t. 46.
V Gorici, v soboto dne 9. junija 1906.
Tečaj XXXVI.
utaji dvakrat na teden in Hicer v sredo in soboto
ti uri prodpoldne tor slane po poŠti prejemana , Jjoriei na dom poSUjona:
f,ieW.......13 K 20 v, ali gld. 6(iO
PU.........6   »60   ...     .   3-30
r;., j.,t;l.......s » <to » .    »   i-70
j»<">iieno številk« stanejo tO vin. i' SO CA" ima naslednjo izredne« pwlog(»:-Ovl)v|io, L "u „Kaiipot po Goriškem in GradiŠCanskem" in Lj'ct po Ljubljani in kranjskih mestih", daljo dva-"'i rX „Vozni red železnic, parnikov in poštnih, Lj't..v n:'».'Cno prilogo ^Slovenski Tehnik". .
\*itnViii->  sprejema apravništvo v Gosposki   uJ.u;i l i i. nad-tr.  v »Goriški   Tiskarni«   A(. OabrMek.
^rotila brez doposlane naročnine' se ne oairamo.
Illjsi in poslanice se raSunijo po Petit-vrstah če ^ l-irat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka " ,'icrat -po-dogodbi. -Vecjfj Črke po prostoru. ™-
r,i.i!.:o i" SP'SI v »rudniškem delu 80 v vrsta. Za ti,;;a '.-fl/bo oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12.' dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo so na., haja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni."
NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne' spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu.
„PRIM0R1G" izhaja neodvisno od »Soče« ?sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gid. HO.
»So5a«' in »Primorci!« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah t Sciiwara v Šolski ul.,JeIlersitzv Nunski ul., Ter. Lebanna tekališcu .los Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici,Jf. _Bajtv po-kopališehi uTici,!. Mafiussi v"ulici Formica, Lljovansk-f"' v Korenski ulici št. m; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Časoma.
Telofon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavee) tiska in zal.
Same prazne besede.
prihajajo in odhajajo, govorijo in kjjubljajo, ne storijo pa ničesar. Po-Lin hladno in ravnodušno poslušamo brore mimsterskih predsednikov, ki se Ljjavajo kakor apriiovo vreme, kajti vseh teh govorov zvoni pred vsem Lziranje Jugoslovanov, potem pa ti fcagramtii govori obsegajo na sploh le [razne besede. Sicer se slišijo lepo, ali jih prerešetas, porečeš; to sem čul sloj še od vsakega ministerskega pred-fcdnika! Novi ministerski predsednik lt.k je tudi povdarjai potrebo rešitve Iri^iuli vprašanj prvega reda kot je S. pv. jezikovno vprašanje, povdarjai f potem pa Šev da v sedanjem osode-loinein trenotku jo potreba za varstvo Kupnih interesov Avstrije neomajane |,:ge nuni vlado, parlamentom in avstrij-fefmi narodi!
j Hos, lepo se Čuje vse to, ali kaj kmogaV Kako daleč pač smo od poti, ;[ vede k slogi med vlado, parlamentom n avstrijskimi narodi! Sedaj imamo iovo ministerstvo, ki ni tako uradniško, (o prejšnje, marveč sede* v njem tudi Ifiiniki, češki in poljski parlamentarci, li kako naj pridemo potom tega mini-tersiva do naglašane potrebne sloge, i bo pa v ministerstvu popolnoma pre-irti .lugoslovani. Saj teh vendar ni tako plo, da bi se jih moglo prezirati pri feslavi ministerstev! Dalmatinski posl. jvJevk' je sicer razložil baronu Becku [ahleve Jugoslovanov (pa menda le bolj lalsiatinske!), in ministerski predsednik |e govoril baje tudi nekaj o svojih sini-stijah do Jugoslovanov — toda to je hI: vse S V ministerstvu ni nobenega 'u^oslovana, za nas imajo ministerski ir&isedmki k večjemu »simpatije«. Brez tagoslovanov pa se vendar ne more in smo reševati tako važnih rečij, ka-tor&Ke treba rešiti v Avstriji; ine>' .emi krikov no vprašanje. Taka pot ne vede p> sloge med  vlado,  parlamentom in
narodi. Vlada se postavlja na jako napačno stališče, ker vidi le severni del države ter se malo ali nič no ozira na jug. Govori se le o Cehih in Nemcih, o Jugoslovanih le tako mimogrede, s kakimi praznimi frazami nas odpravljajo. Na tem pa ni kriva le vlada, ampak tudi Jugoslovani sami, ker pošiljajo v poslansko zbornico ljudi, ki se dajo ko-mandirati od — dr. Šusteršiča. Ožlin-drani Šusteršič vendar ne bo minister! Kak drug iz njegovega lepega kluba pa že radi tega ne, ker bi ne pripustil
on, mogočni  sorodnik sv. Duha.--------
Ministerski predsednik so je tudi
zavzel za interese Avstrije proti Ogrski.
To jo nekako podedoval po Hohenloheju
— ali to je trd kamen, katerega najbrže
tudi baron Beek ne zvali s pota v stran.
Videli smo,  kako lahko so vrgli Ogri
' Hohenloheja, kaj se ne zgodi lahko tako
tudi Becku? NO, potom pa pride zopot
I nov mož, ki bo zopet govoril in obljub-
! ljal.... ter premleval »slogo med vlado,
parlamentom in avstrijskimi narodi«.
V ministerstvu imajo Nemci večino, pa kakšni Nemci! Ali ne zvoni dosti glasno ime Derschatta ali Prade! Ti pač niso vodniki k slogi med vlado, parlamentom iti narodi! Le prazne besede je obsegal Beckov govor, ker ne kaže poti k uresničenju tega, po Čemur naj bi ros stremil program vlade. Da bi le še naprej Nemci gospodarili in le ti diktirali pogoje za »slogo«, tega avstrijski Slovani pač ne morejo dopi Uiti. Tako pa se k«Le sedaj. Taka sloga bi pomenila nadg<»spod3tvo Nemcev v Avstriji na večne čase in «&jedno večno hlapčevstvo Slovanov!
Zborovanje ..Učiteljske Zveze"
y Šoštanju.
Letos je zborovala „Učiteljska Zveza" v Šoštanju na Štajerskem. Udeležnikov je bilo okoli 300. Sprejem je bil presrčen.
Zborovanje delegacij je otvoril predsednik Zavede gosp. Luka Jelene. Zborovanja se je udeležilo nad 80 delegatinj in delegatov. Prvi je poročal tajnik gosp. Dragotin Česnik o delovanju Zaveze in njenih društev. Zaveza ima 33 društev, ki štejejo 58 častnih, 1810 pravih in 58 podpornih članov, skupaj 1926. Od teh društev jih je na Kranjskem 12, na Štajerskem 15 in na Primorskem 4. Vsa društva so imelo v pretekli upravni dobi 215 zborovanj s 155 predavanji, oziroma hospitacijami. Za-Trst in okolico se je po prizadevanju gosp. Germeka osnovalo novo slov. učit. društvo. V Ljubljani se je osnovalo „ Učiteljsko tiskovno društvo". Zavezino vodstvo je imelo v pretekli upravni dobi pet sej, upravni odbor pa dve. Zadnja glavna skupščina v Pulju je provzročila precej hrupa.  —
Tudi afera »Družbe sv. Cirila in Metoda" se jo rodila povodom lanske skupščina. Učiteljstvo še vedno nima svojega oiicijalnega zastopnika v odboru. Glede osnovanja avstrijske učiteljske zveze je stopila Zaveza v dogovor z italijanskim učiteljskim društvom v Trstu. Deželna učiteljska konferenca za Kranjsko se je morala lani takoj ustaviti zaradi obstrukcije delegatov. Uvedla se je proti vsem delegatom disciplinarna preiskava; mi pa pravimo, da bi se morala preiskava uvesti proti tistim, ki so zakrivili bedno stanje kranjskega učiteljstva. Glede novega šolskega in učneda reda je vodstvo sklenilo poslati c. kr. dež. Šol. svetu vlogo, da skliče enketo ljudskih in meščanskih -čiteljev, ki naj zadevo podrobno prouči in stavi primerne spreininjalne predloge. — Poročilo se je vzelo z odobravanjem  na znanje.
Nato je poroča! blagajnik gosp. Fran Luznar o denarnem prometu. Zavezini listi so provzročili izgube V. 570 K 33 h, tako da je bilo čistega premo* onja mesto 3997 K 34 h le 1421 K.
Potem so se določila poročila za zvečer in za glavno zborovanje. Določili sta se za zvečer predavanji „ Slovanska učiteljska zveza" (por. gosp. Šega) in „Novi učni in Šolski red" (por. gosp. Likar), za glavno zborovanje pa „Nerazdeljeni čas pouka'' (por. gosp. Šijanec) in ^Učiteljsko deluvanje izven šole" (por. g. I Strrnšek).
Prvi poročevalec (g. Šega) je začel takoj poročati o svoji temi. Koncem svojega poročila je predlagal, naj zbor izvoli odsek treh Članov, ki naj vse potrebno ukrene, da se čimpreje ustanovi avstrijska slovanska učiteljska zveza, nadalje naj se izvolita dva člana,, ki se naj udeležita srbskega učiteljskega kongrdsa v Bel-gradu 4.-9. avgusta t. 1., da se dogovore o vsem potrebnem s srbskimi tovariši zaradi ustanovitve jugoslov. učit. zveze. Glede" obeh točk se je vnela živahna debata.
O novem učnem in Šolskem redu je poročal g. Likar. Njegovo poročilo je bilo polno satire. Kritikoval je Štirikratn > izdavanje šolskih spričeval na leto; nadalje določbo, da mora učitelj, ki tri leta ni poučeval, napraviti znova usposobnostni izpit, dočim sme na Kranjcem poučevati nad 60 oseb, ki nimajo nika-kega učnega spričevala. Bedasta je tudi določba, ki prepoveduje posebno poučevanje za denar. Poročilo se je z velikim odobrenjem vzelo na znanje,
Pri volitvi vodstva in upravnega odbora so bili soglasno izvoljeni dozdanji funkcijonarji, in sicer za predsednika L. Jelene, za tajnika I). Česnik, za blagajnika pa Luznar. Tudi odborniki za izvenkranjske dežele so ostali dosedanji. Istotako so bili za pregledovalce računov izvoljeni dosedanji trije člani.
G. Šega je predlagal: Delegacija Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev pooblasti predsedništvo Zaveze, da poda posameznim dež. šol. svetom predlog, da naj se velike počitnice po dotičnih slovenskih deželah urede tako, da trajajo povsod kakor na dotičnih srednjih šolah.
