TRGOVSKI UST
časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za J„4 leta 45 Din.	j	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici,
mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	|	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO IX.	Telefon	St.	552.	LJUBLJANA,	2G.	oktobra	1926.	Teleion	St.	552.	ŠTEV.	125.
prekinjena in se je zaključila v dobi od 6. maja do 20 junija v Rimu. Re- j zultat teli dolgotrajnih in težavnih ! pogajanj so takozvane nettunske kon- | vencije, katerih je po številu 31 in ki j so biie podpisane dne 25. julija 1925 v Nettunu.
Vsebina nettunskih konvencij je še danes splošni javnosti, pa tudi gospodarskim krogom zelo malo in nezadostno znana. Tega je krivo predvsem naše ministrstvo zunanjih zadev, ki je vsebino teh konvencij držalo iz popolnoma nepojmljivih razlogov v tajnosti in s tem povzročilo, da se je javno mnenje vsled raznih v dnevnem časopisju opetovano lan-siranih alarmantnih vest stopnjevalo do skrajne nervoznosti. Tako je tudi prišlo do tega, da se je iz bojazni in v domnevi, da obsegajo nettunske konvencije iše neprimerno večje koncesije kot so beograjske, rimske in rapallske, na mnogih zborovanjih sprejelo ostre resolucije proti ratifikaciji teh konvencij. Dejstvo pa je, j da so bile te domneve pretirane in ! da nettunske konvencije po vseh Ka- ! nošah, ki smo jih pretrpeli od Rapal- ! la do Beograda, po svoji vsebini in v ; svojih koncesijah, objektivno vzeto, j ne pomenijo niti težišča niti vrhunca naše ekonomske kapitulacije pred Italijo, marveč so v znatnem delu le logična posledica in izvršilni predpisi k že danim ugodnostim in nadalj-ni korak, ki je bil potreben za raz-čiščenje gospodarskih odnošajev med našo kraljevino in Italijo, pri čemur se pa mora lojalno priznati, da smo v njih dosegli tudi znatno število protikoncesij.	(Dalje	sledi.)
O naši gospodarski krizi.
Zagrebška borza je imela dne 23. t. m. svoj letošnji občni zbor. Občni zbor je po opravljenih formalnostih otvoril predsednik g. Stanko Šverlju-ga s sledečim govorom, ki jasno osvetljuje kritičen položaj našega gospodarstva.
Na lanskem občnem zboru sem ugotovil, da se nahaja naše gospodarstvo v krizi in da je težko predvidevati, kdaj v tem pogledu nastopi iz-prememba. Položaj se žal ni izboljšal niti tekom lanskega, niti tekom letošnjega leta, pač pa se vedno bolj čutijo učinki splošne krize v vseh panogah našega gospodarstva.
Poljedelstvo preživlja težke čase. Cene pridelkov so se za polovico znižale, obdelovalni stroški pa so ostali isti. Vsled lega leze v dolgove, katerih se je prva leta povojne dobe iznebilo. Industrija je z redkimi izjemami v težki krizi: za inozemska tržišča smo predragi, domače tržišče pa z ozirom na gospodarsko krizo v državi ne more porabljati večjih množin produktov.
Obrtništvo ječi pod težkimi davki in pomanjkanjem in draginjo kredita. Vsled zmanjšane nakupne moči najširših plasti prebivalstva trpi tako, da so številni samostojni obrtniki prisiljeni opustiti obratovanje. Trgovina, dasi se je povečini otresla nesolidnih elementov, se nahaja v težki krizi in konkurzi so na dnevnem redu. Razvoj naše zunanje trgovine nas v letošnjem letu ne zadovol java, dasi trdno priča-
Ivan Mohorič:
Nettunske
Za pravilno oceno in presojo Net-tunskih koncesij je treba poseči v razvoju naših odnošajev s kraljevino Italijo nazaj do mirovnih pogodb. Priznati moramo brez ovinkov, da je ureditev naših odnošajev s kraljevino Italijo spadalo v danih prilikah -brez dvoma med najtežje naloge naše zunanje politike po prevratu. St. Germainska mirovna pogodba, ki je določila mejo med našo državo in avstrijsko republiko, je pustila vprašanje razmejitve med našo kraljevino in Italijo odprto. Italija je imela zato dolga leta znaten del našega dalmatinskega in hrvaškega primorja ter Notranjske zaseden po okupacijskih četah. Dolgotrajna pogajanja so ko-nečno vodila 12. novembra 1920 k sprejetju rapallske pogodbe. Rapall-ska pogodba obsega poleg političnih določb, ki se nanašajo predvsem na razmejitev na suhozemnem delu med našo kraljevino in Italijo izvzemši ozemlje Reke ter na politične pravice Italijanov, ki žive v naši kraljevini, tudi celo vrsto stipulacij gospodarskega značaja, katere je bilo treba precizirati in urediti še le potom po- j sebnih sporazumov.
I.	Rimski pakt.
Glede Reke pa je rapallska pogodba predvidevala ustanovitev samostojno reške države. Vsled znanih političnih dogodkov se je vprašanje osnovanja samostojne reške države po dolgih pogajanjih v Rimu konečno razvilo tako, da smo poldrugo leto nato v rimskem sporazumu dne 27. januarja 1924 brez revizije rapallske pogodbe in za edino koncesijo, da dobimo Sušak z baroško luko v popolno neodvisno posest, pristali na to, da pripada Reka kot integralni del kraljevini" Italiji.
Ta rimski sporazum je zopet rešil v glavnem le politični del reškega vprašanja, dočim so upravna gospodarska, upravna finančna in razna pereča krajevna vprašanja ostala v njem nerešena. Obe pogodbi lahko smatramo za velik uspeh italijanske diplomacije, za katerega smo morali špecijelno vsi Slovenci doprinesti ogromne žrtve. Italijani so ojunačeni po teh koncesijah gradili na svojem gospodarskem programu penetracije in zavojevanja Balkana naprej in razširili krog svojih zahtev. Predlagali so na to nove konference, katerih glavna naloga je bila osigurati Reki, ki je bila vsled novih mej popolnoma odrezana od svojega naravnega zaledja, življensko možnost.
Obenem so predlagali, da naj bi se na teh konferencah razpravljaio tudi o nekaterih drugih splošnih zadevah, ki so po rešitvi temeljnih vprašanj političnega značaja postajala z ozirom na interese našega gospodarstva vedno bolj pereča. Italijanska vlada je bila sicer že leta 1921 sklicala v Rimu konferenco nasledstvenih držav, na kateri se je razpravljalo o raznih likvidacijskih zadevah, ki se tičejo vseh odnosno posameznih držav, katerim so pripadli deli bivše avstro-ogrske monarhije. Teh' konferenc se je udeležila tudi naša država, ki je v Rimu parafirala 15 osnutkov likvidacijskih sporazumov z raznimi državami, med njimi tudi nekatere z Italijo. Teh osnutkov naša vlada ni predložila parlamentu v ratifikacijo, marveč je čakala z njimi na rešitev ostalih visečih vprašanj s kraljevino Italijo.
konvencije.
II. Beograjske pogodbe.
Po rimskem sporazumu so se pospešeno vodila pogajanja za 'Sklenitev konvencij, ki jih predvideva rapallska pogodba v ekonomskem oziru. Tozadevna pogajanja so se vršila že leta 1923 v Beogradu. Končala so s popolno zmago Italijanov. Tako je bila poleti 1924 sklenjena konzularna in naseljevalna konvencija, trgovinska pogodba, pogodba o skupnih obmejnih kolodvorih, pogodba glede jadranskih tarif in glede režima bivše južne železnice, glede poštnega in telefonskega prometa in še vrsta spe-cijelnih sporazumov, v katerih smo morali vsled določb rapallskih in sanmargaritskih sporazumov pristati na razne koncesije v prilog Italijanov, s katerimi se naši gospodarski krogi ne morejo nikakor strinjati. Tako na primer smo v naseljevalni konvenciji, ki se sicer javnosti predstavlja kot le povojna obnovitev stare konzularne konvencije med kraljevino Srbijo in Italijo iz leta 1879, pristali pod bistveno spremenjenimi gospodarskimi in političnimi prilikami na popolno in neomejeno recipro-citeto v izvrševanju trgovine, obrti in industrije in v naseljevanju ter nakupu nepremičnin z edino omejitvijo, da je od tega izvzel obmejni pas v širini 50 km.
