Poitalu psTialirana.
Strokovni Ust m povrdlgo pstflnffankefa obrta*
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
—-	 	- ■ = List izhaja 20. vsakega meseca. = - ■ = Za člane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Din 20—, polletno Din 10, četrtletno Din 5—; posamezne številke 2 Din. ■■ Cena Inscratom: '/« strani D 5'— vključno davek. ---■		Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. .. . Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. == Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-" seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. =* - =apl ■■■	
Štev. 3.	V Ljubljani, 2C	1. marca 1925.	Leto XII.
Zvez in občni zbor.
Dne 26. marca 1925 se je vršil XII. redni občni zbor Zveze gostilničarskih Zadrug v Ljubljani ob 10. uri v gostilni* ških prostorih g. predsednika Kavčiča.
Navzočih 58 delegatov, po katerih je bilo zastopanih 19 zadrug in sicer za za* drugo v Ljubljani gg. Banko, Škulj, So* klič, Bole, Tratnik, Dachs, Grčar, Ste* pič, Pogačnik, Dolničar Alojzij, Sedej Viktor in še nekaj članic in članov te za* druge.
Nadalje za Ljubljansko okolico nas čelnika namestnik gg. Šušteršič, Merhar, Grad Ivan, Knez in drugi.
Novo mesto: nač. g. Zurc, Jesenice: nač. g. Osvald, Zagorje ob Savi gg. nač. Grčar, Polec, Košenina in Križanec, Kam* nik g. podpreds. Zveze Cerar in odborni* ki zadruge gg. Fajdiga, Funtek in Engels man, Škofja Loka gg. Ziherl, Poljancc, Gosar in Zakotnik, Železniki gg. Dem* šar in Dolenc, Cirknica g. nač. Homovc in odbornik g. Zgonc, Lož g. nač. Žni* daršič, Tržič gg. nač. Rueh in Legat, Vel. Lašče g. nač. Kočevar Alojz, g. Kavčič Miloš in g. Perko Anton, Ribnica g. Bre* gar Ivan, Kostanjevica'g. Radek Martin iz Čateža, Št. Vid pri Lukovici podnačel* nik g. Detela Ivo, Krško je zastopal ob jednem tudi tamošnje vinarsko društvo g. svetnik Križman, Kranj g. nač. Kuralt, Kočevje g. Zdravič, Vrhnika načelnik g. Kos in odborniki gg. Stržinar in Drašler.
Ob določeni uri otvori predsednik g. Kavčič zborovanje, pozdravi vse na« vzoče, sosebno pa šc zastopnike obla* M°V’ t0 S° ^■ dr- P^i^r kot zastopnik Ministrstva trgovine in industrije, dr.
Kodre, zastopnik mestnega magistrata in dr. Pretncr, zastopnik Trgovske in obrtniške zbornice kakor tudi poroče* valce dnevnikov Slovenskega Naroda in Jutra gg. Prešeren in Goslar, in se pre* ide takoj na nadaljno točko dnevnega reda, t. j. čitanje zapisnika zadnjega obč* nega zbora, kateri se brez ugovora odobri.
Nato poda tajnik letno poročilo o delovanje Zveze v pretekli dobi, kar se istotako brez ugovora odobri
Poročilo o računskem zaključku za leto 1924, katero izkazuje Din 33.808.50 dohodkov in Din 35.829.83 izdatkov, to* rej primanjkljaja 2021 dinarjev 33 para, se po prečitanju izjave revizorjev, da so računi pregledani in v popolnem redu, vzame na znanje.
K proračunu, ki izkazuje Din 46.000 potrebščin, se soglasno sklene, da pobu rajo vse zadruge po Din 20— od vsake* ga člana zadrug kot prispevek k Zvezi in te prispevke Zvezi pripošljejo. Zveza bo sicer na prve direktno potom »Go? stilničarja« vse zadružnike na plačilo opominjala, po neuspešnemu opozarja* nju pa naznanila zadrugi izostanek pri* spevkov, na kar mora zadruga oskrbeti, da se plačilo Zvezi zgodi.
Zveza pošilja za to vsem gostilni* carjem stanovski list »Gostilničarja«, opozarja pa se izrecno, da se mora phu čati za slehernega člana zadrug Din 20.— prispevka Zvezi, ako sprejema dotičnik list ali pa ne, ker so nekateri mnenja, da ako list odklanja, mu ni treba plačati pru spevka; prispevke je pobrati od vsakega ali dobiva list ali pa ga odklanja. Na ta
način bo Zvezi obstanek mogoč, drugače pa mora delovanje ustaviti.
K točki 6 dnevnega reda se razvije dolgotrajna debata, h kateri se priglase tudi zastopniki oblastev s sijajnimi refe* rati in predlogi o zaščiti rednega in pra* vega gostilničarstva ter naglašata osobi* to gg. dr. Pretnar in dr. Kodre, da se mo* ra sedanjim neurejenim razmeram pri razmnoževanju točilnic narediti konec ter zaslišavati strokovne zadruge pri po* delitvah vsakih pravic ter se tudi na mnenja zadrug ozirati. K vsem tem izva* janjem je bila prečitana obširna sporne* nica in soglasno sprejeta tor se ima ta odposlati v glavnem na Ministrstvo no* tranjih zadev kakor tudi vsem prisade* tim ministrstvom, zbornicam, Zvezam, Velikim županom in skupščinskim klu* bom državne skupščine.
K 7 točki dnevnega reda sklenejo zborovalci k osnutku obrtnega zakona na pristojnem mestu predlagati, naj sc uvede zopet določba, da je gostilničar* ske obrti podeljevati edino le živim ose* bam, ne pa mrtvim hišam, kakor je sc* daj po pravilniku taksnega zakona dolo* čeno, ter nadalje, da se v zakonu ustanovi, da je pristop zadrug k Zvezam pri* siljen, kakor je pristop članstva k za* drugam obligaten.