Vnela se je zelo živahna debata. Končno je bil poročevalčev predlog z veliko veČino sprejet. — Nadalje je predlagal g. Šega: Delegacija Zaveze poživlja posamezna dež. učit. društva, naj se izvoli odsek treh članov za vsako deželo, ki naj natančno pretrese novi šolski in učni red, in poda pismene opazke dež. šolskim svetom dotičnih dežel. Tudi ta predlog je bil po kratki debati sprejet.
Glavno zborovanje, ki se ga je udeležilo do 300 oseb, je otvoril predsednik g. Luka Jelene z navdušenim ogovorom. Med drugim je govoril o razvoju narodnega šolstva na svo-
(irof Moiite (Jristo.
flapisal flleaandre Dumas.
(Dalje.)
»Torej poslušajte,  Albert: bil sem pri  prvem mestuem ["»kirju, da bi kaj izvedel. Pri prvi besedi, ki sem jo izgovori ° tfj >::uievi, tla, še predno sem imenoval ime vašega očeta, reke!:
-,Ah. že vem, kaj vas je privedlo k meni.' i      «:h'nko je tt» mogoče?'
..Ker se me je pred štirinajstimi dnevi vprašalo o isti tade-,i.'
r,Kdo vas je vprašal?'
-jlViriški bankir, moj korespondenc
n.Koko se imenuje?'
r,Gospod Danglars.'"
ntta!" vsklikne Albert. „Da, on že dolgo časa preganja ^jtga ubogega očeta z ljubosumnim sovraštvom. Nikakor ne t'*«* odpustiti grofu Morcerfu, da je francoski pair. Ali, da, Pomislite le, kako je naenkrat in brez uzroka razdrl zvezo, k«ero je prej tako želel."
,      ,,Poizvedite, Albert, (toda ne razburjajte se že naprej), Nizvodite, pravim, če je stvar taka..."
„<>, da če je stvar taka!" vsklikne mladi mož. „Poplača 111 vse, kar sem pretrpel."
nhodite previdni, Morcerf, mož je že star."
u Oziral se bom na njegovo starost tako, kakor se je %m\ on m čast moje rodbine. Če je bil jezen na mojega
očeta, zakaj se ni z njim bil? O ne, bal se je, stopiti možu pred obličje!"
„ Albert, jaz vas ne obsojam, ampak vas hočem samo brzdati. Ravnajte previdno, Albert."
„0, bodite brez skrbi, zlasti, ker me bodete spremljali, Beauchamp, kajti tako važne stvari je treba obravnavati pred pričami. Še predno mine ta dan, gospod Danglars, v slučaju, da je kriv, ne bode več živel, ali pa bodem mrtev jaz. Resnično, Beauchamp, svoji časti hočem pripraviti lep pogreb."
,,Prav, Albert. Če je tak sklep storjen, ga je treba takoj izvršiti. Vi hočete h gospodu Danglarsu? Pojdiva!"
Prijatelja poiščeta izvoščeka. Prišedši k bankirju, zagledata pred vrati faetort in slugo gospoda Andreja Cavalcantija.
,vAh, za Boga, to je dobro," pravi Albert s temnim glasom. „(Je se ne bo hotel biti z menoj gospod Danglars, usmrtim njegovega zeta. Človek, kakoršen je Cavalcanti, se mora biti."
Mlada moža naznanijo bankirju, ki jima, ko začuje Albertovo ime, hoče zabranšti vstop. Toda bilo je prepozno. Albert je šel lakaju za petami, slišal poveije, odprl vrata in udri, spremljan od Beauchampa, v Dangiarsov kabinet.
„Toda, gospod," vsklikne ta, ,,ali človek nima več pravice, da sprejme onega, kogar hoče? Zdi se mi, da se spozabljate na čisto poseben način."
„Ne, gospod," pravi Albert hladno; „so razmere, in vi se nahajate v takih razmerah, ko Človek za izvestne osebe mora biti doma, razun če je bojazljivec, kar pa prepuščam vam."
„Toda kaj vendar hočete od mene, gospod?"
„Jaz hočem," pravi Morcerf in stopi bližje, ne mene se za Cavalcantija, ki se je naslanjal na peč, Jaz vam hočem predlagati sestanek na neobljudenom kraju, kjer naju tokom desetih minut ne more nihče motiti. Eden ostane na tem mest« •mrtev, več ne zahtevam."
Danglars prebledi, Cavalcanti se zgane. Albert se obrne k mlademu možu.
„0 moj Bog," pravi, r,pridite tudi vi, če hočete, gospod grof; vi imate pravico do tega, ker skoro spadate k rodbini, in sestanek nudim vsakemu, kdor ga hoče sprejeti.''
Cavalcanti se s poparjenim pogledom ozre na Danglarsa, ki se dvigne in stopi med mlada moža. Albertov napad na Andreo je dal stvari drugo lice. Danglars je mislil, da se je v svoji prvi slutnji zmotil.
„Ah, gospod," pravi Albertu, »če iščete prepira z gospodom grofom, ker je imel prednost pred vami, vam povem naprej, da dam obvestiti kraljevega prokuratorja."
„Motite se, gospod,' odvrne Morcerf s temnim smebJjajem; „ua ženitev nisem mislil in na grofa sem se obrnil le zato, ker se mi je zdelo, kakor da je trenotek nameraval prekiniti najin pogovor. Sicer pa imate prav," pristavi. „Danes iščem prepira s celim svetom. Toda bodite brez skrbi, gospod Danglars, v prvi vrsti ste to vi."
KGospod," odvrne Danglars, bled jeze in strahu, „če srečam steklega psa, ga ubijem, in mi še od daleč ne pride na misel, da bi se smatral za krivega, ampak sem prepričan, da sem izkazal človeški družbi veliko uslugo. Toda če imate morda vi namen, umoriti mene,, vas prehitim in vas umorim brez usmiljenja. Ali je morda moja krivda, da je vaš oče one-čaščen?"
„Da, ničvrednež," vsklikne Morcerf, „tojevaša krivda!"
Danglars stopi korak nazaj.
„Moja krivda, moja?" pravi. »Toda vi ste blazni! Ali poznani jaz grško zgodovino? Ali sem jaz prepotoval vse te dežele? Ali sem; morda jaz svetoval vašemu očetu, naj Janino proda, izda,.."
(Dalje pride.)
bodomiselni podlagi. Svoboda je pogoj vsakemu naprednemu in zdravemu razvoju. Skupno je treba odbijati napade na svobodno šolo. Branimo !n čuvajmo naSo cvetko, našo narodno šolo, da ne zapade klerikalnemu zmaju. Oe pa zavlada pc nafiih šolah za trenotek črni klerikalizem, Če žvižga nad hrbti liberalnih učiteljev klerikalni bi«, sledeč slabemu zgledu | cesarskega Dunaja, smemo biti trdno prepri- I čari, da duh časa razžene to črno temo. Njegovo izvajanje je povzročilo viharno pritrjevanje. Učitelj Šijanec je govoril o nerazdeljenem pouku. Govornik je na stališču, da je neraz-deljea čas p~uka za daljni razvoj šolstva velike važnosti in da je uvedba takega načina pouka našim razmeram prikladna bolj kot ce-
dopoldne in popoldne. Oas pouka je razdeljen v dve večji skupini, to je razdeljen čas pouka. Nerazdeljen je pa oni, pri katerem se poučuje samo dopoldne. Popoldne je prost pouka. Se- j veda se mora potem zjutraj prej začeti s šolo. Nerazdeljen čas pouka ni nikaka novotarija, ker je tak način na Nemškem že vpeljan več desetletij in tudi na Avstrijskem se je v tem . ozira že tu in tam poskušalo. Povsod pa je j uspeh večji kot pri razdeljenem času pouka, i Koristi nerazdeljenega časa pouka so velike higienske, pedagoške, socijalne in etiške. Predsednik je otvoril debato, ki je bila zelo obsežna. G. Lichtenwailner je poudarjal, da so nekateri učitelji proti nerazdeljenemu pouku z gospodarskega, ne pa z edino pravega pe-dagogiškega stališča. Priznani medicinci so proti popoldanskemu pouku. Predlagal je kompromis, naj bodo skupne počitnice od 15. julija do 15. septembra, a do konca oktobra naj bo nerazdeljeni pouk. Gosp. Šega je govoril iz lastnih izkušenj zoper nerazdeljeni pouk; ovrgel je etiške pomisleke ter dosazoval, da bodo krajne šolske oblasti vkljub nerazdeljenemu pouku skušale upreči učiteljstvo tudi v popoldanski pouk za minimalno nagrado, a obenem si bodo prihranile novo učno moč. G. Černagoj je za Šijaačevo stališče. Povedal je, da je bil on prvi, ki je že leta 1903. iz lastne inicija-tive izposloval za tri poletne mesece samo dopoldanski pouk, s čemur so zadovoljni starši in otroci, a tudi učiteljstvo si oddahne. Ako bi katerega učitelja vkljub temu skušali kje upreči v popoldanski pouk, naj pa zboli. Po več govorih se je končno sprejela resolucija poročevalca: XVIII. skupščina Zaveze avst. jugosl. učit. društev, vršeča se dne" 3. junija 1906. v Šoštanju, priznava v principu velike koristi nerazdeljenega pouka.
Nato je poročal gosp. Strmšek o uči-teljevem delovanju izven Šole. Poročilo je temeljilo na sledečih težah: 1. Delo za gmotne koristi naj prevzame učitelj le v sili in le takrat, če ž njim ne oškoduje svojega osebnega in stanovskega ugleda. 2. Našo stanovsko organizacijo mora vsak učitelj pospeševati kolikor največ mogoče. 3. Učitelj bodi vsakomur dobrohoten in postrežljiv prijatelj, a nikomur hlapec. 4. V svojem občevanju z drugimi stanovi naj učitelj vedno kaže, da jih spoštuje, ker so vsi enakopotrebni in enakovredni 5. Učitelj bodi delaven tudi izven šole ter pospešuj povsod izobrazbo in napredek naroda, posebno pa neguj možatost in samo-stalno mišljenje med njim. 6. Pri vsem tem naj se pa učitelj loti le tistega dela, M ga popolnoma razume, da se pred nikomur ne osmeši. Debate so se udeležili gg.: Černej, Cesnik (glede snovanja zadrug in posojilnic), in Šega. Zadnji je pobijal poročevalčevo zahtevo, naj bi učitelj ne politikoval s kmeti, dokazoval je, da so učitelji dolžni poučiti prebivalstvo o važnih dnevnih političnih vprašanjih; dokler ne bo ljudstvo povsod politično zrelo, se naše razmere ne zboljšajo. Duhovniki izigrajo vsako priliko za politično pridobivanje pristašev. G Eelec je navajal drastične zglede, ko ima mežnar v politiki vež pravic, nego učitelj. — G. Černej je rekel, da je tudi med tistimi, ki ljubijo slogo; a tako slogo, ko eden pri mizi sedi, drugi pa mora pod mizo ležati, naj vrag vzame. Pasje ponižnosti ne trpimo. Poučnjmo ljudstvo previdno, da se piivadi iz teme na svetlobo. Nagla sprememba bi ga le bleščala; narod bo že spregledal, da bo mogel prenašati svetlobo po dosedanji temi. Otroke je treba pripraviti, da samostojno mislijo, kar se z gotove strani govori ali je zapisano. Poročevalec je odgovarjal na razne pomisleke ter zaklical: „ Dajte nam polovico Tavčarja, pa bomo začeli delovati kakor vi na Kranjskem! ŠusterSiča že imamo*. (Klici Korošec!) Vse predlagane teze so bile soglasno sprejete.
