Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-siv« *() Din — nedeljska izdaja celoletno % Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva* dnevna služba 209« — aočna 2996, 2994 iu 205« Izhaja vaak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za iuserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2'>99 Katolicizem in narodni socializem Pozornost vzbujajo v zadnjem čnsu inozemski časopisni glasovi, ki tolmačijo najnovejši politični ruzvoj v Nemčiji v takšnem smislu, kakor da je nemški katolicizem pod dojinom Hitlerjeve zmage opustil svoje še nedavno ostro odklonilno stališče napram narodnemu socializmu in sednj baje išče potov in načinov, kako bi se mu približal. Slične vesti smo brali tudi v domačih listih, katero priliko so neknteri znani nnši časopisi zopet porabili, da vržejo nekaj običajnih framnzonskih očitkov o politični nemorali proti katolicizmu in katoliški Cerkvi. Na tovrstne očitke je takoj najboljše odgovorila »Germania«, vodilno glasilo centruma, ki najprej zavrača neosnovano trditev, kakor da se Vatikan prizadeva in dela za spravo med katolicizmom in Hitlerjevim političnim gibanjem. Potem pa takoj opozarja, da je ravno pri vprašanju odnosn med katolicizmom in hitler-janstvom treba dobro razlikovati med vprašanjem. ki jc čisto svetovno-nazornega značaja in popolnoma drugim, ki se tiče zgolj političnega zadržanja centruma in njegovega odnosa do Hitlerjeve stranke. Med obema stavljenima problemoma je vsekakor treba jasno razlikovati. Kakor znano, so nemški katoliški škofje nastopili proti Hitlerjevi stranki ne iz kakih političnih vidikov, temveč iz čisto verskih in sicer največ radi člena 24 strankinega programa, ki se glasi: »Zahtevamo svobodo za vse veroizpovedi v dr-žnvi. v kolikor ne ogrožajo države in niso nasprotne morali germanske rase. Stranka zagovarja pozitivne krščanske vidike, ne da bi se vezaln na kako veroizpoved...« Proti temu členn strankinega programa je prvi iz verskega stnliščn nastopil mogunski škof, kateremu se je s posebnimi izjavami postopoma pridružil ves nemški episkopat. Katcm veroizpoved je namreč tista, ki po mnenju rasistov ogroža državo? To je po ideologi ii hitlerjevcev le katoliška vera, kakor je strankin program oficiclno komentiral poslanec Fcder: »So ljndje, ki so Ncmci pač po rojstvu, ki pa zavestno delajo proti nemške-mn narodu in državi, ker sprejemajo iz inozemstva politične smernicc in jim tudi slede. Ti ljudje nc spadajo k nemškemu narodnemu občestvu, zato tudi ne morejo imeti državljanskih pravic kakor tudi jtidje ne in naša skrb bo, da jim odvzamemo čast nemških državljanov«. Katoličani seveda ne morejo sprejeti niknkc »nncionalne cerkve«, ki lebdi pred očmi gotovih hitlerjevcev. če jih radi tega, ker pripadajo univerzalni katoliški cerkvi, hitlerjevci zapostavi in jo in proti njim nastopajo, bodo nemški katoliki vzeli pač ta boj nase ne da bi od svojega stališča mogli karkoli popustiti. Po pravici se katoliki tudi sprašujejo, kaj naj pomeni »nova morala germanske rnse«. Katoličani poznajo katoliško moralo, ki je nauk ljubezni do bližnjega. Hitlerjevci pa čez mero povzdigujejo germansko pleme, uče preziranjn drugih narodov (8 4 strankinega programa) in celo sovraštvo. Katoliška morala je univerzalna, za vse čase in narode. Zato je velika zmota, ako bi kdo hotel katoliško moralo prilagoditi nacionalncmn čutu germanske rase. Sicer pa pri veri ne odloča čustvo, temveč spoznanje in volja. Da stranka zagovarja »pozitivne krščanske vidike« samo na sebi še tudi nič ne pove, čeprav je morda dobro mišljeno. Vsakdo si namreč more pod tem predstavljati, kar se mu ravno ljubi. Lahko torej tudi nekaj, kar zavisi popolnoma od subjektivne domišljije in razpoloženja in je zato versko in dogmatično brez vrednosti. .Za katoličane je »pozitivno krščanstvo« katoliško krščanstvo. Iz izjav raznih voditeljev (zlasti Rosenberga) pa je razvidno, da Hitlerjeva stranka stremi za narodno cerkvijo, ki bi častila nemškega Boga in gojila nemško krščanstvo. Ta cerkev naj bi zdruzevaln katoličane in firotestante, bila noj bi proti »rimskemu centra-izmu«, mednarodnemu dnhu, zavreči bi morala staro zavezo i. t. d. Skratka: iz vse narodnoso-rialistične vodilne literature in listov veje duh »rasne religije«, ki je kakorkoli nasproten katolicizmu in katoliški morali. Vodilo bi predaleč, da se nod istim vidikom pečamo na tem mestu s Hitlerjevim vzgojnim programom, z njegovo agitacijsko propagando, praktičnim nvajanjem nove rasne morale, čeprav bi nam vse to nudilo številnih dokazov, da so nemški škofje, ki so iz čistega verskega stališča nastopili proti narodnemu socializmu, vršili le svojo dolžnost kot čuvarji čistosti verskih načel in katoliških nravi. Zato tudi ni misliti, dn bi cerkev svoje stališče do hitlerjnnstva kakorkoli spremenila ali »omilila«, dokler Hitler ne spremeni svojeea programa in taktike. Sicer pa je znano o Hitlerju, da se je ponovno izrazil, da mu spor s katoliško cerkvijo ni znželjen in da smatra za največje nasprotnike svojega pokreta tiste, ki v imenu narodnega socializma dražijo katoličane in izzivajo s svojimi spisi in delo-vaniem kulturni boj v drž.nvi. Čisto neodvisno od tega svetovnonnzorncgn problema pn jc vprašan ie političnega zadržanja centruma in njegove politike napram narodnim socialistom. Tuko i bodo odločevali, knkor pravi »Oermnnia«. politični vidiki, to ie odgovornost pred nnrodom in domovino. Samoposchj ic umevno, nadaljuje isti list. dn so v čisto političnih vprašanjih tudi za katoličnnn edino narodni vidiki mcrodnrni. Meje njegovemu političnemu krctnnju stnvljajo le splošne norme krščnnskegn nravnegn zakona, ki so veljavne seveda tudi v politiki. ^enfrum jc več kot 10 let sedel skupaj v vladi z marksisti. Pri tem ni nikomur pndlo nn um. da bi rndj tega sodelovanja nemškim katoličanom karkoli očital, čeprav je marksizem od cerkve obsojeno doktrina. Centrum je pač gledal, dn bistvenih koncesij ni delal. Duh de-ivokrrci.ie namreč hoče, da pride volja vsegn ljudstvo dn Izraza tudi v vladi. Dokler pa kaka katoliška strnnka sama ne more prevzeti oblasti, je nnrnvno, dn se veže 7. drugimi strnnknmi. dn tnko po medsebojnem sporazumu uresniči vsaj del svojega programa, ako ga na mah ne more vsega realizirati ▼ celoti. Da ce pri tem Pompozna otvoritev nemškega parlamenta Začetek Hitlerjevega tretjega cesarstva V znamenju pihelhavb in železnih čelad, ob vihranju starih cesarskih zastav Berlin, 21. marca. A A. Danes je prvič po letu 1914 Polsdain doživel velik dotok vlakov, tramvajev im avtobusov, ki so pripeljali na tisoče radovednežev. Vse ulice, ki se izlivajo preoslanoi katoliške vere so nato odšli v katoliško cerkev, Hindemburg in protestantski ministri pa v evangieljsko cerkev, katere obrede so prenašali z zvočniki, nameščenimi po drevesih v potsdamskem drevoredu. Hitler ni bil v cerkvi Opazilo se je, da se državni kancler Hitler ni udeležil božje službe, ki je bila orvi vrsti sta sedela papežev nuncij Orsenigo in francoski poslanik. Bivši prestolonaslednik je zavzel prostor v nekdanji ccsarični loži. Socialdemokratov ui bila *®var maršala Hindenburga Po uvodnem petju cerkvenega zbora je stopil ^dsednik Hindenburg za pult pred oltarjem in imel . smrtni tišini tale nagovor: S svojo uredbo dne 1. februarja sem razpustil .irčavni zbor, da zavzame nemško ljudstvo samo svoje stališče do vlade nacijonalne združitve, ki sem jo postavil. Pri volitvah v državni zbor dne 3. marca se je ljudstvo postavilo z nesporno večino za to vlado, ki sem ji dal svoje zaupanje, in |i tako dalo ustavno podlago za njeno delo. Težke in mnogotere so naloge, ki čakajo vas, gospod državni kancler, in vas, gospodje državni ministri. Na notranjepolitičnem in zunanjepolitičnem polju, v lastnem gospodarstvu in v gospodarstvu sveta čakajo težka vprašanja odločitve. Vem, da bosta ':ancelar in vlada šla s trdno voljo na rešitev teh nalog, in pričakujem od vas, članov novega držav- nega zbora, da se boste v jasnem spoznanja položaja in nujnosti postavili za vlado in tudi s svoj* strani vse storili, da jo boste pri njenem delu podprli. Kraj, kjer smo se danes zbrali, nam obrača pogled v prošlost, v staro Prusijo, ki je v strahu božjem, z zvestim in vestnim delom, z nikoli obu-pujočim pogumom in vdano ljubeznijo do domovine postala velika in na tej podlagi zedinila nemška plemena. Naj bi stari duh tega slavnega kraja navdal tudi sedanji rod! Naj bi nas osvobodil sebičnosti in strankarskih prepirov ter nas združil v nacijonalni misli in duševni obnovi v blagor združene, svobodne in ponosne Nemčije. S to željo pozdravljam državni zbor ob početku nove volilne dobe, in podelim besedo gospodu državnemu kan-celarju. Govor drz. kancler a Hitlerja Ko je predsednik republike zavzel spet svoje mesto, je stopil za govorniški pult kancelar Hitler in imel tale nagovor: Gospod državni predsednik, poslanci, možje in žene nemškega državnega zbora! Težke skrbi leže že leta na našem ljudstvu. Po dobi bogatega blagostanja in prospevanja, na vseh poljih našega življenja je — kakor že tolikokrat v preteklosti — spet prišla k nam beda in stiska. Vkljub marljivosti in volji do dela, vkljub energiji, znanju in najboljši volji iščejo milijoni Nemcev zaman dan za dnem svoj kruh. Gospodarstvo propada, finance so razr-vane, milijoni so brez dela. Svet nas pozma samo od zanae Svet pozna samo zunanji videz naših mest, gorja in bede pa ne vidi. Že dva tisoč let spremlja naš narod ta izpremembe polna usoda. Vedno izno-va pride za dvigom propad. Vzroki so bili zmerom isti: Nemec je sam v sebi razkrojen, neenoten v duhu, razklan v svojem hotenju in zato onemogel pri dejanju. Kadar gre za ohranitev lastnega življenja, je brez moči. Sanja o pravici na zvezdah, pri tem pa izgubi tla na zemlji. Toda čimbolj sta bila narod in država razcepljena, tembolj smo skušali v vseh časih napraviti iz stiske čednost. Teorija o individualnih vrednotah naših plemen zatira spoznanje potrebe po skupni volji. Ko je Bismarck izvedel za kulturno enotnostjo nemškega naroda državno-politično enotnost, se je zdelo, da bo nekdanje dobe razprtij in bojev med posameznimi nemškimi plemeni za zmerom konec. V tisto dobo združitve političnih sil je prišel začetek tistega svetovnonazorskega razkroja nemške narodne skupnosti, ki pod njim še danes trpimo. Ta notranji razkroj naroda je postal spet kakor že tolikokrat zaveznik zunanjega sveta. Sveti bo? f914 —1918 Revolucija leta 1918 je končala boj, v katerega je Sel nemški narod v najsvetejšem prepričanju, da brani samo svojo svobodo in s tem svojo pravico do življenja, zakaj niti cesar niti vlada niti narod niso hoteli vojne. Narod propada globlje in globlre Samo razpad naroda in splošni polom sta prisilila slabotni rod proti njegovemu boljšemu spoznanju, proti najsvetejšemu notranjemu prepričanju, da sta sprejela trditev naše krivde za izbruh vojne. Temu polomu je pa sledil razpad na vseh področjih. Politično, moralno, kulturno in gospodarsko se je naš narod pogrezal vse globlje in globlje. Najhujše je bilo zavestno uničevanje vere v lastno silo in onečaščenje tradicij in s tem razbitje osnove trdnega zaupanja. Brezkončne krize so od tistih dob pretresale naše ljudstvo. Toda tudi ostal: svet n; s tem, da je odtrgal iz dižavne skupnosti politično in goaeodarsko bistveni del. postal srečnejši ne bogatejši. Iz blazne teorije o večnih zmagovalcih in premagancih se je rodila blaznost reparacij in kot posledica tega katastroia našega svetovnega gospodarstva. Mlada Nemčija prikaia Medtem ko se je nemški narod in nemška drža* va pogreznila v notranjepolitične razprtije in pie-piie in se je začela stiska v gospodarstvu, se je pričelo novo zbiranje Nemcev, ki so hoteli v veri in zaupanju lastni narod le-tega izoblikovati v novo skupnost. Tej mladi Nemčiji ste vi, gospod generalni ieldmaršal, 30. januarja 1933 z velikodušnim sklepom zaupali vodstvo države. 