V	trgovinski pogodbi, katere tarifni del je bil pri nas autonomno uveljavljen že 20. junija 1925, smo dali Italijanom velike ugodnosti za njihovo bombažno predilniško industrijo, kakor tudi za celo vrsto drugih predmetov, na katerih uvozu v našo državo so Italijani zelo interesirani, ne da bi bili dobili za našo lesno industrijo, ki igra pri eksportu v Italijo za naše kraje največjo vlogo, le najmanjše koncesije. Nasprotno pustili smo celo bukovino kot surovino brez izvozne carine v Italijo. Pa tudi glede drugih izvoznih predmetov nismo dosegli ničesar, ker se je pogodba sklepala tajno in brez vsakega sodelovanja gospodarskih organizacij in korporacij. Pristali smo nadalje na to, da se skupni kolodvori zgradijo povsod na našem ozemlju in da se na naših progah dovoli popust za uvoz italijanskega blaga preko Trsta in Reke.
Vse te pogodbe, ki obsegajo najvažnejše ekonomske koncesije v prilog Italijanom, so od naše Narodne skupščine že sprejete in smo torej, dasi še niso formalno ratificirane, postavljeni zaenkrat za celo dobo njih trajanja pred dovršeno dejstvo.
III. Nettunske koncesije.
Po zaključitvi beograjskih ekonomskih konvencij, ki so bile podpisane v juliju odnosno v avgustu leta 1924, je preostal cel ji iz vprašan j, ki se nanašajo na izvršitev rimskega sporazuma o Reki, nerešen. Ta vprašanja je bilo treba po uveljavljenju rimskega sporazuma nujno podrobno regulirati. Poleg tega pa so ostala tudi pri beograjskih konvencijah nerešena nekatera splošna vprašanja iz rapallske pogodbe in razna likvidacijska vprašanja za izvršitev mirovnih pogodb. Da se doseže v teh vprašanjih sporazumna rešitev, je bila sklicana na jesen leta 1924 nova konferenca v Benetke, ki je trajala od 8. oktobra do Božiča in se je nato spomladi nadaljevala v Flo‘renci od 17. februarja do 9. aprila, na kar je bila radi nepopustljivosti Italijanov
UKINJENJE AGRARNIH USTANOV SE ZA ENKRAT ODLOŽI.
Izvršitev svoječa snega sklepa ministrskega sveta, po katerem se med drugimi ukinejo agrarne direkcije v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Beogradu z vsemi podrejenimi uradi, s čemur bi se>prenesel delokrog teh oblastev na velike župane in s rez k e poglavarje, je od-godena do dne 31. oktobra 19*27. Ministrski svet utemeljuje odlaganje s tem, da je po dobljenih izkušnjah potrebno, da se dosedanjo posebno agrarno upravo v interesu stvari še nadalje ohrani.
*	* *
mednarodna trgovska zbornica
za IZBOLJŠANJE TRGOVSKIH PRILIK.
Odbor mednarodne trgovske zbornice je ob zaključku zasedanja sprejel sledečo resolucijo: Upravni odbor zbornice v polnem obsegu odobrava prizadevanja gospodarskih krogov za odstranitev ovir v svetovni trgovini. V tem oziru je zbornica napravila važne sklepe, katere predloži na razpravi mednarodne gospodarske konference, katero skliče Društvo narodov. Zbornica našteva v svoji resoluciji odredbe, katere bi bile po mnenju vseh gospodarskih krogov potrebne, da se prepreči svetovno gospodarsko katastrofo. Kar se tiče pravic tujih podanikov, se postavlja zbornica na stališče, da se v tem oziru uvede enakomerna zakonodaja. Po mnenju zbornice naj se ukine vidiranje potnih listin, ki po nepotrebnem ovira trgovino in promet. Uveljaviti se mora neomejena pravica naseljevanja. Glede prometa zahteva zbornica standardizacijo blaga, računanje 24 urnega časa v vseh državah, ratifikacijo konvencij o svobodi trgovskih pristanišč in pospeševanje zrakoplovne-ga prometa. Zbornica se izjavlja proti uvoznim in izvoznim omejitvam in proti nepotrebnim carinskim formalnostim, ki
trgovino izdatno ovirajo. Posebno ovirajo trgovino pogoste izpremembe carinskih tarif. V interesu hitrejše carinske manipulacije smatra zbornica za nujno, da se v vseh državah izenači klasifikacija blaga. Končno zbornica pozdravlja prizadevanje industrije za preprečitev medsebojne Škodljive konkurence.
* * *
»PREJE« - »SEDAJ«.
V naše trgovsko življenje se po tujih vzorcih vedno bolj vkoreninja navada, da se v izložbah detajlistov označuje v reklamne svrhe prejšnje in sedanje cene izstavljenih predmetov. S takim označe- . vanjem cen se je pred kratkim pečala industrijsko in trgovska zbornica v Berlinu in izjavila, da smatra primerjanje prejšnjih in sedanjih cen za neprimerno, dasi je mnenja, da se tako označevanje ne more smatrati za naznanilo razprodaje. V splošnem primerjanje prejšnjih in sedanjih cen je trgovsko običajno. Zbornica priporoča, da se njeni interesenti ne poslužujejo take reklame.
•	* *
VEČERNI KOMERCIJALNI TEČAJI TRGOVSKE AKADEMIJE.
V letošnjem zimskem semestru se otvorijo večerni komercijalni tečaji po-četkom meseca novembra. Predavanja se bodo vršila vsak dan od 6—8 ure zvečer. Predavajo profesorji trgovske akademije. Tečaj obsega nastopne predmete: 1. Knjigovodstvo, 2. Trgovinstvo v praktično uporabljeni zvezi s trgovskim, obrtnim, meničnim in stečajnim pravom, 8. Slovenska trgovska korespondenca, 4. Slovenska ali nemška stenografija (po prosti izberi), 5. Nemški jezik (s posebnim ozirom na trgovsko strokovno terminologijo in frazeologijo ter tehniko sloga in korespondenca (po izberi).
Vpisovanje se vrši na drž. trgovski akademiji (Aškerčeva ul. 9. II. levo) v ravnateljski pisarni ob uradnih urah.
kujemo, da bo ostala trgovska bilanca, kakor lani, tudi letos aktivna.
Slab položaj našega izvoza v poletnih mesecih letošnjega leta je radi zmanjšanega dotoka tujih deviz stav-ljal velike zahteve na Generalni inšpektorat ministrstva za finance. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da se je ministrstvu financ v ozkih stikili z Narodno banko posrečilo s primernimi intervencijami pokriti vse potrebe. Na ta način se je v izredno težkih časih obvarovala naša valuta vseh škodljivih pretresi ja jev. Spričo tega se prišteva danes dinar med stabilne valute, kljub temu, da nima stabilnost zakonske oblike.
Že dejstvo, da so danes vsi uradni krogi in vsa naša javnost popolnoma informirani o resnosti sedanje gospodarske krize, nam daje sigurnost, da bomo našli pota in način za naše gospodarsko ozdravljenje. Celo vlada, ki do sedaj ni prišla do tega, da se podrobno bavi z gospodarskimi vprašanji, jim posveča vso pozornost in pro-učava način, kako bi se čimprej najuspešnejše rešili. A naša gospodarska kriza se vsled različnih elementov, ki so jo povzročili, ne more rešiti preko noči. Tu je treba daljšega, premišljenega in sistematskega dela v vseh panogah gospodarske, politične in državne uprave. Ravno zato pa pozdravljamo resno prizadevanje ministra dr. Krajača, ki je po ugotovitvi povodov za naš sedanji položaj predlagal potrebne ukrepe, da se kriza prepreči ali vsaj zmanjša.