Banketa na vrtu hotela „Avstrijft" se je udeležilo okoli 200 oseb.  Po banketu so se
skupčinarji razšli na izlete v prelepo okolico, največ jih je obiskalo toplice Topolšico. Ob 8. uri zvečer pa so se zbrali h koncertu, ki je bil tako dobro obiskan, da je zmanjkalo prostorov.
V ponedeljek zjutraj se je en oddelek skupščinarjev odpeljal preko Dravograda v Celovec in Beljak, večina pa proti Celju.
DOPISI.
IZ Vrtojbe. — Sam si je dal po zobeh naš gosp. vikar na binkoštni ponedeljek, ko je renčal proti dopisu v „Soči" ter imenoval hinavca in lažnika dopisnika in „Sočo" umazano. Pred nekaj tedni je zapovedal, da ne sme nikdo v zakristijo, izven ključarjev, na bink. -ponedeljek pr da nikomur ne branil Čemu tako neresnico govoriti na najsvetejšem mestu? Dalje da on v cerkev ne brani, marveč vabi. Prav, to verjamemo, drugače bi moral dolgočasiti muhe s pridigo, ali za božjo voljo, skozi zaprta vrata ne moremo, to je zamogel le učenik sam pred zdavnimi leti. Glede svoje bere je rekel, da se jih je pomnožijo samo 20 plačnikov; torej je gotovo, da so se pomnožili toliko (če ne več) tudi pod njegovimi tremi predniki, pod vsakim 26; znese že čez 100 ber več, a prvi njegov prednik je imel I potem takem 104 deleže manj, in je vendar živel, aH ta z vsemi temi pomnoženimi se je hotel odreti za eno samo ovco, ki je ušla iz hleva brez plačila.
Iz tega je razvidno, da si je dal sam po zobeh, in da dopisnik ni lažnik in ne hinavec, pmpak obratno, in da „Soča" ni umazana, ker piše resnico, a nje napadalec pa narobe, in to na posvečenem mestu, in posvečen je tudi mož. Uh, — kam ploveino, in kdo podira vero "...
Končno bi tudi prosili našega gospoda, naj bi ne rohnel toliko proti društvenim plesom. — Ubogi mladeniči so cele mesece se } trudili in sicer zvečer, (ker po dnevu morajo delati), ali ni vredno, da se po tolikem trudu malo razvesele s plesom, saj je i Mojzes plesal pred skrinjo, se ve da ne s kuharico, ali plesal pa je le.
VoIČJIgrad» 5. jun. — Pri nas v V o i č j e m-gradu se nahaja neka stara razvalina, katero mi vaščani imenujemo debela griža. Ta razvalina je na okroglo kakor kakšna grajščina. Tam se je že našlo vsakovrstne predmete: nože, vilice, sable, žlice, kosti in še celo nekak zlat voziček i. t. d. Veliko gospodov si je že ogledalo to razvalino in sploh vsaki je sodil o starih skritih rečeh. Stari ljudje pripovedujejo, da je bil tam grad, obzidan z visokim zidom, brez strehe in da notri so rastla vsakovrstna drevesa, in po teh drevih da so nastavili vsakovrstne kože za svoje Šotore. Ti da so bili stari ajdje, pod oblastjo neke mogočne žene, ki se je imenovala Volčja, in potemtakem se imenuje naša vas Volčji-grad. Dandanes še se vidi staro ploščo na steni od cerkve, rezane številke in stare črke, katere si je že mnogo ljudij  ogledalo. Prav
I bi bilo, da bi si to ogledali in preštudirali
I učenjaki.
U Podbrda. — V Podbrdu imamo veliko mežnarjev, ki hodijo na mesto Janeza zvonit Ave Marijo; zvonijo kar po pol ure, ker Janez nima časa iti iz farovža. On sploh ne dela drugega nego posluša okoli, kaj da bodo govorili ljudje o g. nuncu. Zdaj ko je bil prišel „Poziv" v javnost, je takoj zvečer šel v bralno društvo, in ko je dobil tam nekaj članov, jih je pozdravil tako-le: „Kdo pa je že zopet bil tak osel?" — Mi poznamo v Podbrdu le enega osla! Janezu pa svetujemo, naj rajši opravlja svoja dela in naj odslej rajši boljše gospodari v turnu — nego da govori o oslih.
|          ŠempolaJ, 7. jun. 1906.  — Dne 7. t. m.
smo imeli volitev župana po rešenem utoku
j nasprotne konservativne stranke. Čeprav so se nasprotniki  trudili,   da bi  propadla   sedanja
I stranka, je bil vendar izvoljen enoglasno gosp. Ivan Kosmina iz Šempolaja št. 3. županom.
I Podžupanom pa Janez  Legiša iz   Šempolaja
j št. 26, Alojzij Šusteršič iz Praprota št 27 in Anton Doljak iz Trnovice št. 14. Živela napredna stranka!
Domače in razne nouice.
Oratorij * Trgovskem domu. — Drevi in jutri zvečer bo torej proizvajalo Pevsko in glasbeno društvo diven DvoMkov oratorij »Stabat mater». Ta oratorij znači vrhunec, na kateri se je popelo Pevsko in glasbeno društvo tekom letošnjega leta.
Počasi, stopnjo za stopnjo se je razvijalo društvo, od navadnejših koncertov se je dvignilo do izbranejših, popolnejših, uprizorilo opero in sedaj je dospelo do krasnega oratortja Stabat mater. Tu se vidi, kaj se doseže s trudom in delom pod dobrim vodstvom.
Oratorij nudi nepreračunljiv užitek, pa so se tudi pevci in pevke s pevovodjo in vodstvom vred trudili ž vsemi svojimi močmi, da smemo pričakovati poln uspeli. Kdor ve ceniti ta trud, to res požrtvovalno delo, ki zagotavlja zajedno dober efekt, iraške, katero
j ima druStvo, ne bo Domišljal niti trenotek, da ne bi šel drevi alf jutri zvečer v Trgovski
i dom!
i           Apelujemo na si. občinstvo, da se ude-
I teži tega oratorija v kar mogoče največjem številu, in sicer oba dneva. Apelujemo na občinstvo v mestu in na deželi, da pohiti poslušat nebeško glasbo češkega umetnika, uživat nekaj, Česar Se ni bilo v Gorici.
Oratorij »Stabat mater* še ni bil pet v Gorici — uprizorimo ga Slovenci, kar kaže našo moč tn resnično gojenje glasbe in petja med nami. S ponosom smemo reči to, zategadel pa pričakujemo tudi kar najširše udeležbe. Na svidenje, rodoljubi in rodoljubkinje, v dvorani Trgovskega doma!
rtStabat mater," — Eno najglobljih čustev človeških je m a t e r i n a ljubezen, materina žalost nad umorjenim sinom. Zato je pesem o materi Božji, žalujoči pod križem sina božjega, „Stabat mater", katero je pred okolo »>()Q leti spesnil frančiškan Jacobus de Bene-dietis, zbog blagoglasja latinskih besed, lepote in priproste sestave, ena najlepših- poezij človeštva. Glasila pa se je med zidovi samostanov in cerkva, dokler nista izbrala na njej snov svoji skladbi velika skladatelja Italijan Rossini in Ceh Dvofak. Žo poprej sicer sta zlomila na iste besed« Italijana mehkotno-melidijozni Ivan Battista Pergolesi (1710-1736) in recitativno ariozni Kmanuel d'Astorga (1(581—173(3) svoj oratorij, a Šele zvezda Joachima Rossiiuja (17U2--18G8), ki je početkom J S), stoletja zasijala med glasbenim svetom iti začasno zatemuela celo imeni Mozart a in Beethovna, je seznanila z lepoto poezije ,,Stabat mater" združeno z iskrenostjo kipeče glasbe vso Evropo.
Rossini je zložil svoj oratorij v najlepši možki dobi 1832. na vrhuncu svoje slave, ko se je bii odrekel posvetni glasbi; bilo je to zadnje njegovo delo, a še vedno plod ognjevite duše. Predstavljan je bil v njegovi domovini Šele 1. 1842. pod vodstvom Gaetana Donic-cetti-ja v Bolonji in leto prej 1841. v Parizu, kjer je živel umetnik.
Isto leto se je porodil na Češkem genij Anton Dvofak, kateremu je bilo sojeno s svojim delom prekositi mojstra, ki je stal desetletja na prvem mestu. Rossini je zložil svoj oratorij „Stabat mater" oboževan in obogatel, proizvajal se je takrat, ko je italijanska glasba že preko dveh stoletij po čutni svoji lepoti i« kipeči melodiji vladala; Anton Dvofak je zložil svoj oratorij „Stabat mater" 1. 1876. kot skromen igralec vijole in učitelj glasbe, nepoznan med Čehi, kakor je bila nepoznana Češka glasbena umetnost izven Češke, takrat ko je največji glasbenik Beethoven zavladal in vzbudil veliko zanimanje v glasbenem svetu Rihard Wagner ~ da je takrat Anton Dvofak s svojim oratorijem „Stabat mater" odprl pot svoji slavi in slavi češke glasbe, kaže najbolj  velikost njegovega dela.
nStabat mater" Antona Dvofaka se je proizvajal prvič 10. junija 1883. v Londonu in odtod prešel v prva mesta Evrope in Amerike.
