ISSN03S0-SS61
ZA kofi^c t^dna
Spremenljivo oblačno bo, možne snežne plohe.
OÙ
50 let
Številka 10
četrtek, 13. merca 2003
280 SfT
IMIHO
VlJIJ^SiJI*
Upravni odbor SavinJskO'šaleške območne gospodarske zbornice Slovenije
_ v
Premogovnik in TES sta Sloveniji potrebna


Upmvni odhor Snvinjsk4»-i<iil«sk« oh moč ne go-spiKiarske /homice Veleitje je lokral /»sedal v ni/sirjeni sesluvi. med drugimi sta se mu pri-dru/ihi minister okolje in pro.stor maj*. ne/. KopuC In državni sekretar /a energetiko DJordje Žei)eljan.
Osrednjo pozornosl so nomcnili ra/vojnim a^mcrilvam rudarstva in energeiikc.	tc
dejavnosti sc v času, ko sc približujemo Evrop-
ski skupnosti zelo spreminja, za naSc okolje pa jc izjemno pomemben» saj imamo dva velika energetska objekta, Ičrmoclekirarno Šošianj, ki zagotavlja Siovcniji 25 odstotkov potrebne energije, skupaj s Premogovnikom pa predstavlja petino priiiodkovcclotncga savinjska^ia^kc-ga območja. Njihov vpliv na snovanje ra/vojnih regijskih načrtov jc torej i/jenino velik.
Nacldljei finje na 3. sirani

Jolanda je razglasitev spremljata v družbi moža Afeša in mer\edžerja Roberta Wagnerja.
Jolanda Čeplak:
"Vsakič sem vesela naslovď'
V Velenju so v |H)nedeljek ra/glasill na|lH»l^e na piKirocjn s|x»rta /a leto 20(12. Po prićakov^injiije n<isIov najlxdji^e med športnicami pri|Kidei. in to /e sedmiC po vrsli, .|(»landi Cepiak, /a kriten» je bilo niiniilo teto resniênc» |><>/luć«no. I*iMlol>no kol lani je pri/nanje za naj športnika dohil Bošljan Btiê, prav tako atlet, drugič zapored tudi prvo mo.stvo RK Gorenje. 'I\i(ii najboljši sp<»rtnik in* valid je Že se<lmič Jane/ Hudej.
»Vsakič sem vesela tega nasl<wa. Pijsebej dra-goccn mi jc. ker mi ga podelijo doma/' jc me drugim povedala Jolanda po ponedeljkovi riiz-glasitvi najboljših žporlnikw v velenjski mestni občini.
Te dni bomo zanjo stiskali pesti, saj bo i^^skušala Čim bolje teči tudi na svetovnem prvcasrvu v An-
Slran 12	M S. Vovk
0Ć teve: minister za okofje in prostor mag. Janez Kopač, državni sekretar za eryergetiko Djordje Žebeijan, direktor Premogovnika Vefenje dr. Evgen Dervaric in direktorica SŠGZ Alenka Avberšek
Socialna država le na papirju O
Nezadovoljni z urejenostjo marketa W
Trgovci spet boljši od knapov ^
Uspel jim je veliki met
Na sf^iotnem lokalnem derbiju med Elektro in Savinj.skimt Ho|ksi so si sostanjski košarkarji kru^ pred koncem d<»končno priigrali uvrstitev med na,)-boljšib pet ekip 1. A SKLTo pa pomeni, da se bodo v nadaljevanju prvenstva pomerili v li|;i za prvaka in IhkIo se/ono končali kot najmanj o.sma slo-venskit ko^arkiirsbi ekipa.
Zagotovo pa so najprijetnejšc presenečenje pr-vca^tva. Ol^encm pa to seveda tudi pomeni, da v ioStnnj med drugimi prideta tudi Union Olimpi-ja in Krka. Dovolj ra7logov torej, da se v "mestu svetlobe" govori o koSarki kol že dolgo ne.
V ospredju Matjaž Tovornik, trener in Igraiec Hopsov ter Blaž Ručigaj, igralec EJektre. (Foto: vos)
Vpis na šole Šolskega centra Velenje za novo solsko leto
skoraj še povsod prosta mesta

Modri kasko
kupon na strani 22
d.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR
mosnvNiiivD vmwE - stiri tri d», aaso Vitm, tii.: la/ m so u
Zii približno 20.2041 letošnjih osmošolcev in 1214 develošot-cev se začenja /ivahno in tudi naporno obdobje vpisovanja v sre<lf\ješole. Prve prijave /a vpi.s so morali bodoči dijaki oddati do 4. marca, prijavnice pa so prihajate na .^ole še do prejšnje-ga četrtka. Skonij na vseh .šíílah Šolskejia centra Velenje (SCV) so it prosta mesta.