Ne vprašujmo, če bomo mogli krizo prestati, ker o tem ni in ne more biti nobenega dvoma, ampak vprašajmo se, kdaj in s kakimi žrtvami nam bo to mogoče. Upravičen se mi zaradi tega zdi apel, kojega naslavljam na vse, na današnji skupščini zbrane zastopnike raznih gospodarskih panog, da vsakdo po svojih zmožnostih in močeh pripomore, da se čimpreje rešijo vsa vprašanja, ki tako težijo naše gospodarsko življenje.
Alco bosta vlada ali narodna skupščina storili svojo dolžnost, katero jima imperativno narekava resnost položaja in kateri se ne moreta ogniti, ju bo naše gospodarstvo v tem prizadevanju brezpogojno podpiralo.
A vse to še ni dovolj! Treba je olajšati inozemskemu kapitalu vpliv na naše gospodarstvo, ker le z inozemskim kapitalom je možno poživiti zaostalo podjetnost v našem gospodarstvu in znižati obrestno mero na nivo, ki omogočuje rentabilnost tudi onih podjetij, ki so navezana na kredit.
V	zadnjem času smo z zadovol jstvom sprejemali obiske odličnih zastopnikov inozemskih krogov in upamo, da bodo ti obiski na obojestransko korist okrepili stike z državami, bogatimi na kapitalu. — Z rešitvijo teh dveh glavnih vprašanj v zvezi z definitivno ureditvijo naše valute bi bilo našemu gospodarstvu veliko pomagano. Cim se preprečijo glavne zapreke, bi ne bilo težko preprečiti tudi druge manjše težave in s tem omogočiti našemu gospodarstvu ozdravljenje, razvoj in napredek.
Pavel Cvenkel, Ljubljana:
Lira in naša lesna trgovina.
Trgovec ima rad gladke račune in jih tudi potrebuje. Ko on dela račun o tem, kako bo prodajal, mora računati s tem, da ve, kdaj bo dobil kupnino v roke in kakšna bo vrednost denarja, ki ga prejme kot kupnino. V normalnih časih, v časih pred vojno in nekaj časa med vojno je bil denar
—	valuta — stanoviten. Proti koncu vojne in po vojni je začel nemir na denarnem trgu, vrednost denarja se stalno menja, in v mimo, navadno kupčijo z robo stopa nov nemiren faktor, ki se ga ne moreš izogniti, če si še tako nasproten temu, kar se imenuje špekulacija. Trgovec ima posla ne samo z domačim denarjem in to vselej, kadar ni samo navaden detaj-list v domačem kraju. Kakor hitro prodaja ali kupuje preko meje, mora računati z velikanskim valovanjem cen na valutnih tržiščih, to je borzah. Ako imamo pred očmi (radi lažjega pregleda) samo lesnega trgovca, ki iz-
važa les iz naše države, in ako vemo, da gre ta les v različne države, potem je jasno, da izvoznik prejema za prodano blago različne tuje denarje ali valute. Večina našega lesa gre v Italijo, kjer plačujejo sedaj in so plačevali že pred vojno naš les z lirami.
Po vojni je liro, kakor druge latinske valute, zadela usoda, da je močno zgubila na vrednosti. Njena vrednost je padla globoko, če vzamemo za merilo zlato. Kmalu nato se je zopet po-mogla kvišku, kmalu je zopet padla in zopet vzrastla. To izpreminjanje vrednosti lire se vrši vrhutega v razmeroma kratkih dobah in le redko se v zadnjih šestih letih po vojni more ugotoviti čas, ko je bila vrednost lire vsak nekaj mesecev stanovitna. To silno valovanje vrednosti lire pomenja za našega izvoznika skrb, njegove kalkulacije so negotove, v kupčijo prihaja tako neprijetni faktor: spekulacija ali neke vrste igra.
Naš trgovec ne more v Italijo prodati blaga za gotovino, kupnino za prodani les prejme šele, kakor je pač običaj, v enem, dveh ali treh mesecih ali pa celo v šestih. Plačevanje računov v Italiji je jako okorno. Ker je po tem, kar smo povedali, vrednost lire negotova in trgovec kupnine ne dobi v roko ob času, ko je prodal blago, je on v največji negotovosti vse dotlej, dokler 'ne dobi dogovorjene kupnine.dejansko v roke. V času od prodaje pa do prejema kupnine on sam ne ve, kakšna bo vrednost kupnine, prejete v lirah, v njegovem denarju, to je v dinarju, tedaj, ko mu bo kupnina izročena. Lahko je, da bo v dinarjih prejel več, kakor je računal, še verjetnejše pa je, da pade vrednost tuje kupnine in se je tako trudil, de-, lai in skrbel, če ne v zgubo, pa popolnoma zastonj. Pozabiti ne smemo, da so pri tem v igri še druge okolnosti, ki teko vzporedno s spremembami vrednosti valute. Med temi okolnostmi omenimo samo eno: valovanje cen blaga samega. Kajti cene gredo navadno doli, če gre vrednost denarja kvišku. Obratno pa je stvar bolj dolgotrajna.
V	tej negotovosti glede vrednosti kupnine, katera je plačljiva, recimo, po preteku treh mesecev po sklenjeni kupčiji, je želja preudarnega in resnega trgovca, da že ob sklepu kupčije kolikor mogoče izloči iz svojega posla nesigumost in špekulacijo. V tem pogledu so prišli po sili razmer naši trgovci do tega izhoda, da so začeli prodajati pričakovano kupnino v lirah vnaprej, in sicer na bazi cene ob času prodaje. Tako izvoznik proda pričakovano tujo valuto, ki je še nima, vnaprej za ceno, ki jo ima lira na dan prodaje. Tako se zavaruje proti izgubi za slučaj, da vrednost lire ali druge tuje valute ob času, ko dospe plačilo kupnine, pade. Ta način zavarovanja proti izgubi na vrednosti kupnine v tuji valuti je pa mogoč le na ta način, da si trgovec v ta namen izposodi lire ali tujo valuto od kakega bančnega zavoda, ki ima tako valuto na razpolago. Ta posel je seveda zvezan z velikanskimi stroški za izvoznika, kajti denarni zavodi ne poslujejo iz prijaznosti in ljubezni do bližnjega. Za izpo-sojila tuje valute je treba plačati težke obresti. Te obresti so trde in tem večje, čimbolj nemirna je valuta, katero si izposojuje. Ob času največjih valovanj cen se je plačalo 100, da, celo 300 odstotkov za izposojeni denar. Kajti vsak se je branil izposojati denar, ki je hitro izgubljal na vrednosti.
Za naše lesne izvoznike je sedaj najbolj aktualno vprašanje lire. Lira italijanska pa je jako nestanoviten denar in je tekom zadnjih treh mesecev napram dinarju menjavala vrednost za preko 50 celih točk. Taka nemirna valuta se vedno izposoja le za krute in težke obresti in danes se za liro plačuje gladko 2% mesečno v obrestih. Trgovec, ki se hoče radi menjave vrednosti lire zavarovati proti izgubi na opisan način, mora predvsem dobiti zavod, ki mu posodi lire. To pa že ni tako gladko, kajti Italija ovira na vse mogoče načine izvoz lir. In če trgovec dobi upnika, mu mora plačati za posojilo visoke obresti.
Iz tega jasno sledi, da je položaj našega lesnega izvoznika, ki si mora les nabavljati na dolge roke, izredno
težaven in da so to le pravljice, češ, da on sedaj, ko se je lira nekoliko opomogla, bogato žanje. Položaj je vse prej nego rožnat, kupčija je nemirna in skrbipolna, zaslužek je negotov. Kadar se kupčija malo odpre, ni vagonov na razpolago, navzlic vsem protestom, in kadar končno kupčija steče, pridejo nerodni trgovci v to lesno kupčijo, neizkušeni ljudje, brez vsake zadostne dalekovidnosti, in začnejo brez potrebe kvariti cene na inozemskih trgih, zanašajoč se na trenutno — morda ugodnejši položaj.