,,Stabat mater" kaže vse vrline češkega umetnika: čvrst, živahen temperament, pri-prosto in vendar globoko čustvovanje, čisto prozorno obliko, vse lastnosti, po katerih je umljiv ne-le poznavalcem glasbe, ampak vsakemu, ki je pristopen čustvovanju, „Stabat mater" zbog teh lastnosti ne ostane v spominu le tehuično izobraženemu glasbeniku, ampak vsakomur, ki ga je poslušal s pozornostjo.
»Stabat mater" Dvofaka prekaša delo Rossinijevo po svoji bogati vsebini in globokosti, po sili izraza in predelanosti.
Ob polnih melodijah polifonično in kon-trapunktično do cela nadkriljuje delo slavnega Italijana. Njega skladba je pri vsem tem globoko religijozna, Rossiniju pa se očita ravno pomanjkanje resnosti in religioznosti. I           Iz „Stabat  mater" Antona Dvofaka od-
meva nam življenska filozofija: „Kako je vse postalo, ne zna nam nikdo dopovedati, ker nikdo nič ne ve. Gospodje modrijani ne znajo nič druzega nego vzajemno dokazovati si svoje budalosti. Po moji sodbi je najboljše in naj-jednostavnejše verovati v to, kar je dobrega in krasnega in — izražati to v glasbi". Anton Dvofak nam je podal v svoji skladbi blago-glasnost in veličastno priprostost poezije meniha — Frančiškana — ista globoka vera kipi iz srca obeh.
„Stabat mater" sestoji iz desetih delov. Po  kratkem   orkestralnem    uvodu    nastopi
polni zbor „ Stabat mater — -—--------—-*.
Iz njega se dvigne tenor-solo, za njim sopran-solo, menjaje se z zborom, potem bassolo, Bolo-kvartet z zborom, vse spremljano z orkestrom. Ta prvi del je najtežji in najlepši.
Kot drugi del sledi kvartet „Quis est homo".
Tretji del polni zbor „Eja mater      —".
Četrti del bns-solo z ženskim in p i im zborom „Fac ut ardeat —-------",
Peti del poln zbor „Tui nati     -----------'.
Šesti del tenor-solo in možki zbor „Fuc me vere — — —".
Sedmi del polni zbor  „Virgo  virginum
I           Osmi del dno sopran in tenor-solo „Fac
j ut portem — —«.
Deveti del alt-solo „Inttaramatis---------".
Deseti del  šolo kvartet in polni zbor
I „Quando corpus —-------" z najveličastnejšim
I mestom „paradisi gloria". I          Razpravljati o posameznih krasotah sklad-
I be, instrumentalnih iti pevskih, mislimo, daje I danes pred koncertom odwl Pridite in po-|, alušftjte t                                         —a —1,
Triaškl namestnik princ Hohenloho jo (l, v Trst v četrtek dopoludne ter takoj W<J vodstvo namestništva.                           v Vz
Za otvoritev proge Jesenice-Trst so i,,,,.,,,
sedaj dan 6. julija. Progi Colovtusiosenin ¦
Beljak-Podrožico se otvorita knsnejo «,,,!
meseca septembra.                             '    Jjr'
Goriška ženska podružnica družba sv. Cinii
Metoda je imela30. maja svoj letni olntii /l Dohodki znašajo 459 03 K. Glavnemu vod« se je odposlalo 203-50 K, božični in mL troški znašajo 83-26 K. Preostanek v blai* 112-18 K. Novi odbor se je sestavil tako) prvomestnica: gospa Avg. Šantel, mVam? rlca: gospa Mcija.Kopač, tajnica: ItSa i-jevec, namestnice:'gospa Milena Papež W-Ivanka Dekleva, gospica Lavoslava KorHif t! bornici: gospa Amalija Drufovka, go^pa j^,.' lina Makuc.
Vefi Častnikov iz šole 3. voja je d0.s|,e;0 sredo v Gorico. Drugi dan so odSli [»roti V niinu. Prišel je tudi fini. pl. Chavaiim'. L \ štabnimi častniki.
Včeraj je prišlo v Gorico 23 ;avaSe skih častnikov, jutri pride iz Gradi;; ¦;,» j,^' 30 častnikov.
Poroka. - Danes se je poročil v (;„.; g. Itudolf JI rajnik z g.čno Viktoiijo ih ličevo. Vse najbolje!
OSBOna »est. — Geometer tfo.-ji,.!i Mi' K orne l je imenovan višjim geonift-om
Družba s?. Cirila in Metoda za Istro je k,
31. pr. m. na Voloskem glavno skuhano,; tajnikovega poročila posnemamo, da m> užL" lice doaesle družbi okolo ]0.(M)0 krun. T znesek ižitdkriljuje vseskupui dohodek jioi,' nic. Cigaretni papir je prinesel dru/.bi Ji 1000 kron. Vsled obnovljenega douotoa' 1. jugoslovansko tovarno družbinih >m& v Ljubljani je dohodek od družbim* rita v minolem letu znatuo poskočil. Matije \>^ kaže prodaja družbinih svinčnikov. T« \t tudi glede naroduega kolka. Te dni -to/ življenje novo podjetje: družnim dežnik Tvrdka Aghina in Lipicer na Reki .«»p c. vezala za prvi dve leti plačati družbi iM*/: Slednjič se razprodavajo So družbi na kur, razglednice, milo in platno. Z doho.iki c razpečavanja teh proizvodov pokril dru: četrtino vseh svojih izdatkov, .ili ti d, hodki ne zadoščajo, da bi si družb:: t njic samimi gradila svoj obstanek. V to je poin»L: obsežna narodna pomoč, ki ne le iu> ?.i pasti, ampak mora naraščati vedno in v«fc. Dohodkov je imela družba lani t;o.-)f K, pa tudi skoro toliko izdatkov, i.i-tosic družba že v 5 mesecih dohodkov :>u.ikiuK
Laške veselice na Telovadnem trgu.     /a \:.i
kostni ponedeljek napovedana laška veseli-. na Telovadnem trgu v Gorici je odpadla če-i: krasijo ta trg pred hotelom n»Sudbahfi- i.« >> teden pianke! Veselica pa bo jutri. Kakor* vidi iz programa, bo ta veselica .s tonili v; plesom precej šumna in se raztegm4 rtaav noč! Dno 20. t. m. pa bo zopet na IVIo>ab!:; trgu druga šumna veselica, katero prm>(h cj glasna Lega. Torej se ponavljajo t mit >v pred hotelom „Stidbahu" bučeče laške v^e!:: ki imajo na sebi vse znake n&gajivorii is l zivanja. — Prepričani sni>% da če bi bil &*\-v laških rokah, bi ne bilo na Telovadnem ire. niti jedue veselice. — Iti to jutri j»rirr društvo „ Progresso*! To naj bo projirovv Čudne pojme imajo Lahi o napredku. K. vencev vsa ta nagajivost in izzivanje p:\iv č. ue straši, marveč jim poplačamo vse, m ">"<• še bridko čutili.
Premije zi konjerejo. -   Namestnico ^
glasa razdelitev premij za konje, kobile j Žrebeta v naši deželi in v Istri. Prcaiij^ bodo razdeljevale v Toiminu, Gradiva t-Pazinu.
Veselica bralnega In pevskega družna v <"
Vrtojbi so je vršila v nedeljo ob ; iv^ udeležbi iz mesta in iz bližnjih vasi v wi-Seveda jih je mnogo izostalo, ker »nipci-i: se je jelo mračiti, in nekaj kapljic je s>cir. letelo. Nagajal je tudi močan veter. i,f' ske točke so se pod Spretnim vodstvi.:;i p'\ Emila Komela lepo izvrševale. Obe i~*i >'• vzbudili mnogo smeha; igralci xo rofia :" borno svoje vloge. Društvo se kropil & vija, in tipamo, da napravi se wč lepih vo?el.
Razstava C*re5ei|. — C. kr. kmetgVso fo štvo napravi dne* 11. junija t. i. v KrnA razstavo črešenj na tamkajšnjem izvozneu kF razdeljevale se bodo premije v denarja \ diplomi. K razstavi smejo priti iz oHih & ter iz sodnijskih okrajev Gradišče ti: Kru: Udeležiti se smejo le pridelovalci i>^ torej ne kupci in prodajalci. Premije so: prvih premij po 10 K; 10 dragih po o i Častni diplomi. Razstavljalci morajo ob '¦ << zjutraj na dan razstave oddati tržnemu kos sf.rju košaro čreSenj, katere mislijo razstavi1 mora jih biti najmanj 4 kg.
Taka razstava sama na sebi je :^k dobrega, ali ker jo priredi c. kr. kmetija društvo, v katerem gospodari naš stari > vražnik deželni glavar dr. Pajer, nimajo >' v».u;«i pridelovalci črešenj pričakovati pr rM >sd take razstave. Gre le za to, da; pokaželaške pridelovalce na prve mestu. Če se udeleže te razstave tudi H venci, naj gledajo dobro, kaka pravica bo< vladala pri razdeljevanju premij, in naj ni* ne štedijo, Če bo treba, s krepkimi besedam
Izvozni trg V Knalnu je tako živahen ko' Gorici. Tje prinaSajo sadje iz Brd za Krmiiio ter h furlanske nižino, Tudi dosti trgov«1 in prekupcev je tam. Med trgovci je letos ti tudi več JU sov.