5. marca se je ljudstvo v večini izreklo za nas. Na edinstven način se je vzdignilo in v nekaj tednih spet obnovilo nacijonalno čast, in po zaslugi vaiega razu-mevanja, gospod državni predsednik, izvriilo združitev simbolov stare veličine in mlade sile. Kaj hočemo mi mladi? V zavesti, da ravna v zmislu in po volji naroda, pričakuje nacijonalna vlada od strank ljudskega zastopstva, da se bodo po 15 letni nemški stiski vzdignili nad ozkosrčnostjo doktrinarnega strankarskega mišljenja in se podredile železni nujnosti, ki jo narekuje stiska. Zakaj delo, ki ga usoda zahteva ou nas, mora segati visoko nad okvir malenkostnih dnevnih političnih vprašanj. Mi hočemo obnoviti enotnost duha in volje nemškega naroda, hočemo varovati večne temelje našega življenja, nanueč naša narodna svojstva, silo in vrednote naroda. Hočemo spet podrediti organizacijo in vodstvo države tistim načelom, ki so bila zmerom pogoj veličine narodov in držav. Hočemo namesto večnega oklevanja trdnost vlade, ki naj da narodu spet neomajno avtoriteto. Hočemo pa tudi pojmovati vse res žive sile naroda kot nosilca nemške bodočnosti, hočemo si resno prizadevati, da združimo tiste, ki so dobre volje, in napravimo neškodljive tiste, ki hočejo narodu škodovati. Zgradili hočemo resnično skupnost iz nemških plemen, stanov, poklicev in dosedanjih razredov. Iz kmetov, meščanov in delavcev mora spet nastati en nemški narod. Ostalemu svetu nasproti pa hočemo, vpošte-vaje žrtve nekdanje vojne, biti iskreni prijatelji v miru, ki naj vendar že zaccli rane, za kalerimi vsi trpimo. Vlada nacijonalne združitve je odločena nalogo, ki jo je dobila od nemškega neroda, izpolniti. Zato stopa pred državni zbor z vročo željo, da bi našla v njem oporo za izvedbo svojega poslanstva. Spoznajte, možje in žene, zmisel časa, da boste mogli sodelovati in pomagati pri velikem nacionalnem delu. Tu so vsi prisotni vstali s sedežev, nakar sc je kancelar obrnil s temile besedami zahvale in ponižnosti na predsednika: Nemški narod se Vam klanja, genera ni leid-maršal Hindenburg Vstanemo pred vami, gospod generalni Ieldmaršal. Trikrat ste se borili na polju časti za obstanek in bodočnost naroda. Doživeli ste nekot nastajanje države, videli še delo velikega kancelar-ja in čudoviti napredek našega naroda ter ste nas naposled vodili v veliki dobi, ki nam jo je usoda dala, da smo jo sami doživeli in se v njej borili. Danes vas je previdnost postavila za zaščitnika nad novim povzdigom naroda. To vaše čudovito živllo-nje je za nas vse simbol neuničljive življenjske sile nemškega naroda. Zato se vam danes zahvaljuje nemško ljudstvo, mladina in mi vsi, ki občutimo vaš pristanek k delu nemike povzdige kot blagoslov. Naj bi ta sila piišla tudi pravkar otvorjene-mu zastopstvu našega naroda. Naj bi nam pa tudi previdnost podelila tisti pogum in vztrajnost, ki jo čutimo v tem vsakemu Nemcu svetem kraja okoli nas, ki se borimo za našega naroda svobodo in veličino, ob vznožju sarkofaga njegovega največjega kralja. Po Hitlerjevem govoru je predsednik stisnil kancelarju desno roko. Nato je zbor na koru zapel in zakijučii svečani akt, nakar jc Hindenburg sam odšel v kraljevsko grobnico in položil na kriti Fcb derika Viljem« I. in Friderika Velikega vence, medtem ko jc zunaj zagrmelo 21 strelov v pozdrav. Medtem so se v bližini garnizijske cerkve v Lustgartnu postavile v vrste potsdamska garnlzija in nacionalna društva. Njih paradi je prisostvoval predsednik s tribune, ki so jo postavili pred cerkvijo. Med častnimi gosti na tribuni je bilo mnogo generalov stare nemško vojske, med njimi Macken-sun in Seeckt. DeM*schJfi?»d, Deatschland Nato je ritopil Hindenburg v avtomobil, da so vrne- Njegov voa si je komaj delal pot skozi gosto množico* ljudi, kd so vedno iznova peli »Deutaohland, Deutschland iiber AllesU Tudi avtomobili članov vlade, ki so jih spremljali člani napadalnih oddelkov in j>olicije, so bili buirno pozdravljeni. Vojaštvo se j« z godbo vrnilo v voJaSnice, toda trajalo jo vež ur, preden se jo praznično razpoloženj® množice nekoliko [K>leglo. Število zunanjih gostov cenijo na 200.000, od katerih se je vsakdo vrnil domov v zavesti, da je bil priča prizora največjega zgodovinskega pom«na. Na koncu: bakljada Berlin, 21. marca. tg. Kot zaključek današnje- ga praznika so priredili zvečer veliko bakljado, katero so priredile nacionalne zveze v notranjem mestu. Že popoldne jc bilo na ulicah na stotisoče ljudi. Od Krollovc opere do Brandenburških vrat in na cesti Unter den Linden so se valile ogromne množice ljudstva. Policija in pomožna policija sta zaprli vse glavne ulice, po katerih je imel iti sprevod. Diktatura do 1937 Takoj prvi dan novega nemškega parlamenta • Njegova veljavnost preneha 1. aprila 1937. Njegova je Hitlerjeva vlada predložila državnemu zboru veljavnost preneha tudi za slučaj, da bi sedanja takoimonovani pooblastilni zakon, za katerega po- j državna vlada odstopila. Irebuje dvotretjinsko večino in zarodi katerega so (Člena 85 in 87 nemške ustave sc nanašata rebuje------------------... , se zadnje dni vršila daljša pogajanja med Hitlerjem in voditelji katoliškega centruma. Prelat Kaas n Steger\vald sta bila še včeraj zvečer sprejeta

;osko-ar.gle-ško-italifansko-nemški direktorij Je on zahteval :%j pred dvema letoma. MacDonaldu nikakor ne bi ugodil, če bi ta zahteval, naj sc Nemčija od Italije popolnoma loči. Pač pa je Angležem predlagal, da sc mora Nemčija na vsak način sprejeti v direktorij kot enakopraven član in DA MALE DRŽAVE NIMAJO V VELIKIH EVROPSKIH ZADEVAH NIČESAR GOVORITI. Francijn se bo morala desetkrat premisliti, preden bo_ odklonila Mussolinijeve predloge. Zakaj Mussolini drži slej ko prej v rokah karto aliance z Nemčijo.« Francifa se ne da prevariti Ni čuda, če francosko javno mnenie Mussolini-jev predlog a llmine odklanja. Francoska vlada sicer do sedaj še popolnoma molči, toda oficiozni »Tcmps« v svojem uvodniku od 19. t. m. kratko izjavlja, DA EVROPA NE OBSTOJI SAMO IZ ŠTIRIH VELESIL, ampak iz cele vrste drugih driev, ki imajo živlfen-ski interes na tem, kako bo izgledala ona Evropa, katera je izšla b mirovnih pogodb. »Petit Parisien« pravi, da je ideja hierarhije velesil nesprejemljiva, ako naj pomeni popolno Izključitev malih držav. »Petit Journal« meni, da je vprašanje Male antante najbolj delikatuo ir. da se Francka v tem oziru nikakor ne more postaviti na stal'šče gg. MacDonalda in Mussolinija. »Journel des Debats« pite, da ima takozvaci »klub miru«, ki sta ga ustanovila gg. MacDonald in Mnszolini, romen, da se spremeni karta Evrope. Potem to nc bo klub miru, ampak »klub vojne«. čenja z dnem po objavi. Členi 68 in 75 drž. ustave. rin(, jcr;j0|{ nagovor. Predsedstvo državnega zbora ne nanašajo na zakone izdane od drž. vlade. Člen -1. Za pogodbe med nemško državo in inozemskimi državami v kolikor se tičejo predmetov državne zakonodaje, privolitev zakonodajnih ustanov ni potrt ima za dobo veljavnosti tega po. obLastilnega zakona. Državna vlada izdaja tudi vse predpise za izvedbo teh pogodb. Člen 5. Ta zakon je uveljavljen z dnem objave. je bilo izvoljeno sledeče: predsednik državnega zbora je Gohring, prvi podpredsednik poslanec Esser iz centruma, drugi podpredsednik nemški naciona-lee poslanec GrBf iz Turitiglje, tretji podpredsednik narodno-socialistični poslanec ZOrner. Nato se je državni zbor odgodil do četrtka in je določen dnevni red za to drugo sejo: 1. izpremembe poslovnega reda, 2. izjava državne vlade. Mussolini ponuja zopet pogodbo z Jugoslavijo MitssoUnijeva temeljna ideia: Slovani na\ mmajjo nobene besede v evropski politiki sb n- LJubljana. 21. marca. Čeprav se oflcijclno še ni sporočilo, kakšne smernice so se pokazale v Rimu na sestanku med Mussolinijem iu MacDonaldom, ki ga skuša italijansko časopisje povzdigniti v dogodek zgodovinskega pomena, in v čem se je med angleškim in italijanskim državnikom doseglo soglasje, se iz glasov svetovnega čosopisja, v kaSercm se odraža nv.«enjc evropske diplomacije, danes že čisto jasno razvidi, okoli česa se je sukal rimski sestanek. Dc-linitivnega se v Rimu ni sklenilo ničesar, zakaj imamo 5c dve veliki državi, Francijo in Nemčijo, ki na tem sestanku nista bili zastopani in ki morata U izmenjavi misli med MacDonaldom in Mussoli-n.jcm Se zavzeti svoje slo'.išče, čeprav sta seveda ie orej bili informirani, s kakšnimi m:s';mi in načrti se je podal šef afcojleške vlade v Riai. Siccrca zarota Na rimskem sestanku je, kakor bi rekli, komično to, da ves svet pripisuje inicijativo za Mejo, ki jc tam padla, Mussoliniju, dočim je v resnici to idejo sprožil že lansko leto .MacDonald. Ko sc je namreč* lani jeseni in pozimi v Ženevi šlo za to, da se črtajo nemške reparacije in da se Nemčiji načeloma prizna enakopravnost v oboroževanju, je MacDonald, ki jc na vsak račin hotel od Evrope izsiliti to usodco koncesijo Nemčji, delal na to in tudi dosegel, da se je to vprašanje rešilo BREZ TAKOZVANm MALIH DH2AV, to je brez onih držav, ki so doprinesle za zmago zaveznikov v svetovni vojski največje žrtve. Tedaj je MacDonald v Ženevi odkrito zastopal stališče, da ne gre, da bi pri odločevanju problemov svetovne politike glas kakfine male državice zalegel prav toliko kakor glas kakšne velesile. Ta neupravičena demokrac;ja v ustroju Zveze narodov naj sc umakne načelu hierarhične podrejenosti malih držav velesilam pri vseh velikih vprašanjih svetovnega značaja. Učinek tega angleškega stališča je bila USTANOVITEV PAKTA MALE ANTANTE, kakor ga imamo danes pred seboj. Ta pakt Male antante je trn v mesu fašistične Italije, ki zadnji čas vse svoje sile uaperja v to, da bi Malo antonto oropala njenega mednarodnega pomena in vpliva. In zato je Mussolini sedaj radostno pozdravil obisk g. MacDonalda in je angleškemu premieru v Rimu serviral idejo izključitve malih držav od reševanja svetovnih problemov kot svojo lastno zamisel. Na ta način smo sedaj zvedeli, kaj prav za prav vsebuje tisti predlog g, Mussolinija, o katerem sedaj Italijansko časopisje piše, da predstavlja historičen dokument prve vrste, na katerem bo odslej svetovni mir počival trdneje nego na versaillski mi-«»vni pogodbi... „Klub miru" brez nadležnih „ma lih" Predlog g. Mussolinija vsebuje torej sledeče smernice: Vsa svetovna vprašanja, ki tvorijo danes predmet sporo med posameznimi državami in ki ogrožajo mir sveta, naj se sporazumno rešijo od kluba miru, to je od direktoriia štirih velesil. Vsako vprašanje, lrl bi po paktu ZN prišlo pred Zvezo narodov, naj bi se predhodno diskutiralo in rešilo v direktoriju štirih velesil, to je Anglije, Francije, Italije In Nemčije, Zveza narodov, ako ima sploh Je kakšen smisel, da obstoja dalje, naj bi sklepe direktorija štirih velesil samo potrdila. Male države članice Zveze narodov, pri čemer so v prvi ♦rsti mišljene Belgija, Poljska in države Male antante. ne bi v direktoriju imele se zastopnikov Evropa pod rtocticrsfiom štirih NE KAKRŠNEGAKOLI DIREKTNEGA ALI 1NDIREKTNEGA VPLIVA. To bi pomenilo dejansko toliko, da bi bili izključeni od soodločevanja pri usodi Evrope vsi Slovani, ki jih te mimo Rusije okoli 200 milijonov. Na ta način- si hoče Italija od Francije, katero bi ona v toliko podpirala, kar se tiče njenih odnošajev do Nemčije, da bi odvračala Hitlerja od misli ua nasilno revizijo versaillskega miru potom vojne in podobnih avantur, izgovorili koncesijo, da bi Francija ne obravnavalo več evropskih vprašanj v zvezi s svojimi dosedanjimi zavezniki, med katerimi jc Italiji NAJBOLJ NA POTI JUGOSLAVIJA. Kajti popolnoma po avtentičnih virih vemo, da je Mussolini na rimskem sestanku spravil ca tapet v prvi vrst" »vprašanje Jugoslavije«. Italija se ni odrekla svoji ideji revizije versaillskega miru, ampak j boče !e doseči, da bi se revizija izvršila v spora- i zumu s Francijo, tako da bi ta rev?zija ne bila v . škodo Italiji. Tudi svojemu posebnemu prijateljstvu do Nemčije sc Mussolini na rimskem sestanku ni ; odrekel, an:ppk je samo pripravljen vplivati na \ Hitlerja pomirjevalno. In za vse te velike »usluge j in koncesije« naj doprinese Francija na oltar miru ' kot žrtev vse svoje zaveznike! Italija hoče od Francije žetev zaveznikov Nnjločneišo sliko rimskih razgovorov r.om podaja dopisnik oiicioznega »Tempsa«, ki svojemu listu iz Rima sporoča: Kar je najbolj značilno, jc to, da imajo od rimskega sesianha največje zadoščenje fašističpi krogi. Ti krogi so se do danes najbolj bali sodelovanja med Londonom, Parizom in New-yorkom, to je med tremi demokracijami sveta, dočim po rimskem sestanku smatrajo, da sta sedaj postala soodločujoča faktorja pri vprašanjih, ki so se do sedaj obravnavala in odločevala med Londonom in Parizom, FAŠISTIČNA ITALIJA IN FAŠISTIČNA NEMČIJA. Torej se Je po niihovem mnenju danes tudi svetovno politika temeljito »zrevolucionirala«. Na ta način je dal Rim najboljši odgovor na novi pakt Male antante in na tiho alianco med Francijo in Rusijo. Take so domneve fašistov. Kar pa jc gotovo in r.c domneva, jc to, da pomeni obisk MacDonalda v Rimu ogromno pomnožUev prestiža Mussolinija oziroma Italije. Na vs.ik •način je ta obisk satn na sebi ENA NAJVEČJIH DIPLOMATIČNIH ZMAG MUSSOLINIJA j Če bi Francija meni nič tebi nič pristala na načrt, ki sta ga skovali v Rimu Anglija in Italija, potem bi se v resnici vsa evropska politika popolnoma preusmerila pod direktorijem štirih velesil, kakor je to napovedal Mussolini žc oktobra meseca lanskega leta v Turinu. Nobenega dvoma ni, da je Angliji ideja direktorija štirih velesil simpatična, pomisleke pa utegne imeti ob MussoliAijevem predlogu, naj bi sc male in srednje države poriv.-le na stran popolnoma, kadar bi se reševala glavna vprašanja svetovne politike, če bi Francija na to pristala, bi se morala SAMA LOČITI OD ONIH DR?AV, KI SO DO DANES PODPIRALE NJENO POLITIKO. Angleški državniki niso tako preizkušeni, da bi mogli verjeti v to, da bi Francija privolila v to in da se sama odreče zaveznikom, ki so zanjo največja U iij«-" ~iVlO«aj. Pariz, 21. marca. tg. »Echo do Poris< poroča: ! Ker bi so Francija v direktoriju štirih čutila izoli-> rano s struni svojih zavcznic in izpostavljanja pritisku drugih, je izjavil Mussolini, da jo pripravljen skloniti pogodbo treh: med Italijo, Francijo in Jugoslavijo, katero pogodbo jo še pred par dnevi odklonil francoskemu poslaniku. Zadovoljil bi sc tudi h pomorsko pariteto, ki bi bila omejena samo na Sredozemsko morje. >L*Hommo Librc« piše, da ve ii nedvomno zanesljivega vira, da je London že pred rimskimi razgovori nnjno svetoval Franciji, na.j prepusti malo antanto in Poljsko svoji usodi.., Točke Massotinijevega predloga London, 21. marca. tg. »Daily Telegraph« poroča: Mussolini je v načrt obsega pet točk: 1. Konvencija naj traja 10 let; če se ne odpove. se podaljša za nadaljnjih 10 let. 2. Anglija, Francija, Nemčija in Italija se ob-▼ežojo, da h od o sodelovalo za ohranitev miru v Evropi v duhu Kellogovcga pakta. S. Skrbeti je ta to, da pristopijo k paktu tudi druge države, vendar naj so sporazum uveljavi tudi brez njih, če nc bi hotele ali če bi imele pomisleke. 4. Štiri velesilo so posebej obvežejo, da bodo v smislu pakta Zveze narodov stremele po reviziji mirovnih pogodb; v decembru lanskega leta načelno priznana enakopravnost Nemčije naj se praktično izvode ter jo tudi Avstriji, Bolgarski in Madjarski priznati slične pravice. 