JVa dan z resnico! Ob sabotab so navadno tržni dnevi po mestih, kamor se iz vseh krajev razni pridelki na sejm dovažajo. Blizo tako dela tudi urednistvo ,,Slov. Naroda" v Ljubljani, ki nam zdaj redno ob sabotab. v Maiibor pošilja nekoliko žakljev — otrobov, da jih na tukajšnem trgu, barem pri ,,Gospodarju" speča. No, spečalo bo že nekaj; otrobe bomo pogledali iu precenili. Preden pa žaklje odvežemo, moramo svetu glasno povedati, da nemamo narodne stranke v mislih, če ,,Narod" pobijamo, eno in diugo treba dobro ločiti. Izmed narodne stranke jih je premnogo tudi takih, ki so ,,Narodovi" naročniki, kteri se pa nikakor ne strinjajo z vsem, kar ovi list počenja. Opraviti imamo edino le z ,,Narodom" in z Narodovci, ki se istih krivib načel drže, kakor list sam. Poglejmo. si zdaj blago, ki nam ga je nNarod" v saboto poslal. Pred vsem se mora priznati, da je ,,Nar." mojster v zvijaštvu. — Proti nam kot nasprotni stranki, se noče jedra dotakniti; svoji stranki nasproti pa prav potuhnjeno sum proti nam vzbuja in trdi stvari, kterih menda sam prav ne veruje. Mi poudarjamo v politiki tudi verske zadeve ter zahtevamo od bodočih diž. poslancev, da v verskih in cerkvenih zadevah pošteno, kukor se ^astopnikom katoliškega ljudstva spodobi, postopajo in se nikdar našim nasprotnikom, nemškim liberalcem, ne pridružijo, kadar gre za cerkvene, verske reči. To pa zantevamo zato, ker pridejo brez dvoma v prihodnjem drž. zborn verske, cerkvene reči, za katere ima minister Streniavr postave po pruskem muštru že pripravljene, na vrsto, ter bo ilo za to, ali se ohiani katoliškl cerkvi svoboda, po svojih postavah živeti in se razvijati, ali se pa upogne gospodstvu liberalne vlade ter postane v v s e h razmerah še bolj vladi podvržena nego je že? Ker pa ima pravna stranka tudi svobodo kat. cerkve v svojem programu, zato se nje držimo, kakor mora to vsak previden in pošten človek, bodi si Nemec, Slovenec ali Horvat. To poudarjamo mi in ponavljamo vsakokrat, kadar govorimo z ,,Narodovo" stranko o politiki. In kaj nam odvrača na to ^Narod"? Ne zine ne besedice o tem, kako da on misli o cerkvenoverskih zadevah. Namesto odkritosrčne besede, odbija le v obče program državnopravne stranke, češ, ,,da semu še dozdaj sanjaloni (radi verujemo. — Vredn.), da bi ta program za nas Slovence kedaj mogel veljaven biti ... da je nekaj novega, katero — da si novo, vendar ni dobro". Potem žuga, nda bode ta program vodil k največemu razporu!" — Ali ni to gola zvijača? Kdo bo razpor delal in zakaj? Mi ne, ampak k večemu le nespametni Narodovci, kterim se menda res ,,dozdaj še ne sanja" o tem, da je vera poglaviten faktor v narodnem kakor državnem življenju, da brez vere in verske odgoje propadejo narodi in države, kakor nam ravno zdaj prav živo kaže mrsevo stanje v Avstriji, ko je brezverski liberalizem strmoglavil ljudi v borzne sleparije, ki pokončavajo zdaj mnogo rodbin in posameznih zaslepljenih ljudi, na vnanje pa veljavo Avstrije in zaupanje va-njo grozovito spodkopavajo. Kjer ni vere, ni poštenja! Vprašajte vendar, gospodje Narodovci, ljudstvo, ali mu je res zoperno ali celo na kvar, ako se nja zastopniki v to zavežejo, da bodo s konservativno stranko branili tudi pravico v cerkvenih zadevab ? Vprašajte ljudstvo, ali mu je n. pr. všeč, da se po brezozirnem tolmačenju vojaške postave najboljše moči duhovskemu stanu jemljejo, ter se je bati, da nastopi v malo