Pri 8 točki dnevnega reda se poroča, da je pravila spremeniti, ker se je v Ce* lju za štajerski del Slovenije ustanovila tudi Zveza, priporoča ministrstvo za tr* govino in industrijo spremembo v toli* ko, da obsega delokrog Zveze samo tiste zadruge, ki so v območju ljubljanske ob* lasti. Predlog je bil soglasno sprejet.
K raznoterostim so se storili in spre* jeli sledeči predlogi: Predlog g. načelni? ka Zurca, da je ponovno zaprositi fin. oblast, da se gostilničarjem, ki niso vino? gradniki, a imajo večje poljedelstvo in družine tudi odpisuje gotove množine trošarine prosto vina za domačo porabo delavstva.
V zadevi šikan finančno kontrolnih organov ob prilikah ne od gostilničarja prirejenih plesov, ki si jih gostje s sabo prinesenimi godbenim inštrumenti prire? de za kratek čas, se na predloge gg. Ho? movca, Cerarja, Kosa in Križmana skle? ne izposlovati običaj oziroma možnost, da si gostilničar v krajih, kjer se take zgodke večkrat ponove, lahko plačuje malenkosten pavšal za celo leto za take eventualnosti. Ako-pa bi se to ne dose? glo in bi oblastva taka trenotna razvese? Ijavanja le še nadalje gostilničarjem pod? tikala, se napravi pritožba na upravno sodišče.
Proti nebrzdanemu podeljevanju to? čilnih pravic trgovcem,, branjevcem in kramarjem, se naj poda vsem obrtnim oblastvom v okolišu ljubljanskega veli? kega županstva spomenica, da prekinejo s podeljevanjem osebnih točilnih pravic kar vsakomur, kdor si to le zamisli, ter da se naj na merodajnih mestih zahteva, da bodo pri podeljevanju krajevnih pra? vic tudi pristojne zadruge podeljevale svoje strokovno mnenje. Zastopnik me? stnega magistrata obljubi, da se bo v Ljubljani to vsekakor upoštevalo.
K dejstvu zadnjega podraženja piva od strani pivovarn, se mnogostransko predlaga, skleniti za nekaj časa bojkot točenju piva, ali poslati odposlanstvo zagrebški pivovarni, da stopi s cenejšim pivom na naš trg, ali po končno delovati pri vladi na to, da dopusti uvoz češkega piva brez carine in po znižani voznini. . Staviti je p.ivovarni »Union« ultimat, da, ako ne da vsaj Din 1.— od hekta za or? ganizatorične namene gostilničarstva, se mora ta poslužiti vseh sredstev, da ustavi poviševanje cen tega blaga.
Podati je tudi pritožbo Trgovskemu ministrstvu, da preišče ali so ta tuja pod? jetja v Sloveniji upravičena poljubno ce? ne navijati svojim izdelkom. In končno se tudi sklene podati fin. oblastvom pri? tožbo, da se na odpis pri osušitvi, kalo itd. v novejšem času skoraj prav nič ne ozira, da se mnogokrat zahteva trošari? na od blaga, ko ga nikjer ni, v tem po? gledu se mora zahtevati tolerantne j e po? stopanje.
Ko se ni nihče več oglasil k besedi, se zahvali g. predsednik zborovalcem za tako povoljno udeležbo in stvarne raz? prave, osobito še gg. oblastvenim zastop? nikom za njihove izborne referate, ka? kor tudi zastopnikom časopisja ter za? ključi zborovanje ob pol 3. popoldne.
Spomenica,
katero je sklenila Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani, na občnem zboru dne 26. marca 1925.
Ministrstvu za notranje zadeve
Beograd.
Gospod Minister!
Zgodilo se je, kakor je pisano: Vda? lil bom pastirja in čreda se bo razkro? pila. Odkar je zakon o taksah in pristoj? binah in pravilnik k temu zakonu v ko? likor se nanaša na gostilničarsko obrt, začel rušiti dosedanji red in disciplino urejeno po v Sloveniji veljavnem obrtnem zakonu, je nastala v gostilničarski in to? čilni obrti pravcata anarhija, nered in zloraba oblastvenih odlokov.
V Sloveniji je bil red podeljevanja gostilničarskih koncesij jasno začrtan in je bil koncesijonar upravičen le do tiste? ga obrata, kateri mu je bil s koncesijsko listino odkazan, vsako drugačno ravna? nje je bilo kaznjivo.
Organizacije t. j. Zadruge, so bile v stanu vzdrževati pravilno razmerje med svojimi člani in preprečevale kupčije, katere so motile reelno konkurenco in odstranjevale vsako nepravilno ravna? nje.
Ta pastir, t. j. naš obrtni red je udarjen in čreda t. j. ves red in discipli? na v gostilniški obrti je razkropljena. Vsled nejasnosti pravilnika k taksnemu zakonu, je bilo izdanih vse polno po? pravkov in pojasnil, katera pa so vse? skozi še poslabševale položaj. N. pr.: Dne 11. januarja 1924 br. 1234, je izdala Generalna direkcija posrednih poreza knjižico »Financijska služba«, ki daje na strani 21 sledeče pojasnilo: Točenje vina za potrošnju v lokalu kot točilaca iz 4 napomene us tar. br. 62 taksne tari? fe. Objašnjenje od 16. januarja 1924 br. ?04 Generalne direkcije posrednih pore? za v Beogradu.
1. Dosadašnji ograničeni točilaci i maloprodavci kao svi drugi točivci iz 4. napomene us tar. br. 62 taksne tarife mogu točiti v svojim lokalima vino v otvorenim sudovima i za potrošnju u lokalu stoječim gostima, jer zato plača? jo taksu iz tar. br. 62 taksne tarife.- Ra? zume se, da ne smeju svoje lokale pre? tvoriti u kafane ili mehane i imeti štolo? ve i stolice.