5. Štiri velesile bodo delovale po sknpni liniji tudi v izvenevropski in kolonialni politiki. V poslanski zbondci bo v četrtek zumuije-poli-tična debata, na kateri bo MacDonald poročala 6vojem potovanju v Rim. (p Pariz, 21. marca. tg. Ministrski predsednik MacDonald in 6ir John Simon sta danes dopoldne 7 ekspresnim vlakom dospela v Pariz. Na lyonskem kolodvoru so ju pričakovali ministrski predsednik Daladier, zunanji minister Paul Boncour in angleški poslanik. Ministra sta se takoj odpeljala v angleško poslaništvo. Tam je bilo kosilo, katerega so . se udeležili tudi Daladier, Paui Boncour in nekateri drugi člani francoske vlada. Razvoj avstrijske krize Heimtvehr mobilizirana Dunaj, 21. marca. tg. Sodeč po interpelacijah, . ki so jih vložili socialistični poslanci v dunajskem deželnem zboru, pripravljajo avstrijske organiza-i cije Ileimvvehra neko večjo akcijo. Socialistične j vesti se morajo danes Citati z veliko previdnostjo, j toda ker eo topot Interpelanti navedli gotova de-; janja, ki sc dajo kontrolirati, jih kot informacijo prinašamo. Tako se je zgodilo, da so heimvvehrov-; ske čete nenadoma zasedle celo vrsto vasi in trgov | po Zg. Avstrijskem in vzele vso oblast v roke. i Zandarmerija ima nalog Heimvvehr smatrati za i pomožno policijo. Nadalje potrjuje generalna di-' rekcija avstrijskih zveznih železnic, da je dobila ' nalog, pripraviti večjo količino vagonov za transport heinnvehrovskih čet proti Dunaju, in sicer : 25. in 26. marca ter 2. aprila. Ista direkcija javlja, j da so nekateri večji kolodvori na Štajerskem in j na Koroškem dobili povelje, da obdržijo uradništvo I v neprekidni službi za slučaj, da bi na imenovanih dneh bilo potrebno mobilizirati večji park prevoznih sredstev in bi postal tudi promet intenzivnejši. Interpelanti nadalje navajajo, da imajo na- Milijonske de}ravdacij,e v Romuniji Bukarešt, 21. marca. tg. V nočni seji poslanske zbornice je predsednik kmelske stranke dr. Lupu stavil vladi uujno vprašanje radi dogodkov pri bukare&kem zaslopstvu Škodovali tovarn, kjer je bila Romunija prikrajšana za mnogo milijonov pri davkih. V sporazumu z državnim pravdništvom so davčne oblasti preiskale pisarno zastopstva ško-dovili tovarn in našle tam zaupne dokumente. O tem so bile obveščene vlada in vojaške oblasti. Vojaške oblasti so takoj odredile, da ee postavi straža pred poslopje Skodovega zastopstva ter so lokalo zapečatili. Dr. Lupu je zahteval pojasnila, zakaj so potem ni nič zgodilo, zakaj je straža odšla in so pečate zopet odstranili. Ministrski predsednik Vajda Voevod je priznal, da se je vršila preiskava radi prikrajšanja davkov in da je vojno ministrstvo pregledalo vojaške dokumente, katere so našli pri hišni preiskavi, da pa so se ti dokumenti tikali samo državnih naročil pri škodovih tovarnah in dn ne vsebujejo nobenih tajnosti. O vohunstvu ne more biti govora. Notarji v L'ubljani Belgrad. 2t. mnrea. AA. Na podlagi zakona o javnih beležnikih (notarjih) in jx> zaslišanju višjega deželnega sodišča v Ljubljani in no-larskc zbornice v Ljubljani je minister za pravosodje iadal uredbo o izpremrmbi uredbe <> številu javnih notarjev. Po tej uredbi je v Ljubljani 6 notarskih mesu tančne podatke o gibanju vojaških čet na Madžarskem, in sicer na meji Burgenlanda. Nova bančna politika Dunaj, 21. marca. tg. V zveznem svetn je podal danes finančni minister \Viedenhofer pojasnila o zasilnih naredbah za bančne posle. Sooialno-demo-kratski poslanci so grajali, da hoče vlada z izdajanjem kratkoročnih bonov omogočiti dolgoročno amortizacijo bančnih terjatev, ter so svarili pred tem, da bi se z lombardiranjem teh bonov pri narodni banki ustvarjala nevarnost v valutni politiki. Finančni minister je odgovoril, da se ne misli na lombardiranje, da niti od daleč ne gre za poskus inflacije, temveč nasprotno za to, da bi se razbremenil menični portfelj narodne banke. Prispevek zvezne vlade in emisijske banke za amortizacijsko blagajno, je mišljen v načelu kot posojilo. Upanje je, da se bo za vračilo porabil del bodočega čistega dobička podpiranih kreditnih zavodov. Finančni minister je dalje potrdil, da bo vlada najela 5f milijonov iz hranilnega fonda za obrestovanje dr?, inozemskih posojil. Seja vlade Belgrad, 2t. marca. AA. Danes od 11. do 13 se je vršila seja ministrskega sveta pori predsedništvom dr. Milanu Srskiča, kot predsednika vlade. Osebne vesti Belgrad, 21. marca .AA. Z ukazom Nj. Vel kralja so napredovali na predlog pravosodnega ministra v 3. skup. 1. stop. Bodniki okrožnega so dišča: Jakob Antloga v Ljubljani, Valent Levičnik v Celju in dr. Fran Pihler v Mariboru, dozdaj v 3. skup. 2. stop. Belgrad, 21. marca. 1. S kraljevim ukazom je postavljen za namestnika višjega državnega pravd, nika v Ljubljani dr. Svilko Kravina, sodnik okr. sodišča v Ljubljani in v. d. šefa odseka v pravosodnem ministrstvu v Belgradu. Belgrad, 21 marca. I. Ostavka na državno službo je bila sprejeta dr. Alojziju Kramariču, asistentu splošne državne bolnišnico v Ljubljani. — Za višjega zdravstvenega pristava in načelnika gornjegrajskega okraja jc postavljen v 6. skupini dr. Janko Rak. do sedaj višji zdravstveni pristav pri tem načelstvu v 7. pol. skupini. — Nn lastno prošnjo je premeščen Franc Pisamski, prometnik 9. pol. skup. iz poslajo Ormož za Šefa postaje v Beltince. * Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno. vendar večinoma iasno. Ponoči bijd mraz, pa tudi podnevi mrzlo, vetrovi bodo ponehali. Jugoslovanski škofje toženi pred Zagreb, 20. marca. Dance dopoldne ob 8 se je začela na okrajnem sodišču pred sodnikom dr. Kaitarinom Djairičem kazenska r sprava proti Škofom Jugoslavije zaradi pastirskega psma o Sokolu kraljevine Jugoslavije, in sicer na zahtevo zasebnih tožReljev, ki so: zagrebški profesor Štefan Adolf, Maks Domini Č, inženjer iz Krapine, Hinko N a g 1 e c iz Zagreba in Ivan Les iz Krapine. Tožilce je zastopal dr. Gavrančič. V imenu obloženih Škofov je njihov zastopnik zagrebški odvetnik dr. Krunoelav J a n d a dal na zapisnik naslednjo izjavo: »Slavno kr. okrajno sodišče! Pastirski list od 17. novembra 19H2 je izdal katoliški episkopait kraljevine Jugoslavije po svoji službeni dolžnosti kot učitelj ter čuvar vere in morale, da od katoliške mladine odstrani vsako nevarnost v verskem in moralnem oziru. V izvrševanju omenjene dolžnosti je kaitolišiki episkopat odgovoren edino le pristojni oerteveni oblasti. Po določilih kanona 120 § 2. cerkvenega zakonika sploh ne more tožilec brez prejšnjega dovo-lienja svete Stolice pred posvetnim sodiščem tožiti škofa ne v kazenski ne v civilni stvari. Takega dovoljenja tožitelji nimajo tudi v tem slučaju. Posebno pa odreja konkordat od 15. avgusta 1855 v čl. 14, da so kazenske stvari proti Škofom izvzete is pristojnosti državljanskih sodišč ter da Škofe sodi sveta Stolica skupno z vladarjem. Iz teh razlogov mi je čast izjavljati, da se v razpravo, ki je določena za danes, ne bom spuščal.« Nato je zastopnik Škofov zapustil sod. dvorano. Poleg škofov je bil obtožen tudi kaplan cerkve sv. Marka v Zagrebu. Njega je zastopal dr. Mar-K u 1 i n. Ker je kaplan izjavil, da je prebral pastirski list po nalogu svojega župnika dr. Rittiga, I je vsled tega dr. Gavrančič razširil tožbo tudi na dr. Riittiga. Sodnik je razpravo nato odgodil Slovenski rudarji v južnih krajih Kai pripoveduje oovrnivši se zafforshi rudar Ljubljana, 21. marca. Govorili smo e slovenskim rudarjem, ki se je sedaj na pomlad z mnogimi drugimi vrnil iz južnih krajev. Pripovedoval je nam žalostne stvari, ki jih morajo na jugu doživljati nekateri slovenski rudarji. , , Rudar, ki je nam te stvari pripovedoval, »e je vrnil lani sredi poletja od vojakov domov v Zagorje in je iskal dela, nikjer ga pa ni dobil. Zvedel je, da so nekateri Zagorjani dobili delo v Les-ljanih pri Doberlinu v Bosni. In odpravil se je tja še z enim tovarišem. Delo sta res dobila, »oda na akord Delala sta po osem ur naporno aikordno delo, da sta na dan zaslužila po 30 Din, kar je za akord-no delo skrajno malo, vendar pa bi bila še zado, voljna. Našemu informatorja eo prvi mesec res izplačali ves zaslužek in revež si je toliko prislradal, da je mogel prvi mesec vložiti od svojega skromnega zaslužka celo 300 Din v hranilnico. Drugi mesec pa že ni dobil več plače in tako cele tri mesece nič. Nihče v rudniku ni dobil plače vse tri mesece. Rudnik je v zasebnih rokah. Rudarji so blago jemali za bone v trgovinah, toda tudi v trgovinah je zmanjkalo živeža. Naš znanec je dobi! proti koncu v trgovini s protekcijo 10 d'kg soli, drugi pa Se tega ne. Pri vsem tem pomanjkanju pa so rudarje v rudniku na vso moč priganjali k delu. V vročini, pri kateri ni smel v zagonskem rudniku delati nihče več, kakor pet mimit, so morali dva do trije napolnili po dva hunta premoga. In pri vsem tem delu so bili rudarji še lačni. Končno je naš rudar zahteval obračun in posrečilo se mu je, da so mu izplačali po 28 Din dnevno za šiht, seveda pa je moral poravnati svoj dolg v trgovini. Odšel je dalje za zaslužkom. V Sunji je že na postaji nagovorD agent skupino slovenskih rudarjev, naj gredo v Oplenovec v Srbiji, kjer bodo našli dober zaslužek in je dal vsakemu po 30 Din za pot, »bčina pa jim je poskrbela polovične vozovnice. Sredi ceste v Oplenovec pa jih je ustavil ruski emi-rraivt in jim odsvetoval, naj nikar ne hodijo tja, »er rudarji že po pet mesecev niso dobili izplačanih mezd. Dejal jim je: »Če meni, Rusu. ne verjamete. pojdite tja, saj so tam vaši ljudje Slovenci in rprašajte nje, kalko se jim Rodi.- V Oplenovcu so se res sestali s tamkajšnjimi rudarji-Slovenci in jih vprašali, kako in kaj. Slo-renci so jim odgovorili: »Po petih mesecih smo Jane« dobili na račun plače za vseh pet mesecev selih 40 Din. Da pa smo vzdržali pri delu, nam je rudnik dajal vsak dan kruha in slanine in ob tem jmo delali. Sem smo prišli lepo oblečeni, sedaj smo •trgani, kakor ni strgan noben capin. Brez vsega »mo. Nekoč se je celo pripetilo, da celo en dan niti kruha nismo dobili, delati smo pa le morali. Pri bolniški blagajni ni nihče zavarovan, še manj pri bratovski skladnici. Eden Slovencev je nekoč zbolel sa grižo, toda rudniku se je zdelo predrago poklicati zdravnika iz Arangjelovca ia je dal poklicati kar bližnjega vaškega vrača, to je preprostega kmeta, ki se peča z raznimi čarovnijami. Ta je dal bolnemu Slovencu neko »zdravilo«, — drugi dan je bolnik umrl. Tu ni vredno delati. Rudnik najame delavce, jih po dva, tri mesece ne plača, dokler se delavci ne naveličajo in odidejo, nakar najame druge, s katerimi napravi prav tako.* »Tam seveda nismo iskali dela, čeprav bi lahko dobili in smo odšli dalje za kruhom,« je nadaljeval naš znanec. »Odšli smo proti Vlaškemu polju. Ko smo prišli tja, so se ravnokar trije Slo-venoi-rudarji odpravljali. Povedali so nam, kaj so zaslužili. Povprečno za šiht težkega dela so zaslužili po 10 Din na dan, dostikrat pa tudi samo 8 do 9 Din, največ kvečjemu 14 Din. V trgovini so imeli rudarji vsak dan 10 Din kredita, od tega pa se morali prihraniti še za nedeljo, ko niso imeli kredita in tudi ne dela, pa še karbid so si morali sami kupovati »a svetilke. Eden od njih je delal od 3. decembra do 5. marca in ko je zahteval račun, mu je blagajnik naraimial, da je prav za prav rudniku še 10 Din dolžan in dokler m« ne plača teh, ne dobi knjižice. To je imel ubogi Slovenec od trimesečnega dela — 10 Din dolga pri rudniku.« »Odpravili sano se proti Belgradu peš, 63 km daleč. Po poti niti vode nismo dobili, le v neki «mehani», kjer amo si kupili kruha, so dali tudi vode. V Belgradu smo vprašali na borzi dela za delo. Odvrnili so naim, da za rudarje nimajo nič, noj gremo na bratovsko skladnico. Tudi tam so nam odgovorili, da nam ne morejo pomagati. Napotili so nas na ministrstvo za Sume in rude. Ko smo tam prosili za delo, je bil slučajno tam neki gospod, pognali ga nismo in ta nam je dejal: »Jaz imam delo sa vae pri Varaždinu. Po 85 Din sa Siht boste dobili. Razveselili smo se, zlasti, ko smo slišali, da bomo Imeli stanovanja, lastno kuhinjo, kantino In vse, kar je rudarju potrebno. Prosili smo ga za pofcnino, toda gospod ni maral dosti slišati o potnim. Nekaj nam je dal in preskrtoel polovično vožnjo do Varaždina, zraven pa nas je poučil neki drugi gospod, kako skrbe za slovenske rudarje, medtem, ko v Sloveniji kar kon-dukterji mečejo hrvatske rudarje z vlaka!« »Prišli smo res,v Cerje Tužno (dvakrat tužno sa slovenske rudarje) pri Varaždinu. Delo smo res dobili, toda nikjer kantine, nikjer kuhinje in zvedeli smo, da rudnik rudarjem tudi ne plačuje mezd. Prosili smo pri nekem kmetu za stanovanje in hrano. Kmet nam je obljubil, da da vsem štirim hrano in stanovanje za mesec dni za 1000 Din, toda rudnik jih mora naprej plačati. Prosili smo upravnika rudnika, naj nam to preskrbi, toda ta nae je zapodil. Vložili smo proti rudniku tožbo pri varažflinskeni sodišču, toda upravnika niti na sodišče ni bilo. Sodišče je prisodilo vsakemu od nas po 728 Din odškodnine, toda upravnik se za sodbo zopet ni zmenil in nam ni nič plačal. Našo stvar smo potem v Sloveniji izročiti Delavski zbornici in Bratovski skladnici, naj nam preskrbi pravico. Morda bomo kaj dosegli, morda ne. Toliko pa pravim in svetujem vsem slovenskim rudarjem — ni je delati pri kmetu v Sloveniji zastonj, vsaj lačni ne bomo, kakor pa na jug s trebuhom za kruhom!