152
Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook
obla~en, ob~asno je tudi de`evalo. Cilj izleta je bil ogled
^rnega jezera in ka~jih pastirjev, vendar smo na koncu
pristali na Lovren{kih jezerih. Avtomobil smo pustili pri
majhni zajezitvi potoka Radoljna, severno od Peska. Na
Lovren{kih jezerih smo videli nekaj obi~ajnih pohorskih
vrst, med njimi krekovta Nucifraga caryocatactes, komatarja
Turdus torquatus in gorsko sinico Parus montanus. Ko smo se
`e vra~ali proti avtomobilu, smo pribli`no na polovici poti
zagledali nekaj {oj Garrulus glandarius. Potem pa je na vrh
bli`nje smreke priletel mali skovik, kot je br` ugotovil
Matja`. Zanimivo je bilo predvsem to, da se sploh ni pustil
motiti, kljub na{i navzo~nosti. Mimo so pri{li tudi {tevilni
planinci in celo pes, ki je skakal pod smreko in lajal nanj, a
ga ni spodil. V bli`nji okolici Peska se sicer mali skovik
redno pojavlja [Bo`i~, L. & A. Vrezec (2000): Sove
Pohorja. Acrocephalus 21 (98-99): 47-53]. 
Ale{ Toma`i~, Cesta ob lipi 1, SI-2000 Maribor, Slovenija
Koza~a Strix uralensis
Ural Owl – 1 individual observed near Gmajnice at
Ljubljansko barje (UTM VL59, C Slovenia) on
November 1st 2000
Znano je, da se koza~e pozimi pomaknejo iz gnezdi{~ v
obse`nih bukovo-jelovih gozdovih v ni`e le`e~e predele
[Miheli~, T., A. Vrezec, M. Peru{ek & J. Svetli~i~
(2000): Koza~a Strix uralensis v Sloveniji. Acrocephalus 21
(98-99): 9-22]. Eno tak{nih obmo~ij je tudi Ljubljansko
barje, kjer so bile v zimskem ~asu koza~e opa`ene `e ve~krat
[Vrezec, A. (1996): Ali koza~a Strix uralensis gnezdi na
Ljubljanskem barju? Acrocephalus 17 (78-79): 160-162].
Kljub dejstvu, da se na Barju pojavlja domala redno, sem jo
tu prvi~ opazoval {ele 1.11.2000. V majhnem me{anem
gozdi~ku vzhodno od farme Gmajnic je mirno sedela na
veji, ne mene~ se za okolico.
Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail:
damijan.denac@dopps-drustvo.si
Triprsti detel Picoides tridactylus
Three-toed Woodpecker - territorial pair responding
to recorded drumming and calls near ^rno jezero
(about 1200 m a.s.l.) on June 8th 2002 (UTM WM34,
Pohorje Mts., NE Slovenia)
Informacija o triprstem detlu na Pohorju [Bo`i~, L. (2001):
Triprsti detel Picoides tridactylus. Acrocephalus 22 (104-
105): 60-61] in radovednost, kako se bo odzval na posnetek
ogla{anja, je mene in moja dva sinova pripeljala popoldne
8.6.2002 na Osankarico. Nebo so prekrivali oblaki in iz njih
se je vse dopoldne ulival de`. Na jasi ob stezi, vode~i k
^rnemu jezeru, smo nestrpno segli po ravno izdanem CD-
ju “Gozdne ptice Slovenije” [Trilar, T. (2002): Gozdne
ptice Slovenije. CD, Prirodoslovni muzej Slovenije,
Ljubljana] in za~eli predvajati ogla{anje triprstega detla.
Trkanje, ki se je {irilo iz zvo~nikov, {e ni dobro utihnilo, ko
se je na bli`njo smreko usedel ljubek osebek s sr{ato,
rumeno kapo. ^ez trenutek se je prikazala tudi njegova
spremljevalka. Detlovi poskusi, da bi iz zdrave veje s
trkanjem “zvabil” tako lep glas kot ta, posnet na plo{~i, so
bili precej zabavni. Ob samem ^rnem jezeru se je ob~asno
sli{alo prepoznavno bobnanje triprstega detla. Na na{
vnovi~ni klic sta se z nekaj minutami zamude odzvala na{
znanec z jase ter zainteresirani veliki detel Dendrocopos
major.
Maciej Szymanski, Ul.Bernardynska 1a/67, PL-02-904 Warszawa, Poland, e-
mail: macszym@yahoo.com
Kup~ar Oenanthe oenanthe
Northern Wheatear – observation of 1 male in the
meadows near Predmeja (UTM VL18, SW Slovenia)
on June 27th 2002
Dne 27.6.2002 smo popisovali ptice na suhih travnikih v
okolici Predmeje. Vreme nam je bilo nenaklonjeno, saj je
bila temperatura okrog 15°C, pihal pa je tudi mo~an veter.