Trgovci smejo tedaj točiti neome? j eno, dasi imajo pravico prodaje le v za? prtih steklenicah, jim ni treba niti za? prositi za pravico točenja v odprtih po? sodah ali pridobiti si osebno pravo — ker so plačali.
Poznamo kraj, kjer je 28 gostiln, na? enkrat pa je nastalo vsled pojave tega službenega navodila še 22 trgovskih to? čilnic. Kaj misli Finančna uprava sploh s takimi brezmiselnimi ukrepi? Kje je zaščita v obrti? Kam plovemo z uvaja? njem take demoralizacije v točilni obr? ti? —
Pripomba 4 k tar. post. 62 taksnega zakona z določbo, da plačujejo trgovine, ki prodajajo pijačo v po trgovskem na?
činu zaprtih steklenicah najvišjo takso, je v nas zbudila mnenje, da je ta določ? ba prav v ta namen, da se ž njo ščiti redna gostilniška obrt ter da se z najvi? šjo takso prisili take nebodi jih treba trgovske točilnice k opustu tega dej a? n j a, ker so te itak le nekaka omotica za nižje sloje naroda, kjer zapravlja dela? vec svoj denar, zapeljan s tem, da dobi ondi 1 liter vina za 1 Din ceneje kot pa v redni gostilni, koder se režije znatno višje in se ne krijejo z drugimi dohod? ki, kakor pri trgovcu.
Zloraba s tem vse vprek dovolje? nim točarenjem je tako velikanska, da se oblastva niti ne zavedajo, kako anar? Jiijo uvajajo s takimi fiskalnimi odred? bami, katere nimajo nikake zakonite podlage.
Trgovina se ob določeni uri zapre, a pri drugih vratih se natrpajo vanjo pivci, ki ne poznajo nobene policijske ure in nobenih nočnih taks, dočim mora redni gostilničar še tako mirne goste v določeni uri kvazi izgnati iz svojih loka? lov, sicer je kaznovan.
Opozarjamo samo na zadnje sabor? ske volitve. Gostilne so ustavile vse tri dni točno vsako dajanje alkoholnih pi? jač, a kljub temo se je videlo nešteto napitih elementov po ulicah, posebno v rudniških in industrijalnih krajih, ker so trgovci nemoteno dajali vino, pivo in žganje, kar in kolikor je kdo hotel; ali je to v interesu državnega reda? Po? licijska kontrola postaja vsled brezšte? vilnih teh točilnic sploh nemogoča.
Gostilničarstvo si vzdržuje z viso? ki mi stroški strokovne šole za vajeni? štvo, kurze za kuharstvo, hotelsko vedo in za vse druge znanosti, ki so za stro? kovno zmožnost in eksaktno obratova? nje potrebni, posebno z ozirom na tuj? ski promet, kateremu mora posvečati t udi država posebno pažnjo. Odškodni? ne za vse te izdatke v strokovno kultur? ne svrhe, ne dobiva obrtnik od nikoder drugače kot z izpečavanjem pijač in po? živil.
Fiskalna oblastva pa odpirajo na siežaj vrata nedisciplini v gostilniško obrt in poleg tega pa še dovoljujejo po? plavo z alkoholom od vseh drugih stra? ni, samo da gostilničar ne pride do edi? no mu poverjenega posla in se s tem ta stan na krut način ubija. Ali je po tem vsem sploh še vredno, da skrbimo za strokovno šolsko nadaljevalno izobraz? to naraščaja, ko postane po sedanjih metodah lahko točilec vsak šušmar.
Leta 1919. se je številhi deputaciji gostilničarstva cele Kraljevine od strani ministrskega predsedstva v Beogradu, svečano zatrjevalo, da je gostilničarstvo velevažen faktor v državi, tako iz na? rodno gospodarskega kot vnanje politič? nega pogleda, zadnje že z ozirom na po? speševanje tujsko prometnih interesov in da se ta stan ne sme uničevati, mar? več podpirati ga v njega naprednem stremljenju, in da se bodo vse važnejše odločbe za to obrt sklepale po možnosti sporazumno z interesenti.
In danes pa ne vidimo drugega kot neupoštevanje in profanizacijo z navla* lco vseh vrst kršiteljev in škodljivcev te idealne obrti. Taksni pravilnik in še po« sebej izdane odredbe pa uvajajo točilni* ce v vsako hišo, rednemu gostilničarju pa, ki na zakoniti podlagi vrši obrt, se žuga, da izgubi isto že če se trikrat pre* £,reši s policijskimi prestopki.
Druga velika krivica, ki se je zave# sila nad gostilničarska obrt v Sloveniji ie določba tar. post. 62 taksnega zakona m k temu izdani pravilnik.
Že predno se je ta zakon pričel 1'raktično izvajati, smo na merodajnih mestih prosili za preuredbo teh določb posebno pravilnika, ker smo v naprej videli njih nemogočnost za pravično pobiranje taks za točilno pravico. V Slo* veniji smo s tako takso dobili izvanred* no obdavčbo, kakršne drugod v Kralje* vini baje ni, in sicer kolikor se nam za* trjuje, nima Srbija in Črna gora troša* i inskega davka, ter jim je tozadevno plačevanje točilne takse malenkost. Pri nas pa imamo oboje, torej moramo v interesu pravičnosti in enakopravnosti apelirati na činitelje in voditelje držav* nih poslov, da ukinejo eno ali drugo.