« Tako naš informator. Vsaj ]>olovieo resnice je nedvomno v njegovem pripovedovanju. Vidimo, da se ponekod dogajajo z našimi rudarji najbolj sramotni socialni škandali. Bedo v rudarskih revirjih Senovo, 20. marca. Problem brezposelnosti in vz -rževanje brezposelnih, je postal tako splošen kakor noben drugi. Na neštetih sejah in anketah iščeio rešitve :n izhoda, kako zajeziti pogubonosni val bede, kako brezposelnost omejiti, kako odpomoči temu nevarnemu socialnemu zlu. Uspehi vseh teh se; in anket so pa tako maihni, da jih široke množice ne občutijo nič, nasprotno temu se brezposelnost in malo-zaposlenost širi z neverjetno naglico, kakor katastrofalen požar. Najhujše so vedno prizadeti kraji, kjer so revirji TPD. Nepregledni množici brezposelnih in malozaiposlenih se priključuje nov kader, in sicer obrtniki in trgovci. Stan, ki je doslej največ prispeval k javnim dajatvam, leži danes na tleh gospodarsko uničen, obsojen v bedo in pomanjkanje. Prihranki, katere naj bi imel, ležijo razmetani v raznih kreditih rudarjem, kateri ne morejo plačati. Pomanjkanje in revščina sta se naselila pri prej dobro stoječih. Stanovska čast in ponos sta jih zadrževala, da se niso pridružili obupnim tožbam drugih. Pričakovali so, da bodo merodajni krogi sami uvideli strahovite posledice, ki spremljajo delavsko brezposelnost. Vse pričakovanje je bila pa le ena velika samoprevara. Kajti za popolnoma obubožano obrtništvo se je zanimala le še davkarija. Imamo trgovsko obrtniško in industrijsko zbornico v Ljubtjani, ki jo moramo vzdrževati. Gospodje pri TOI v Ljubljani, vzemite si za vzgled Delavsko zbornico, ki za delavstvo vsaj nekaj doseže, ter ukrenite kaj za obrtništvo v najbolj nesrečnih krajih, v rudarskih revirjih. Največje zlo je pomanjkanje gotovine, katere tudi tisti nimajo, ki so imeli prihranke, pa so jih naložili v hranilnice, a jih sedaj ne morejo dvigniti. Zato bi bilo treba tukaj naglih in radikalnih ukrepov. Ako je res še v obtoku za 5 milijard Din bankovcev, kakor je to na nedeljskem shodu izjavil gosp. poslanec Urek, kateri denar da privatniki skrivajo (za naše kraje seveda ta trditev ne drži), naj se ta denar pokliče iz tistih »skrivališč«. Dovolj sredstev je na razpolago, da se to lahko hitro izvrši. Gosp. poslanec Urek je dejal, da država ne naroča premoga pri TPD v tistih količinah kakor ga je prej, ker je v državnih rudnikih cenejši, in da se z naročili pri TPD podpira inozemski kapital, kar je v naišo gospodarsko škodo. Če je stvar taka, kakor trdi gosp. Urek, naj država prevzame rudnike TPD in začne s polnim obratom. Dokler se pa to ne zgodi, naj se državna naročila zvišajo. Kajti tu gre samo za kruh in obstoj tisočev ljudi! Za zaščito domačega kapitala pa naj država ukrene, kar se ji zdi primerno I Beda in pomanjkanje, kateremu je izpostavljeno prebivalstvo naših rudarskih revirjev, sta dosegla tisti višek, ki kliče po nujni odpomoči. Pomisliti je treba, da je Slovenija obmejna pokrajina, zato je v interesu države same, da posveča Sloveniji vso svojo pozornost s tem, da ustvari v Sloveniji znosne življenjske pogoje, ker s tem bo ustvarjena na meji Jugoslavije najkrepkejša straža. Tudi tukaj velja stari izrek, da »ljubezen gre skozi želodec«. ! tlO letna žena prvič bolna Is Županje na Hrvatskem poročajo o morda edinstvenem primeru 110-letne Kate Pucanič, ki je dovršila dne 24. novembra 1932 svoje 109. leto in je sedaj torej v 110. letu. Kata Pucanič je sedaj hudo zbolela, prvič v življenju. Iz njenih orume-nelih dokumentov je razvidno, da se je rodila 1. 1823 v Moravski v vasi Nelmeusnec, kar pomeni, da se je rodila sedem let pred rojstvom avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Na Hrvatsko je prišla z očetom še kot mlada deklica. Naselili so se v Babini gredi v Slavoniji, kjer se je L 1818 poročila z opankarjem Kristijanom Baumsteinom, v svojem 60. letu pa je ovdovela, ter se je poročila v drugič z obrtnikom Andrejem pucaničem v Županji. Po desetih letih ji je drugi mož umrl in 70-letna vdova se seveda ni poročila še v tretjič. Iz obeh zakonov ni imela otrok. Zanimivo je, da se je v svojem 93. letu, to je i leta 1916 hudo ponesrečila, ko se je porušila neka hiša. Ves zid se je podrl na ono stran, kjer je slučajno bila ona in ji zlomil obe nogi. Že po nekaj mesecih pa je kar ozdravela, čeprav ji je bila potem ena noga krajša. Najbolj zanimivo je. da so starici pred nekaj leti zrasli novi zobje, tako da sedaj grize najbolj trdo hrano, pa tudi vid se ji je izboljšal, tako da si sama brez očal krpa perilo in plete nogavice ter bere v časopisih najbolj drobne črke. Ko jo človek vidi, bi ji rekel, da nima več kakor 60 do 70 let. Pri tem ima še izvrsten spomin in se spominja mnogih važnih dogodkov iz svoje mladosti. V razgovoru pogosto poudarja, kako se mora človek varovati nervoznosti. ker je nervoza najhujša bolezen današnjega naraščaja in zato boleha za njo ves svet. Svovo visoko starost pripisuje svojemu mirnemu in hladnokrvnemu značaju ter čvrstemu telesnemu sestavu. Kar tiče hrane pa pravi, da ni, tako važna za dolcosl življenja, vendar pa se je trebn izogibati alkoholnih pijač. Starica v vsem življenju ni bila nikoli bolna, šele letos je prvič zbolela. Pa še sedaj ne izgublja upanja iu ne govori o smrti ter ne misli na njo. temveč pravi: »Okrevala bom. videla boste!« Tako vsaj pitajo lis«. Railocnost Vaše govorice in blagoglasje Vašega glasu sta odvisni od zdravih Zob in popolnega Zobovja Negujte stalno 2ob % ODOL om in ohranili boste zdravo Zobovje do visoke starosti Simfonični koncert v Unionu Zelo mnogo se nam je obetalo ob pričetku letošnje koncertne sezone na polju simfonične reprodukcije. Poleg pričakovanja, da nas poseti spotoma kak kvalitetni inozemski ensemble, je ugodno učinkoval in nas napolnil z radostnim upanjem načrt gledališke uprave, po katerem naj bi se tekom sezone završil ciklus simfoničnih večernih koncertov in prav tako dopoldanskih ljudskih kon-' certov. In vendar je do sedaj ostalo vse večinoma | le pri obljubi, dasi se sezona še skoro završuje. ' Nudili so nam en sam ljudski koncert in če všteje-mo še nastop Glasbene matice v zvezi z opernim orkestrom, je v tem obseženo menda vse. Da ob tako bornem glasbenem življenju ne le interes občinstva gine, temveč tudi vsak napredek in razvoj zastaja, je jasno. Zato pa je v tej suši tem blagodej-neje vplival nastop Orkestralnega društva in kon-servatorijskega orkestra, ki sta v ponedeljek zvečer priredila *i'ružno simfonični koncert pod taktirko | skladatelja L. M. Škerjanca. Spored ni ravno posegel v najsodobnejše ori-jentirano produkcijo, dasi je de Fallove Noči v španskih vrtovih in Hrističeve Srbske plese rodilo naše stoletje in smo jih v Ljubljani prvič čuli. Toda, dočim je v prvi del sporeda z Brahmsovo patetično globoko Tragično uverturo in Mendelssohno-vo ilustrativno, motivično svežo in pestro simfonijo predstavljal absolutno odnosno programsko glasbo iz preteklega stoletja, slede omenjene de Fallove in Hrističeve stvaritve impresijonizmu, ki se je oblikoval v začetku tega stoletja, in slone v čutnih, v pestri barvitosti prelivajočih se razpoloženjih, slikanih s pomočjo folklornih motivov. Izvedba je bila v širokih obrisih učinkovita, dasi popolnosti še ni dosegla. Tc možnosti že ensemble sam ne nudi, ker radi priložnostnega združenja nc dosega homogenosti in čiste sozvočnosti, ki je možna le z dolgotrajnim, vzajemnim vežba-njem. Poleg tega pa je bil nesorazmeren v posameznih instrumentih; vijoline so bile napram pihalom skoro preštevilne, dasi sočnozveneče, kontrabasi pa prešibki in niso mogli vzdrževati toliko važne baze (za ta corpus bi jih bilo treba najmanj 10, kar je seveda pri naših prilikah utopija). Že to dejstvo je precizno plastično izdelavo oviralo. Detajlne finese v ritmu in plastiki so bile zlasti v prvih dveh delih nekam medle, dočim je bila arhi-tektonika v bistvenih obrisih jasno izdelana; drugi del sporeda pa ;e nudil popolnejši vtis in vseboval veliko sugestivne sile. — V de Fallovi Simfonični suiti za klavir in orkester je nastopil pianist Ivan Noč in je v precizni igri dokazal svoje velike vrline, ki jih ima v obvladovanju najtežjih tehničnih zahtev (ki pa včasih rade zapeljejo v preveč zunanji efekt) in mnogo ognjevitosti. Za naše razmere je bil koncert lep glasbeni dogodek, ki izvablja priznanje vsem sodelujočim in njihovemu idealističnemu udejstvovanju. — Žal, da ni bil deležen obilnejšega obiska, ki bi ga zaslužil, ki ga pa najbrž vsled slabega vremena a tudi vsled čudne desinteresiranosti naše publike ni bil v polni meri deležen. V. U. Boj za serum proti jetiki Hrvatsko javnost že dolgo časa razburja velika afera v zdravniških krogih. Gre namreč za serum, ki ga je napravil zdravnik dr. Sve-tozar Pešič, doma iz Sarajeva. Dr. Pešič trdi, da se mu je posrečilo iznajti skoraj nezgrešljivo zdravilo proti jetiki. Njegov serum se da cepiti proti vsem vrstam pljučnih liolezni in učinkuje prav zanesljivo. Dr. Pešič se je nastanil najprej v Sarajevu, nato v Belgradu in končno v Zagrebu, kjer je začel stike z zagrebško drogerijsko tovarno »Isis«. ki je prevzela izdelovanje tega seruma. Dr. Pešič je dal svojemu serumu ime »Lyinphotubin«. Kmalu so dobili vsi zdravniki v državi brošure, v katerih se slave z zanositimi besedami prednosti te iznajdbe. Če bi bilo verjeti prospektom, je »Lvm-photubin« največja iznajdba znanosti na polju pobijanja tuberkuloze, učinkuje z S0% zanesljivostjo in doseže popolno ozdravljenje bolnikov. Poleg tega pa je »Lymphotiibin« po prospektih popol nočna nenevaren, neškodljiv in ne povzroča v organizmu telesa nobenih škodljivih posledic. Povrh tega je dr. Pešič opremil svoje zdravilo s strokovnim mnenjem svojega dunajskega profesorja, znanega specialista za jetiko dr. Neumanna. Zdravniki so na Neumannovo ime toliko dali. da so nekateri res pričeli zdraviti bolnike z novim zdravilom in še celo v nekaterih zagrebških bolnišnicah in v nekaterih acn-bnlancah zagrebškega OUZD so poskusili z njim. Neki belgrajski list pa je sistematično priobčeval dolge članke o tej epohalni iznajdbi mladega zdravnika. Kmalu pa so nekateri zdravniki spoznali, Triie ustrelieni na meji Blizu Snbotice sta te dni poskušala dva neznana mladeniča prekoračiti jugoslovansko-ma-djansko mejo in ju je straža pri tem ustrelila. Pri usrtreljencih niso našli nobenih papirjev. Končno se je posrečilo ugotoviti identiteto obeh mladeničev. Gre za 25 letnega Bogdana Magd-iča iz Otočcn in za 21 letnega F.srefa išeforoviča iz Čapljine. Oba sta bila zaposlena v Bat'iin i tovarni v Vukovarju ter <>tir.i zopet opazil nekega človeka, ki je tekel proti meji in niti je /nklieal, naj se ustavi, kar je ta tudi storil. Stražnik ga je odpravil do stražnice, kjer mu je zvezal roke in ga pustil, da počaka prvega vlaka, s katerim ga je nameraval odpraviti v Subotico. Ko je stražnik odšel, je jetnik izkoristil priliko ter zopet [Kibegiii! proli meji. Stražnik g« je opazil, ko je bil že daleč. Večkrat je zaklical za njim. naj se ustavi, toda. ko se begunec ni hotel ustaviti, je ustrelil najprej v z,rak. ko pit se begunec zopet ni hotel ustaviti, je ustreli! dvakrat za njim in ga zadel v prsi. dn s<> je begunec zgrudi! mrtev n« ti«. ShIiih komisija je dogodek preiskala in ugotovila, da je ustreljenec .V) letni delavec Jakob Lrliurdt. Lympliotul)in< nikakor ne dosega takih uspehov, kakor je obljubovala reklama, temveč celo obratno. Nekateri pacienti, ki so bili cepljeni z novim serumom, niso okrevali, temveč celo umrli, čeprav bi morda okrevali, ako bi zdravniki zdravili z. drugimi sredstvi, n. pr. z umetnim dovajanjem zraka v pljuča. Zagrebška zdravniška zbornica je komisionelno preiskala »Lymphotubin« in rezultate objavila v svojem glasilu »Ljcčnički vjesnik«. v katerem je uničujoče obsodila »Lvrnphotubin«. ki ni samo nobeno zdravilo, temveč tudi ni v skladu z obljubo, da ni nevaren, da je neškodljiv in da ne povzroča nobene reakcije. Od 12 pacientov, na katerih so poskušali novo zdravilo, jih 9 že pokriva črna zemlja, čeprav bi morda na kakšen drug način še okrevali. 2 pacienta sta v brezupnem stanju, dvanajstega pacienta še niso mogli najti. Dr. Pešič je seveda odgovarjal s popravki na liste, ki so objavili to. Včerajšnji »Jutnrnji list« pa ponovno priobčuje izjavo zagrebške zdravniške zbornice, v kateri ta forum odločno vztraja pri svoji prvi ugotovitvi in zaključuje polemiko. Zbornica izjavlja, da je uvedla disciplinarno postopanje proti dr. Pešiču. Hrvatska javnost pa sedaj z napetostjo čaka. ali bo zadeva ostala interna stvar zagrebške zdravniške zibornice ali pa bo imelo z njo opraviti tudi zagrebško kazensko sodišče. V tem primeru bi doživeli v Jugoslaviji podoben proces, kakor ga je doživela lani Nemčija z znanim procesom v Ltlbecku. V Liibecku so namreč cepili otroke s Calniettoviin serumom, vsled česar je umrlo okoli 50 zdravih. Somborski župnik obsojen V ponedeljek se je pred okrajnim sodiščem v Somboru vršila razprava proti župniku Slkendero-viču. Tožila ga je Katica Pap, ker jo je na poroki njenega brata Štefana Papa dal odstraniti iz cerkve, češ, da je pred nekaj leti izstopila iz katoliške cerkve v pravoslavno. Na sodišču je župnik izjavil: >Kot duhovnik imam po cerkvenem ka-nonu diskrecijsko pravico, da morem vsakogar, ki ne pripada katoliški veri, odstraniti iz cerkve.< Sodnik Djutkič: »Ali to pomeni, da je ljudem druge vere prepovedano biti v katoliški cerkvi?« Žiupnik: »V kodeksu tako stoji. Od duhovnika pa je odvisno, kako postopa z obiskovalci, ki so druge vere. More jim dovoliti, more jih pa tudi odstraniti is cerkve, če jih hoče.« Sodnik: »Ali se čutite krivega v tem slučaju?* Župnik: »Ne, ker sem po kodeksu vršil svojo dolžnost.« Sodnik: »Kodeks nI javno pravo.« Župnik: »Zame je javno in obver.no.« Nato župnik isjavlja. da se je tožilka, ko jo Je pozval, naj se odstrani, Se porogljivo smejala Priče izpovedo, da ji je dal župnik sporočiti, naj ne hodi v cerkev, ker jo bo sicer moral župnik odstraniti. Tožilka pravi, da se je zato smejala. I ker je mislila, da se župnik šali. Sodnik je razsodil, da je župnik tožilko res rn:žalil in ga je obeodil nn 900 Din globe po-gojno. Poleg tega mora tožilki plačati za ialron < mm m/uu ua. Ljubljana Materinska proslava 25. marca t opernem gledslUču Krščansko žensko društvo priredi svojo VIII. Materinsko proslavo v soboto, 25. marca ob pol 8 zvečer v opernem gledališču. Kakor vsako leto, tako jc tudi letos spored dobro izbran. 1. P. Krizoslom Sckovanič: Ali poznate mojo mamico? 2. Govor: Dr. Joža Pogačnik. 3. »Mati«. Prizor po Ivanu Cankarju. 4. Deca raja. 5. Ljubezen do rodne zemlje. (Grudica). Igra Oskar Žolnir. Vstopnice sc dobe od danes dalje v Unionski trafiki. Cene znižane dramske. Ker bo danes? Drama: »Zadoščenje«; »Gospa Cathleena«. Red Sreda. Opera: »Pri treh mladenkah«. Red C. Kino Kodeljevo: Ob 8 »Tam na Volgi«. (Pre- mijera). Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec na Kongresnem trgu 12; mr. Ustar. Sv. Petra c. 78, in nir. Hočevar, Celovška cesita 34. Na/ bo gospod, obrtnik ali ftiapčič, eno pohvalijo vsi in povsod: ,,BoJ/še jedi pač ni kot Je čevapč/S ampak pn S/amiču — kje pa drugvdf" O Zadruga knjigovezov Itd. v Ljubljani je izvolila na izrednem občnem zboru za »vojega prvega častnega člana g. Ivana D c ž m a n a , ravnatelja knjigoveznice jugoslovanske tiskarne. Odliko-vanec je bil med ustanovitelji zadruge, odbornik od početka in bivši načelnik. G. Ivan Dežman, priznani veščak knjigoveškega obrta, je to odlikovanje v polni meri zaslužil. Člani zadruge so mu priredili v soboto 18. marca častni večer v gostilni »Sokol« Pred školijo. Med lepimi govori mu je bila izročena umetniško izdelana diploma častnega članstva. © čebelarska podružnica na Barju. V nedeljo, dne 19. marca se je na novo ustanovila čebelarska podružnica nn Barju. G. svetnik Bukovec je predaval o čebelarstvu in čebclmll boleznih. Izvajanja g. predavatelja so navzoči poslušali z zanimanjem. Novo ustanovljeni podružnici želimo mnogo uspeha in napredka na čebelarskem polju. © Sne? je vrečaj zjutraj zapadel hribe okoli Ljubljane. Na najnižjih hribih je sneg kmalu skop-nel, pač pa je ostai na višjih in seveda tudi na planinah. Torej je Herschel le imel prav, ki je za drugo polovico marca napovedal še sneg in dež. O >'a Sv. Jakoba trgu so te dni izmenjali vodovodno napeljavo. Dela so trajala ves teden. 0 Dela pri cerkvi sv. Florijana in pri preureditvi Ulice na Grad živahno napredujejo. Tre-notno delavci preurejajo prejšnja glavna cerkvena vrata v primerno okno, kamor pride, kakor smo poročali, kip sv. Janeza Nepomuka. Pri vogalu, ki ga tvorila obe hlM nasproti stranskemu vhodu v cerkvico, so sedaj napravili ličen betonski prag, ,podoben majhni terasi. O Letno gledališče. Včtraj smo poročali o lepem načrtu za letno gledališče pod Rožnikom. Dela za to gledališče-so se prav za prav že pričela. Izkopan je globok jarek, v katerega bodo položili razne potrebne napeljave, še od lanskih poletnih prireditev na tem kraju so ostale nizke lesene terase, ki pa bodo morale po novem načrtu izginiti, ker so bile le začasne. Pri novem letnem gledališču bo potrebno mnogo lesa in morda mestna občina tudi sedaj odkrije v rožniških smrekah lu-badnrja ter tako pride najcenejše do lesa. Les. ki ga je predlanskim iz ogroženih dreves razdelila med razna društva, bi sedaj prišel zelo prav. 0 Na svoj god se ponesrečil. Ne v Ljubljani in ne v okolici ni noben Jože tako nesrečno praznoval svojega godu, kakor mizar Jože Svetlin z Viča. Svetlin se je v nedeljo peljal z večjo skupino skozi Rudnik z avtomobilom. Stal pa ie na stopnici avtomobila ter je v Rudniku padel na cesto, tako da mu je šlo kolo avtomobila čez obe nogi. Zlomilo mu je desno nogo. Svetlin je moral v bolnišnico. — Tja so pripeljali tudi 75-letncga Odmipm&fi^ Soffii/ Blaža DoMnarfa, posestnika Iz Dobrove pri Trati. Dolinar je doma padel in si zlomil desno nogo. 0 Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta t4. O Bluze, damako perilo, torbice, trpežno nogavice in rokavice, Vam nudi v najboljši izbiri tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. Naznanita Prirodoznar-stvena sekcija Muzejskega društva za Slovenijo si je pridobila za svoje deveto poljudnoznanstveno predavanje, ki ga priredi v četrtek, dne 23. t. m., (včerajšnji preklic je s tem razveljavljen, ker je bil objavljen radi nesporazuma) ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, g. dr. O. Reyo, ki bo govoril o svojem potovanju po francoskem Maroku. Ob številnih skioptičnih slikah nas bo popeljal skozi francoski Maroko, pokazal ljudi in običaje, noše, navade itd. Prosvetno-družabni večer »Krke« se bo vršil v petek 24. t. m. pri Mikliču. Spored: 1. Cervan-tes: Don Kihot. S koloriranimi skioptičnimi slikami. 2. Mitrovo svetišče v Beli Krajini. S skioptičnimi slikami. 3. Godba jazz Odeona. Vstop prosti Občni zbor Tujsko-prometnega društva v Kranju se vrši v četrtek, dne 23. t. m. ob pol 20 v knjižnični dvorani Narodnega doma v Kranju. Zeli se polnoštevilna udeležba vseli interesentov. — Odbor. Naše dijaštvo Akndemski cerkveni pevski zbor pri oo. frančiškanih ima važno pevsko vajo v sredo in petek, obakratj^pčno ob pol 6 zvečer. Udeležba jc za pevce in pevke obvezna. — Pevovodja. Kamnih Francosko predavanje. Lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi gosp. Jean Lacroix je pretekli teden ob številni udeležbi predaval v kamniškem francoskem krožku o francoskem alpinizmu. Lepe sk i optične slike so pojasnjevale zanimivo in vsem razumljivo predavanje o vzponu na najvišjo evropsko goro Montblanc. Ob tej priliki si je gosp. lektor ogledal zbirko stjirin in zgodovinskih zanimivosti, ki jih hrani v našem največjem privatnem muzeju gosp. inšpektor Sadnikar. Posebno se je zanimal za stare knjige iz protestantovske dobe in za lepo zbirko zanimivosti, ki se nanašajo na Napoleonovo Ilirijo. Prihodnji dan je francoski krožek napravil tridnevni izlet na Menino-planino, katerega se je udeležil tudi gosp. lektor Lacroix. Kronika Gregorjevega semnja. Gregorjev semenj je bil zelo dobro obiskan in temu primerno jc bila tudi kupčija precej živahna. Veliko kupčij je bilo sklenjenih zlasti na živinskem trgu. Semenj pa tudi ni minul brez nesreč. Nepreviden voznik je pred Zapricami podrl po tleh neko žensko, da se je znatno poškodovala in so jo morali odnesti k zdravniku. Zvečer je neznan svedrovec vlomil v lekarno sv. Trojice. Pričakoval je pač, da bo po semnju ostalo v blagajni precej denarja, zato je, očividno, da se je za vlom pripravljal že dalj časa. Preskrbe! si je ključ veznih vrat, odšel v prvo nadstropje in vzel šop ključev, za katere je gotovo vedel, kje so spravljeni, Z njimi je odklenil vrata lekarne, odprl več predalov in blagajno, v kateri pa je bilo samo okrog 300 DSn drobiža. S tem neznatnim plenom jo je pobrisal brez sledu. — Iz veže okrajnega načelstva je neznan uzmovič sunil slugi še dobro ohranjeno kolo znamke Aiglon št. 62.9S6. Tudi tega še dozdaj niso mogli izslediti. Nov občinski odbornik. Na mesto umrlega občinskega odbornika trgovca Maksa Žargija je bil imenovan pleskarski mojster Tomaž Homar, ki jc bil pred zadnjo spremembo že dolgo časa član našega občinskega parlamenta. Maribor □ »Mariborski teden« dela program. V ponedeljek zvečer se je vršila na mestnem načelstvu seja upravnega odbora »Mariborskega tedna«. Sklepalo se je o predpripravnh za letošnje poletne in jesenske prireditve v Mariboru, ki se bodo izvršile po možnosti v še večjem obsegu kakor v minulem letu. Da bo organizacija letošnjega »Mariborskega tedna« tem temeljitejša, se je pričelo Ze sedaj z predpripravami. Točen program vseh prireditev se bo določil že na prihodnji seji uprav, odbora, nakar se bo pričelo takoj s podrobno organizacijo. □ Upravni svet Vincencijeve družbe v Mariboru ima svojo sejo danes 22. t. m. ob 6 zvečer v frančiškanskem samostanu. — Odbor. □ Narodna pesem v Unionu. Ali si inoreino misliti koj lepšega, kot je slovenska narodna pesem? Ona tvori najlepši del naše govorice. Z njo izražamo veselje, žalost, sploh je v njej vse naše duševno doživetje. Slišimo jo pruv povsod — predvsem na deželi, ker ravno kmečko delo je prvi vrelec narodne pesmi. Ona ima čudežno moč. Česar nc dosežemo z besedo, to prav gotovo s to našo pesmijo, ki sc pretaka iz roda v rod kot naša največja dragocenost. Narodna pesem, ta bogata dedščina naših pra-dedov, slavi svoj praznik dne 3. aprila v unionski dvorani ob 20. uri zvečer. □ Belo pokrivalo Pohorja se je po ponedeljkovem dežju nekam nevarno približalo proti vznožju. /Jasli na za:padnein Pohorju je zapadlo precej novega snega. Posledica so zim-sko-mrzli vetrovi, ki so nam nadomestili prejšnje tople spomladanske dneve. Vesele se samo smučarji, ki jemljejo dilce zopet iz shramb ter se pripravljajo na ponovne naskoke Pohorskih vrhov. □ Še en milijon manjka. Te dni je sejal upravni odbor Pohorske železnice. Ugotovilo se je, da znašajo lastna sredstva zadruge že t milijon dinarjev, ki bi se dal tudi v gotovini skupaj spraviti. Za graditev pa je potrebno najmanj 2 milijona. Zadruga išče seda) finančna sredstva iz zasebnih rok. Za posojilo jamčita itak mestna občina in banovina, vsaka v iznojil po! milijona dinarjev, tako da je naloženo absolutno varno. Ker pa bo zadruga pričela takoj s pričetkom obratovanja posojilo tudi amortizirati, bi bila ta svotn naložena le r.u kratek rok. Spričo teh ugodnih pogojev je pričakovati, da bo možno brez težave najti pri zasebnikih potrebno posojilo. V naših denarnih zavodih je namreč trenutno nemogoče dobiti posojilo v tem iznosu. Čim bo posojilo zagotovljeno, se bo pričelo z zgradbo. Upati je potemtakem, da Tretje kolo „Savremenika" »Srpska književna zadruga« žc polne štiri de-tenije zelo uspelo deluje v Belgradu in je po svojem zaslužnem udejstvovanju postala eaia najpri-Ijubljenejlših in naijoelidnejših književno-kulturnih ustanov med Srbohrvati sploh. Res je, da je bila prvotno namenjena le kulturni povzdigi srbskega naroda. Zadnje desetletje pa je v svoja kola združila vse pomembnejše sfbskohrvatske prijatelje. Tudi nam Slovencem se je oddolžila z dvema knjigama, ki spadati med najreprezeintativnejše, kar r;o jih doslej Srubi v cirilici izdali o nas. To so Cankarjeve novele (1930 v prevodu Nika Bartulo-viča in C. Č. Sama in z zeJo dobro napisanim predgovorom prvega) in pa knjiga »Slovenačka« (1927), ki jc prva sploSna in za tieti čas dobra panorama vseh panog slovenskega življenja in naše delavnosti (preglede so napisali sami Slovenci). Upam, da v prihodnjih letih pride še kateri pomembnejši naš pisatelj na vrsto (Pregelj za petdesetletnico!). Pred tremi leti pa jc SKZ krog svojega dela še razširila ?. izdajanjem zbirke »Savremenik SKZ«, ki prinaša le della še živečih srbskohrvatskih pisateljev (vsako' leto štiri knjige, vezane v prikupno rdeče platno). Leto-injc Kolo je pravkar izSlo in obsega »Pjesme« znanega kajkavskega pesnika Diragu-t i n a M. D o m j a n i č a , roman mladega v Belgradu živečega Črnogorca Risto Ratkoviča Ncvidbog«,« novelsko zbirko »Ko im sudir. bo-senske kniiižemice Verke Škurla-Ilijič in knjigo krajše proze znanega srbskega pisatelja Branimira C o s i č a z naslovom »Kao prote-kle vode...« Za danes knjige samo kratko registriram. V kratkem pa bom o posameznih knjigah, v kolikor so omembe vredne in potrebne, obšir-aeje spregovoriL T. P. „Mani vredni" Drama v treh dejanjih. Spisal Brenk. V nedeljo zvečer je vprizori! dramski odsek nar. 7>»1 andJh. društva »Slooa« v dvorani Delavske zbornice prvič — v režiji g. Zupana — izvirno-odrsko delo mladega pisatelja Brenkn: Manj vredni. V glavnem nam igra predočuje borbo manj vrednega človeka za enakopravnost ^ drugimi, polno vrednimi ljudmi. Ta borba je poosebljena v slepem skladatelju Stanku, čigar delo ne more v javnost radi tega, ker ga njegovi sodniki s predsodkom obsojajo; nazadnje pa se iz objektivnega sveta, ki nima nikakih predsodkov, oglasi potrdilo o skladateljevi polno-vrednosti. Okrog te osnovne misli je nanizal pisatelj dejanje, ki je mestoma rahlo nadah-njeno s simboliko in okrašeno s poezijo (dokaj nedognanega izraza), mestoma pa realistično in — recimo — nekoliko impertinentno poduho-vičeno. Mučno je le, da so postavljeni ljudje na oder ne radi iu iz svojega lastnega življenja, marveč da statirajo pri izvršitvi avtorjeve zamisli. Problematika glavnega dejanja, ki sc križa 7. mnogimi nastavki stranskih motivov, je. dokaj preprosto rešena z brzojavko iz inozemstva, zato pu ostajajo vsi drugi v igro položeni zaiplodki dejanj v nedokončani obliki. Skratka: delo je v tehničnem pogledu nepopolno in v miselnem dosii nedognano. Kljub temu pa moram poudariti. da pisatelju nc manjka sposobnosti: domislice, ki ne ta posvetijo iz igre, nekateri dialogi in nekatere situacije pričajo nedvomno o avtorjevi dnrovitosti za oder. Kazno je, da utegnejo temu nedovršenemu prvencu slediti bolj posrečene in globlje fundiranc, a kar je poglavitno, bolje izpeljane igre. — fgri!-ci so se na moč potrudili, da bi igri, ki je mestoma brezbarvna, dali topli dih resničnega življenja — in mnogo tega se jim jo v resnici posrečilo. Pohvalili jih liomo vse po vrsti, kakor tudi režiserja, ki sc .je, z ambicijo skušal vglo-biti v sleherni detajl. g. Š. Grbi Jugoslavije. Družba kave Hag v Zagrebu jo s sodelovanjem Fmila Laszovvskega, ravnatelja drž. arhiva v Zagrebu, prof. dr. Rudolfa Horvata ter heraldičnc slikarice, gospe Vere Bojničič-Zamoda, izdala bogat album »Grbov Jugoslavije«, ki je do polovice izpolnjen z zgodovinskim becedi-lom, druga polovica pa vsebuje nad 250 znamk z tfrbi iutfoslovanskih mest in občin. Ta album ima Pri glavobolu in migreni vzemito samo PYItA Ml DON-tablete. Pri nakupu pa morate pazili, da dobile pristne: z Bayerjevim križem na zavitkih. se bomo kje v jeseni že zibali v vagonih vzpe-njače do vrha Pohorja. □ Novo vodstvo Jč. lige: Blagovolite v smislu čl. 26 in 2? zakona o tisku objaviti v prihodnji številki »Slovenca« popravek k Vaši notici, objavljeni v št. 64. »Slovenca« z dne 17. III. 1933, na strani 4, 4. stolpec, v kateri ste trdili, da je dosedanji predsednik Jč. lige na zadnjem občnem zboru radi načelnih nasprofstev odklonil ponovno izvolitev. V društvu Jč. lige ni bilo nikakih načelnih nasprofstev in radi njih tudi nisem odklonil ponovne izvolitve. Ponovno izvolitev za predsednika secn odklonil iz razloga prezaposlenosti. Dr. Avg. Reisman, bivši predsednik Jč. lige. □ Razstava slovenske moderne umetnosti, ki se je udeleže najpomembnejši tvorci naših likovnih panog z novejšimi deli, bo v Mariboru po dolgem presledku tovrstnih prireditev dogodek velevažnega kulturnega pomena, ker bo nudila mariborski javnosti informativen vpogled v glavne smeri današnjega snovanja na likovnem polju. Razstava bo no ogled v veliki kazinski dvorani od 25. t. m.