Ml« ijj**^- 4B»1to 8» Wfr I
— nružiia sv. Cirila In Metodi v LJubljani vsem
mm BS* NrainlCM. - V Vaših listih be-,L kako nasprotna nemška društva znajo Idi s tem vabiti šolske otroke v svoje kroge, S iim P° zimi n' pr" Preskrl)UJeJ0 c'ez polu-\J aorke hrane ali dele ob gotovih Časih Jleko & obuvala. Ni nam pa iz teh listov -iiano kako stalo zavzemate ob podrobnostih Vi in koliko Vi žrtvujete za našo mladino, v smislu „Mirovega" (V > Celovou, 24. maja «q06. XXV, §t. 21) članki 'Vas vabimi^tndi-*] ij da bodi živahneje narodno življenje v ' VftSili podružuicah, in spominjamo Vas, da se vživite v važnost tega slovenskega poklica, ki a: je našim podružnicam vedno pred očmi. iv&ružnice morajo pobirati denarne doneske L -.voiih udov ter je nam doposjljatij po-dninče naj s prirejevanimi besedami, Tgraim7 berili in predavanji skrbe za nadaljno izobrazbo svoiih udov in po njih našega naroda. Smešno «iihovanje — kako da umirate koroški Slo-resci ^as "rft v Narodno apatijo ; ubija Vu tfr učinja, da si zahmehujoč Vas, roke ujaejo naši nasprotniki, ki čujejo take njim foliko Ijube kakor Vas, mož in žena, nevredne eUiitve. Tisti narod, ki tarna dandanes, da Jjaira, sam polaga svojo glavo pod klado, jiikdo danes ne umrje: nego oni, ki po vsej *L iior-e umreti. Ki ste precej zaspali, <Mg-Jj^ hc v naših podružnicah, iznajdljivi bodite v u>m, kako bi je »tvorili krepkeje, kako bi ¦jm priborili več in več upliva na naš narodni razvoj. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljnb-lij&i Vas po svojih močeh želi podpirati v vsflu. 5 udi v tem, kar smo Vam navedli v liifetku tega odloka. A to pa moramo zahteva, -la nam gmotno in duševno bodite v ,«$a<mten prhi. Por.udite nam vsaj eno roko; gj Vam vrnemo zanjo obe.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
SrantŽiiM dr. PlfliCI. — Rimski dohtar Acdrej Pavlica je Sel najmanj stokrat pe-Iia-&|u in Travniku, ne da bi se bili njegovi iš«oki pojmi o morali izpodtaknili nad kipi, iatere ima v izložbi trgovec Fonzari v Itaštelu ia nn Travniku. Ali sedaj kar nakrat se je icii! ranjenega v svoji sveti čistosti in zajavkal j? ua ves glas iz predalov „Prim. listau, kako strašno pohujšanje da širi po Gorici laški tr-;ow Fonzari. Ali ni treba misliti, da so „ne-ffloralne slike in kipi" pognali kri v lice brura-ceiuu dr. Andreju, marveč pognala mu jo je misel, kako s tem udariti po ™ Gabrščeku. Čudna /veza, kaj ne! Pa vendar je tako. Sedaj netoj tednov molčijo o Gabrščeku. To pa jim je že predolgo. Hodila se je hudobna misel v Ijguorjancu in zgradil si čez Fonzarijev hrbet iiiosiitck, po katerem je prišel nad Gabrščeka. Zadnjic je rohnel sveti mož samo nad Fon-zarijein, ogenj in žveplo je bruhal nanj •— v četrtek pa že piše „ proti trgovcem, ki raz-*t*vijsjtt nemoralne slike in kipe" in med tem
ii& s*      tako pravi dr. Andrej   .....v zadnjem
t&-7/ odlikovala zlasti G. Fonzari in A. Gabr-' Afekt ViVo, tu ga imaš. Das also war des Pudels Kern! Z zeloti Pavličevega kalibra se ne bomo pričkali o umetnosti, ker je njihovo obzorje popolno zatemnjeno s hudobija in nevednostjo. Pravo umetnost ve ceniti tudi cerkev, zato pa je po velikih in znameuitejših cerkvah polno lepih kipov in slik, na katerih podobe seveda niso zavite v površnike in bluze, aarveč so »nage*, kar bi sramežljivo in Je težko izustil pobožni dr. Pavlica. Stari laški aojštri, ki so slikali slike, katere so bile raz-i&vijene v novi trgovini, so pač zuali nekaj w? n^go samo mašo brati, zulo so pa slikali uk kakor jim je veiol umetniki duh. ki je istf» v njih. Mojster po Božji milosti pač ne L»re naslikati n. pr. Venero v beli obleki poduke Marijine hčere z višnjevim trakom in iVaiano medajeo s 300 dnevnim odpustkom - ali ni res, gospod doktor! — Čudno, da >» ne ».podtakne rimski dolitar tudi nad nagimi Aipi svetnikov po cerkvah. Kaj ženski svet sne aiedati moške, ki kažejo prsi, noge, kaj wv ženskah ne zbuja nikakega pohujšanja V Aio, dr. Pavlica, v „Krojaško zadrugo* pa na rotite toliko in toliko blaga za hlače in hia-&«•. ?& srajce in srajčice, da se oblečejo vanje w$ svetniki in nagi angeljčki! Bo vsej kaj adnžka!
ČudM M gledali ljudje, ko so brali v Mm. listu" notico^ o pohujšanju, katero Siri fonzari po Gorici. Šli so gledat. Ko so videli, * se muzali, pa ne kipom, ampak neumnosti fcmeuneža pri „Prim. listu", ki se ne more T*4 krotiti ter se javno smeši s svojim ab-femctvoni. — Ker se tiče izložbe v novi fOHini, se doslej ni spod tikal nad njo že ni-j'dni človek zdravih, normalnih čutov, našla P* se je bila ženska, v to preparirana, ki je ^ pokupit slike Matere božje, da ne bodo v »tažU z Venero. Kšeft! Dr. Pavlica lahko St*daj kaj napise „o žepu!"
?0 farovžih niso tistega mnenja o lepoti fr-o»>kega telesa, kakoršuo irna čistnik dr, Pav-K<*. Tam precej spoštujejo tako lepoto. O '»«& vemo mi marsikaj. Te dni smo dobili nov '*P Prispevek o dokazu, kako žegnanci ljubijo ž,p«^ko telo, pa ne le takrat, ko je v krilu. [*phoce _Prismojenecu pisati o ^nemoralnih *ipih in slikah" še naprej, bomo pisali mi vsporodno o žegnaniii čestilcih ženskega te-iesa. To bo berilo!
V pretepu je bil ranjen v Mirnu neki 10 letni Josip Vižintm. Dobil je rano z nožem, fsled česar se je moral priti zdravit v Gorico T bolnišnico, katero pa je v četrtek že zapustil.
.    Briz uzrolii napnlin sradl nista.  —  Neki
•°s. HoStjančlč, star 8H let, ki stanuje na St. Peteraki cesti, je šel 24. pr. m. po Komu nekoliko vinjen, Bilo je zvečer. Videli 80 ga
3 neznani ljudje; jeden izmed teh ga je udaril ter vrgel na tla, potem pa ga je osuval. Boštjančič se je vrnil težko domov, čez čas pa je začutil močne bolečine ter moral poklicati zdravnika. Sedaj je vsa stvar naznanjena policiji. — Take reči sredi Gorice so mogoče nemalo tudi zato, ker je v mestu mnogo premalo policijskega varstva.
Policija je zasledi.«* Mevarja pri Marzi-niju, da je napadel Boštjančiča. * t ^-^telHfeta^-et^ri lete«** Avstriji 30 novih zavodov. „Jubelfonda znaša 600.000 K. Društvo je imelo lani dohodkov 196.402 K 24 v. Za Jubelfond" je dobil Schulverein s Primorskega 1829 K.
VoJaŠM begunec. — 22 letni Mario Pipp iz Gorice se ni počutil nič dobro v vojaški službi pri lovcih v Trstu. Radi tega jo je popihal v Gorico. Ali zlate prostosti se je veselil malo časa, ker ga je kmalu prijela policija, ki ga je našla v neki gostiini ha Solkanski cesti. Izro&n je bil takoj vojaški oblasti.
Pes Ji ugriznil 6 letno Viktorijo Mervin, ki stanuje v Kočevji nad Raštelom. Prepeljali so jo hitro v lekarno po zdravniško pomoč.
\l tlaka le padel v Tržiču 40-letni Al. Audreghetti. Izstopal je, ko je vlak še tekel. K sreči pa se ni nevarno po&Ddovai
Konja Sta SI spllllla včeraj v Nabrežini vozniku F. Trošt. TroŠt je padel z voza ter se nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v • ržaftko bolnišnico.
Za domovinsko pravico 1 gorici. - Glede* na
na zadnjo vest o domovinski pravici v Gorici, katero si je priborilo 40 Slovencev, opozarjamo vse druge, katere je goriiki magistrat kedaj odbil, naj ponove prošnje z* domovinsko pravico v Gorici. Vsi, katerim pritiče, bodo sprejeti.
Ker jI trpiOČfl ton|8, je bil kaznovan A. Peršolja na 3 dni zapora.
Javni ples priredijo fantje v Batujah dne 17. junija. Pri plesu svira vojaška godba.
? hotelu „Pri zlatem jelenu" bode jutri velik koncert, pri katerem svira vojaifca godba. Zadetek ob 10'/« dop. Vstop prost.
Odpttl Iskani. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni' Cristofolelti-Gliubich.
Pobožue sluio*«lekireah. — v času od 10.
do 17. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gristofoletti-Gliubich.
Skrbne gospodinje so bile že od nekdaj
oprezne pri nakupovanju sladne kavo in so sprejemale samo zaprte izvirne zavoje z napisom »Knthreinerjeva Kneippovn sladna kava" in s sliko župnika Kueippa kot varstveno znamko. Ker se pa vedno iznova ponavljajo posnemki, ni moči dovolj dostikrat opozarjati na znake pristne Kathreinerjeve kave. Čemu tudi bi kdo sprejemal mai^i vredne posnemke, če ob isti ceni lahko dobi pristno Kathrei-nerjcvo kavo, ki ima edina teko priljubljeni okus zrnate kave in ki noben drug izdelek ne doseza niti ne približno glede okusa in prijetnosti? Treba je torej v svoj prid največje opreznosti.
Izvleček Iz poljedelskih poročil.       Da, ds\,
vročina! Če me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal; kaj bi. posebno pri delu na polju, proti hudi žeji storil, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem svojim bralce.':) priporočam; poskusil je in se mi zahvalil za dober svet, in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav .samo v mislih, storil isto, ako poskusi sam.
Vzemi, sem mn rekel, 1 liter vode, primešaj ji jedno polno žlico, približno 15-20 gramov „Fraukovegau pridatka h kavi, katera ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevrctek na stran za 5 minut, da so sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčujoča  pijača ostala dolgo časa hladna.
Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega „Frankovegn" prevretka in čutil se bodeš, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa.
„Franku torej ni samo najboljši pridatek h kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temuč tudi prav primerno sredstvo za žejo.
V zdravstvenem oziruje ROGAŠKI „TEMPEL-VRR« LEC •' gotovo najboljša hla-----------1---------dilna pijača.
Foulardovo svilo meter za bluze in obleke.
Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svila Hannabarg v Curittu.              (2j
Razgled po suefu.