Naredbe in predpisi, ki se zamislijo pri zeleni mizi, so se v praktičnem izvr* sevanju mnogokrat izkazale kot nemo* f-oče. In tako je s pobiranjem točilne takse, ki se v tisoče slučajih krivično nalaga. N. pr.:
V kraju, koder eksistira en sam go* stilničar, pride po določilih taksnega pra* vilnika v prvo skupino, pa magari je po* točil le 10 do 15 hi vseh pijač. V drugem slučaju pa, kjer so trije ali več točilcev, je najslabejši točilec iztočil 45 hi pijač, torej 3 krat toliko kot prej omenjeni, pa se ga dene v naj zadnjo skupino, ker so vsi drugi imeli še bolje obrate in je ta najzadnji. Znani so pa tudi slučaji, ko je točilec v nekem gorskem kraju po* točil celo leto samo 160 1 pijač, takse pa mu je bilo naložene Din 300.— na pol leta, tedaj skoraj Din 4.— na en liter.
To ravnanje mora iz pogleda pra* večnosti, enakosti in poštenja biti od* pravljeno.
Zato smo danes na občnem zboru
VnU!Sjani zbrani delegati in zastopni* k; 40 Gostilničarskih Zadrug z nad 4000 člani soglasno sklenili, podati visokemu ministrstvu notranjih del opis vseh teh nevzdržnih razmer v gostilničarski obrti v Sloveniji s prošnjo, naj Visoko Mini* stistvo notranjih del sporazumno s pri* zadetimi resortnimi ministri ukrene vse potrebno za preureditev in odpravo ne* pravilnih razmer.
V dobri nadi, da bo visoka vlada, na katerO stavimo danes vse upe, ukre* nila, da bode prišlo že vendar enkrat v zakonodajni skupščini do koristonosne* ga dela za nas vseh, ter da se bode glas trpečih poslušal in vpošteval.
V tej zavesti predložimo glede prej* 'v,'>je razlage in utemeljitve naslednje Predloge in prošnjo, da se ti v interesu cic bre stvari, v interesu reda in discipli*
ne, ter pravičnosti in v zadovoljstvo nad vse lojalnega obrtništva gostilničarske stroke vpoštevajo, z zakoni zagotovijo in s tem ustvari hvaležnost, veljava in spoštovanje do državne avtoritete.
Predlogi:
1. Z obrtnim zokonom se naj zago* L<;vi, da spada podeljevanje obrtnih in točilnih pravic obrtni oblasti prve in druge inštance, ki so podrejene Trgo* vinskemu ministrstvu s sodelovanjem strokovnih organizacij.
, 2. Dokler ne bo to završeno, naj se pri podeljevanju mesnega kakor tudi lič* nega prava ozira poleg drugih predpisov tudi na strokovno izvežbanost in spo* sobnost. Profesijonalno usposobljenost zamorejo oceniti samo strokovne orga* nizacije, je tedaj dobiti tudi mnenje istih.
3. Finančna oblastva, ki podeljujejo točilne pravice, naj dobe nalog, da ob* veščajo v vsakem poedinem slučaju po* deljenja točilnih pravic pristojno Za* drugo gostilničarjev, ki morajo te po svojih pravilih voditi natančen register in razvidnost v vsem gibanju v točilni obrti, ker je Zadrugam taka intimacija po §§ 160 a, b, c in d obrtnega reda za* jamčena.
4. Vsled nerazumevanja pravega položaja in vsled brez vsake zakonite podlage izrečenega mnenja ali pojasnje* nja Direkcije posrednih poreza izdane* ga v prej navedeni knjižici »Financijska služba« z dne 11. januarja 1924 br. 1234, ko se je prepustilo trgovinam točeni c brez vsakih predhodnih rednih pridobi* tev pravic za točilno obrt, se naj uvede* jo prohibitivne odredbe za vso državo in prizna sedanja zmota, ter nedovolje* no točenje drugače kot preje v po trgov* skem načinu zaprtih steklenicah za po* trošnjo izven lokala, naj se takoj odpra* vi sklicujoč se na člen 23, odstavek dru* gi srbskega zakona o radnjama.
V tej zadevi prosimo osobito Fi* nančno in Trgovinsko ministrstvo kate* rima si dovoljujemo isto tako to sporne* nico predložiti, da se v tem pogledu za* vzamejo za naš obrtni stan ter zahteva* jo revizijo in prohibicijo teh nevzdržnih razmer povzročenih izven zakona in pra* vilnika na škodo in onečaščenje redne gostilničarske obrti.
5. Da se uvede zopet red, pravilnost in disciplina v gostilniško obrt brez ka* terih dejstev je moderni napredek go< sl ilničarstva, kavarništva in hotelirstva sploh dobro urejena gastronomija ilo* zorna, priporočamo pri sestavi novega obrtnega reda za celo Kraljevino, vzeti za podlago kolikor so neizogibno važne za gostilniško obrt, določbe iz II. in VII. poglavja bivšega avstrijskega obrtnega reda, noveliranega z zakonom dne 5. fe* bruarja 1907 drž. zak. štev. 26, ter pre* dno se novi obrtni red predloži skupšči* ni v sklepanje, podati istega potom Tr* govskih zbornic Obrtnim Zvezam in Za* diugam v presojo, da se vsaj v tem po* gledu približamo usancam moderne ga* stronomije, sosebno priporočamo naj se
uvede podeljevanje gostilničarskih kon* cesij po prejšnjem pri nas veljavnem obrtnem redu le osebam ne pa mrt* vim hišam ali poslopjem, kakor to uve* ljavljajo členi 1 do 14, pravilnika k taks* r.emu zakonu iz tar. post. 61.63 do 67 z dne 12. nov. 1923 U. br. 30.817.
6.	Tar. post. 62 zakona o taksah in pristojbinah pa naj se v Sloveniji, še bolj pa v celi državi, koder se plačuje držav* na trošarina s členom 13 taksnega pra* \ilnika vred ukine.