(Gabrijela l^'idler, Šolshi sveto-valna delavka na i^CV, jc pove-dahc da so na razpisanih več kol 800 prostih mest v prvi letnik srednje Sole za i5olsko leto 2003/20114 prejeli 554 prijav, v enakem êasu lani 624. Prve analize vpisniii rezultatov .so pokazale, da sc je /a nadaljevanje iz-
obraževanja v domaćem (^kolju tokrat odloČilo več osmoSolccv Í7 občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki kot prejšnja leta. »Razlog za skromnej.^i Npis je precej^n upad števila otrok v dolini.»
Prosta mcsia Imajo skoraj v vseh programih ( tudi v programu splošne gimnazije), nekaj prijav več kot so predvideli prostih mest je le v programu turistični tehnik-
V razpisu vpis za prihodnje Solsko leto so objavili tudi dve nov<Kii.insicerp<ivsem novpnv gram tehnik telekomunikacij, ponovno pa tudi možnost izob-raj^evanja v lehniški gimnaziji. »'/m oba programa je zanimanje
žal. pod pričakovanji. V teli dneh se bomo ptwvctovali z ministr-sivomza šolstvo, znanost in kaj storiti. Cc nam ju ne bo uspelo obdržati, bomo kandidate, ki .so pit^luli prijavnice zanju, povabili na pogov(3r in jim svetovali prenos prijave na druge ši)lc.«
Ti učenci In tisti, ki bodo .spremenili svojo prvotno odločitev, bodo laiiko prenesli prijavo na drugo Solo oziroma v program do 24. marca. O omejitvah vj-ïi-sa na šolah, na katerih bo prijavljenih več kandidatov kot je na voljo vpisniii mest, bo ŠoLsko minL<»tRtvo seznanilo št^le do 18. aprila, učenci pa bodo o tem obveščeni najpozneje do 22. aprila. Tlsii, ki bodo uspešni v pr-
vem krogu, bodo vpisani v prvi letnih srednje šole za prihodnje Šolsko leto IH. junija.
Kandidati, ki sc bodo želeli vpi-siui na.z omejitvijo vpisa, Kv do z.a to morali zl>rati dovolj toćk, NajvcČje možno število točk je tokrat 130. Rezultati skupinskega preverjanja znanja osm«*«^")!-cev oziroma nacionalnoga preverjanja znanja deveiošolcev a sioven.ščine in matematiko jim prinaša .^0 ti^k, aspeh zadnjih treh <\sni3vnošolskili let {ocena Iz matematike, materinščine in tujega jezika ter splošni uspeh) 60 točk, zlati priznanji ( največ dve) z republiških tekmovanj pa 10 ločk (vsaka po 5).
■ tp
9770350556014
n ONOVitEC e
Končana denacionalizacija za objekt Trgu bratov Mravljakov 7
ŠOŠTANJ -Zanidi /akijuCvnc cli^nnchmall/^cijL* pi»sl4»vn<i-si1ď-nnvHr\j»keH» obJvkUi n» Tr^u hmtuv Mravl^jnk 7 - ndlocha je ta |)nivnomc>cnu -scjc moraU občina .^o^tanj. ki Jť laslniu i»l)juk-I», odločiti, kaj s stHnovďi\ji v niam. OdliaHa .sv Ju /a mo^Jio»( pro-cbijvM^anJim najemnikom. V objektu Je <1mc jitanovanj.
Po Siiinovanjskem zakonu lahko prejšnji imctnikj sianovanjske pravi« (sv Janji najemniki) uveljavijo pravico do nakupa siano-vanj po Icm Ziikonu z vsemi popu-sti: od3()dc» (i) odsiolkcw, odvisno od roka o/Jrtima naCina plaOlla. O moi^nosilh odkupa bo Občina So^ianj seznanila vse najemnike stanovanj v ohjeklu, ki pa se bodcï o tem ali stanovanje odkupili ali ne. morali odk)Ciii v roku 30 dni-
■ mkp
Kompostarna bo v Gornjem gradu
VEIXNJt, (;OKN.II C.RAI) • Velenjskemu podjetju m urvja* nje prosiorn PUP Velenje na ol>moćJu Šalei^kť <l<flfne ni uspelo najliuslrezoc lokacije/j^ postavitev kom]>i>slame, kisojozaCas-no imeli na področju ugrvznlnskega področja velenjskťt*a Prv-mopovnika. Zdaj sc z ol)ćino Gornji grad dogovarjajo za njeno urcditcvv hidhomu.
