mrtvih, v neki tovarni je utonilo 50 deklet. Tudi nrk.-nnnŠki senator Baldvrn je bil težko ranjen, njegova . 'rij.- otroci, ooe. mati in bratje RO ntonili. Tudi v okolici Au>tina. je voda strahovito pustošila. V Kostelu i tonilo več kakor polovico prebivalstva. * Skrivnostni dokumenti. Že vrč nego tri stoletja imajo angleški kralji zapečaten paket s pismi in dokumenti kraljico Elizabete, ki je umrla 1. lOOo. Se nikdar niso poskusili odpreti Ta zavoj, kakor ve narodna ,Lrf>-orica, vsebuje ta zavoj najintimnejša pisma Elizabete in kakor trdi g-o-voriea ni izkljuoono, > ■ 2 I '-- 1 Vetrovi , Nebo 7 a 2. pop. 9. zv. 7381 739-3 201; 14 6 brezvetr. si. jjzah. del oblač. 8. 7. zj. 739-3 13 6, si. jjvzh. dež 9 2. pop. 9. zv. 739-2 738 3 209 17-5 p. m.jzah. sr. jzah. del.oblač. del. jasno 9. 7. zj 737-5 17-0 si. jzah. 1 - Srednja predvčerajšnja temperatura 1460, norm. 1T9' in včerajšnja 17-3°, norm. 11-9°, Padavina v 24 urah 3*7 mm in 0*0 mm t Bolestnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da se je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi našo nepozabno mater 3458 franjo Wurzbach pL Janncnbcrg iiisno posestnigo danes Ob 1. uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previđeno s svetotajstvi za umirajoče, v 42. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bode v torek, dne 10. oktobra 1911 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na litijsko pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo slu/.ile v litijski cerkvi. Gradec pri Litiji, 8. oktobra 1911. Toni Wurzbach pl. Tannenberg. — Emilija Wurzbach pl. Tanneoberg. Klotilda VVurzbach pl. Tannenberg. — Frančiška Wtirzbach pl. Taaneobtrg- Mesto vsakega posebnega obvestila. Na p rednjakl, prlapeva|te za Narodni sklad! z večletno prakso tali vstopiti v kako primerno službo ali kot blagajničarka. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.« za stav&oi dobro uvedenega, s prima referencami, išče za tržaški trg dobro uvedena, prve vrste tvornica zidne in strešne opeke itd. Ponudbe pod „Laterizi" Trst, glavna posta restante- 3457 Zeleznato kina-vino lekarnarja : PICCOL1JA : v LJUBLJANI, Dunajska cesta, obsega navedeno množino železa v nasprotstvu z drugimi železnatimi kina-vini, ki obsegajo samo toliko železa kakor navadna namizna vina in nimajo torej nobene zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemiških analiz in tudi ona, ki sa^je izvršila po odredbi c. kr. ministrstva notranjih zadev. Želcznato vino lekarnarja Piccolija jači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, slabe in bolezno izgledajoče otroke. Steklenica s ,/3 1. 2 K, 3 steklenice K 660. Voznina in zavojnina prosta. slov. izumiteljev iz Trsta je slav. občinstvo razstavljen v areni »Hominea demo" p Liubij&m od 16. oktobra vsak dan med urami 10. dop. do 1. pop. in od 5. do 9. zvečer. Predavanja in eksperimentiranje vsako nro. Vstopnina 1 K. Dijaki in vojaki do narednika ter obrtni vajenci plačajo polovico. Vstopnice: Pojasnila daje in dovoljuje znižane cene korporacijam razstavno ravnateljstvo pisarna „Universal"i Ljubljana, Sodna ulica štev. 4. pri blagajni in v pisarni „UniversaK Sodna ulica 4. ■ ^^^^ ^J? ^£ Jlotarski kandidat tudi začetnik, se sprejme v notarske pisarno na deželi. Vstop 15. no?embr» t. I Plača po dogovoru. Poouoe na upravništvo »Slov. Naroda«. 3428 Odvetniški S HJH kandidat teli spremeniti mesto. — Naslov pove upiavn. »Slov. Naroda.« 3412 se proda v Hrenovi ulici it- 18. Stalna cena 9.000 kron. Poizve se v gostilni pri Dachsu v Ljubljani. 3444 si ssrejme v stili Kavami i Liittliaii. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 33-4 =i Prodajalka trg. izobražena z večletno prakso, vajena knjigovodstva išče primerne službe. Vstop takoj. Gre le na deželo, Koroško ali Štajersko. — Cenj. ponudbe pod »Zanesljivost 1000** p. r. Ljubljana. ;434 Jazbečar Cdakelj) 3440 rumene barve — se Je izgubil v nedeljo v Ljubljani na Sunalaki cesti. Kdor ga je našel n:;j sporoči na našiov E. Rooss v Kranju. ontor sim a Z večletno prakso, vešča samostojnega knjigovodstva, strojepisja, slovenske in nemške stenografre, korespondence itd , nastopi službo takoj ali pozneje. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda« 3422 tljlVO j! da sc pregleda pred nakupom raznovrstnih I porabnih in darilnih predmetov moj bogato ilustrovani glavni katalog z ca. 4000 slikami, katerega pošljem na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto. C. in kr. dvorni dobavite 1, I Jan Konrad, Most št. 1269, Čeftko zvest, v vseh notarskih opravilih imenoma tudi v zapuščinskih razpravah popolnoma izvežban, zrno.'en slovenskega in nemškega jezika, se sprejme. Ponudbe se prosijo na gospoda Wilibalda Swoboda, c. kr. notarja v Konjicah. 3371 3441 od v vsaki množini kupuje po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačilu E. Rooss v Kranju. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko Vino 233 Koč najboljfte sredstvo. 