Finančno ministrstvo naj namesto tega upelje trošarino po celi državi ena* komerno in v to trošarino sprejme ves dosedanji izkazani letni dohodek iz tar. post. 62 taksnega zakona ter uredi ozi* roma zviša trošarino v toliko, da bo po* leg točilnih taks tudi plačevanje taks na gostilniške goste po tar. post. 34, po> 20 para, kar vse je nemoralno in neznosno vsiljivo — odpravljeno.
Lojalno priznavamo,' da treba dr* žava sredstev za obstoj in delovanje ter za to tudi nikjer ne odklanjamo dajatev državi, le prosimo, da se te dajatve ure* de tako, da je možno z njimi kalkulirati in obstati ter da zadenejo plačila vsako* gar enako pravilno in pravično. To pa bo le po našem preizkušnem načinu in nasvetih doseženo.
In slednjič prosimo še gospoda fi* nančnega ministra, naj ukine naredbo, vsled katere je točilcem žganih pijač vo* diti register. To delo je tako nepotreb* no, in nima prav nobenega smisla. Žga* rje ni državni monopol, čemu torej re* gister. Kontrolirano pa je žganje po fi* nančnih organih brez tega od dneva, ko se peče do izliva v konzumenta.
Vodstvo registra je za manj v pisa* nju izvežabnega prava muka. Zmote in diference pri vpisovanju so neizogibne radi razlik v merah, eventuelnega razlit* ja, pozabnost itd., vsaka zmota že pa se smatra za prestopek, in najmanjša globa je Din 1000.—. Za malega točilca je to uničevalno, kje naj vzame take svo« te, ko mu obrat niti ne nese za redne potrebščine.
Taki slučaji uničujejo malega obrt* nika, zato prosimo gospoda finančnega ministra uvidevnosti in vodstvo registra pri točilcih žganja ukiniti, kakor se je % ukinil tudi že kontrolnik k temu regi* stru.
V Ljubljani, dne 26. marca 1925.
V zastopstvu Zadrug hotelirjev, gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočni* kov in izkuharjev v Sloveniji.
Osrednja Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
Poročilo o delovanju zveze.
V času od lanskega do letošnjega.ob* čnega zbora, ker se je vršil lanski občni zbor šele avgusta, poročilo ne bo obsež* no. Poleg na lanskem občnem zboru skle*
njenih ulog, ki so se vse rešile in odpo* slale na pristojna mesta, se je storilo še sledeče:
Na okrožnico trgovske zbornice, da naj poda Zveza konkretne predloge k os« novi novega obrtnega reda, je izdelala ZveZft širšo spomenico z navedbo vseh najvažnejših postavk, tikajočih se ure« ditve gostilničarske obrti in isto predlo« žila zborftici, v prepisu pa tudi odposlala komisiji] trgovskega ministrstva v Beo« gradu, ki izdeluje osnutek tega zakona, obema s prošnjama v interesu gostilni« čarske obrti vztrajati pri teh predlogih za naše upravičene želje po redu in disci« plini v obratovnem pa tudi v organiza« torienem pogledu. Spomenica se je v pre« pisu razpioslala tudi vsem zvezam v dr« žavi z opozoritvijo, da store podobne ko« rake.
Na enak poziv trg. zbornice, ki ga je naročalo ministrstvo trgovine in indu« strije, da naj poročamo, kakšen vpliv imajo novi predpisi taksnega zakona in njegovih izvršilnih pravilnikov na gostil« ničarpk} in krčmarski obrt, ter prodajo alkoholnih pijač na drobno in debelo ter na gospodarski in upravni položaj naše« ga ppdročja, — je podala Zveza zelo ob« širnouspomenico z navedbo vseh slabih posjedic teh taksnih odredb tako glede krivičnosti in nepravilnosti pri odmeri istih in navedla konkretne slučaje, da so se razni obrati samo zaradi tega morali opustiti, ker bi jih sicer krivično nalaga« ne takse uničile, navedli popolne dokaze o pogubnosti teh, za narodno gospodar« ski položaj dežele, ter stavili tudi pred« loge, naj se ta proračunjeni dohodek dr« zave pfeVfhč^ha trošarinski davek po celi državi enakomerno, ki bo dajal isti finančni uspeh in bo plačevan od vsako« gar po TiaTavni in pravični razpredelbi. To .obširno spomenico, pisano na štirih straneh, se je poslalo tudi generalni di« rekciji posrednjih poreza v Beogradu.
"Tko se je zaznalo, da so finančno kontrolni organi nagovarjali trgovce in branjevce k temu, da lahko začno s to« čenjem pijač kar v odprtih steklenicah, ker so imeli do sedaj le omejeno proda« jo v zaprtih posodah, se je podalo dele« gaciji ministrstva financ ostro pritožbo z zahtevo, da se tako postopanje finanč« no«kontrolnim organom prepove. V za« devi nenapovedanih razveseljevanj, ako pride n. pr. vesela družba v gostilniški lokal in če ima s seboj godala, si zagode in v časih tudi malo zapleše, je podala Zvetii''-'delegaciji ministrstva financ pri« tožbo,:_da se za taka trenotna, od gostov sftjpjh improvizirana razveseljevanja ne snfe delati gostilničarja odgovornega in zahtevati plačila po taksah in ga slednjič še-eelo kaznovati. Rešitev na to vlogo je bila negativna in se je brez vpoštevanja praVega dejanskega zadržaja zadeve kratko izreklo, da je generalna direkcija posrednih davkov z odlokom dne 10. no« vembra 1924 br. 477 odločila, da se naši predstavki ne more ugoditi, ker je to po zakonu nemogoče.
Tri sestavi pravil za središčni savez v Beogradu, katera so bila poslana naši Zvezi v aprohaeijo, je izdelala naša Zve«
za na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj razne predloge k izpremembi, ki so bile tudi vpoštevanc. Ankete, katero je skli« cala trgovska zbornica zaradi pretresa« vanja določb za novi obrtni zakon, se je Zveza istotako udeležila dvodnevne kon« fcrence ter zastopala ondi striktno inte« res gostilničarske obrti.