DrtlMl Ztcr, — Dae 7. t. m., se je zopet sešla poslanska zbornica. V zbornici je bilo ^navadno mnogo poslancev, galerije natlaftene. Ministerski predsednik baron Beck je imel obširen programni govor, iz katerega posnemamo to-le: „Vlada, ki se predstavlja zbornici, izraža že po dejstvu svojega postanka in po svoji sestavi svoj program. To dejstvo govori znameniteji govor, nego bi ga govorile beBede. Če tudi jo nastala po stiski dneva in visoki razsodnosti  velikih strank, vendar ni
to vlada ene stranke, istotako pa ni to vlada proti katerikoli stranki. Vlada predstavlja koncentracijo moči dela, vzeto deloma iz velikih političnih strank, deloma iz vrst uradnikov. Parlamentu daja sodelovanje zaupnikov velikih strank na vladi jamstvo na to, da more mirno slediti vodstvu vlade. V parlamentu in s parlamentom najde vlada moči, da reši stavljeno jej težko nalogo, spojeno s toliko odgovornostjo. V tem hipu se nahajamo do Ogrske v gospodarskem' pogledu še vedno v razmerju, ki se označa kakor dejansko podaljšanje prejšnjega stanja in ki je postavljeno pod nezadostno varstvo reciprocitete. (Mej-klici. Posl. Schreiter: V razmerju odvisnosti!) Ministerski predsednik naglasa: mej tem, ko tostranska vlada zastopa nazor, da je carinski tarif zakonito ratificirati kakor skupen operat, pa je ogrska vlada na stališču, da je od leta 1890. že nastopilo stanje samostojnega carin-skega območju. Kerpa jeifgfska vlada izjavila, da ne bo nadaljevala z ustavnim razpravljanjem carinskega tarifa poprej, dokler ne bodo dovršena pogajanja z avstrijsko vlado, izjavlja ta poslednja, da je pripravljena za popolno sporazumljenje. Če pa pogajanja ne dovedejo do zadovoljivega vspeha in nas bodo razmere silile, da si sami uredimo svojo hišo, potem storimo to z mirnostjo, resnostjo in s potrebno odločnostjo. Vlada prosi zbornico za krepilno podporo in zagotavlja, da se ne bo nikakor kratil zakoniti vpliv parlamenta in da v stvareh, kiv zadevajo nas, se ne bo sklepalo brez nas. (Živahna pohvala). Vlada smatra za potrebno, da se nadaljuje s podržavljenjem že-leleznic. Treba da se čim prej reši predloga glede Severne Železnice. Prav tako je potrebna tudi uravnava rečnega in pomorskega prometa. Ministerski predsednik je naglašal, da je treba tudi kmalu rešiti obrtno novelo, izjavivši, da se nahaja vlada nasproti predlogi a volilni reformi v položaju univerzalnega dediča. Vlada nastopi dedščino brezpogojno in hoče odločno dovesti predlogo do konca. V stvari volilne reforme treba da pride do sporazuma. Vlada stori vse možno, da se volilna reforma Čim prej reši parlamentarnim potom. Vlada ve, da ne poneha Še tako hitro narodnostni boj, vendar se nadeja, da se nje prizadevanju posreči, da ta spor vsaj ublaži. Vlada se ne bo strašila tudi pred kritičnimi vprašanji prvega reda, n. pr. da se pripravi pot za rešitev jezikovnega vprašmja na Češkem, ali pa pred mo-ravskim vseučiliščnim vprašanjem. (Mej-klici pri vgenemcih). Tudi to vprašanje je treba rešiti na povoljen način. Ministerski predsednik je potem izjavil, da je treba v sedanjem resnem, osodepolncm trenotku za varstvo skupnih interesov Avstrije neomajane sloge med vlado, parlamentom in avstrijskimi narodi. To je sedaj naša prva in največja dolžnost."
Debate o programni izjavi ne bo. Začeli so razpravljati o vojaških taksah. Ftiankini je rekel, naj se večina porabi za rodbine rezervistov, poklicanih k vajam. Minister Schonaich je rekel, da bi bilo potreba 1,656.000 K, da je torej nemogoče. Scbyhmeier ga je opozoril, da za duhovnike pa ima država hitro 9,300.000 K. Po tej predlogi je prišla včeraj na vrsto obrtna reforma.
Nemški cesar je dospel v sredo na Duaaj ter bil povsod! slovesno sprejet. Temu posetu se pripisuje velika politična važnost, in sklepa se, dn trozvcza stoji zopet na dobrih nogah, ker sta nemški m avstrijski cesar poslala laškemu kralju brzojavko, v katerem izražata nespremenljivo prijateljstvo do njega; laški kralj je odgovoril, istotako zatrievaje neomah-Ijivo prijateljstvo.
Žpn trŽaSKI potrjen« — Cesar je z odlokom od 25. maja potrdil ponovno izvolitev dra. Hcipiona viteea Sandrinellija tržaškim županom.
Izlet I fctllMpatijl priredi pevsko društvo a Slavec" iz Ljubljane, dne 2*J. t. m. (t. j. na praznik Sv. Petra). Tem povodom bode tamkaj velika narodna slarnost.
Za SlOIMSkO ŠOlO I ŠL JaktiUI V ROIU je dobrotnik, ki želi ostati neimenovan, daroval (50.000 kron.
Novi kolodvor pri SUrinji v Trsti so odprli
v četrtek prometu. Napisi na kolodvoru so izključno le nemški in italijanski. Ogromno večino slovanskega prebivalstva Priznana se torej popolnoma prezrti.
Otrok paftl iz petega nadstropja. — V Trstu
je padel r ulici Tor San Piero it 5. nadstropja 11 letni otrok družine Covt Pestoval ga je pri oknu 17 letni brat, katerega je prijela omedlevica, da je spustil otroka. Uboga mati se je onesvestila in baje zmešala.
Anonimni pisma na špansko kraljevsko rodbino
pred porok« kratjl MtOWa. — Kraljevska rodbina je dobila pred poroko več pisem, v katerih je bilo jasno povedano, kaj čaka novoporočenen. Kralju je pisal nekdo: „Neki anarhist, kiti noče nič hudega, ti naznanja, da boš umorjen v ulici Mayor." Drugo pismo na kraljico mater je obsegalo isto. Tretje na princeziijo Baten-berško, nevesto, se je glasilo: „Neki anarhist, ki ti noče nič zlega, te prosi spremeniti itine-rar po poroki iz cerkve." Kralj se ni hotel nič ozirati na te svaritve. Najbolj razburjena pa je bila mati neveste. Ko je že skoro imela iti nevesta v cerkev, jo je mati rotila, naj nikar ne gre, ker je nevarnost za njo. To je trajalo tako dolgo, da so zamudili dohod v cerkev k poroki za tri četrt ure. Se tisto jutro pred poroko je dobil kralj pismo, ki se je glasilo: „Ti ne boš oženjen več nego 1 uro, ker boš umrl v ulici Mayorrt. Kakor kralj tako so je tudi policaja v Madridu premalo ozirala na taka razkritja.
:Nigla mirt. — 43-letni izdelovalec asfaltne lepenke za strehe, Karol Naidenbach, je stanoval v sobici, ki si jo je najel od družine Gržina v IH. nadstropju hiše št. 347 v Bojanu, to je na levi strani cerkve. V sredo popdludne, po kosilu, je bil legel, da zaspi za par ur, ter je bil naročil naj ga vzbnde ob 4. uri popoludne. Ko so ga ob rečeni uri zbudili, je bil šel najprej po svojih opravilih in potem v krčmo konsunmega društva v Bojanu, kjer je večerjal. Na to se je vrnil domov. Doma je popil še nekoliko črne kave in potem se naslonil na okno. A v isti hip, ko je pogledal skozi okno, je pal vznak in obležal na podu. Poklicali so zdravnika z zdravniške postaje, ki pa ni mogel druzega nego konstatovati, da je nesrečnež mrtev.
.   Največja tramvajska nesreča se je pripetila te
dm v Last Providence (v Khode Island). Dogodila se je o polnoči. Kakor običajno je imela goreti ob strmini, koder vozi tramvaj, velika svetilka. Ker pa ni gorela, je strojevodja pozabil zmanjšati tek, tramvaj je skočil iz tira, in 6 oseb je ostalo mrtvih, 25 je več ali manje ranjenih.
V zrakoplovu iz Zagreba, — v ponedeljek
so se pustili v Zagrebu zjutraj ob 8. uri po zrakoplovu v višine trgovec Budicki, tovarnar Bote in nadporočnik Mansbarts. Veter jih je zanesel proti Podsosedu, potem so krenili proti jugu. Kmalu so bili v višini 1600 m, potem so se pospeli še višje do 2600 m pri toploti 4° C. Blizu morske obali med Novim in Senjem so se odločili, da odplujejo čez morski zaliv ter se spustijo na zemlji na otoku Krku. Tako se je tudi zgodHo. Na Krku so jih sprejeli z navdušenjem.
Klerilallzim pojimlja tudi v Belgiji. — Pri
zadnjih državnih volitvah so doživeli klerikalci v Belgiji občuten poraz, sploh se vidi, kako propada klerikalcem v Belgiji ter zmagujejo nad njim svobodomiselni življi. Lota 1902. so imeli klerikalci večine 26, leta 1904. so že izgubili 6 mandatov, imeli so večine 20; letos so zopet padli, in sicer za S mandatov, torej imajo večine le še 12. V teku 4 let se podere ta večina brez dvoma na nič.
Živi zgoreli. - Neka grška bnnda je udria v noCi v vas Kmbori ter tam zažgala liišo bulgarskega duhovnika Dimitrija in hišo njegovega sina. Prebivalci v teh hišah so zgoreli živi. Potem šele se je bnnda odstranila.
Ustreljena pred poroko. - v Wheeiingu v AmeriM se je imela poročiti Mlomena Berardi. Malo poprej je bila z ženinom pri fotografu. Ko jo je fotografiral, je padel bratu po nesreči revolver iz žepa, se je sprožil ter zadel nevesto tako nesrečno, da je umrla.
Proti ženski« klobukom v gledališču, - v Parizu so napraviti poskus % glasovanjem, da se izve, ali smejo ženske imeti v gledališču klobuke na glavi ali ne. Glasovanje se je vršilo hkratu v 22 gledališčih. Da bi sploh m s^le žensk« imeti na glavi v gledališču klobukov, je bilo glasov 4119, da bi smele imeti majhen klobuk, zanalašč za gledališče, glasov 3427, da bi ostalo pri starem, je bilo le 376 glasov, -..st „Echo de Pariš", ki je sprožil to glai. »zanje, pa je dobil od svojih naročnikov in čitateljev za odpravo klobukov v gledališču 54.200, za majhen klobuk 48.330, da ostane pri starem 1390 glasov. Ravnatelji „Comedie Francaise" in „Opčra conuVue" so že sklenili popolno odpravo nošnje Mobukov v gledališču.