letih splošno pomanjkanje duhovnikov. Vprašajte kmete, ali odobravajo to, da se z državnim denarjem, t. j. z davki podložnikov zalagajo liberalui listi, ki v enomer zbadajo in psujejo kat. cerkev in vse, kar je katoličanu sveto in drago? Vprašajte ljudi in posebno poštene starše, ali jim je po godu, da postava učitelju naravnoč privilegijo daje, da zamore v svoji prevažni službi kot odgojitelj kat. otiok tudi b r e z v s e v ere biti in brezverstvo tudi v srca šolske mladeži zasajati, vero, spoštovanje kat. cerkve in službe Božje zatirati. — Vprašajte ,,Narodovi" politikarji o teh in diuzih mnogih rečeh, ktere nam je Beustov liberalizem v Avstrijo privlekel, vprašajte naše ljudstvo in zaslišali boste odgovor: Bog nas skoro reši vseb teb zlegov, da se zopet povrne vera, poštenost, zvestoba, varnost, mir in sreča! Tako vam bode pametno ljudstvo odgovorilo, ki moia britko tipeti, kar grešijo libeialni postavodajalci in brezglavni politikarji, ter čuti krvavi bič, ki ga tepe, pa ne ve, da mu je liberalizem ta bič spletel in navozljal. In vi go spodje, ki hočete po vsej sili v politiki na Slovenskem zvonec nositi, ubogemu ljudstvu pa nikdar v svojem časniku pravih in največih nevarnosti ne odkrijete, katere mu od liberalne strani žugajo, ako ne bo skoro drugače, — vi gospodje se ljudstvu nasproti zvijate in pravite, da program državnopravne stvanke, katera na glas povdarja pravico na vse strani, za nas ,,dober ni!" Zakaj rajši odkritosično ne rečete: Nam je za vero, za kat. cerkev, za krščansko odrejo otrok toliko kakor za lanski in letošnji sneg! Tega se ne upate, ker bi vam katoliški slovenski naiod z ajdovšnico pokadil. Človeka pa ali tudi časnik, kateri se zvija in noče resnice povedati, ker se nasledkov boji, imenujemo zvijačnika! Svoji stranki nasproti vzbuja ,,Narod" prav potubnjeno proti nam sum, češ, da smo ,,pustili narodni program in hočemo namesto tega vsiliti po vsem drugi, nenarodni progiam." — S tem skrhanim mečem maha po ,,Gospodarju" in ,,Novicah", ali piav za prav po pravni stranki na Slovenskem, kterej imata oba lista čast glasilom biti. In da svoje privržence še bolj svete jeze proti nam vname, jim razpenja ,,Narod" strašilo, da sta ,,Gospodar" in ,,Novice" z a t aj i 1 a program narodai o zedinjenji vseh Slovencev, ter sprejela program državnopravne stianke, kateia v II. točki terja ,,nerazdeljivost" vseb posamesnih kraljestev in dežel, kar je narodnim željam ,,Narodovcev" ravno nasproti. — Veseli nas, da je ,,Narod" vsaj do II. točke programa pravne stranke vendar že prišel; prepiičati pa hočemo, če ne njega, vsaj svoje bralce, da ,,Narod" o tej kakor o marsikteiej drugi stvaii nic pravega ne ume. — Domišljije so sicer pesnikom dovoljene, politikarji pa ue smejo fautasti biti. Fantast v poHtiki je pa dau denešnji, kdor si izključljivo kot program političnega delovanja postavlja: zediujenje vseh Slovenceh v politično celoto. ,,Narod" sam je v novejšem času, ko je začel odraščati mladeniški brezmišljeuosti, večkrat govoril le o upravnem zedinjenji vsen slovcnskih pokrajin.— Ko bi pa ,,Narodovi" politikarji še bili ua straui 24. Weiss - Starkenfelsove knjižice čitali besede, s kterimi se ona ,,celota" (integriteta) avstr. kraljestev in dežel pojasnjujc, bili bi niorebiti do tega prišli, da res po vetru mahajo, ako pvavni stranki očitajo, da se po njenem progiam slovenske dežele zediniti ne mejo. V pojasnjeuju II. točke namrcč ni besedice o tem, marveč pripušča točka celo politično združeuje vseli slovenskih pokrajin. Poudarja se namreč v onem pojasnjeiiju, da ,,celota" dežel v tem in tako dolgo obstaja, dokler se nobeden del od monarhije ne odkruši. In kakor je z monarhijo, tako je tudi z nekterimi kraljestvi in deželami.