Poleg vseh teh večjih del je imela Zveza posla z podeljevanjem in razlaga« njem pravnih nasvetov okroglo 300 dopi« sov, važnejša in daljša razmotrivanja v interesu gostilničarstva pa je priobčevala v stanovskem glasilu »Gostilničar« ter tako obveščala svoje člane, t. j. zadruge, oziroma člane zadrug o poedinih odred« bah. To bi bil po večini v glavnih pote« zah podan seznam storjenega nepretrga« nega dela v organizaciji. Ker se vseh po« sameznosti in podrobnosti delovanja ra« di prevelikega razširjenja in uporabe ča« sa ne more naštevati, naj blagovoli slav« ni občni zbor vzeti to poročilo na znanje.
Prejeli smo in objavljamo.
Oddelek finančne kontrole Ljubljana 1.
v Ljubljani.
Št. 585	Ljubljana,	16.	marca	1925.
Uredništvu strokovnega lista »Gostilničarskega vestnika«
v
Ljubljani.
»Gostilničarski vestnik« je v svoji prvi letošnji, dne 20. jan. 1925 izišli šte« vilki, pod napisom »Zvezne objave«, v petem odstavku pogrešno tolmačil na« redbo ministrstva finac (generalne direlc« cijc posrednih davkov) z dne 30. decem« bra 1924, št. 67.433, zadevajoč vodstvo registra o nabavi in potrošnji žganih al« koholnih tekočin.
Pozivom na nalog fin. okrajnega rav« nateljstva v Ljubljani z dne 5 marca t. 1. št. 2140/2 iz 1. 1925 se naslov opozarja na sledeče:
1.) točka 1.) gori navedene naredbe odreja, da se točilcem žganih alkoholnih pijač na drobno ne izdajajo več kontrol« ni listi, temveč se mora rezultata kontro« le vpisovati v register o nabavi in potroš« nji alkoholnih pijač, katerega stranke vodijo.
*	2.) točka 2.) odreja, da se kontrolni
listi izdajajo simo onim točilcem, ki ne vodijo registra, to so izključno le točilci vina ali piva, in —
3.) odreja točka 3.), da se od točil« cev alkoholnih tekočin, ki vodijo regi« ster, — odvzamejo kontrolni listi.
Iz navedenih točk je jasno razvidno, da moi’a slejkoprej vsak, ki se bavi s prodajo ali točenjem žganja, špirita itd. točno voditi register o nabavi in potroš« nji alkoholnih tekočin.
Kako sc ima register o nabavi in po« trošnji žganih alkoholnih pijač voditi, sledi kratko pojasnilo:
Prejem vsake količine žganih alko« bolnih pijač čim dospe v poslovne pro«
store, se mora takoj na levi strani re« gistra vpisati, in sicer se vpiše dan in uro, ko se je tekočina prevzela, ime in prii« mek in bivališče onega, od katerega je bila kupljena, vrsto, količino in jakost dobavljene tekočine, — uradno potrdilo (sprevodnica), s katerim je bila krita došla količina, — kot dokaz, da je za to količino državna trošarina plačana, pa priklopiti registru. Na desni strani re« gistra pa se vpisuje potrošnja, in sicer, če sc komu proda 5 ali več litrov (ne gle« de na to, ali se proda ena ali več vrst) tekočine, mora prodajalec to prodajo ta« koj vpisati v register, razen tega mora kupec izstaviti prodajalcu navadno potr« dilo (osminko pole papirja), da je resnič« no tekočino prejel, ta pa mora to potrdi« lo, ki je kolka prosto, priklopiti registru.
Prodane količine od 5 1 se vpisujejo sumarno koncem vsakega dne.
Z ozirom na navedeno se naslov va« bi, da je potrebno v svrho pravilnega po« uka interesentov, ozir. njihove zaščite proti neprijetnim posledicam napačne prvotne informacije, da v prvi prihodnji številki svojega vestnika doprinese pri« meren opravek na lahko opaznem mestu.
Starejšina oddelka, preglednik: Florjančič.
Poročilo.
XII. rednega občnega zbora gostilničar« ske zadruge v Škofji Loki, ki se je vršil v mestni občinski dvorani ob navzočno« sti 20 članov, dne 14. marca t. 1. s slede« čim dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občne« ga zbora.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo blagajnika.
5. Računski zaključek za 1. 1924.
6. Poročilo pregledovalcev računov.
7. Volitev novega odbora.
8. Slučajnosti.
Ker ob določeni uri ni bilo zadostno število navzočih članov, otvori predsed« nik g. Kavčič zborovanje pol ure pozne« je, pozdravi navzoče, ter prečita dopis osrednje zveze, ki poroča, da se povab« ljcnemu zveznemu tajniku g. Pintarju ni mogoče udeležiti današnjega občnega zbora vsled že prej napovedane širše od« borove seje v Ljubljani. Ovcrovatclja zapisnika imenuje g. Jurija Gosar in Po« ljanca Janko,nakar preide takoj k nadalj« njemu dnevnemu redu in sc prečita za« pisnik lanskega občnega zbora, kateri se soglasno odobri.
Tajnik prečita oziroma poroča v do« šlih in odposlanih dopisih, ki so se odpo« slali na razna mesta, ter o sejah, ki so se vršile v pretečenem letu. Nadalje poro« ča, koliko sc jc v pretečenem letu pode« lilo novih koncesij in koliko izbrisalo iz obrtnega registra.