Ptic zaradi mo~nega vetra ni bilo veliko. Na{o pozornost je
pritegnila ptica, ki je sedela na vrhu grma. Po hitrem
pogledu skozi daljnogled smo takoj ugotovili, da opazujemo
samca kup~arja, ki pa se je kmalu zatem v nizkem letu
spustil z grma in izginil za hribom. Glede na to, da o
kup~arju s tega obmo~ja ni podatkov, je to opazovanje
izredno zanimivo, {e posebej, ker je gnezditev v tem koncu
Slovenije redkost [npr. Surina, B. (2001): [e eno gnezdenje
navadnega kup~arja Oenanthe oenanthe na nizki nadmorski
vi{ini v Sloveniji. Acrocephalus 22 (104-105): 47-50].
Vendar pa je eno samo opazovanje premalo, da bi lahko z
gotovostjo trdili, da kup~ar tu tudi gnezdi.
Primo` Sedminek, Podlog 33 a, SI-3311 [empeter, Slovenija
[korec Sturnus vulgaris
Common Starling – spring and summer common
roost site: in great reedmace stand at Podvinci pond
(UTM WM74, NE Slovenia) 4,000 individuals were
counted on June 21st 1997, and 20,000 on March 12th
1999. In the extensive willow stand along Ledavsko
jezero in the Gori~ko region (UTM WM87, NE
Slovenia) about 10,000 individuals were counted on
April 22nd 1997.
Na ribniku v Podvincih sem 12.3.1999 zve~er postal
pozoren na jate {korcev, ki so druga za drugo priletavale na
preno~i{~e v sestoju rogoza Typha sp. Po nekaj jatah sem
{korce le za~el pre{tevati, in ko se je popolnoma stemnilo,
sem skupaj na{tel 20.000 osebkov. Nad spomladanskim
skupinskim preno~evanjem sem bil presene~en, saj sem bil
vajen jesenskih jat stotiso~ih mladostnih ptic iz ormo{kih
bazenov v letih, ko so bile te {e bujno zarasle z grmovjem.
Acrocephalus 113 - 114.qxd  28.3.2003  8:52  Page 152
153
Acrocephalus 23 (113-114): 147 – 157, 2002
Vendar je skupinsko preno~evanje za {korce obi~ajno tudi v
drugih obdobjih. Samice med gnezdenjem spijo v gnezdih,
samci pa vsak dan znova priletijo na skupne preno~i{~e, kjer
se zberejo v manj{e jate [Snow, D.W. & C.M. Perrins
(1998): The birds of the Western Palearctic. Oxford
University Press, Oxford]. Dne 21.6.1997 sem jih na istem
obmo~ju opazoval pribli`no 4.000. Podobne jate kot na
Podvincih sem 22.4.1997 pre{teval tudi na Ledavskem
jezeru, na robu Gori~kega. V obse`nem sestoju vrbovja se
jih je odpravilo spat kakih 10.000.
Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail:
damijan.denac@dopps-drustvo.si
Croatia / Hrva{ka
@li~arka Platalea leucorodia
Eurasian Spoonbill – observation of one individual
on April 27th 2002 on Dugi otok island in Dalmatia
(UTM WJ15, Croatia) 
V popoldanskih urah dne 27.4.2002 sva se z Ur{o Koce,
soudele`enko {tudentskega tabora na Dugem otoku v
Dalmaciji, odpravila na klif Priseka opazovat pti~e. ^ez ~as
je Ur{a opazila belega pti~a, lete~ega nad morjem, in
ugotovila sva, da gre za galeba. Kmalu sta priletela nad naju
{e dva rumenonoga galeba Larus cachinnans in oba sva se
osredoto~ila na tistega, ki je kro`il vi{e na nebu. Imel je dolg
vrat, dolge spro`ene noge, dolg splo{~en kljun in za galeba
se je zdel presenetljivo bel. [ele tedaj sva ugotovila, da ne gre
za galeba, ampak `li~arko. Kraljeva [Kralj, J. (1997):
Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednih dvjesto godina.
Larus 46: 1-112] navaja, da je `li~arka v Dalmaciji
malo{tevilna in na selitvi neredna.