Osnutek novega nemškega zakona o zaščiti delavcev.
Osnutek obstoji iz sedmih delov. V prvem delu so splošni predpisi, v drugem se obravnavajo obratne nevarnosti, tretji in najobsežnejši del obsega določila za varstvo mladostnih delavcev in žensk. V tem delu je urejeno tudi vprašanje nočnega dela v pekarnah. Četrti del obravnava vprašanje nedeljskega počitka, peti del odpiranje in zapiranje trgovin, šesti del pa o nadzorstvu del. Zadnji del vsebuje določila o izvajanju zakona.
V	prvem odstavku je med drugim definiran pojem delojemalca. Po tej definiciji se smatrajo za delojemalce delavci in nameščenci vštevši vajence. Ne smatrajo se pa za delojemalce v smislu zakona o zaščiti delavcev' poslovodje, obratovodje in drugi višji nameščenci, katerih poslovanje je zvezano s posebno odgovornostjo. Zakon naj bi nadalje ne veljal za nameščence na zaupnih mestih, ki zaslužijo preko 8000 mark letno. § 9. vsebuje v
FRANCOSKI INDEKS ZA VELETRGOVINO V MESECU SEPTEMBRU 192«.
Uradno sestavljeni indeks za veletrgovino v Franciji izkazuje na bazi julij 1914 = 100 sledeče postavke.
koncem meseca
septembra avgusta julija
splošni indeks	804	785	854
domači izdelki	743	722	733
izvoženi izdelki	912	902	1074
živila:			
v celoti	706	672	703
rastlinska	801	743	788
živalska	554	544	552
sladkor, kava in kakao 840		804	861
' industrijski izdelki:			
v celoti	889	885	985
rudnine in kovine	941	940	1025
tekstilije	939	940	1147
razno	827	831	863
Indeks za veletrgovino se je v mesecu septembru t. 1. torej v prvi vrsti zaradi podražitve živil zopet dvignil.
Indeks za trgovino na drobno izkazuje za konec septembra t. 1. 519 točk napram 587 v ivgustu in 574 v juliju. Krajevna komisija je* ugotovila indeks za preživljanje štiričlanske delavske družine za Pariz s 539 in za Marseille s (508 točkami.
OPOZORILO DELODAJALCEM.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev pri izterjevanju zaostalih premij opaža, da je veliko delodajalcev, ki od urada jim doposlane plačilne naloge kratko-malo založe, dostikrat celo neodprte. Urad uvede dolgotrajno prisilno - izter-jevalno postopanje, kar je v zvezi z velikimi stroški. Dolžniki se odzovejo šele takrat, ko pride sodni organ in zapro-šajo od urada razne plačilne ugodnosti. Ne samo, da taka malomarnost povzroča uradu vedno večje upravne stroške in je na la način izključeno upravne stroške znižati, ampak je tako zadržanje tudi strankam samim v škodo, ker morajo nositi izterjevalne stroške, na drugi strani pa urad sredi izvršilnega postopanja ne more priznati nikakih plačilnih ugodnosti, odnosno ne more raznih ugovorov radi zastaranja vzeti na znanje, dasi so morda materijelno utemeljeni.
Iz teh razlogov Okrožni urad nujno poživlja svoje člane-delodajalce, da pregledajo, v koliko so plačilnim obveznostim zadostili in da pravočasno zadoste zakonitim obveznostim. Urad ima še vedno večmilijonske zaostanke, ki sesto-jajo iz samih malih postavk. Razumljivo je, da izterjevanje takih manjših, toda mnogoštevilnih postavk povzroča ogrom-
smislu vašingtonskega dogovora določilo, da delovni čas posameznega delojemalca ne sme presegati na teden 48 ur. Za delovni čas se ne smatrajo med delom dovoljeni odmori. Preko-urno delo je plačati s pribitkom 25% na redno mezdo. Določilo o delovnem času ne velja za delo pod zemljo in v bolnicah.
Glede nočnega dela je določeno, da se delojemalci izpod 18 let in delavke preko 18 let ne smejo zaposlevati med 8. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Delojemalec izpod 18 let in delavka preko 18 let mora po dovršenem dnevnem delu imeti najmanj 11 ur nepretrganega odmera. Delojemalci izpod 16 let smejo biti nepretrgoma, to je brez odmora zaposleni samo 4 ure.
Po določilih o nedeljskem počitku bi delojemalci ob nedeljah in praznikih načeloma ne smeli biti zaposleni.
V	izjemnih slučajih ob nedeljah in praznikih preko 3 ur zaposleni delojemalci morajo biti naslednjo nedeljo prosti vsaj od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer, za tretjo nedeljo pa morajo imeti najmanj 36 ur odmora.
Glede odpiranja in zapiranja trgovin je določeno, da smejo biti trgovine odprte za poslovni promet ob delavnikih samo od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Sme se na dovoliti, da so trgovine vseh ali poedinih panog največ 20 dni v letu odprte preko 7., a nikdar preko 9. ure zvečer.
Za nadzorstvo dela se ustanove posebni uradi, katerim predpiše državni delavski minister navodila za poslovanje.
Kakor se čuje, bo državni kabinet
o	osnutku tega zakona razpravljal že te dni.
no dela in stroškov, katere krilcem konca nosijo delodajalci in tudi delojemalci sami. To opozorilo velja predvsem za hišna gospodinjstva in druge male podjetnike, torej za socialno šibkejše sloje, ki velike izterjevalne stroške in zamudne obresti težko občutijo. Urad pa mora na vplačilu vseh premij, obresti in stroškov vztrajati, ako hoče zadostiti zakonitim obveznostim.
Trgovina.
Državno skladišče za sol v Celju. —
Gremij trgovcev v Celju je na željo tamkajšnjih trgovcev prosil Upravo monopolov v Beograd za otvoritev državnega skladišča soli v Celju. Potrebo otvoritve takega skladišča je utemeljil s tem, da bi skladišče ne bilo samo ogromnega pomena za trgovstvo v Celju in najširši okolici, temveč tudi v korist in olajšavo državne uprave. Na svojo prošnjo je dobil sledeče rešenje: U rešenju tamošnjeg pod-neska Upravi Državnih Monopolov u Beogradu od 26. septembra 1926 broj 1115 oba vešču jete se, da je Uprava Državnih Monopola u Beogradu pod M. Br. 85.000 od 4. oktobra 1926 ri-ješila, da se toni podnesku udovoljiti ne može, pošto za otvaranje držav-nog stovarišta u Celju nema bud-žetske mogučnosti. No naslovu stoji slo-bodno, da kao svi trgovci nabavi so iz Ljubljane ili iz Kreke o svom trosku za petrebu svojih članova, kada več ima magacin za smeštaj iste u Celju. Podpis nečitljiv. — K temu se še omenja, da je gremij Upravo Monopolov opozoril, da je v Celju tako skladišče postavljeno že iz predvojnega časa in je služilo nalašč za to svrho. Takoj po preobratu se je pa to skladišče iz neznanega vzroka kratko-malo ukinilo.
Osnutek zakona o prisilni poravnavi.
—	Minister trgovine in industrije je poveril sestavo zakonskega predloga o prisilni poravnavi posebni komisiji, katera bo delo dovršila v doglednem času. Preden se osnutek predloži ministrskemu svetu, namerava minister trgovine in industrije nuditi gospodarskim krogom priliko, da se o njem izjavijo na posebni anketi.
Inozemski trgovinski potnik. — Uradno se objavlja: Po veljavnih trgovskih pogodbah s posameznimi državami morejo trgovci in industrijci ali njihovi zastopniki in agenti iz inozemstva sklepati kupčije in sprejemati naročila, ako imajo legitimacijo svojih šefov. To velja za osebe, ki prihajajo iz Francije, Anglije,
Zjedinjenih držav, Italije, Nemčije, Češkoslovaške, Avstrije, Danske, Švice, Belgije, Grčije, Španije, Portugalske, Holandske, Švedske in Norveške. Osebe, k: prihajajo iz drugih držav, nimajo omenjene pravice.