4 steklenice (5 kg) franko X 450 Br. Novakovič, Ljubljana. I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniška glavnica K 8,000.000 Stritarjeva aliea štev. 2. R.zervnl fond 800.000 kron. Podružnice v Spljetn, Celovca, Trstu, Sarajeva in Gorici. Sprejema vloge m knjižice ii n tekoči ra&n tir jn obrestuje o) 5ie vloge po Ssfib 4" j 0| priporoča prenese taujstih komunalnih srečk za žrebanje |2 {O2. novembra 1.1. Slavni dobitek X 300.000. Cena X10 32^^ evenhietao Ipripraven za trgovino ali obrt, na Kongresnem trgu št. 13 se odda v najem s 1. novembrom. Natančnejša pojasnila daje upravništvo »Slov. Naroda«. 2501 kupuje po najvišjih cenah Josip Matic, Celje hi »jut i %4t »Q»—«0» 3192 oze m iUiUil v Ljubljani sri 2? II. "Mflnf Velika zaloga damskih ciobnkov. Ogled klobukov brez obveznosti nakupa. — Cene nizke. — Postrežba točna. Sprejemajo se popravila. pošilja se tudi na izbiro. Žalni klobuki vedno v zalogi. HI Jttatf Dim i udt«, m »iva k s lilijiiin ■letalni railon s konjičkom * c«, DcčiH o. l. iMtl p« m T M dobi V ^ vacfc Ukana*, arngcrijan in ^ 8 trg«TtMh s parf»i. s kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi lolimiluia 99 Adrija 44 najfinejših rokavic pravi francoski parfumi in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti 667 Za obila naročila se priporoča OTILIJA BRAČKO Ljdijaia. Dunajska osti 12. v Malhiinovi biči. Optični zavod z električnim obratom. na Dragotin Jurman Ljubljana, Selenburgova ulica št. I Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko 33 Puch 1911" ,ri f r. Čudno,v £jnbljani Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa ođ K 110*— naprej vedno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer in Ringschifl. Pouk za vezenje s strojem ferezplatno. m Ceniki zastonj in poštnine prosto. Edino zastopstvo za Kranjsko! n oblatfrao koDcesijonirana prodaja stropov 2798 v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno poŠto. Zahtevajte cenike! I lit. itiijti PRESELITEV KROJASTVA. 3387 Naznanjam svojim cenj. gg. naročnikom in drugemu občinstvu, da sem se s 1. oktobrom t. L preselil iz Vegove al. 12 v Galevo ulico 2, staro vojaško eskrbovallsce. Prosim vse cenj. gg. naročnike in drugo občinstvo, da mi tudi zanaprej ohranijo zaupanje kakor dosedaj. Potrudil se bom kakor doslej vsakomur postreči z najboljšim blagom, najokusnejšim delom, najnižjimi cenami. Sprejemam tudi v to stroko spadajoča dela, kakor popravila, likanje, čiščenje i. t d. Za obilen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Josip Atačin krojaški moister, Gajava ul. 2. fjnblj ana, Voljova a. št. 5. priporoča svojo bogato zalogo najmodernejših! najfinejših kožuhovin, | klobukov, in čepic. J ijlago ceno in solidno. J Jr^odna in konfekcijsko trgovina J%rištofič- J^učar se je presedla v k&m na $tari trg 9. »Priporoča je/o pomnožena damsko in otročjo zimsko konfekcijo po znano najnižji ceni, tudi po meri. Posebno krasne kostume, plašče, pelerine, ra$ne jopiče, krila, domače halje ter : bluze in otroški oblekice. : L Velika r^bira perila in higijeničnih potrebščin ja novorojenčke. .'. /. Vsako modno blago. — Pošilja na izbiro tudi po pošti. odna knjigarna Kralj jVSatjaž. Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec Cena 2 K, s pošto R 2-20. Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje. Čez trnje do sreče. Spisal SenČar. Cena broš. K 1-20, vez. K 2-20, s pošto 20 v več. Zelo zanimiv roman, poln irrteresantnega dejanja. Rdeči smeh. Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broš. K 1*40, vez. K 2-40, s pošto 20 v već. V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti. Spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena broš. K 1-50, ves. 2-50, s pošto 20 ▼ već. Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška žen s uničevalno vpliva na slovanskega moža. Undina. Spisal Andre Theuriet. Cena SO v, s pošlo 10 v več. Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. K i-so, vos. K 2-50, s pošto 20 v/ već. To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo. lita nos a malo. Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena E 1-40, vez. K 2-20, s pošto 20 v već. Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu. rodovine Jenalja. Spisal Fr. Remec. Cena K 1-50, s pošto K l-TO. Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. Ljubezea in ■80 v. ■ l-eo, e pošto Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodu princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi. Strahovala Mali lord. dveh kron. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. K 2*—, vez. s 4-—, s pošto 40 v več. Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. K 1-50, vez. K 2-50, s pošto 20 v već. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. Roman; spisal Fr. Remec. Ceno broš. K 1-50, ves. K 2-SO, s pošto 10 v već. Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča. Spisal P, H. Burnett. Cena broš. S 1-60, vez, 2*60, s pošto 20 v već. To knjigo veselja, kakor jc kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. Spisal Valentin Zun. Cena K 3-—, s posto K 3*20. To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilničarja. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broš. ■ 1-—, vez. K 1-00, s pošto 10 t vet. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja. Ljubljana o Prešernova ulica 7 o Ljubljana ansssjssj lastnina In ilek »Narodne 6619 6985 8075 QD 23 75 6 60 ^59506 57 02