Dejan Bordjan, Ul.8.februarja 50, SI-2204 Miklav`, Slovenija, e-mail:
dejanonih@email.si 
Beloglavi jastreb Gyps fulvus
Griffon Vulture – several observations on the island
of Pag (UTM WK02, N Dalmatia, Croatia) in 2002:
1 north of Slana Uvala on July 18th, 1 in the same
place on July 23rd, and 1 near Zubovi}i on July 23rd
@e tri leta obiskujem otok Pag, vendar sem se z beloglavim
jastrebom tu sre~al {ele v letu 2002, ~eprav je bilo gnezdenje
na Pagu potrjeno `e v letu 1997 [Stip~evi}, M. (2002):
Solitary breeding of Griffon Vulture Gyps fulvus on the
island of Pag (Croatia) in 1997. Acrocephalus 23 (112): 87-
90]. Prvi dve leti, 2000 in 2001, sem jastrebe po Pagu iskal
neuspe{no. Obiskoval sem predvsem severni del otoka med
Lunom, Kolanom in Staro Novaljo. V letu 2002 sem
dvakrat obiskal polotok Barbat med Casko, Zubovi}i,
Metajno in {e naprej proti jugu in obakrat sem se sre~al z
beloglavimi jastrebi. Prvi~ sem opazoval odrasel osebek
18.7.2002 pozno popoldne. Pristal je na pobo~ju kak{nih
200 m visokega skalnatega vrha, ki se dviga severno nad
Uvalo Slana, dobrih 3 km jugovzhodno od Metajne. Ptica je
sedela na izpostavljeni skali dobrih 10 minut, nato pa se je
dvignila in izginila za goro. Drugi~ sem jastreba opazoval
23.7.2002 ob 5.30 zjutraj skoraj na istem mestu. V mo~ni
burji je nekaj ~asa kro`il nad omenjenim vrhom in nabiral
vi{ino. Nato je odjadral proti jugu prek Pa{kih vrat proti
Velem Brigu. Tretjega sem opazoval istega dne okrog 10. ure
dopoldne, ko je kro`il nad polotokom blizu Zubovi}ev.
Pokrajina na polotoku Barbat je kot nala{~ za jastrebe. Po
popolni divjini golih kamenjarjev se pasejo {tevilne ovce.
Ptice imajo tu mir. Ljudje semkaj redko zahajajo, saj na
zadnjih 6 km polotoka, ki je povsem nepora{~en, ni ceste.
Pri pre~enju polotoka sem naletel na ve~ okostij poginulih
ovac. Na jugovzhodnem pobo~ju omenjenega vrha nad
Uvalo Slana, kjer sem jastreba opazoval kar dvakrat, je v
strmi steni velikanska te`ko dostopna votlina. Menim, da bi
jastreb v njej lahko gnezdil. Sicer pa je videti, da je beloglavi
jastreb na Pagu gnezdil tudi po letu 1997, ko je bilo najdeno
tudi edino do sedaj znano gnezdo (Stip~evi} 2002). 
Toma` Jan~ar, Gorenje Blato 31, SI-1291 [kofljica, Slovenija, e-mail:
tomaz.jancar@dopps-drustvo.si
Mali galeb Larus minutus
Little Gull – observation of one adult on May 7th
2001 by the islet of Daksa near Dubrovnik (UTM
BN02, S Dalmatia)
Pojavljanje malega galeba v Dalmaciji je kljub temu, da ga
je spomladi mogo~e redno videvati vsaj na izlivu reke
Neretve [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana.
Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i
obnove, Zagreb], skromno dokumentirano. Dne 7.5.2001
sva z A. Vrezcem na najinem dotlej najobse`nej{em
pregledovanju gnezdilk in preletnikov oto~kov ju`ne
Dalmacije prispela tudi do oto~ka Daksa, ki le`i nedale~ od
dubrovni{kega pristani{~a Gru`. Odsotnost morskih
gnezdilcev naju glede na bli`njo lego turisti~nega kraja in
splo{en videz z gozdom pora{~enega oto~ka ni presenetila.
Vtis pa je v trenutku popravil odrasel mali galeb, ki se je po
kratkem metuljastem spreletavanju nad vodno gladino
usedel na ~er ob omenjenem oto~ku.
Borut Rubini~, Zavod Ornis balcanica, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana,
Slovenija, e-mail: rubinic@siol.net 
Alpine Swift Tachymarptis melba
Planinski hudournik – dne 3.5.2000 je bil
napravljen popis hudournikov v Dubrovniku (UTM
BN02, J Dalmacija): v zgodovinskem jedru mesta na
povr{ini 15,5 ha je bilo ugotovljenih 300-350 parov,
medtem ko je kilometer oddaljena satelitska kolonija
na starih blokih v novem delu Dubrovnika {tela 25
Acrocephalus 113 - 114.qxd  28.3.2003  8:52  Page 153