Blagajnik navaja vse dohodke in stroške, ki jih jc imela zadruga v prete« čenem letu, in sicer:
DOHODKI:
a) Prebitek iz 1. 1923 znaša	Din	2.206.32
b) Pristopnina	»	200.—
e) Vpisnina vajencev	»	50.—
d) Vplačilo pivovarne	Union	»	2.357.50
e) Razni dohodki	»	140.—
Din 4.953.82
IZDATKI:
a) Upravni in pis. stroški Din 981.25
b) Premoženje torej znaša » 3.972.57
Računski zaključek za 1. 1924 se so* glasno odobri. Ad 6. poroča g. Gosar Ju« rij kot pregledovalec računov, da se je našla blagajna kakor tudi vsi računi v popolnem redu ter predlaga, naj izreče blagajniku absolutorij. Soglasno sprejeto.
Preide se na 7. točko dnevnega re* da — Volitev novega odbora. Predsed* nik g. Kavčič vpraša navzoče, ali naj se voli z vzklikom ali po listkih. G. Karlin Gašper predlaga, naj se voli z vzklikom. Enoglasno sprejeto. Nato predloži g. Go* sar Jurij sestavljeno listo, ki je bila so* glasno izvoljena.
Izvolitev je sledeča: g. Kavčič Ivan kot predsednik;
» Hafner Jožef kot podpredsednik;
» Deisinger Jožef kot blagajnik;
» Ziherl Matevž kot tajnik in 10 odbornikov.
K temu sta se izvolila še dva pregle* dovalca računov.
Vsi izvoljeni mesta sprejmejo.
Pri slučajnostih se je na predlog g. Gosarja sklenilo, naj se na zveznem ob* čnem zboru ponovno predlaga, napraviti skupno vlogo na fin. delegacijo glede osušenja vina v založni kleti. Naj se sku* ša vendar to krivico odpraviti in doseči vsaj nekaj odstotkov odbitka na ta osu* šek. Nadalje predlaga, naj bi se zadruga zavzela, ako bi bilo mogoče, dobiti v Škofjo Loko na kakršenkoli način mero* izkusni urad. Sprejeto. Z ozirom na zad* nje povišanje cen piva od strani pivo* varn se je tudi dogovorilo prodajati pol literske steklenice piva odslej po 5 Din.
Pri tej priliki se je tudi izreklo ob* žalovanje nad obrekovalno kampanjo, ki so jo neprijatelji inscenirali celo v na* šem strokovnem listu proti založniku Unionske pivovarne v Škofji Loki, go* spodu Flešu, ter izrečno konstatiralo, da so bili napadi neosnovani, oziramo prc* tirani.
Ker se nihče več ne zglasi k besedi, zaključi predsednik ob pol 12. uri občni zbor, ter se zahvali za udeležbo.
Zadružne zadeve.
Po členu 1. pravilnika za izvrševanje predpisov tar. post. 62. taksne tarife za* kona o taksah podeljujejo sedaj finačne oblasti pravice za točenje pijač ter je šele s pridobitvijo take pravice podjet* nik usposobljen pričeti z obratom. Godi pa se, da stranke, ki so dobile osebno pravico, že pričenjajo s točenjem, ne ozi* raje se, ali je krajevna pravica že pridob* ljena ali ne. Ker je zadrugam po pravi* lih in zakonitih določbah obrtnega reda voditi točno evidenco, red, disciplino in razvidnost točilnih obratovališč v gostil* ničarski obrti, ter je tudi vsakega točilca dolžnost, pristopiti k zadrugi, smo pri* morani slavno finančno ravnateljstvo prositi — opiraje se na določbe § 116 b obrtnega reda — da zadrugo točno ob* vesti o vseh dosedanjih in nadalje obve* šča o vseh podelitvah točilnh pravic v območju okoliša zadruge s prepisom do* tičnega dekreta.
Zadružna načelstva opozarjamo te* daj, da podajo finančni direkciji v Ljub* ljani dopise v zgoraj navedenem smislu. Trgovci ali druga enaka podjetja, kakor n. pr. konzumi in drugi, ki se pečajo s točenjem ali prodajanjem pijač, se imajo istotako pritegniti k članstvu zadruge, kateri morajo seveda plačati pristopnin* sko takso.
Obnovitev imenikov.
Ker se često dogajajo spremembe v osebah v gostilniških obratih, je potreb* no, da tudi mi naš naslovnik revidiramo. Ker bomo pošljali stanovsko glasilo »Go* stilničarja« vsem članom zadrug, prosi* mo najvljudneje, da nam v najkrajšem času pošljete popoln imenik vseh članov vaših cenjenih zadrug z navedbo kraja, oziroma bivališča in pošte.
Raznoterosti.
Utrezaje želji, ko j a se je večkrat pri raznih sestankih povdarjala, da bi se pri* redil enkrat večji družabni večer gostil* ničarstva, ter se pri taki priliki tovariško spoznavali in se o raznih stanovskih za* devah lahko prosteje razgovarjali, je pri* redila ljubljanska zadruga ob priliki glav* ne skupščine Zveze dne 26. marca t. 1. v počaščenje delegatov in vnanjih udelež? nikov družabni večer v dvorani kazin* skega društva in prostorih restavracije in kavarne »Zvezda«. Prireditev je sijaj* no uspela. Program je bil točno in eksaktno absolviran, tako da je vsakdo z zadovoljstvom šele v poznih jutranjih urah zapuščal lokal.
Šentjakobski pevski zbor in salonski orkester je žel za svoje izvajanje frene* tično pohvalo. Višek prijetnega iznena* denja pa nam je nudil g. Jan Fiala, lastnik bara, ki je dal svoj kabaretni ansambl za ta večer na razpolago. Vse se je divilo plesalski umetnosti baletk iri vratolom* nim produkcijam posameznih skupin. G. Fiali izrekamo na tem mestu za to odlič* no točko programa, katero je dal izvršiti na svoj račun, naj toplejšo zahvalo.