Seja mednarodne trgovske zbornice v Parizu. — Te dni je imela mednarodna trgovska zbornica v Parizu sejo, na kateri se je predvsem razpravljalo, kakšno stališče naj zavzame zbornica glede svetovne gospodarske konference. Na seji je predložil odbor za preprečitev ovir v trgovini izčrpno poročilo, katero je predložil v odobritev upravnemu odboru.
Dr. Mirko Kosič — pomočnik ministra trgovine in industrije. — Minister trgovine in industrije dr. Krajač je naprosil tajnika novosadske trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Kosiča, ki je bil pred par leti profesor na ljubljanski univerzi, da prevzame mesto pomočnika ministra trgovine in industrije. Njegova naloga bi bila, da izdela nekaj neodložljivih gospodarskih zakonov. Dr. Kosič, kcjemu je zbornica v ta namen že dovolila dopust, se mudi te dni v Beogradu, da se
o	svoji nalogi podrobno dogovori z g. dr. Krajačem.
Manifest mednarodnih bankirjev, o katerem smo pred kratkim poročali, v ameriški javnosti ni naredil najboljšega vtisa. Vsled tega izjavlja znani finančnik Morgan, da manifesta ni podpisal, dočim mu javnost tega ne verjame, ker je prepričana, da je z zahtevo po odpravi vojnih dolgov zasledoval lastne interese v toliko, da bi si z odpisom vojnih posojil zajamčil obresti za .posojila, katera je izplačal v inozemstvu. V obsodbi manifesta sta si edini obe glavni politični stranki: demokrati in republikanci.
Industrija.
Kriza mlinarske industrije. — Savez mlinov na Hrvatskem in v Slavoniji je imel dne ‘20. t. m. v Zagrebu zborovanje, na katerem se je razpravljalo o težkem položaju te industrije in o sredstvih za ublažitev vedno ostrejše krize. Glavna težava obstoji v visokih carinah, katere so uvedle države, v katere smo preje izvažali moko. Ta težava bi se dala omiliti edino z novimi trgovskimi pogodbami. Kapaciteto naših mlinov se danes izrablja komaj za eno tretjino. Na zborovanju se je tudi sklenilo, naprositi ministra vojske in mornarice, da v bodoče izključi od licitacij za prehrano vojske trgovce in pripušča samo mline, kakor je bilo to do sedaj običajno. — V trgovskih krogih je zadela ta zahteva na odločen odpor, ker jo smatrajo za prvi korak monopoli-zacije trgovine z moko v rokah producentov na škodo slobodne trgovine in konkurence.
Cinkarna d. d. v Gaberju pri Celju
ima svoj letošnji redni občni zbor dne 6. novembra t. 1. v svojih uradnih prostorih z običajnim dnevnim redom.
Češkoslovaška se ne pridruži železarskemu kartelu. Pogajanja med češkoslovaškimi železarnami za pristop v mednarodni kartel, ki so se vodila v zadnjem času, niso uspela in so se odgodila na nedoločen čas. Glavno točko pogajanj je tvorila razdelitev na Češkoslovaško odpadajoče kvote med češkoslovaške železarne. Z nameravano razdelitvijo so bile razen ene vse železarne zadovoljne.
Za preprečitev konkurence med češkoslovaškimi strojnimi tovarnami. — Med
češkoslovaškimi strojnimi tovarnami se vrše že dalje časa pogajanja za enotnost izvoznih cen, da bi v bodoče pri večjih naročilih iz inozemstva posamezna podjetja ne nudila prenizkih cen. Pogajanja sicer počasi potekajo, ker se posamezna podjetja branijo, splošno se pa pričakuje, da bo mogoče najti bazo za sporazumno rešitev tega vprašanja, ker obstoje slični dogovori tudi v nemški strojni industriji.
Obrt.
Državna obrtna banka. V nedeljo, dne 24. t. m. se je vršila v Beogradu konferenca interesentov za ustanovitev državne obrtne banke. Konference, ki se je bavila v prvi vrsti z organizacijo Državne obrtne banke, so se iz Sloveni-je udeležili zbornični tajnik g. dr. Pless in načelnik Zveze obrtnih zadrug iz Ljubljane g. Franchetti in iz Maribora g. Bureš. Prizadevanju naših odposlancev se je posrečilo, zasigurati ustanovitev podružnice Državne obrtne banke
v Ljubljani, česar se prvotno ni nameravalo. Poziv na subskripcijo delnic nove banke se objavi že te dni.
Denarstvo.
Obtok bankovcev Narodne banke. Po
stanju dne 15. oktobra t. 1. je imela Narodna banka v oktobru za 5801‘5 milj. dinarjev bankovcev, obtok se je izza dne 8. oktobra t. 1. znižal za 96'milj. dinarjev.
Belgijska valuta. Po časopisnih poročilih namerava belgijska vlada na prihodnjem kabinetnem svetu odrediti, da se- belgijski frank stabilizira na bazi ameriškega dolarja previdoma s 34 enotami za dolar.
Carina.
Carinski ažijo v Španiji. Carinski aži-jo, ki se v Španiji pobira namesto v zla-jo, ki se v Španiji pobira, ako se plača carina v srebru ali v papirju, namesto v zlatu, znaša za mesec oktober t.' 1. 26'09 odstotkov.
Davki In takse.
Neumestno postopanje davčne administracije v Ljubljani. V Ljubljani poteče koncem tekočega meseca rok za vlaganje prizivov proti dohodnini za 1. 1926. Davčna administracija v priredbe-nem postopanju skoro praviloma ni nikomur priobčila pomislekov, ampak preko določila § 210. zakona o osebnih davkih brez vsakih pomislekov odmerila davek od višjih nego napovedanih dohodkov. Davkoplačevalci so vsled tega neorijentirani in zaporedoma iščejo pri oblastvu pojasnila o odmerili podlagi, a niti teh ne dobe. Pač se vsakomur, ki to zahteva, povedo konične številke, ne pove se mu pa, kako se te številke se-' stavljajo in na kakšni podlagi so se ugotovile. Stranke se povrsti nakazujejo, da vlože posebno vlogo, v kateri naj prosijo j za odmerno podlago. Proti temu postopanju nam je došlo že več pritožb, ki so popolnoma utemeljene. Ako zakon določa, da mora davčno oblastvo docoliti za sestavo priziva davčnemu zavezancu,
; ako za to prosi, vpogledati in pripisati | akte, ima tem večjo pravico, da prosi za dalekosežnejša pojasnila, nego mu jih ' morejo puditi številke cenilnega zapisnika, to je za podatke, katere bi 11111 pravzaprav moralo priobčiti davčno oblastvo že v pomislekih. Nerazumljivo je, da davčna administracija ignorira temeljne pravice davkoplačevalcev in jih sili delati vloge, ki povzročajo strankam stroške, uradu pa nepotrebno delo in evidenco. Prosimo finančno delegacijo, da napravi v tem pogledu red in vpostavi staro prakso.
Finančna delegacija uradno objavlja,
da izide dne ‘26. oktobra 1926 v štev. 98 »Uradnega lista« izkaz o eksekucijah, ki so se radi zaostalih direktnih davkov v Sloveniji izvršile v III. četrtletju tega leta. Iz tega izkaza je razvidno, da se je nrobilarna eksekucija začela v 21.668 primerih in nadaljevala do rubeža v 5057 primerih (ca 23%), do prodaje je pa prišlo v 52 primerih, to je okroglo 1 % od celokupnega števila rubežev. Zaostanki, radi katerih je prišlo do rubeža, so znašali okroglo 9Vi milijona dinarjev, oni, ki so se mogli iztirjati šele s prodajo, pa okroglo 163.500 Din.