FV)lx:scdalidireku>ria PUP.Io/cta Mr^Ziije iamkaj.<nja lokacija zc-k> primerna. Trenuinii že prid^'jhivajo p<nrcbno dokumcnlwijo 7a njeno j;^adnjo 1er za izgradnjo jx^lrebnih objekitwza ^)bdeÍavo lesnih odpadkov, ki prav iako nameravajo opravljal I na lainkajšnjem p'idrcićju. S icm bop^xJjelje PUP tudi v cekali lypolníkivsa zakonska doiočib s pi^Jn^čja zbiranj a. predelave in txllaganja odpadktw.
Sanirajo oba plazova
STARO VELENJE - V tej krajevni skupnosti Staro Velenje so 7>iCx'li sanirati plnz Dra^icevic. /a pinz Aristovnik pa pridobivajo potrebno dokumentacijo. Projektant je namreč ugotovil, da 111 l)ila prvotna zasnova te sanacije predrai^a in tudi ne l>i ra/rešila vseh problemov pbi/enja terena. Računajo, da Im dokumentacija za sanacijo tega p]ay:u končana v tem mesecu, pi»tem pa Imdo tudi ta dela lahko stekla.
Sezname za vračilo sredstev Telekoma urejajo po KS
VELENJE - Mestna ol>čina Velenje ho pomagala upravičencem za vračilo sredstev iznasl4>va vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Imenovala je posebno komisijo, ki bo potem, ko bodo |>odatke zbrali v krajevnih sku])nostih, te uredila, pripravila sezname upravičencev in jih posredovala v nadaljnjo proceduro.
Zazidava na Gorici dorečena
VELEN.|E*Stem. ko so svetniki na marč'evski scfi |M»trdili odU»k o zazidalnem na^u Lipa /iihod. bodo v Velenju končno na voljo parcele za individualni! gradnjo.h* nekaj let skorajda ni. prwl-vsem pa v ta nanien ni htlo urejenega nol>ene^a več|ega območja.
V lako imenovanem zazidalnem naćrlu Lípa zahod je predvidena gradnja individualnih stanovanjskih enodružinskih hiš strnjenega lipa.'loje pravzaprav nadaljevanje obsloječtí gradnje na Lipi. s tem, da bodo novi objekii manjši, pa tudi parcele obsegajo le do 6Í*) k-vadratnih meircw» večina pa jih je rpecej manjših.
Prenovljen DK ponovno odprt
Najstarejši lokal v sredinu Velenja, star toliko kot mesto, ze kar locendarni Delavski klubje zamenjal lastnika. 0<l Gosta jc kupilo (vorenje <*ostinstvo, /n nekaj dni zaprlo, malo si» ga preuredili, v soboto 8. marca pa zc odprli.
Novi laslniki obljubljajo dopolnjeno ponudbo, predvsem pa pt>udaqajo, da želijo lokal vrniti mladim. Ker leži v nepasa'dni bližini Šolskega cenira, bodo poskrbeli za hiire malice in kosila, ki jih bodo skušali kar najbt'»Ij prilagodili željam mladih. Lokal bo (xlprt tudi ob nedeljah, ko bodo kuhali dobra in cenovno ugodna nedeljska k(!sila.
■ mz
Potni optimizma v prenovtjenem DK (z teve) Art/ka Br-giez, vodja lokaia, Viado Verdnik, pomočnik direktorice in Saša Oprešnik, direktorica Gorenje Gostinstvo
Podpis sporazuma z avstrijskim zavodom za zaposlovanje
Krepitev sodelovanja na trgu dela
Direktorji treh Območnih stužb Zavoda RS Za zaposiovanje so z Avstrijci podpisati sporazum o sodeiovanju.
VELEN.ÍE.5. in 6. marcu-V hotelu Paka je prejšnji teden potelui-(o tretje bilateralni» srečanje predstavnikov avstrijskega in slovenskega Z2ivoda za zaposlovanje. Prvi dan so srečanje kronali s podpi-.som spora/uma, s katerim želijo /iigoioviti izvajanje operativnih pripravljalnih del pri uresničevanju čezmejnih pr<»jcklov v prihodnjem skupnem ićivljenjskem prostoru.
Prvi koraki za pripraven čezmejnega pakla, pri katerem je v ospredju gospodarska krepilc\'in krepilev trga dela, so bili napravljeni spomladi lani. lako imenovani Cîcneral Agreement so prej.^nji leden p<îd-pisali trije direktorji Območnih služb /avoda repubhke Slovenije za zaposlovanje, na katere se dogovor nana.^a: iz Velenja Srdan Ar-zenSek, Maril^ora Žarko Marko>ič. Murske .Sobole Cveta Čahuk Man-dič, pri Avsirijcih je lo nalogo prevzel vod ja deželne enote AMS Sle-icrmark. dr. Helfried Faschin^liauer.