-dalje. Prireja jo Ljudska univerza v Mariboru pod pokroviteljstvom ge. Maistrove, predsednika Zgodovinskega društva g. prelnta dr. Kovačiča, podžupana Go-louha in predsednika Ljudske univerze g. inž. Kukovca. Otvoritev bo 25. t. m. ob 11 ter jo izvrši starosta naših slikarjev Rihard Jakopič. □ 300.000 kilometrov! Jutri v četrtek bo napravil srednji »Sanrer« avtobus mestnega avtobusnega podjetja, ki obratuje na progi Maribor—Celje, 300.000 kilometrov, prevoženih skoro izključno na tej progi, ln obenem bo to slavnostna vožnja tudi za avtobusnega šoferja g. Ivana Drofenika, kajti vseh 300.000 kilometrov je prevozi! avtobus skoro izključno pod njegovim vodstvom. Voz obratuje že od leta 1928. na omenjeni progi. Za kvaliteto motorja in karoserije, kakor tudi za pazljivost in spretnost šoferja jc najboljše izpričevalo čudovita ohranjenost avtobusa. Lani je proslavil isti dogodek veliki Saurer, ki obratuje na omenjeni progi pod vodstvom šoferja Mirka Žagarja. □ Smrt vrlega moža. Dne 21. marca 1933 je umrl na Runeču pri Veliki ffedelji Lovrenc Mlakar, oče znanega mariborskega strokovnega in društvenega delavca Janka Mlakarja.' Pokojni je bil star 73 let ter je bil vzoren in skrben krščanski oče. Vsa okolica ga je poznala in cenila njegove vrline. (Pogreb bo v četrtek 23. marca na župno pokopa, lišče pri Veliki Nedelji. Blag mu spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje I predvsem veliko vrednost za pouk zemljepisja, zgodovine in risanja. Znamke bodo priložene zavitkom kave Hag, album (brez mam k) pa se naroča pri kavi Hag, d. d. Zagreb, Kaptol 10, ter stane 25 Din. »Dom in Svet«, nova knjiga I., številka 1—2. Včeraj jc izšla I—2. štev. 46. letnika »Dom in Sveta« s sledečo vsebino: France Koblar: Nn prelomu. France Vodnik: Sodobni umetnostni nazor. Ivam Pregelj: IJsehla setev. Miran Jarc: Kmetje— Jesen — Plodovi v večeru (Pesmi). Miško Kranjec: Noč na poljani. Narte Vcliko-nja: Obraz. France Stcic: liram slave pri Svetem Krištofu. Anton Breznik: O časnikarski slovenščini. France Vodnik: črtice, novele, povesti. — V Razgledu in Zapiskih sodelujejo Tine Debeljak, dr. Fr. Ke. Lukman, J. Sile, dr. Jože Debevcc, dr. Francc Štele, Silvester Skcrl. Podrobnejše poročilo bo sledilo. Noblova nagrada za mlade! V Stockholuiu se jc oglasil R. V. Strchlenert, šc živeči prijatelj Alfreda Nobla, z odločno trditvijo, da stock-holmska akademija in norveški Storthing ne ravnata pri razdeljevanju Noblovih nagrad v smislu iistanoviteljcvih zasnov. Nobel ni namreč nikoli izrazil želje, da bi se njegove nagrade izplačevale osebnostim v njihovem najvišjem napotiti ali celo oib kra ju živ ljenja, marveč mladim talentom, kj .se radi gmotnih zadreg ne morejo povsem posvetiti svojim velikim delom. Knjižnica in čitalnica zn slepce v Pragi. Brž ko bo vse potrebno urejeno in bodo rešene vse formalnosti, bodo v praski mestni knjižnici odprli oddelek za slepce. Za to javno knjižnico in čitalnico imajo pripravljenih žc 2250 zvezkov in knjig. Prejeli smo: Z1 a t n a knjiga št. 26: Deca u c a r -s t v u čuda. (Pisano v cirilici.) Izhaja v knjigarni Geze Kolina, Belgrad, Knez Mihajlova ulica 1. — Posamezna številka zbirke slane 15 Din. Celoletna naročnina (10 knjig) 100 Din. — Ista zbirka (št. 27): Ve veri i (po romanu Walterja Scotta). Dr. Gorazd Kušej: Sodobna demokracija. Njene teoretične osnove in praktične oblike, Ljubljana 1933. Založba »Sfinks«, Ljubljana. Tiskarna »Slovenija«. V. z.: ,,JUGEFA" K. d., Zasreb, Gajera 52. Oglas Je remstr. pod S. or. 1031 od IS. I. 1933. □ Ureditev Mariborskega otoka. Na ponedeljkovi seji občinskega kopališkega in tujsko-prometnega odseka se je razpravljalo o letošnji ureditvi Mariborskega otoka, na katerem se že vrše nekatera dela, ki smo o njih v našem listu že poročali. Sklenilo se je letos še temeljiteje izčistiti gozd na obeh straneh kopališča ter ga polagoma izpremeniti v park. Pot od mosta do kopališča se bo temeljito uredila in posipala. Poleg kopališča se bo uredilo igrišče za razne športne panoge in zgradila se bo še proga za (.treninge na kratke proge. Razpravljalo se jo tudi o gradnji pokrite garaže za avtomobile, ni pa prišlo do tozadevnega sklepa. □ SSK Maraton. Drevi ob pol sedmih plavalni trening za vse člane sekcije. Prinesite članarino! — Načelnik. □Zasebni in avtonomni nameščenci v Mariboru imajo svoj II. redni občni zbor v petek dne 24. marca ob 20. uri v mali dvorani Delavske zbornice, Sodna 9-11. □ Proglcd motornih vozil. Dne 217., 28. in 29. t. m. se vrši v Mariboru ob 15 v garaži mestne plinarne komisijonelni pregled vseh motornih vozil, in sicer za področje mesta Maribora in za okr. Maribor desni in levi breg. Lastniki motornih vo. zil morajo prinesli k pregledu: 1. Spričevalo o preizkušnji voza; 2. prometno knjižico s potrdilom o plačanem državnem in banovinskem davku; 3. šofersko legitimacijo ozir. obrtno pooblastilo. Taksa za vsak avtomobil in za avtobus za pregled znaša 60 Din, za motorno kolo 30 Din. Vozila morajo biti očiščena in v za vožnjo uporabnem stanju. □ Smrtonosen prepir med sosedi. Pred vel. senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila včeraj razprava o žalostnem dogodku dne 17. novembra lanskega leta v Žikarcih, o katerem smo svoječasno poročali v našem listu. Zagovarjal se je 23-letni Franc Škofič radi umora svojega soseda Karla Škofiča, katerega je ustrelil s puškod-poro okoli 20 milijonov mark tajnemu konzorciju, v katerem sta bila Hugenberg in Scherl, in sicer 6 tem namenom, da bi javno mnenje pripravil na možnost vojne. August Scherl je v svoji oporoki določil, da smejo biti samo njegovi otroci iz prvega zakona dediči, ko najstarejši sin drugega zakona doseže starost 85 let. V Schelovo hišo se je tedaj naselila smrt Najstarejši sin iz drugega zakona je nenadoma umrl na poti iz Potsdama v San Remo. Štiri tedne nato je umrl August Scherl sam. Po smrti teh dveh sta nenadoma umrla Scherlov prvi tajnik Pftitzen-reuter in drugi tajnik Karel Knappe. Kmalu za njima je šla v grob tudi Scherlova žena. Teden nato je umrl tretji Scierlov tajnik Frideric. Tajnosti o konsorciju »Hugenberg-Scherl in drug« so nesli v grob s seboj Scherlova žena in trije njegovi tajniki. Kon6orcij sam je ostal v rokah ravnatelja Kruppove tovarne, to je g. Hugenberga. Tako je prišel Hugenberg v žurnalizem. Ustanovil je hol-ding, v katerega je pristopilo 12 članov. Med temi so najbolj znani Alfred Hugenberg, fregatni ka-petan Mann, Johann Becker, ravnatelj rudnikov Kfiln-Neussen, baron Ferdinand von Lowenstein. dr. Leo Wegener, predsednik trgovske zbornice v Hamburgu in prof. in novinar Ludvik Bernhard. Filmski kralj. Hugenberg in njegova skupina imata 7 krajevnih bank, posebno banko za tisk »Mutuum«, več tovarn papirja in celuloze. Večina filmskih družb je v njihovih rokah: UFA (Universal Film Aktien Gesellschaft), Deulig-Film, Hansa-Film Decla-Film, kinematografska družba v Mannheimu, Frankfurter Film, Europa Film, Rheinlichtspiele in Dortmun-der Walhalla. V njihovih rokah so tudi velike oglasne, s|>edicijske in propagandne družbe: Ala, Haasenstein iu Vtjgler, Daube, avstrijski trgovski seznami, Telegraphen Union. VVipro (VVirtschafts. stelle der Provinzpresse), Mattern - Korespondenz, Scherl-Verlag, listi »Lokal Anzeiger«, »der Mon-tag«, »die Nachtausgabe«, »der Tag«, »die Woche«, »die Gartenlaube«. Vrednost njegove tiskovne založbe znaša okoli 100 milijonov mark. Gospodar tiska Hugenbergova agenca daje poročila in članke 2300 nemškim listom. Nadzira 1200 dnevnikov. Ima na tisoče naročnikov. Njen političen in gospodarski tisk urejuje 1500 urednikov, reporterjev in dopisnikov. Ima 30 podružnic in svoje dopisnike v vseh večjih mestih v Evropi in v prestolicah vsega sveta. Vesti sprejema po radiu po svojih dopisnikih in uporablja pri prenašanju vesti najmodernejše naprave. Hugenbergova »Telegraphen Union« izda vsak dan 12 posebnih poročil za tisk, na katera so naročeni skoro vsi nenški listi, razen »Frankfurter Zeitung«, Ullsteinov tisk in Mossejev, socialistični in komunistični listi. Hugenberg se je s svojo VVipro polastil skoraj vsega lokalnega tiska. Wipro daje listom članke, matrice za slike in ludi tiskarske stroje na kredit. Hugenbergova »Mutuum Darle-hengesellschaft« daje listom papir na kredit. Hugenberg sklene z upravništvi listov dolgoročne pogodbe, v katerih se lastniki obvežejo, da bodo sprejemali samo poročila njegove »Telegraphen Union« in članke drugega njegovega podjetja »Vera«, ki izdeluje članke v seriji. Takšna je vloga izredno podjetnega človeka, kakor je Hugenberg. V političnih zadevah je nekoliko omejen, vendar je Hugenberg nevaren vsa- Francosko moštvo, ki se je v nedeljo bilo proti nemSki reprezentanci v Berlinu in se sijajno izkazalo. Nemci so pričakovali, da se bodo revanižirali za poraz v Parizu, kjer so zgubili nogometno bitko z 0 : 1, toda zmotili so se. Tekma se je končala neodločeno s 3 : 3. Od leve proti desni spredaj: Kauffrnann, za katerega je v Berlinu igral Liberati, Gerard, Nikolas, Rio in Langiller. Zadaj od leve proti desni: Chantrell, Maiiresse, Dessfosse, van Dooren, Kaucsar in Delfour. Davek ste mi prenizko odmeriti... Fridolin Kautz, stari čudak, ki je umrl v Emsu, je po pravici užival naslov »najbolj vestnega nemškega davkoplačevalca«. Vse leto je živel mirno in skromno, popoldne zahajal v kavarno in zvečer v i gostilno med stare prijatelje, vedno nosil rjav kemu nasprotniku radi svojih organizatoričnih spo- 1 klobuk in zelenkast površnik, ki ju je kupil že sobnosti in radi svojega kapitala, s katerim zalaga nacionalistične organizacije in jeklene čelade. V Hitlerjevem kabinetu je minister narodnega gospodarstva. pred desetletji. Vedno je bil tudi dobre volje, ker je imel dokaj premoženja. A enkrat na leto je redno podivjal. To se je zgodilo, ko je prejel od davkarije plačilni nalog. Takoj je letel v urad in oštel Belgijski vojni ujetnik Viktor Bomdt iz Genta je v bližini mesta Saltau v Nemčiji postavil spomenik 1395 vojnim ujetnikom, ki so pripadali os mim narodom. Kip na desni še ni izvršen. Malo višji kakor Imbljanski nebotičnik V Parizu pripravljajo vesoljno razstavo upodabljajoče umetnosti, ki naj bi se vršila leta 1937. Za ta izreden dogodek nameravajo zgraditi 700 m visok stolp, ki bi za 400 metrov prekašal Eiffelov stolp, ki je pravo čudo moderne tehnike. Temu stolpu bi dali ime »svetilnik sveto«. Zgradili ga bodo v železnem betonu in sicer na ta način, da bi bil proti vrhu čedalje ožji. Načrt sta zamislila arhitekta Pers im Hu-gues. Stolp naj bi zgradil inž. Frayssinet. specialist v železnem betonu. Do višine 500 m, kjer bi se nahajala restavracija, bo vodila v krivulji spel jana pot, ki se bo vzpenjala samo 8%, tako da bodo privozili na vrh lahko z avtomobilom. V višini 500 m bo nekako drugo nadstropje, kamor bo mogoče dospeti samo s posebnimi vozovi. Pri poti navzdol bodo pripregli avtomobil na kabel, da bo varneje vozil. Na vrhu bo tretje nadstropje, ki bo prirejeno za zdravilišče in letovišče. Primerno bo za sončenje in posebne zračne kure. Inženjer Fray«si-net je mnenja, da bi se dal zgraditi tudi 1000 m visok stolp in celo višji v železnem betonu. Toda stroški bi se se zelo dvignili in bi so od višine 500 m množili v ra:zinerju četrte potence. Stroški za 700 m visok stolp bodo znašali 40 do 50 milijonov frankov. Ameriške £ete defilirajo s zastavami pred novim predsednikom Rooseveltom, in sicer pred belo htSo » Waahuutton» uradnike: »Kaj pa mislite? Država bo propadla, če boste tako površno računali! Zopet ste meni odmerili premalo davka. Jaz poznam svoje premoženjske razmere in vem, da moram več plačati.« Uradniki so ugovarjali, da je zračunan davek primerno dohodkom, ki jih je navedel Kautz sam v prijavnici. »Morebiti ste zatajili dohodke?« so ga vprašali. »Opozarjamo vas, da boste v tem primeru kaznovani.« Kautz se je razburjal še bolj: »Hvala lepa, jaz nisem slepar. Moje številke so točne. A upoštevati morate, da sem jaz samec brez otrok, ne morem izdati niti polovice svojih dohodkov. Zato bi bilo samo pravično, da mi boste naložili več davkov, a ne boste na dražbi prodajali revežem pohištvo.« >Obžalujem,< je odgovarjal davkar, »a zakon je za vse enak Ozirati se moramo edino na številke dohodkov Izdatki nas nič ne brigajo.« — »Zato je tudi dospela Nemčija tako daleč,« je godrnjal Kautz, »neumne črnilne duše!