V	imobilarni eksekuciji se je vknjižila razstavna pravica v 144 primerih za okroglo ‘2,650.000 Din. Dražbe nepremičnin so se izvršile v 79 primerih za okroglo 775.000 Din zaostalih davkov. Vse te dražbe so se pa uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar same pristopil k dražbenemu postopanju; na predlog erarja samega se ni izvršila nobena dražba.
Taksa na vžigalnike. Po uradnih podatkih se dohodki iz monopola vžigalic stalno zmanjšuje, ker se namesto vžigalic vedno bolj uporabljajo vžigalniki. Monopolna uprava hoče vsled tega ob-dačiti tudi vžigalnike. O načinu obdaritve bo sklepala na eni prihodnjih sej.
Promet
Nova potniška tarifa. Dne 20. t. m. so
se v zagrebu sestali delegati vseh železniških direkcij, da posvetujejo o vprašanju nove potniške tarife. Vsled važnosti tega vprašanja bo konferenca trajala par dni. Kljub različnih mnenj, ki so se izražale o potniški tarifi, se pričakuje, da se bo konferenca končno sporazume-
la na znižanje v približni izmeri 25 do 30%.
Naša železniška postaja na Reki. Prometno ministrstvo je odločilo, da se naša postaja Fiume SHS smatra za obmejno postajo, vsled česar veljajo za to postajo iste izvozne in izjemne tarife, kakor za vse ostale obmejne postaje.
“20 Akcpljei „Buddha“ faj, jSMSj vživaš že na zemlji ral!
TRADEMARK l~.
amiatasriatspemlDjnagiBi1
RAZNO.
Gospodarski položaj v Nemčiji. Nemške gospodarske zbornice poročajo o gospodarskem položaju v mesecu septembru t. 1. sledeče: gospodarski položaj se je v mesecu septembru t. 1. nadalje izboljševal. Ce tudi so prehodne okolnostl, kakor na primer angleški štrajk v premogovnikih na izboljšanje bistveno vplivale, vendar pa druga dejstva, na primer splošen politični položaj, vedno naraščajoči trgovski promet z inozemstvom, okrepitev denarnega trga, predvsem pa ustanovitev mednarodnega železarskega kartela, upravičujejo domnevo, da ne gre samo za prehodno izboljšanje. Trgovska bilanca je tudi za mesec avgust t. 1. še vedno za 135 milijonov mark pasivna, kar je deloma povzročila žetev, ki se je zapoznila. Položaj na delavskem trgu še vedno ni zadovoljiv. V mesecu septembru 1926 je prejemalo še
I,484.000 delavcev državno podporo. V obrti je okrepitev kupne sile delavcev ugodno vplivala, vendar 'izboljšanje še ni enotno.
Število naših železniških nameščencev. V področju prometnega ministrstva je zaposlenih 72.994 oseb, ki se razdele sledeče: Uradnikov I. kategorije je 784,
II. kategorije 2165, III. kategorije 5179, poduradnikov I. kategorije ‘2966, II. kategorije 10.832, služiteljev 2569, pomožnega pisarniškega osobja 2027 in delavcev 46.472.
Umetni petrolej. Po francoskih poročilih se je ravnatelju državnega preizku-ševališča v Parizu posrečila polzkušnja za izdelavo sintetičnega petroleja z mešanjem vodika in ogljikovega okisa pod pritiskom 200 atmosfer. Mešanica se filtrira na posebni pripravi, ki je skrivnost iznajditelja, ki se more z destilacijo porabljati za bencin, petrolejev eter, mineralno olje in parafin.
Proti kartelom. Dunajski železninarji so imeli pred kratkim zborovanje, na katerem so sklenili ustanoviti posebno organizacijo za obrambo proti škodi, katero jim povzročajo karteli. Organizacija ima nalogo, da združi vse odjemalce kartelnih produktov po branžah, da zbira pritožbe o škodah kartelov in jih objavlja. Glavna naloga organicije pa bo, da stremi po čimprejšnjem uveljavljenju zakona o kartelih.
Ostravski premog za Italijo. Pred kratkim so se mudili v Ostravi zastopniki nekega italijanskega konzorcija, ki so se pogajali za večje nabave ostrovskega premoga. Na podlagi začasnega dogovora že odpošiljajo ostravski premogovniki mi dan tri vlake premoga. Italijanski konzorcij zahteva najboljši premog po skrajno nizki ceni, ki naj se prevaža v češkoslovaških vagonih. Izpolnitev tega pogoja je zadela na nepremagljive ovire, ker rabijo premogovniki na dan po ‘2700 vagonov, na razpolago jih pa imajo samo 2400. S posredovanjem italijanskega konzula upajo, da bo mogoče odstraniti tudi to oviro na ta način, da bo vagone, kolikor jih primanjkuje, stavljala na razpolago italijanska železniška uprava.
Produkcija soli v naši državi. V naši državi porabimo na leto okoli 120.000 ton, produciramo pa samo 70.000 ton so-
li-	Uvažamo torej na leto okoli 50.000 ton iz raznih držav, največ iz Tunisa, kar sol po nepotrebnem draži. Pri racijonel-nem gospodarstvu bi brez težav lahko doma producirali soli, kolikor jo za lastno potrebo rabimo. Kapaciteta kaine-nenih solin v Sinišu Hanu pri Tuzli bi se dala z malimi stroški pomnožiti tako, da bi krila pretežen del domačega kon-zuma. Ostanek bi se mogel kriti z morsko soljo na Pagu. Bivša avstrijska vla-
da je neposredno pred političnim preobratom tainošnje solarne modernizirala, sizidala velika solna skladišča itd. Za pridobivanje soli določeni zaliv je 14 km dolg in 2 km širok. Zal, da se te naprave ne izrabljajo racijonelno, vsled česar je cena soli pri nas pretirano visoka. Država je imela v letu 1925 ca 360 milj. dinarjev dohodkov iz monopola soli.
Belgija omejuje izvoz premoga. Belgijska vlada je z ozirom na naraščajoči izvoz premoga prisiljena odredila, da se sme premog izvažati iz Belgije samo z dovoljenjem ministra za javna dela. Ta odredba je stopila dne 20. oktobra t. 1. v veljavo.
Da se prepreči protekcionizem, je avstrijska vlada te dni sklenila, da se bodo prošnje in intervencije narodnih poslancev v interesu posameznikov zapisovale v poseben zapisnik in rednim potom obravnavale.
Iz zasedanja mednarodnega urada dela. Na zadnjem zasedanju mednarodnega urada dela se je sklenilo, da bodo tvorile dnevni red konference, ki se bo vršila v letu 1928, sledeča vprašanja: Ureditev delovnega časa na krovih trgovskih ladij, svoboda strokovnih organizacij, metoda za ugotovitev (najnižjih mezd, zaščita pred nezgodami v industrijskih obratih. Po ugotovitvi dnevnega reda je prišel v razpravo predlog zastopnika Poljske vlade, glede osemurnega delavnika, ki gre za tem, da se pospeši ratifikacija vašmgtonskega sporazuma od strani posameznih držav. V debati je ravnatelj urada Thomas navajal, da je Belgija sporazum pred kratkim ratificirala, v drugih državah obstoje še težave, ki pa niso nepremagljive. Govornik je pojasnjeval stališče posameznih držav in naglašal, da tudi Italija kljub podaljšanju delovnega časa vstra-ja na načelu osemurnega delavnika. Uveljavljenje zakona za zaščito delavcev, ki se namerava v Nemčiji pospešilo izvršiti, bo na ratifikacijo mednarodnega sporazuma od štfani ostalih držav brez dvoma ugodno vplivala. Zastopniki delodajalcev se v zadevi niso hoteli izjaviti, dasi jih je Thomas pozval, da precizirajo svoje stališče. Po sklenjeni debati so odposlanci vseh zastopanih držav odobrili predlog poljske vlade in ga odknzali v nadaljno obravnavo dvanajstčlanski komisiji, v kateri je zastopana tudi naša država po g. Curčinu, tajniku Centrale industrijskih korporacij v Beogradu.