Potres. — V San Franciscu je bil 4. t m. jak potres, ki pa vendar ni prouzročil velite^ škoae.
Kuga. - Iz Carigrada poročajo, da s* konstatovali v Hedde 11 slučajev kuge. Eo* oseba je umrla.
Samomor pri 12 letih — radi ljubezni i - V Parizu se je obesil neki 12 letni deček — radi ljubezni. Deklica, katero ljubi, mu ni hotela dati poljuba; radi tega se je deček zaprl v svojo sobo ter se tam obesil!
Gospodarstvo*
I, avstrijski zadružni shod m Oonaju. — 2&,
29. in 30. maja se je vršil ta shod na Dunaju. 2SL maja predpoludne se je vršila konferenca revizorjev, pri kateri so se reševale razaft upravne in uradne zadeve; te konference ae je udeležilo približno 60 revizorjev, uradnikov itt voditeljev zadrug. Popoldan je bila odborov* seja ..Splošne zveze kmetijskih zadrug v Avstriji*, kalen je priredila zadružni shod, na to glavna skupščina »Splošne zveze" in zvečer pozdrav došlih zadružnikov in gostov. Pozdravil je zbrane predsednik 0Splošfto .zvese" dr. Storck. V imenu Slovanov je govoril g. Sed-lak. 29. maja ob določeni uri otvori načelnik „Splošne zveze kmetijska zadrug v Avstriji" dr. P. baron Storck zborovanje^ pozdravi vse navzoče in izvaja, da v zgodovini avstrijskega zadružništva razločujemo tri dobe. Prva se je začela z ustanavljanjem posojiinic po sistemu Tiajfajzen, v drugI dobi so se snovale kmetijske zadruge za skupen naknp kmetijskih potrebščin in skupno prodajo kmetijskih pridelkov, v tretji dobi pa so se združile kmetijske zadruge v zveze po deželah ali po narodnostih in je nastala „Splošna zveza kmetijskih zadrug v Avstriji", katera ima sedaj 18 zvez kmet. zadrug kot članic. Častni predsednik prelat Schmolk je prevzel na to predsedstvo, poadravil kot hišni gospodar deželnega dvorca /borovnice  ter izraža  veselje  nad tem,  da
3
zboruje I. zadružni shod na Nižje Avstrijskem, kjer stoji vsled obilne državne in deželne podpore zadružništvo na vrhuncu v naši državi. Vse udeležence vspodbuja k zadružnemu delu na podlagi glavnega načela Rajfajznovega: ljubezni do bližnjega. Zastopnik poljedelskega ministrstva dr. Ertl kaže na nravni pomen kmet. zadrug in na živo zanimanje poljedelskega ministrstva za zadružno vprašanje s tem, da ima stalnega referenta pri »Splošni zvezi kmetijskih zadrug". Želi najboljši uspeh shodu v prospeh kmet. zadrug, katerim, pripada naša skrb, naše delo in naše srce. Župan dunajski dr. Lueger pozdravlja zadružnike v imenu stolnega raesta Dunaja in povdarja, da vodi le složno skupno delo k uresničenju vseh zahtev raznih stanov. Načelnik „ Zadružne zveze" v Nemčiji tajni svetnik Haas se spominja starih vezi, katere spajajo avstrijske in nemške zadružnike, posebno dejstva, da je delovanje iu uredbo nemških kmetijskih za-drug^ spisal Avstrijec dr. Ertl ter pojasnjuje temeljne točke kmetijskega zadružništva: krščanska ljubezen do bližnjega, samopomoč, samouprava, lastna odgovornost — kot najlepše uspehe zadružne misli omenja lansko leto dovršeno združenje vseh zadrug v Nemčiji v eno državno zvezo z nad 17.000 zadrugami in letos ustanovljeno internacijonalno zvezo kmetijskih zadrug v Nemčiji, Švici, Italiji in Avstriji v svrho medsebojnega podpiranja v vseh zadružnih vprašanjih. Končno apelira na vse zadružnike, da tudi v bodoče vršijo skupno zadružno delo v korist domovine in poljedelstva v Avstriji in Nemčiji.
Deželna zrna trgovce* i Hrvatski in Slavoniji se
je ustanovila. Namen jej je, da zasleduje vse pojave na polju trgovine ter odstrani vse zapreke proti svobodnemu razvitku trgovine po Hrvatski in Slavoniji.
Železo Se poM. — Izvrševalni odsek ogrskega železninskega kartela je sklenil podražiti železo pri kvintalu za 50 v. To je že stopilo v veljavo.
Jutri v nedeljo
bode u hotelu
„Pri zlatem jelenu"
velik
Matinee — = koncert
Suira oojaška godba. Začetek ob I0'2.= Vstop prost
••••••sossoosoo®
samo, ampak tudi skusiti se mora Steckenpferd lilijfio mlečnatc milfl
Bergmann h C.o, Dresden in DeCin sb Labi prej Bergmannovo lilij no mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. = JOSIP ZORNE V GORICI. -
Nova
slikarska obrt
v Gorici,  ulica  Morelli  št. 9.
Najzanesljiveja izvrševanje pleskarskih, lakirarskih, napisnih in sobo, slikarskih, strokovnih dol. Specijalitete v imitaciji lesovja.
Svojim rojakom v mestu in na deželi se za mnogobrojna naročila toplo priporoča
udaui
Alojzij Požnic,
naslednik J OS. USA KOV EC.
laiDfzno orodje fn posodje vseh vrst
Priznano težko posrebrnjene
najlepše forme.
I Kompletne kasete namlz-J nega orodja, posodja za ( omako, kavo, daj, na-I mlzni podstavki, umetni izdelki
J Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-
C kr. dvorni založniki
Christofle & C.e - Dunaj
I. Opernring 5 (Helnrichshoi).
— Dustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo evoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovaraifiko znamko to ime O h r t« t o f 1 c.
Ljudska pijača Inguer-piuo
Poprava in komisijska zaloga ilvokoles
Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu*
v Gorici,  Via Ducmo štev. 3.
Zaščitna znamka: »Sidro"                j
Liniment. Capsici comp. i
Nadomestek la
P a 1 n - E x p • 11 • r
j? splf-Sno priznano kot tatrdtno ho\ hfftgujoče mašilo; cena 80 vin., K 1*40 i    K 2 Si dobiva v vseh lekarnah.
Pr. nakupovanju tcg* povsod p *>I,;ub-ljerega d unačopa sredstva, naj se eralie le orgira «c sU^kirep v škatliah z našo z,jtfitno zn;u»W) .Sidro* i?- (UehterjeTft Ifk^rr.p, noir-;ri ssj jo gotovo prejelo originalni  izdelek.
'HICHTERJEVA LEKARNA
|     fe „zlatem levu" v Pragi
i Elisabethgasso št. r> nova.
|             Dnevno ruaspoSIljanje.
S kron in še več zaslužka na da i,
Družba za domaČa dela in strojev za pletenje.
Iščejo se osebe oboja* spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro etejo skozi celo leto na domu Ni treba nobenih znanostii Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojeu *2
plclenje Thos. H. Whittick in drug, Budim.
pešta, IV. Havas ulica 3-434. — Prag« (fg
sv. Petra  7.-434.
Dr E. Dereani
prakt. zdravnik in specijalfst
za očesne, ušesne m nosne «».*>«*<». bolezni. •*»«*>+»•*»
Zdravi v Uoriel, Stolni (siari) trg- štev. 9. I.
i
najboljši pripomoček proti pijančevanju; pri tem zelo po ceni.
Čisti  kri, napravi lahko  glavo  ter je  ugodno za zdravje in žep.
Šumeči limonadni  bonbončki
sVetovnoznane kvalitete
priporoča
prva  češka tovarna akcijske družbe za orijentalske cukrenine in čokolade prej fl. KTlaršner.
Kralj. Vinogradi (Pizenka).
Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-koles, pušk in samokresov.
Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let.
Odlikovana pekarija in sladčičarna
v Gorici na Kor u v (lasini hiši)
v-Mšuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte,   kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Up*  pojako zmernih cenah. "^9
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacolstvo in nadzorstvo jo sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilno vlogo se obrestujejo po 4V,%.   Stalne vloge od 10.000 kron dalje s odpovedjo t leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila:  na  vknjižbe  po 5\,%, na varščino   ali  zastavo  in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5s/» 1&-
Stanja 31. deo- 1904-. (v kronali): članov 1781 z deložiK = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.989-13. — Posojila 1,570.810*39 — Vrednost hi§ 110.675- (v reenioi »o vredne več). — Retervni zalog 75.10101.
Hr&nllne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79.
Tvornica slamnikov
M. CERAR v Domžalah
se priporoča gosp. trgovcem in   -=
slavn. občinstvu za obilo naročanje vsakovrstnih slamnikov. Cene nizke — postrežba točna.
Kerševani & Čuk
.¦            v Gorici    "
Stolni trg it. 9 (Piatza Duonis)
priporoča svojo
zalogo šivalnih strojev
naznih sistemov
za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaigga dvokoles.
gorica # Gorica
Hdtel
Ii zlatem jelen"
trgovskem središču nasproti adškofijsk. palači. — Sobe -zt renočišča po zmernih cenah. — elik jedilni salon, poleg stekleni slon s teraso. — V poletnem asu prijeten vrt z verando. .=-. obe za klube, društva, za skle-jene družbe. — Izborna kuhinja. )omača in ptuja vina.  Izvirno
piteensko »prazdroj>-pivo.
Stara (vrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 lei!
Druge reklame no potrebuje
moj? krojaška
lelavnica IfTfrgovina z
gotovimi oblekami
Vabim cen j. g. naročnike,
da si ogledajo  vsak čas
v moji trgovini to dneve
dospelo
spomladansko in i   <"P«w      letno blago. = flnton Krušič, =
krojaški mojster in trgovec
v Gorici
fek. frana 3osipa 35      tek. 3o>ipa Dcrdi 33.
C. k-.
livarna železja in kovin
odlikovana z 18 zlatimi svetinjami
A. POLLI-Gorica
Frane-Jožefova cesta št. 58.
Dažno za staubenike in hišne lastnike!
Zaloga in velika izbira: cevij za vedo, za stranišča z vsemi pritiklinami; kloseti vsakega sistema; vsakovrstne sesalke v veliki izberi; strelovodi; ograje za stopnice, hodnike, vrte itd.; stebri iz litega železa; železne peči: hidravlične zatvornice kakor tudi vsak izdelek potreben pri stavbah.
=   Potrebščine za vrte iz železa.   —rr-
Sprejema katerokoli naročilo v litju železa ali brona.