« Hitel je domov in samo ta dan ga ni bilo v gostilno. Vedno se je ponavljala ista zgodba. Vestni davkoplačevalec je vso noč računal, za koliko je oškodovana država. Zgodaj je hitel v trafiko, kupoval pole kolekov in jih ponosno sežigal doma. Na ta način si je olajšal vest in državi do zadnjega pfeniga povrnil povzročeno škodo. Prihodnji dan je ponosno prihajal v družbo in pripovedal, kako je storil svojo dolžnost. Najbrž ne bo Nemčija kmalu našla tako vestnega državljana. V španske samostane mečejo bombe Pretekli teden so vrgli neznanci bombo v samostan šolskih bratov. Bomba je padla v kuhinjo, kjer sta bila brat in hlapec pri kosilu. K sreči bomba ni eksplodirala. V samostanu soster sv. Terezije v Madridu je eksplodirala bomba. Skrita je bila v kotu za vrati. Vhod je bil hudo poškodovan. Policija je zastražila samostan. da bi se novi napadi ne ponovili. Občinski svet v Barceloni je sklenil z 29 glasovi proti 9 vpeljati davek 5 pezet na zvone-uje v cerkvenih stolpih. Kolikokrat udari srce Človeško srce udari povprečno 70 krat na minuto, slonovo pa samo 24 krat, mišje pa 10 krat toliko kot človeško. Srce novorojenčka bije s hitrostjo 130 krat na minuto, po enem letu 120 krat. pri tO letih 100 krat in 15 letih doseže človek povprečen puls. Zdravniška veda uči, da se v manjšem telesu 6nov hitreje pre-snavlja. Radi tega tudi srce hitreje bije v manjših telesih. Pri slonu udari 26 krat, pri konju 35 krat, pri človeku 70, pri psu 100, pri ježu 300, pri netopirju 700 in pri kanarčku kar 10()0 krat. AngieiiKi ministrski predsednic ,v\acDonaki pozdravlja gosp. Daladierja, predsednika francoske vlade ob svojem prihodu v Ženevo, Nehaj reklame za zobne zdravnike Ravnatelj zobozdravniške šole »Harvard Den-tal SchooL dr. Leroy Miner je prišel v svoji zobo-zdravniški praksi do zanimivega odkritja. »V svoji praksi,« piše g. Miner, »sem ugotovil, da je polovica pojavov ucrvozuosti v zvezi s stanjem zob. Ko sem izruval ali ozdravil bolne zobe, so vsi pojavi nervoznosti navadno izginili. Lahko navajam en zgled. Nedavno so pripeljali v največjo bolnišnico v Bostonu mladeniča. Kazal je znake hude umobolnosti. Poskusili so nad njim vse mogoče načine zdravljenja. Toda vsaka kura je odpovedala. Nato so mu preiskali z rentgenovimi žarki zobe in so ugotovili, da mu gnijeta dva zoba. Ko so mu odstranili ta dva zoba. je mladenič takoj ozdravel* Grad Hohenstein, kamor jc doslej zahajala nemška mladina na letovišče, so izpremenili v politično ječo. 150 političnih jetnikov je že prispelo v novo joču Sosvet Mestne hranilnice ljubljanske Ban g. dr. D. Maniaič je postavil z odlokom t dne 28. [ebruarja 1933, Pov. S. No. 88—L, za ge-renta Mestni hranilnici ljubljanski g. senatorja Ivana Hribarja in imenoval z odlokom z dne 17. marca 1933, Pov. S. No 88—3, v ožji sosvet gg. Josipa Olu-pa, trgovca in posestnika, dr. Pavla Pestotnika, upokojenega profesorja, mr. Riharda Sušnika, lekarnarja in posestnika, Josipa Turka, podjetnika in posestnika, ler Miroslava Urbasa, trgovca in posestnika. — Razen tega jc g. ban imenoval tudi širši sosvet, v katerem so poleg imenovanih še gg.: dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD, Ivan Dachs, posestnik, Ivan Frclih, upokojeni uradnik in posestnik, Evgen Jarc, upokojeni profesor, dr. Rudoll Zhorovanie gostilničarjev v Slov. Bistrici V ponedeljek je bil v gostilni g. Zurmana v Slov. Bistrici občni zbor Zadruge gostilniČarskih obrti za slovenjeibistriški okraj. Zborovanje je vodil načelnik gosp. Ivan Kos. Občnega zbora se je udeležil poleg zastopnika okr. načelstva tudi tajnik ban. gost. zveze Peteln iz Ljubljane. Najprej so se vršile volitve preglednikov računov, za katere sta bila izvoljena g. Majcen (Pragersko) in g. Kane (Ciganca). Tajnik g. Petelin je obrazložil posledice novega troSarinskega zakona, omenil je zlasti zahtevo po znižanju »tedanjih previsokih taks. Vino, ki ga kmet ne more prodati, so razprodaja na najrazličnejše, dovoljene in nedovoljene načine po cenah, s katerimi gostilničar ne more konkurirati. Taksa naj ee uredi po tem, koliko positilničar letno iztroši, bar je socialna zahteva. Končno jo poročal še o ustanovitvi banoviimke zveze gostiln, zadrug. Pri volitvah je bil izvoljen naslodnji odbor: Kos Ivan, Anton Avguštin, Sorčnik Prane, Waland Ivan. Kac Franc, Kavčič Anton in Majcen. Na koncu zborovanja se je mnogo govorilo tudi o gostilničarski pivovarni v Laškem, katere obratovanje gostilničarji težko pričakujejo. Nato je načelnih g. Kos zaključil uspeli občni zbor. Nabavljal na rad ni srn nslnfb«neev drž. železnic v LJubljani je največja zadruga drž. uslužbencev v Sloveniji. Lani se je število njenega Članstva povečalo od 7430 na 7615; od tega je v Ljubljani 4726 in 2887 v Mariboru. Deleži in rezerve so narasli lani za 1.5 milj. in znašajo že 7 milj. Din, kar je znatna vsota. Ves promet je sicer lani narastel, vendar je bilo blaga prodanega nekoliko manj, za 44.7 milj. Din (1931 49.05 milj.). Zaradi tega in splošnega poslabšanja konjunkture se je čisti dobiček zmanjšal od 4.45 na 3.83 milj. Din. Povračilo od nakupa znaša 5%. Obsežnost poslovanja zadruge je razvidno iz števila uslužbencev: 168. Sploh se poslovanje zadruge vedno bolj razširja na razno panoge gospodarstva. Borza Denar Dne 21. marca. V današnjem deviznem prometu so tečaji večinoma narasli, le Curih in Praga sta ostala neizpremenjena, London je pa popustil. Avstrijski šiling je bil zaključen na ljubljanski borzi po 8.58—9, na zagrebški po 8.63 (25 000 SiP, tečaj 8.58—8.68), v Belgradu pa je notiral 8.60 blago. — Grški boni so notirali v Zagrebu 34.50 do 35.50 (zaklj. 35), v Belgradu 36.50—37. Ljubljana. Amsterdam 2315.40—2326.76, Berlin 1364.03—1374.83, Bruselj 802.18—806.12. London 196.80—198.40, Curih 1108.35—1113.85. New York 5708.25—5736.51, Pariz 225.65—226.77, Praga 170.23 do 171.09, Trst 295.18-297.5a Krivic, odvetnik, Evgen Lovšin, trgovec in posestnik, dr. Miroslav Lukan, upokojeni veliki župan, Fran Medic, trgovec in posestnik, Žane Miklavc, trgovski poslovodja, dr. Josip Pipenbacher, upokojeni gimnazijski ravnatelj, dr. Anton Rogtna, predsednik apelacijskega sodišča v p., Viktor Rohr-mann, trg. in pos., Albin SmerUoij, trg. in pos., Josip Verlič, trg. in pos., Stane Vidmar, trg. in pos., vsi v Ljubljani. — K temu obvestilu pripominjamo, da so v sosvet imenovani večinoma člani prejšnjega upravnega odbora. Izpadli so pa gospodje: Andrej Belič, dr. Tomaž Klinar, Ludvik Miklošič, Anton Rojina, Jože Rutar, Peter Štcrk, Albin Znjcc in Ivo Zan. Curih. Pariz 20.8575, London 17.76, Nevv York 517.50, Bruselj 72.35, Milan 26.675, Madrid 43.85, Amsterdam 20S.80, Berlin 123.25, Dunaj 72.89 (priv. 58.45), Stockholni 94.20, Oslo 91.15, Kopenhagen 79.325, Sotija 3.70, Praga 15.40, Varšava 58. Atene 2.96, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.08. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 55.164 Din. Vrednostni papirji Tudi danes je bila temdenca za vojno škodo čvrslejša. V ostalih papirjih ni bilo znatnejših iz-premeinb. Promet je bil srednji in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 500 kom. in 8% Bler 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 20 delnic osje-ške sladkorne tovarne. Ljubljana. 7% inv. pos. 43.50—41.50, vojna škoda 185—190, 8% Bler. pos. 38 den., 7% Bler. pos. 34.50—36, Trboveljska 140—150. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 43.50 do 44, agrarji 23—25, vojna škoda 180—184 (182, 189, 190), 4. 180-181, 6% begi. obv. 30 den., 8% Bler. pos. 38—38.50 (38), 7% Bler. pos. 34.50 do 35.50, 7% pos. DHB 43 bi. — Delnice: Narodna banika 3500 bl„ Priv. agr. banka 214—216, Nar. šum. 25—35, Šečerana Oslek 100—105 (100), Im-peks 55 den., Trboveljska 150 bi. Belgrad. Narod, banka 3330—3350 (3340), Priv. agrar. banka 193—195 (198, 193), 7% inv. pos. 42.50 do 43.50, agrarji 24 bl„ vojna škoda 181—184 (186, 184), 6% begi. obv. 31.25—31.75 (31.75, 31). Dunnj. Don. sav. jadr. 51.50, Aussiger Chemi-sche 136.50, Mundus 51, Alpine 11.65, Trboveljska 14.95, Leykam 0.90, Rima Murany 19.75. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 36 vagonov. Som bor. Pšenica: bč. okol. Sombor 215—217.50, gbč., srom. in slav. 215—217.50, bč. potiska in ban. poti s je 213—215. Ječmen: bč., srem. 63 do 64kg 102.50—107.50, bč. pomladni 107.50—112.50. Koruza: bč. žel. prompt 61—63. bč. za april, maj in funij 66—68, bč. Donava in Tisa šlep 66—68. -Moka: bč., ban. št. 8 72.50—75. Fižol: bč. uzančni 110—115. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet: 44 vagonov. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 11.699 prašičev, iai sicer 7206 prsutarjev in 4493 špeharjev. Od teh je bilo iz Avstrije 5752, iz Madjarske 503, iz Romunije 1767, iz Jugoslavije 2515, iz Poljske 825 in iz Danske 337. Cene: špehnrji j I. 1.40—1.45, angleško križani 1.38—1.45, kmetski 1.35—1.45, stari prašiči 1.25—1.30, pršutarji 1.30 do I 1.65. Tendenca: promet je bil miren, špeharji in kmečki prašiči so se pocenili za 3—5 grošev, angleško križani in stari prašiči za 2—4 groše, pršutarji pa razen lažjih za 5—10 grošev. Borba proti hri Toga! tablete so uspe&no sredstvo proti hripi In orehlajenju. Toga! pripomore k Izločevanju mokračne kisline. Togal tablete vzete v početnem sadiju obolenja, preprečijo razvijanje hrlpe. Več kot 6000 zdravniških ocen. Poizkus bo prepričal tudi Vas! V vseh apoteKah. Seda) samo: mala škatljica Din 21*—, velika skatljica Din 45 —. Odobreno od M. S. P. N. Z. br. 1878. Domžale Materinsko proslavo priredi Elizabetna konferenca v Domžalah na praznik Marijinega oz-nanenja pojioldne po cerkvenem opravilu v Društvenem donin. Nn sporedu je K. Zukraj-skova igrn »Prisegam«, prigodne deklninacije in petje. Elizabetna konfereuca hoče s prireditvijo proslaviti dan naših mater. Vstopnina je znižana. Ker je vee dohodek namenjen Dobrodelnemu domu in naše matere zaslužijo, do se jili na njihov dan spomnimo in jih počastimo, opozarjamo na prireditev, ne samo Domžalce, temveč tudi okoličane. Godbeno društvo vprizori na praznik, 25. marca ob 7 zvečer dramo »Vest«. Radeče pri Zid. mostu Meškova drama »Mati «na odru. Diletantje »Kmetske knjižnice« so vprtzorili na Jožefovo ob nabito polni dvorani Meškovo dramo »Mati«, Sicer malo teija igra je bilo dobro naMudiraaa in je vsak igralec dobro reiii rvoqo vlogo. Vse priznanje pa gre gdčni Sotlarjevi, ki je v vlogi Strel-čeve pokazala, kaj zmore podeželski diletant. Smrt kosi Kakor menda še nobeno leto kosi letos bela žena po naši fari. Ni tedna, da ne bi imeli enega, dva ali še več mrličev. V teku dveh mesecev in pol smo imeli ie nad 20 mrličev. Zadnji nas je zapustd v nedeljo zjutraj, previden s tolažili za umirajoče, Bogoljub Klaužar, vulgo Lubi. Pretekel je en mesec, kar smo izročili materi zemlji njegovega brata Toneta, danes se pa poslavljamo od Lubita. N. p. v m.I Zahvala Za izkazano sožalje ob smrti našega 27 letnega sina oziroma brata Jožeta Erjavca strojnika K. D. E. v Zagradcu izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem štirinajstim darovalcem krasnih vencev, gg. inženerjem in uslužbencem K. D. E., dalje g. dr. Perku, vsem ostalim za njihovo udeležbo pri pogrebu, dalje č. g kaplanu in gg. pevcem za ganljive žalostinke, vsem številnim prijateljem iz Zagrad-ca iu okolice, vsem sorodnikom, ter končno ogromni množici laranov iz Višnje gore, ki so z molitvijo in spremstvom se udeležili njegove zadnje poti. Višnja gora, dne 16. marca 1933, Žalujoči starši in devet bratov. ->- <-. » »T «<>- > -a "t Mg,-. * v , -VK . ,-F > t^^i-tt2/v Radio t*rogrami Hadio-Liabffana« Sreda, 22. marca: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Otroški kotiček (gdčna Komanova) 18.00 Angleške plošče 18.30 Moderne smeri reklame (Ivan Trtnik) 19.00 Ruščina (dr. Nikola Preobraženski) 19i30 Literarna ura: Prus, »Faraon« (prof. Vodnik) 20.00 Koncert godbe 40. pešpolka Triglavskega 22.00 Čas, poročila, plošče. Četrtek, 23. marca: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Italijanščina (dr. St. Leben). — 19 Korist rastlinstva: Naše žitarice: Odkod so prišle? Kje bivajo? (prof. Pengov). — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 20 Premos z Dunaja: Bruckner: IX. simfonija, Bruckner: Tedeum. — 22 Čas, poročila, plošče. Drtfgl programi i Četrtek, 23. marca: Zagreb: 20.05 Simfonični koncert, prenos z Dunaja — Milano: 21.00 VarietejsJo progiam — Barcelona: 21.05 Rpdio orkester — London: 20.30 Večerni koncert — Stuttgart: 19.30 Operna glasba 21.45 J. Brahms: Sonata — Leipzig: 20.00 Orkestralni koncert — BuUarešt: 19.40 Manon Lescaut, opera (Puccinj) — Suisse Romande: 19.10 »Par-s Iai (Wag«ier) — Berlin; 21.00 Pfilzner-jeva sim-lonija v cis .nolu op. 36 — Belgrad: 20.05 Prenos z Dunaja — Rim: 20.45 Simfonični koncert — Beromiinster: 20.00 Koncert španskega kvarteta 21.25 Delni prenos opere »Parsifal« (Wagner) — Praga: 20.30 Klarinet 21.00 Radio orkester — Dunaj: 20.05 Koncert — Miinchen: 19.25 Koncert voj. godbe 21.00 Simfonija v cis molu op. 36 a (Hans Piitzner) — Budapest: 20.00 Robert Heger-ov koncert, prenos z Dunaja. f Naznanjamo tužno vest, da je naša srčnoljubljena soproga oziroma mati, gospa Jožefa Kovač soproga upokojenca dri. žel. v ponedeljek 20. t. m. po daljši bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v sredo 22. t. m. ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti Janševa ulica 1, Sp. Šiška, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. marca 1933, ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Za premnoge Izraze iskrenega sožalja, ki smo ga ustmeno aH pismeno prejeli ob smrti naše nepozabne, nadvse ljubljene mamice, babice, sestre in tašče, gospe Marije Strnadove roj. Thomas vdove po ravnatelju kakor tudi za poklonjeno cvetje in vence, izrekamo prisrčno zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo preč. g. župniku Valentinu Bertonclju za tolažilne besede v bridkih urah, preča-stiti duhovščini sosednjih župnij za častno spremstvo in vsem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti. Železniki, 20. marca 1933. Globoko žalujoči ostali. Sodnik Orožen Franc in soproga Jelka sporočata v svojem in v imenu vseh drugih sorodnikov pretužno vest, da je njun ljubljeni sinček edinček r • • \f danes po kratkem trpljenju, v vzorni mladosti 5 let umrl. Neprežaljenega ljubljenca pokopljeva v četrtek, dne 23. t. m. ob pol 16 popoldne na farnem pokopališču v Sevnici. V Sevnici, dne 21. marca 1933. Mesto vsakega posebnega obvestila. cr » •i 4 o o u, n IO " S-3 ' 7T < t» ® f o o »e* < to a u, o-5' a- O "O ► a. ^ Zs' C. O« K G u, S K 1- — m ° D o- IT 0 »S. "jjj ni" 2 » o n < B S « » 2.T3 " o _ < n srs o ... ° n O O V S? ». jo. r* n 14 3 i O -» •"i H . ° o a c/,. 3? £ '3 M^ Q0 » a pz- o . ^ trt o oN S 5 s« I arc 3 5 g" » n » S' S. P. C. Wren: Lepi Mihael 68 70. «1 __ -1 ■ S * < 3 " 5 T a rrič -, cr S Sr= 5. o 5 • J rlT n y o 3 „ rtre c n Li rr* n, S" m O" »Razumite vendar, da bi prav to hotel zabraniti,« je odvrnil Mihael. >Ako se zberejo preudarni tovariši, ki bi odvrnili Sctnvartza od njegovih budalosti, ne bi bilo treba nikomur umreti.« >Razen onemu, ki umori Lejaunea,« jc segel vmes Cordier, razsoden in prijeten Francoz, ki jo bil najbrž svoj čas zdravnik in čigar predpisi in oskrba so bili tovarišem ljubši nego ona vojaških zdravnikov. »Če bi bil ta ustreljen, ta pasji izvržek Sodome in Gomore, ne da bi to imelo zle posledice /.a druge, bi to storil nocoj ponoči jaz sain in bi me potem šteli med dobrotnike človeštva.