Tu se je pokazalo, kdo je zaveden tovariš, ker moramo na žalost konstati* rati, da se je mnogo odličnjakov gostil* ničarskega stanu odlikovalo s svojo od* sotnostjo, ki pa dan za dnem jadikuje pri organizaciji, da bi se letalo okrog oblastev za njihovo osebno korist. Čast pa tovarišem in tovarišicam z dežele, ki so žrtvovali čas in denar ter nas poča* stili s posetom.
Cenjenega čitatelje opozarjamo na inserat Lesne industrijske delniške druž* be «Drava» v Mariboru, koje špecijalni izdelki so hladilne naprave, ledenice itd.
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kayarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
C
m	pivovarna in sladarna 1
| lomaz yOlZ — v Mariboru —
\
priporoča svoja splošno znana in priljubljena visokoodstotna
marčna in Bock piva v sodih in steklenicah
nsJfca&osSnejSimi pogoji* fraiiko SeatsrokoM postala v Slovenili.
-	ii- .-" ::'rt ■,, Li' -1i — ir— j: •	j
Bobra vina, domačo šunko, salame in kranjske klobase priporoča gostilna
= 3van Bricelj =
v Stepanji vasi Jfa planirjn.
Priporoča se najstarejša slovenska ple-skarska in ličarska delavnica
3van JJffcdj Dunajska cesta 16
Belo solidno. Cene zmerne. Strokovna izvršitev gost. stolov in miz.
Ta	>>To.oiAolAfcIo.	cld7w
&*
e*
w
š*
*
Ml m
'M
F Ni
pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
SODR
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča, popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
B
M
R
s§ C
t:§
B 2l
15»
a
„DRAVA“d.D. MARIBOR
MELJSKA CESTA 91
TELEFON INTER. 256.
TELEGR.: DRAVA MARIBOR.
Izdeluje in dobavlja hladilne omare, hladilnice, prostostoječe hladilnice z letno polnitvijo, točilnice; stroji in konservatorji za sladoled, stroji za izdelavo ledu v gospodinjstvu. Presije za pivo.
Prednosti fabrlkatov: Intenzivni hladilni učinek, popolnoma suhe stene hladilnih celic, svež In čist zrak, nizki nabavni stroški.
Zahtevajte cenike I
/ / Načrti, proračuni In strokovnjaški nasveti na razpolago. / /
POZOR! Gostilničarji! POZOR!
Čast mi je javiti, da imam v svoji zalogi pristna stara in nova vina iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega
DALMATINCA
črnega kakor belega, katerega*joddajam po konkurenčno nizkih oenah.
Za obilna naročila se priporoča
z odličnim spoštovanjem
IVAM KOČEVAR Oospoaka ul. 3 ,,Zlatorog". Zaloga■ Sp. Šiika, Kavikova ul. 265.
IBBBBBBSBBBBBSBSB
Islamska tovarna mineralnlli vada.snflarite itd.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
ihhbes&hhhhhhhhes
x
X 8 8 X
g
x
X X
S
X
X
8
X
X
X
K
X
X
X
X
g
g
X
X
X
n
X
X
x
X
8
x
8
8
g
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
„ Styria vrelec*
Donati vrelec* Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino*
Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo* Gubersko Srebernico
priporoča
A. Šarabon, Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!
1886 Ustanovljeno leta 1886
X
g
X
X
X
X
g
8
X
X
8
g
Delniška pivovarna Laško
marčno
pivo
priporoča svoje
dvojno marčno nivo
temi« porter
nivo
srab, kraste, lišaje odstra-P,|,iJ njuje pri človeku in živa-——. lih Naftol - mazilo, ki je brez duha in ne maže &3C perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri o* TRNKOCZY, lekarna, Ljubljana Slovenija.		i Mii IrjMlia li reslamtlla 1 I Peter Stepic | ■	Spodnla Sl!ka Itev. 256 S JI priporoča p. n. gostilničarjem svojo q 3 veliko zalogo zajamčeno naravnih H ■	vin iz dolenjskih, goriških, istrskih E w in štajerskih vinskih goric. h S Telefon it. 262.			Zaloga stekla, portelana In svetnik Fr.Kollmann v Ljubljani dovoli gostilničarjem In ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno intimne cene.			& fi- Jaiec s ^ cvetlični salon Pod Trančo 2 jfe ^ ^ vrtnarija mV ^ g Tržaška cesta 34 jfl v Ljubljani.
KAR NE VEŠ VPRAŠAJ S Univerzalni Informativni Biro ^ „ARGUS“ i Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6 — 25. 1 BEOGRAD | (Pasaž Akademije Nauka.) |				„Jribuna“ Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. Ceniki se pošiljajo franko!			Mahioiainillflja v Domžalah priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hruatskihln Štajerskih olnsklh goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.	
1 ZALOGO VINJ izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju.	i	Posredovalnica za tt gostilničarske zadruge v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 16 posreduje brezplačno za vso slnibo Iščočo : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 25 p, z dežele 1 Din. 		 Tovariii gostilničarji 1 Poslužujte se te ugodne prilike!			ZAMIKE oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA.			AUGOST AGNOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. © ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Cenite i> jub* in priKulje Krepčilo
\VjHO/y	br®n«
3ah
II
5tna,
3/7
imate
iz prepresti!} jedil izur-zdret>c in redilne l^rene.
^xxmmxxxiimiixxm^
Slivovko
tropinovec rum
cognac-medicinal razne fine likerje
:: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
Z v't'mi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namzniml in buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolldneje tvrdka
T. Mencinger, Ljnbll?na, vogal Sv. Petra ceste in Besljeve ceste.
■■1 —	■—	—	Zalog* mineralnih vod.	1
rl&nlm obratom.
I
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor«
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dob6 so tndl tropino In sladno cimo, ki so kot ilvinska krma solo priporočljiva.
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno In volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, b!uze iz svile In etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in giace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem'
Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Tisk »Narodne tiskarne".