Išče se
za neki  kamnolom s strojevnim  obratom v Nabrežini  zmožnega,   praktičnega   in   v   strojevni   manipulaciji   izvedenega
kamnoseka in voditelja kamnoloma.
Zahteva se zmožnost slovenskega, nemškega in italijanskega jezika.
Ponudbe naj se pošiljajo na: 6. Tonilies, Ljubljana.
RAZGLAS.
Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje -~ vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naroSila
električne luči * * * M m in gonllnihTnaprav,
kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko.
Z ozirom na dolgoletno vežbanje pn najboljših tvrdkab te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršite? vsakega naročila spadajočega v našo stroko.
Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila
spoštovanjem udana
Ivan Potočnik S A. Jlugel
Mehanična delavnica.
Vpeljava plina, vode in električno taci.
V enrici, za Vijainici ittv. 13.
Najtrpežneje in najpripravneje je ,,PANZER"-dvdkolo
za izlete z zvonckorao , lučjacetylen in torbico za orodje z dveletnim jamstvom, stane K 95.
Največja trgovina
miltlcr & Co.f Dunaj XIII|5.
Httttelbergstrasse 27.
Bogato ilustrovan cenik na zahtevo gratis in franko.
Ivan  Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
*¦*      trg Korenj it.«.      <»¦^
Zaliteuajte pri nakupu   =
Varstvena znamka.
Schicht-ovo stedilno milo
" ***m^^mmammmm            2 znamko »jelen«. -»»
Orno g« fgaa*. SBaJamfteno eiStO «*M la lir«« vsak« kiodljlv« prlsml. Para Izvrstno. Kdor noč« dobiti sarss Janftaao pristno, psrllu asškaaifIvo Milo aaj dobro pasi «a bo Insl vsak koMaa Issa „10HICHT" la varetvaao aaonko »JELKM".
G3j»r| Sftblaht AattSlg a. R. — Magve«)« tavaraa t« vrsta aa avropojskoai očoailjal                   DoblUfl  5L DOUSOd!
Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Magistratna ulica štev. 4.
Rimske toplice
u Tržiču (monfalcone) na Primorskem
Stalno podnebje 38-40°.
D času od 1. junija do konec septembra.
Kopelji se priporočajo posebno proti protinu in reumaiizmu, bolečinam u kolk*' in ženskim Uleznim itd. itd.
(lastnina Ur II \mpia rhiirn.r^vfc
s cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM H«, „KRONPRINZ WILHELM" in „KAISER WILHELM der GROSSE".
Prakamorska vožnja traja samo S — 6 dni.       ""tt
JfatsnSen, zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za pamike gori navedenega   ]¦"*
i parobrodnega društva kakor tudi li3tke za vse proge ameriških železnic dobite   CO
v Ljubljani edino le pri                                           gs^
I EDVARDU TAVČARJU, Koloflvorslce ulice št. 35  ^
f        nasproti občeznani gostilni „pri Starem TiŠlerju".                 tx3
i Odhod ii LJubljane je vsak torek, Četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, M se   gd
tičejo poti   mja, točno in brezplačno. — Pos irežba po stena, reelna in solidna.   gj
j Potnikom,       senjenlm v zapadne države kakor: Colorado, lfexiko, Californijo,   ,   -t
] Ark     T***"*  Wlom!ng,   Nevada,   Oregon in  Wasbington  nudi naše druStiro   ZZ^
poaelmo   »godno   in   iiredno   cfino   Čro*   GalvMtaa.   Odhod  na   tej   progi   t*3
I                                           f* Bremni enkrat nieeeon*.     v                                     7"*^
Ta se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora in na vse OBtale dele sveta, kakcrs
•   Brazilijo, Kubo, Buenos-Airea, Goiombo, Singapore ˇ Avstralijo Itd.           •
Hotel Balkan -Trst
Kavarna in restavracija. -?j
Nova  zgradita, 70 elegantnih   sob,   Lift.  električna  razsvot. Ijava,  kopiji, ceno /morne.                      počkgj & Kfig|
A. Primožič
=   optik
naznanja, da je otvoril svojo delavnico
Eorica - ulica VettnrM št 3.
Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom.
Anton Potatzky v Corici.
Na sred! RaStolja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče nlrnberikega In drobnega blag« tar tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, ftaiilee in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
ga krojač« in fovt/arje.
STctiiijIee. — Eožol venci. — Mftšne •        knjižice.
Iišna obuvala za ysb letne Saše. Semena za zelenjave, irave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
ter na deželi    2     35-8
Dažno uprašanje za usakogar
bodisi posestnik, trgovec, obrtnik, uradnik ali zasebnik je: kako nabaviti si primerne glavnice za starost, ali pa preskrbeti svojo rodbino za slnčaj prezgodnje smrti? Oba smotra dosegljiva sta z praktični m živ-ljenskim zavarovanjem l
na življenje
Drua    <*očka   splošna delniška družba i   I V&    L»cor\ci   ------za zavarovanje ——
v Pragi (edini slovanski zavod na delnice v tej stroki) zavaruje nn podlagi najmodernejših in udobnih tarifov na razne načine. Sklopa zavarovanja za opremo in doto hčerkam, mešana zavarovanja za slučaj smrti in doživetja, za slučaj delavne nezmožnosti, na dohodke ali reno, mešana zavarovanja na doživetje in smrt z zajamčenim 3 '¦¦ obresto-vanjem vplačanih zavarovalnin itd. po zelo ugodnih cenah.
Tudi zavarovanje proti škodam vsled po;am jo neobhodno potrebno in važno za skrbnega gospodarja. Zavarovalna zadruga Crnfltifl" v Zagrebu zavaruje proti poškodbam po ognju, streli ¦ UdUcl jn j-azpoku; stavbe, tovarne, javna in zasebna poslopja, pohištvo, trgovine in sploh vse premičnine po zelo zmernih cenah in ugodnih pogojih. Zavod uživa jamstvo stolnega mesta Zagreba.
PrnvirlPTltlV'   sP,OŠIia zavarovalna družba na Dunaju zava-„UUVlUclllld     ruje   proti posledicam telesnih  nezgod vseh vrst, bodisi, da se iste pripetijo pri izvrševanju poklica  zavarovančevega ali izven poklica.
Vsa nadaljna pojasnila  glede  gorinavedenih  zavodov in zavarovalnih poslov daje, ter tozadevne cenj.  ponudbe in oglase sprejema zz=zr zastopnik za Goriško :. .
Josip Rovan
komis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št. 9.
,1*1*
Tovarna kmetijskih strojev, sesalk in železolivarna
K. & R. JEŽEK v Blanskem (Moravska)
s<> priporoma za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žeti in kositi, vitlcv, ralatilnic, žitnih čistilnic in odbiralnikov (tri-jerjev), slaraoreinic, reporeznic, koruznih robkarje?, dro-bilnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov In sti=kal»ie Ud. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev.
Popolne opreme opekarn, samotnih in tovaren za mavec. Zmerne cene, ugodni plačilni popji. Ceniki (o kmetij-sk. h strojih tudi slovenski) zast.nj in poštnine pr.sto
Zastopstvo z* Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani
Iv. n Komafič Dunajska cesta štev. V.
Zastopstvo za Goriško, Primorje in Istra
Jos>p Dcklbva v Gorici, ulica Mnnicipic I.
m________________,_______.__._____________ji
ŽELODČNE KAPLJICE
(pr« j o kapljice h v. Marka)
¦500 let je stara lekarna, kjer se izdelujejo želodčne ffTl kapljice (preje kapljice sv. Marka) po preskušanem zdravniškem receptu. Te želodčne kapljice so izdelane po receptu, ki sem ga dob ji na razpolago od nekega zdravnika in delujejo izvrstno  na ohranjenju traj-
Varstvena mmli
nega zdravja. Kajti dokazalo se je, da so nervoznoit, bledica, spanje, migreni, glavobol vedno posledice slabega prenavljanja, kar provzroči tudi pomanjkljivo tvoritev krvi. Želodečne kapljice delujejo izvrstno pri
firehlajeiijn želodca, na že-odečni šibkosti, pri slabem
prenavljanju, zapriju in slabem teku. Izpisek iz zalivalnih pisem, ki se nii pošiljajo vsaki dan prostovoljno,
Z Vašimi želodčnimi  kapljicami, ki so ozdravile mojo hčer njene dolgo* letne bledice, sem prav zadovoljen. Prosim pošljite mi za K 8 še 2 ducati S spoštovanjem HENRIK KUBRICHT, okrajni sodnik v Radenburgu.
Vaše želodčne kapljice  so  čudovito   pomagale moji   ženi  proti  njeni želodčni  bolezni.  Pošljite takoj Še 12 stekleničic
S spoštovanjem JOSIP SCHNEfDER,   hišni   posestnik Dunaj,  Wicn<ir Hauptstrasse.
Želodčne kapljice se  razpošiljajo:   1 ducat po K 4*—,  3 ducata po K IV—, f> ducatov po K i?'—
poštnine prosto,  proti predplačilu ali po poštnem povzetju.  Edina zaloga in lekarna Zagreb, Markov trg št. 5 tik cerkve sv. Marka.
Vsakdo naj ohrani podobo ter prepiše ime
„Ottoman" papir -cigarete
ker s ponarejanji napeljujejo kadilce.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Kdor note dobro In hitro potovati i francoskimi parobrodi čez Havre v Ameriko, ca j pil« pred odhodom od doma la pojasnila na našo
zz=zrzrzzri=i==3Z=: najstarejšo firmo ¦'¦¦¦; ¦
Zwt!cnenbart, Basel (Švica) Ciilralbal^latz !.
Za dobro in hitro ekspedlcljo se garantira.
> dobiva v vseh lekarnah.
Nggboljše zdravilo proti
Be dobiva v vseh lekarnah.
, REVMATIZMU in PROTIMI
|6   llkfiP   Godila   iiielan v T"S* v„ l^aroah Rafael Godine, lekarne „Alla ¦•donite deli« Salu te' pri Sv. Jakoba? Joeip Godlne, /        N"    UMWm   tekar«« „*||< Ig««", VI« del Feraeto 4.
Oene itekltnloe E 1'40. Ii Trata m ne mpoinja manj nego 4 iteklenice proti povtetjii aH neprtj poilinim mnkom E I- proito poštnine,
in najfedainejši Kavni pridatek priporočen!
Bn poskus 3 istim, k lastnem prepričanji vsake gospodinje, kot temeljite veščdkinje kave, priporoča se najtopleje in prosi dobrohotnega poskusa g Kodbini.
crranck