Ivanjkovci. Tukajšnja vinarska zadruga »Jeruzalemčan« priredi dne 9. decembra t. 1., kakor je tudi lansko leto priredila, veliko razstavo vina izključno iz ormoško - ljutomerskih vinogradov, zvezano z vinskim sejmom.
Polom gospodarske zadruge avstrijskih živinozdravnikov. — Avstrijski živi-nozdravniki so si v letu 1920 ustanovili v Gradcu gospodarsko zadrugo, ki šteje sedaj 800 članov. Za prospeh gospodarskih interesov svojih članov je zadruga kupila v graški okolici večje posestvo, na katerem je ustanovila zavod za izdelovanje cepiva. Hkrati je zadruga ustanovila veliko drogerijo na Dunaju. Zadružno poslovanje je vodil poslovodja, ki je imel za avstrijske razmere ogromno | plačo 1500 šilingov, to je približno
12.000 Din na mesec, ki .pa kljub temu ni bil kos svoji nalogi. Drogerija na Dunaju bi sicer uspevala in je oddajala res prvovrstna zdravila za živinske bolezni. Vsled ogromne konkurence pa je prodajala tudi pod ceno. Zavod za izdelovanje cepiva ni uspeval, ker ni mogel nuditi istih ugodnosti, kakor državni zavod. Zadruga je bila prisiljena pomagati si s tujimi sredstvi. Začela se je pečati z denarnimi posli in ustanovila denarni zavod, v kojega je zvabila z visokimi obrestmi preko 800.000 šilingov hranilnih vlog. Splošni poslovni neuspehi so tirali zadrugo v vedno večje izgube, ki so jo končno prisilile, da je s pasivi
400.000 šilingov priglasila konkutz. — Polom te zadruge je tipičen vzgled usode raznih gospodarskih ustanov, katere ustanavljajo in vodijo ljudje, ki niso praktični trgovci, posegajo pa kljub temu v trgovske posle.
Borza dela v Celju. S 15. oktobrom je pričela poslovati borza dela v Celju, ki ima uradne prostore v hiši »Prve hrvat-ske štedionice« nasproti kolodvora. Za
I	stranke se uraduje vsak delavnik od 8.
do 12. ure, telefon številka 119. V svrho s hitrejšega in uspešnejšega poslovanja
pri posredovanju dela in služb, oziroma delovnih moči, se naproša interesente', ki se na borzo dela pismeno obračajo, da v prijavi navedejo potrebne podatke in sicer delodajalci delovne in plačilne pogoje ter zahteve in želje glede delovnih moči, delojemalci pa osebne podatke j (starost, stan, število družinskih članov, ’ bivališč itd.) ter zahteve in želje glede i plače in delovnih pogojev, kje so bili i zadnjič zaposleni, število brezposelnih dni itd. Vsakokratni prijavi ali dopisu je priložiti znamko za odgovor. Legitimacije za polovično vožnjo, ki morajo biti opremljene s sliko, se izdajajo le proti predložitvi dokaza, da je dotični brezposelni, oziroma, da potuje v svrho iskanja dela. Kot dokaz služi dopis ali potrdilo delodajalca, potrdilo županstva itd. Ker je hitro poslovanje borze dela predvsem v interesu strank samih, se priporoča, da se pri dopisovanju ravnajo po gornjih navodilih.
Borza dela v Mariboru. Od 17. do 23. t. m. je pri tej borzi iskalo dela 67 moških in 64 ženskih oseb; delo je bilo ponujeno 48 moškim in 47 ženskim osebam. Delo je dobilo 50 moških in 23 ženskih; odpadlo jih je 33 moških in 3 ženske, odpotovalo jih je pa 43 moških in 2 ženski. Od prvega januarja do 23. oktobra pa je iskalo dela 5792 oseb, 5830 osebam je bilo delo ponujeno, 2676 oseb je dobilo delo, 3294 oseb je bilo izbrisanih iz evidence in 726 oseb je odpotovalo. Pri tej borzi dobijo delo: 5 pečarjev, 1 delovodja ključavničarske stroke,
1	‘mizar, 2 krojača, 1 čevljar, 1 žagar, 6 zidarjev, 3 tesarji, 10 pomožnih delavcev in 1 sodar.
Ljubljanska borza.
Pondeljck, dne 25. oktobra. 1926.
Blago: Drva 'bukova, suha, zdravil, meter-ska, fco vag. 'meja den. 22; deske — smreka, jelka, 18 ram, I., II., III., Ico vag. meja den. 500; Ibukovi plohi, neobrobljeni, 50, 60, 70, 80, 90, 100, 130 mm,„^5 m napr., Ia, 'brez grč, fco meja den. 650; (bukovi plohi, old 40—130 mm, 2*60 m napr., fco meja bi. 520; pšenica bačka, 75/76, 2%, fco maki. posl. bi. 297-50; pšenica, 73/74, fco vag. nald. post. bi. 292.50; koruza umetno sušena 7-a X., XI., XII., fco vag. nakl. poet. den. 1(55; karuza nova v klipu, fco vag. nakl. postaja bi. 86; koruza nova, ico vag. nald. postaja bi. 125; oves novi, fco nakl. past. bi. 157.50; rž, 71/72, 2%, fco vag. nakl. post. bi. 215; ječmen krmilni 62/63, fco vag. nakl. past. ;bl. 160; ječmen krmilni, 63/64, fco vag. nakl. post. bi. 165; ječmen letni, 65/66, fco vag. nakl. posl. bi. 185; otrobi drobni, fco vag. nakl. poet. bi. 125; fižol beli, Vt%, fco vag. nakl. post. bi.
170; fižol prepelicar, fco vag. nakl. post., v I vrečah po 50 leg bi. 315; Krompir, fco vag. j slov. post. bi. 135; laneno seme, fco Ljubija- j na den. 380; laneno seme Podravina, fco j Ljubljana den. 370; laneno seme prekmursko, vag. Ljubljani! pariteta, 'A vag. den. 420, bi. 420, znklj. 420; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. postaja bi. 100.
Vedncte: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 72, blago 73; Lot. drž. renta za vojno škodo, den. 310, bi. 317; Zaist. lilsti Kranj, dež. banke den. 20, bi. 22; Kom. zad. Kranjske dež. banke 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d.. Celje den. 193, bi. 195, zaklj. 195; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 150; MerŠiantilna banka, Kočevje den. 94, bJ. 98; Prva ihrvatska štedionfca, Zagreto den. 806, bi. 869; Kreditni zavod rza .trgovino in industrijo, Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 731 Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 102; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 55, bi. 65; »Sekir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 104.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene v Ljubljani, 23. oktobra 1.1.
Kilogram govejega mesa 15—18 din, jezika, jeter, možganov 18, vampov 9—10, pljuč 6—8, ledic 15—18, loja 10 do 12.50, telečjega mesa 17—20, jeter 25, pljuč 20, prašičjega mesa 19—22.50, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glava 7.50, parkljev 6, slanine 18—21, masti 25, šunke 35, prekajenega mesa 30—32, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10, jezika 35, koštrunovega mesa 13—14, jagnetine 20, konjskega mesa 6 do 8, kilogram krakovskih klobas 45, debrecinskih 45,. hrenovk, safalad 35, tlačenk, posebnih 30, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28—30. Piščanec 15 do 25, kokoš 25—35, petelin 25 do 30, raca 20—25, domač zajec 10—30, kilogram krapa 25—30, linja 25, ščuke 35, postrvi 55—60, klina 15 do 20, mrene 25, pečenke 15. Liter mleka 2.50—3, kilogram surovega masla 40, čajnega 55, masla 45, bohinjskega sira 36—44, sirčka 9—10, par jajc 3 do 3.25. Kilogram belega kruha 6, črnega in rženega 5, jabolk 2—8, hrušk 3—10, ena limona 0.75, kostanja 3, orehov 12, lušenih orehov 34, suhih češpelj 10, grozdja 8 do 12, breskev 6—8. Kilogram kove 42—74, pražene kave 56—100, kristalnega sladkorja 13.50, v kockah 15.50, kavne primesi 22, riža 7 do 12, liter olja 18 do 20, kisa 2.50—4.50, petroleja 7, leg soli 3.50 do 3.75, testenin 8.50—12, moke št. >0« 5.25, št. »1« 4.50 št. »3« 4, št. 5« 3.75 do 4, kaše 6—7, ješprenja 6 do 8, je-
šprenčka 10—13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50—4, koruznega zdroba 4—5, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke* 6 do 9, ržene moke 5 Din. Cent pšenice 320—330, rži 245—270, ječmena 230 do 245, ovsa 210—250, koruze 220—230, ajde 300—325, fižola 350—380, gralia 430 do 500, leče 600, premoga 42, m3 trdih drv 150, mehkih 75, q cena 75—100, slamo 50, kilogram glavnate solate 6—7, ajserice, motovilca 5—6, endivije 4—5, zelja 1.50 do 2, rdečega zelja 3—4, kislega zelja 3, ohrovta 3, 'karfijol 9 do 10, kolerab 1—3, špinače 4—5, paradižnikov 3—4, čebule 2—2.50, česna 5—7, krompirja 1.25—1.50, repe 1, kisle repe 3, jurčkov 12.50, korenja 1—3, peteršilja 3, zelenjave za juho 3, zelene paprike 20 do 25.