« >Tako? Na čigavi strani ste torej?« ga je vprašal Mihael. >Sem z vami in St. Andrčjem,« je odvrnil Cordier, četudi moram priznati, da sem z vsemi čuvstvi s Schvvar-t/.om. Vendar pa — človek je Ie bil nekoč gentleman ...« H koncu se je pokazalo, da so potegnili z nami samo Cordier, St. Andre in Maris. Ko smo mi petorica ostali sami — vsi ostali so bili za Schwartza ali pa se niso iilKili biti proti njemu — je dejal Mihael: »Mislim, da bo težavno, odvrnili Schvvartza od njegovega namena.« »Vse kaže tako,« je pritrdil Cordier. :>Mi bomo pomenili Sclnvartzu le še eno delo posebej, — mi bomo zanj le ,inala praseta'.« »Ne sme biti nikakih praset, ako začne Lejaune nemudoma z dejanji,« se je oglasil St. Andre. »To je res,« jc menil Maris,« mene zelo mika, da bi opozorili Lejaunea, še preden bi kai povedali Sclnvartzu. To bi uatu dalo boljše nade ...« »Ne, nel Tega ne smemo storiti,« ga je zavrnil Cordier. >S Sckwartzom moramo le pošteno postopati. Ako bo črtal iz svojega načrta morilne naklepe, seveda ne bomo ničesar več rekli ne se zanj menili. Ako pa tega ne stori, potem storimo mi kot pošteni ljudje svojo dolžnost in povemo stvar Lejauneu.« »Ali pa bo hotel poslušati?« sem vprašal. »Enega samega seveda ne,« je rekel St. Andrč. »Poslušal pa bo poslanstvo, sestavljeno iz nas petih.< »Poslanstvo iz nas vseh in ki se pošlje samo?« se je smehljal Cordier. »Bodisi kakorkoli,« je dejal Mihael, »nam ni prav nič do tega, da bi nas ustrelil v posteljah, če nas Lejaune ne bi hotel poslušati... Ako ne prehitimo Schvvartza, bo vsak mož v fortu, ki se ne pridruži njegovi drumi, pojutrišnjem delil Lejauneovo usodo.« »Tu nas je pet, potem pa še Boldini, Dupr6 in Lejaune,« je rekel Cordier. »Ako ne spada Boldini tudi k zarotnikom, kar je Inhko mogoče,« je dodal St. Andrd. »Potem bi nas bilo Ie sedem,« je menil Mihael, »če nas bo Lejaune poslušal in hitro kaj ukrenil, bi bili dovolj močni in bi vso moglo preiti brez krvolitja — morali bi družbo prehiteti le za eno noč.« »Smešnu misel, boriti se, da bi ščitili Lejaunea!« se je smehljal Cordier. »Temu bi se moral smejati celo ljubi Bog« »Mi se burimo, da ščitimo francosko zastavo,« je dejal St. Andrč. »Lejaune je postranska oseba. Mi se borimo proli uporu, združenemu z umori in pri tem najbrž rešimo življenje nas vseh, česar tudi ne smemo zametavati.« »Kdo bo govori! s Schwartzoni?« je prekini! Cordier. »Jaz!« se je oglasil Mihael. »Mi vsi,« sem dostavil. »Pojdimo vsi skupno k njemu in ga posvarimo. Pri tem ne bomo naglašali, da prihajamo le v svojem imenu.« »Tako je,« je odobril St. Andre. »Povedali bomo Schwartzu, da prihajamo k njemu kot »odposlanstvo* — isto bomo storili tudi pri Lejauneu — ako bi bilo potrebno.« Ko smo zapustili zelenico in se pohajkuje vračali proti fortu, smo naleteli na nekega moža, ki je šel /. vedri po vodo. Bil je to Portugalec Bolidar, ki so tako surovo z njim ravnali, ker je bil v Sidi-bel-Abbesu poskusil krasti. Opazil je Mihaela, obstal, mu pomigal. se naredil, ko da mu bi mu imel nekaj povedati ter šel svojo pot. Obrnil sem se in videl, da se je zopet ustavil, posadil vedri na tla in gledal za nami. Mahnil ini je, da lii šel k njemu, in mi šel naproti. To je bil mož, s katerim bi se splačalo govorili, zlasti ker se je on prvi obrnil do nas. »Rad bi govoril z vami in vašim bratom,« je zašepetal, »toda ne bi maral, da me kdo vidi. Jaz sein v peklu — pa vendar sem na poti v pekel. Da, sem nu poti v pekel — pa sem vendar že v peklu.« Bil je zelo obledel, močno je podrhteval in bil videti strašno slab. »Pojdite v zelenico in počakajte tam,« sem mu rekel, »midva z bratom prideva kmalu za vamL« »Jaz se moram skriti... Moram se skriti... Moram se skriti,« je venomer ponavljal. »Ze prav,« sem menil. »Skrljte se le! Ko. pridom tja z bratom, bom žvižgal ,Pčre Bougeaud'.« srce. ►Lejaune mi bo iztrga! goltanec., .. Schvvartz tudi... Boldini tudi. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; teni-tovanjski oglasi Din 8'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. flužbodobe Samostojnega tesarskega preddelavca sprejmem takoj. Ponudbe z zahtevami na upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 3161._(b) Deklica 15—17 let stara, pridna, poštena, se sprejme v pekarsko trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod «. 3208. (b) mm\ Vajenka za elektrotehnično trgovino se takoj sprejme — po možnosti vešča nemščine. Ponudbe pod šifro »Elektrika« št. 3174. (v) Urarski učenec s opoldansko hrano se takoj sprejme. M. Ilger-jev sin, Maribor, Gospo-ska 15._(b) Kmečki iant pošten, priden, se takoj sprejme. — Štrukelj Ivan, Pržanj 2, St. Vid nad Ljubljano. (b) Denar Industrijsko podjetje rentabilno, išče družabnika, eventuelno s sodelovanjem. Kot družabna vloga se sprejme tudi vložna knjižica Celjske posojilnice v polni vrednosti. Informacijska pisarna Maribor — Jurčičeva tdica 8. (d) Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komand, družbi M JANKOLE, Ljubljana. Šelenburflova ulica 6. 11. Telefon 30-52. Id) i Pouk II Šoferska šola E. Čeh ;bivi» Č*nurniltuv> iolernk« Soli I Ljubljana, Dunajaka c. SC 9ola ia poklicne Šoferje In amaterje Prospekti In pojasnita zastonj lo franko Stanovanja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje išče mirna družina za maj najraje v centru. Ponudbe s ceno na upr. »Sloven.« pod »Vesten plačnik«, (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam v novi hiši. Glin-ce cesta VI, št. 4. (č) Stanovanje sobo, kabinet, shrambo in kuhinjo, oddam z majem. Rožna dolina XIII/5. Stanovanje štiri- in dvosobno, oddam z vsem komfortom v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3187. (č) Mirno sobo oddam gospodu. Bleivvei-sova 4, pritličje, levo. (č) PfflfffSfnl Lokal za lahko obrt se poceni odda sredi mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3188. (n) Posestva Stavbišče 946 m' vogalno pod Rožnikom, za visokopritlično ali enonadstropno stavbo prodam Žirovnik, Tavčarjeva 6. (p) Nova vila dvostanovanjska, za Bežigradom, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3210._(p) Parcele poleg gorenjskega kolodvora ugodno prodamo. Plača se lahko deloma tudi v hranilnih knjižicah. — Pojasnila pri Stavbni družbi, Ljubljana, Tyrše-va cesta 17. (p) Enodružinsko hišo na Drnovem pri Krškem prodam za 12.500 Din. — Pojasnila daje I. Valpet, Maribor, Mejna ul. 50. p Enodružinsko hišo novozidano, z lepim vrtom in električno lučjo, poceni prodam. Pobrežje pri Mariboru, Gubčeva ulica 24. (p) irTffTPffff Konfekcija — moda najboljši nakup. — Anton Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (1) 20.000 kg prvovrstnega semenskega krompirja lastnega pridelka proda takoj Kmetska gospodarska zadruga v St. Vidu pri Stični. (I) Plašče xa zdravnike, kemike, brivee in obrtnik«, jopiče za natakarje, mesarje in druge obrti, predpasnike za kuhinjo, dom in obrt — izdeluje Hamann, Mestni trg 8. (1) Vrtnice nizke, v novejših krasnih barvah, 10 grmičkov Din 60 — razpošilja vrtnarstvo »Jemec«, Maribor. 1 la Kvalitetno vino lastnega pridelka (Fram- ska kapljica) nudi v večji množini po najnižji ceni Avgust Žlahtič Maribor Tel. 2066 Tel. 2066 Volna, svila, bombaž stalno » bogati izbiri * vseb vrstah ea »troino pleteni« tn ročna dela po naimžiib cenah pri »vrdki Kari Prelog Liubljana -Židovska ul tn Stari trfi. BETONSKE OGRAJE za vrtne gredice, kakor tudi drugi cementni izdelki po ugodni ceni pri »CEMENTNINE« I Rožna dolina V/26. Telefon 2679 in 2971. Otroške vozičke šivalne stroje ia kolesa kupite najceneje pri tvrd-ki S. Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4. (1) Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC.U Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Semenski oves debelozrnati ječmenovec, zajamčeno kaljiv — nudi najceneje, dokler kaj zaloge, tvrdka A. Volk, L|ubljana, Resljeva cesta St 24. rfmTTTTp! Srebrne krone staro zlato in srebro ku puje RAFINERIJA DR A GIH KOVIN • Ljubljane Ilirska ulica 36, vhod » Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. I Živali i Semena Semenski oves, grahovo, črno deteljo, domačo lu- cerno, peso, trave in druga semena za polje dobite v najboljši kakovosti pri FRAN POGAČNIKU v Ljubljani, Tyrševa (Du-najsta) cesta it. 67, nasproti mitnice). j Sode ! po znižani ceni ima ved- 1 no v zalogi P. Krušič, so-darstvo, Videm-Krško. (1) Dve postelji, dve nočni omarici, ena velika omara iz mehkega lesa — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3189. (š) I Aulomofor i Avto-delavnico pri kateri bi bilo na razpolago večje dvorišče — iščem za takoj. Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod »Avtodelav-nica v Ljubljani«. (f) Nemške ovčarje (»volčjake«), čistokrvne, zelo lepe mladiče, t rodovniki, proda Tuiek — Podčetrtek. (i) II Obrt Žične posteljne vloge in zložljive železne postelje izdeluje najceneje ter sprejema iste v popravilo Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta 13, Kolizej, Ljubljana. (t) I.KR6V0S Maribor, ile^nilrovii 13 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 6 Oves »n Koruzo kupite naireneie ori t»rdk A. VOLK, LJUBLJANA Veletrgovina a Sitom Heaiieva rt ta u Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr, G. Piccolija v Ljubliani se priporoča bledim in slabotnim osebam Krušno moko ia vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana Stan tr« št 32 svicarsK vzorčni veiesp BASEL od 25. marca do 4. aprila 1933» Znatni popusti za potovanje. Informacije in sejmske legitimacije pri »Putniku« in Švicarskem Konzulatu v Zagrebu. Za pomladansko sezijo velika izbira in nizke cene vsemu blagu v Trpinovem bazarju v Mariboru, Vetrinjska ulica 15. Prostori za trgovske lokale na Miklošičevi cesti se oddajo. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Trgovski lokali«. Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežba — najfinejše delo pri Matek&Mikeš, Lublfana poleg hotela štrukell Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves. pregrinjal, entlasje, izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. UGODNA NALOŽBA HRANILNIH KNJIŽIC! Takoj prodamo veliko stanovanjsko hišo s skladiščnim poslopjem, garažo itd. v Spodnji Šiški. Z malo adaptacijami 16 stanovanj. Kompleks primeren tuoi za tovarniški obrat ali veletrgovino. Rentabilnost podana. Sprejmemo hranilne knjižice prvovrstnih zavodov. Resne ponudbe pod »Sp. Šiška« 2983 na upravo Slovenca. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša nad vse ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa Marija Vospernik kavarn ar ka dne 20. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s svetotajstvi, v 72. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 22. marca 1933 ob 4 popoldne od hiše žalosti Stari trg št. 34 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. marca 1933. Ulrich, Jaka, višji gozdni svetnik, sinova. Mici Vospernik, sinaha. Vili, vnuk. , Ari sto s* j votla nosilna opeka S Celjske opekarne | ■ ■ S Moderni, hitri, ekonomični način zidanja! - Toplo! - Suho! J S a Prospekte in ponudbe pri zastopstvu: m ! M. GREGOVIČ & CO. 1 « j S g d. z o. z. g D ■ | Razni slaobni materija I! g S LJUBLJANA, Marijin trg 8. — Telefon 2971. g Originalna dvokolesa Waffenrad ST E Y R in specijalna dvokolesa K OS M OS. Zaloga in zastopstvo: ,TRIBUNA' F.Batjel, Karlovška cesta štev. ' Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki nepričakovane izgube našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, brata, strica ia svaka, gospoda Miroslava Pučeltha šolskega upravitelja v p. ter za poklonjene krasne vence in cvetje se vsem, ki so se nas v ljubezni in spoštovanju do pokojnega spominjali, prav najiskreneje zahvaljujemo. — Globoko zahvalo smo dolžni preč. gosp. prof. msgr. Vrežetu, ki je vodil pogreb ter se v prekrasnem nagovoru poslovil od pokojnega. — Zahvaljujemo se častnemu spremstvu častite duhovščine, framskemu župniku g. Rakunu, g. dr. Kralju ter cenjeni obitelji šol. uprav. g. Ivanuša za izredno požrtvovalnost ter iskreni poslovilni govor g. upravitelja pred hišo žalosti. — Iskrene se zahvaljujemo podbanu g. dr. Otmarju Pirkmajerju iz Ljubljane, srezkemu načelniku g. Makarju iz Maribora, oblast, šol. nadzor, g. Senkovičtj ter šol. uprav. gosp. Hrenu za tolažilne ia lepe govore pri odprtem grobu. Nadalje srezk. nadzornikoma gg. Koropcu in Tomažiču ter framskemu učiteljstvu, Sokolu in Gasilnemu društvu pod vodstvom požrtvovalnega načelnika g. Kranjca, za častno spremstvo. Toplo se zahvalujemo učiteljskemu zboru krčevinske šole, krčevin. šol. in obč. odboru, vsem gg. pevcem iz Maribora in okolice ter končno vsem mnogim prijateljem, tovarišem in znancem ix bližnjega m datnjega okoliša, šolski mladini m vsemu ostalemu občinstvu, ki so dragega pokojnika v tako velikem in častnem Številu spremili k njegovemu večnemu počitku. V Framu, da« 21. marca 1933. Žalujoči ostali. Zahvala Ob izgubi našega prerano umrlega soproga in očeta dr. Antona Božiča s tem izrekamo našo najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem za mnogobrojne dokaze sožalja in izraženega sočutja. Zlasti se še iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so dragega nam pokojnika spremili k zadnjemu počitku, posebno še čč. duhovščini, vsem predstavnikom oblasti, uradov in društev, stanovskim tovarišem, sokolskemu društvu za častno spremstvo, Celjskemu pevskemu društvu za žalostinke in posebno še govornikoma g. dr. Juro Krašovcu m g. sreskemu podnačelniku Klopčiču za poslovilne govore. Iskrena hvala tudi vsem številnim darovalcem vencev in krasnega cvetja. Posebej se še zahvaljujemo g. dr. Hočevarju za njegov trud in požrtvovalnost v času njegovega trpljenja in preč. g. opatu Juraku za poslednjo tolažbo. Celje, dne 21. marca 1933. Žalujoča soproga in otroci. Za »Jugosk>vao«too tiskarno« » Ljubljani: Karal CM- Izdaiateii: lraa Uakovee. Urednik: Franc Kremiar.