*) To pojasnjuje knjižica edino le s Tirolskim, ktero bi razpadlo, ako se ital. del od ncmškega loči, ker bi italijanska stran dežele kot majhen kosec za se biti ne mogla, marveč bi prej ali slej Italiji se preklcnila, česar se _,Naiod'' sam zastran slovansko - italijanskih pokrajin boji, to jc: o narodnem zediujenji arstrijskih dežel z vnanjo Italijo —v baiem za zdaj — nič slišati noče. — Zastran Ceskega in Moravskega pa knjižica poudarja, da stojite med sebo v zgodovinski zvezi ,,c e s k e k r o n e." Ker tedaj pravna stranka v tem in nijenem drugem smislu ,,csloto" vse monarhije in posamesnih kraljestcv in dežel umeva, ne more tudi nasprotovati uašim narodnim željam po zedinjenju slovenskih pokrajin med mejarui avstrijske monarhije. — Drugo prcvažno vprašauje je pa: ali se to tudi izvestida? To je le mogoče po ustavnej poti, katere celo vladar, ko bi tudi ves gorel za lepo našo idejo, zapustiti ne more. Po ustavnej poti bi se vprašati moiali zastran političnega izločenja 81ovencev dotičui deželui zbori. Dokler nam ,,Narod" ne dokaže, da posebno štajarski in koroški Nemci izločenju pritrdijo, tako dolgo ostane zedinjenje sluv. pokiajin sicsr lepa ideja, praktičen program polit. dslovanja v Kedanjosti pa ui. Stajarski, koroški in drugi Slovenci**) bi bili za zdaj popolnoma zadovoljni, ako s pomočjo pravne stranke to dosežemo, da se nam narodna pravica postavno zagotori. Vse drugo, česar je še k narodnemu napredku potreba, prepuščamo mirnemu razvoju, kateri pa nikdar nastopil ne bo, ako prarna stranka v Avstriji na krmilo ne pride. *J rDie Integritaet der osster, Monarchie bodeutat die Gesauiintheit aller zur Monarcliie gehorigen Konigreiche und Liiudor. D:e Integritaot der oester. Monarckie ist aufrecht erhalten, so lange kein einzelner Theil d a v o n losgetrennt wird. Wie es sich diesfalls mit d?r Mouarchie verhalt, so verhalt es sih auch mit einigen derKonigreiche und Lander." **) Zastran ogerskih pa luenda še ,.Narod" sam ne ve, kako da jih ogerskemu kraljestvu izderc, in vendar bi brez njih nSlovenija" nepopulua bila. — Kakor pa med Slovenci zdaj stvari stoje, ko ,,Narod" iu ,,Soča" v svojem radikalizmu vse črtita, kar koli se konservativno in katoliško imenuje, ter s posebno slastjo v svoje predale sprejemata dcipi.se, ki udribajo jio konservativnih Slovencil) in možeb, ktere razen radikalcev ves slorenski narod visoko spoštnje, ker so si po blagem, dolgoletncm delovanju v narodovo koiisst spoštovanje zaslužili, — v tacih razmerah se pač vi Narodovci, ki ste seme ncsloge in ujedanja povsod zasejali, ne smete čuditi, ako mi štajarski Slovenci posebne želje ne čutiino, v zedinjeni Sloveniji z vami v ožjo dotiko priti, kajti bi — pridši pod oblast tacih ljudi — zaies prišii iz deža pod kap! Na druge ugovore ni vreduo ,,Narodu" odgovoriti, ker eden kakor drugi kaže, da uredništvo o staniu pravne stranke nič pravega ne ve ali vediti nočc. Sploh je pa to naša poslednja beseda v tej zadevi, kajti se nam res gnjusi vedno opraviti imeti z Ijudmi, kterim menjka pnglavitue reči, namreč pravega spoznanja!