Mariborski trg dne 23. oktobra 1926.
Na trgu je bilo 42 voz z 123 zaklanimi svinjami, 45 z zeljnatimi glavami, čebulo in zelenjavo, 16 s krompirjem in 10 s sadjem naloženih voz. Svinjino so sla-ninarji prodajali po navadni ceni in sicer po 10.50—25 Din za kg na drobno, po 14—17 Din kg pa na debelo. Drugače pa so cene ostale nespremenjene, le zeljnate glave, katerih je bilo v obolici na trgu, so se pocenile. —Perutnine je' bilo radi slabega vremena komaj 400 komadov. Cene so bile piščancem 15—30, ko-košem 35—45, racam 50 do 60, gosem 60—80 in puranom 60 do 100 Din kom.
—	Krompir, zelenjava, druga živila, sadje: Krompirja so kmetje manj pripeljali kakor običajno, ker je letina slaba in ker je krompir radi deževnega vremena začel deloma gnjiti. Prodajal se je po 5—6 Din mernik (7X> kg) oziroma po 1 do 2 Din kg, kislo zelje 3—4, kisla repa
2—3, paradižniki 4—5, solata 2—3.50 kg, endivija 1—1.50, buče 1—2, ohrovt 1 do 2, karfijol 3—6 Din koimad. Čebula 2.25 do 3, česen 8—14 Din kg. Gobe 250 Din kupček, kumare 1—2, zeljnate glave 0.50 do 4 Din komad. Mleko 2—2.50, smetana
12—14, oljčno olje 36—46, bučno olje 20 do 24 Din liter, maslo surovo 36—40, kuhano 45—50, čajno 50 do 65 Din kg, sir 1—9 Din hlebček, jajca 1.50—2, Din komad. — Sadje: jabolka in hruške 2 do 8, češplje 3 do 5, 'breskve 8 do 10, grozdje 6 do >34 Din kg, kostanji surovi 3—4, pečeni 6—7 liter. — Lončena in lesna roba 1 do 100 Din, brezove metle 2.25 do 5 Din komad, koruzna slama 25—30 Din vreča.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V	sredo 20. t. m. je bilo 7 voz sena, 1
otave in 5 •slame, v sobota pa 4 sena in
3	slame mi trgu. Cene so bile senu 75 do 100, otavi 75, slami pa 40 do 50 Din za 100 kg. Cene senu se bGdo dvigale.
Vinska trgatev v splitski oblasti. Po objavi velikega župana v Splitu, se je trgatev na otokih severne Dalmacije pričela že v prvi polovici meseca septembra, v ostalih krajih pa koncem me«eca septembra. Po došlih poročilih je trgatev radi peronospore precej slabo izpadla., Računi se, da bo letošnji pridelek za 40 % 'manjši nego lanski. Nasprotno bo pa kvaliteta vina precej dobra. Trgovina z grozdjem in moštom je bila srednja. Plačevalo se je po vrsti blaga in kraju za 100 kg grozdja 200 do 300 Din, za hi. mošta iz črnega grozdja 250—270, belega pa od 300—350. Starega vina je v splitski oblasti še približno 20.000 hi neprodanega.
Sladkor se na Češkoslovaškem poceni. Sladkor je postal na Češkoslovaškem z dnem 1. oktobra t. 1. po dolgem času zopet predmet proste trgovine. Tovarne sladkorja so na podlagi tega dejstva določile ceno sladkorju za mesece november in december t. 1. na 502 Kč za 100 kilogramov. Po mnenju vlade so s to določitvijo ogrozili narodno gospodarske interese. Po daljših pogajanjih vlade, se je med vladnimi organi in zastopniki tovarn sklenil dogovor, da se cena sladkorju do konca meseca novembra t. 1. zniža na 488 Kč za 100 lig. Cena se nanaša na one dobave sladkorja, katere dobavijo tovarne cd dne 25. oktobra t. 1. dalje. Cena ni fiksna za celo leto, ampak se bo v naslednji perijodi znova izipre-menila, kakor bodo pač razmere nane-sle.
DOBAVA, PRODAJA
Dobave za državne železnice. — Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da morajo direkcije državnih železnic v vsaki dobavni pogodbi poleg obveznega določila čl. 99 a zakona o državnem računovodstvu vzeti v pogodbo še sledečo klavzulo: Ako pogodni'-c sam •samovoljno podaljša rok izročitve (odnosno izvršitve dela itd.) kljub dogovorjenemu roku za izvršitev prevzete dolžnosti, se mu ob izplačilu nabave, dela itd. odbije v korist invalidskega sklada od vsakih 100 dinarjev vrednosti pogojene nabave, dela itd. po 4 Din dnevno za toliko dni, za kolikor je samovoljno podaljšal rok dobave, ne da bi prosil za podaljšanje roka.
Edino šivalni stroji in najboljgi kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
JOS. PETELINCA
No]niiJe Gritzner Tudl
ci ne I Adlei' "*	1
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Pouk v mezenju brezplačno. — Večlelna garancija.
^Naročajte Trgovski list" I
VeJctrgovina kolonifalne in špecerijske robe
IVAN JELAČIN, Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Xo£na In solidna postrežba I . Zahtevajte cenike
TRIKO-PERILO
asa moSkef žene in otroke, volna v raznih barvah, rokavice« i nogovice. dokolenlce, nahrbl-
Z ni ki za šolarje ln lovce, dežniki, ; ‘ T kloti, Sifoni, iepnl robci, paiicc.Tilce.noii,
♦ škarje, polreb&člne fea Šivilje, ♦ T krojače, čevljarje. brivce Z
♦	edino le pri tvrdki	1
j Josip Peteline f
:	Ljubljana l
J blizu Prelernovega sp o- 1 menika.	<
£ Hljnlžj. cene!	N«	veliko	In	iralo	1	'
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Brzojavke: Zadruga Kropa
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice.
Žeblji za ladje, črni ali pocinkani.
Žeblji za zgradbe, les itd.
Žeblji za čevlje.
Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane.
Zobje za brane.
Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd.
Vijaki z maticami.
Podložne pločice.
Matice.
Telefon interurban: Podnart 2.
Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd.
Vijačni čepi.
Verige.
Izdeluje lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za voilne žage in mline. "^L
Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorcih in risbah najceneje. Ilustrovani ceniki na razpolago.
Prodaja se samo na debelo trgovcem.
Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica
TELEFON ŠT. 652
TISKARNA MERKUR
TRGOVSKO - INDUSTRIJSKA O. O.
LJUBLJANA, Simon Gregoričeva ulica 13.
Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t. d.
TELEFON ŠT. 552
Ure]« dr. IVAN PLESS. — Za Trgov*ko-indu»trij*ko d. d. >MERKUR> kat izdajatelja in tipkarja: A. SEVER, Ljubljana.