Eno od možnosij stjdelovanjav lem prostoru predstavlja osnovanje posebnega sklada, ki bo pi>vez()val pi^djetja na obeh siraneh meje. Druge dan bilatérale je bil v t^spredju prt>jekl dobre prakse in sicer kmečkega delovjiega sklada avstrijske Štajerske.
■ mkp
Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline Velenje
Za invalide ie sodalna država le na papirju
VELENJE, 8. marca - »Začetek mojega poročila o opnivtjcnem de* lu v preteklem letuje pesimističen. Pa n«/»radi tega. ker hi vdru^tvu delali slahoi ampak zaradi birokracija. I^ipirnata vojna, pisanje najra/Jičnejsih poročil, kam smo dali sk<»po odmerjena sredstva, nas tako zaposluje, da se ob tem sprašujem« kdo in k^iko seho sptnh k' posvečal težuvam invalidov.Tem pa v.siik dan vse teřje xagt»tavlja-mo njihove pra>icc.
V društvih delamo nepoklicno, opravimo pa več dela v dobmbil naiih članov kol plačani ljudje M državljane, kaj šele za invalide. Čeprav uslava govori o socialni državi, je ta Zii invalide bolj na papirju.« je na letni skupsčmi Medobčinskega druStva invalidov Šaleška dolina Velenje naglasil njegov predsednik Valter Goh»b. Sicer pa je pri oceni opravljenega dela v preieklem letu meniL da so svojim članom pomagali po svojih najl>oljših močeh.lb se bodo trudili tudi v letu 2003-v evropskem le lu invalidov.
Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline (MDl). ki deluje na območju občin \^lenje. Šoštanj in .Šmartno ob Pakj. združuje več koi invalidov. Med njimi so ludi člani aktivov delovnih invalidov Premogovnika Velenje in
šoštanjskih termoelektrarn. Njihove polrel>e si> lani poskui5ali zadovoljiti na socialnem področju, pri nuđenju .^ixokovne pomoči, na pc^droCju rekreacije, tlružabnislva. 'iaki^somed drugim orçanizirali rekreativni oddih na Malem lošin-
skega mesta Ajka. Po/abili niso na sv(^je bolne in nepi^krclne člane nadt^movil) invdruj^hustanovah. Skupaj z aktivi^m invalidov Pre-mogt>vnika Velenje si prizadevali za re.^ilev pravic dekwnih invalidov glede dohodnine.
Z ietne si<upščine f^Dt v prostorih restavracije Mami v Vetenju
ju. letovanje v Poreču, se udeležih srečanj invalidov po Sloveniji. Izvedli so Športno rekreativno tekmovanja v vseh enajstih Športnih disciplinah, ki jih gojijo v društvu in s katerimi skrbijo za ohranjanje zdravja ter nabiranje psih<^tlzičnih mt>či. 'lovrsinih lekem sose udeležili lu<li na državni ravni in dcsc-gli zavidanja vredne rczullale. Organizirali .so Že 28. avtorely po vrsli, ivorno «^delovali s pcibrale-nim dra^^tvom invalidcw iz madžar-
V delovnem programu Zii letos so znova namenili največ pozor-nasii aktivnostim za ohranjanje zdravja, razjiim oblikam družab-niStva. obiskah in obdarili bodo bolne 1er nepokretne člane, raširili pa so rudi lako imenovani sckí-alni priigram. Lani so ianj namenili slabo polovic vseh prihodkov drui^rva ( 1,8 milijona SIT), najprej jim bodo nudili brezplačne pravne nasvele.
Ob koncu letnega občnega zbcv
ra so polrdili višjo članarino (11(X) iolaijev)insesskrtïronim darilom (xldolžili za več kot ."íO letno delo vdru-^ivu članici /inki K(^stanj^k, ki je lani praznovala 8ÍÍ. rojsini dan in je vedno aklivna v šoStanj-skem odboru invalidcw. Vse prej kol zadovoljni pa »("j bili ob spc^-/jianju. da se nihče od řupanov občin Velenje, Šošlanj in Šmarno ob Paki ni odzval povabilu na nji-hcwo skup&čin<\
mtp
Rekli so:
Vaher Golob, predsednik MDI Šaleške doline Velenje: «Lani.spt»-mladi smo napisali vloge za finančno pomoč in jih poslali na 35 naslovovv dolini. Nanje so se odzvali levoWinah Velenje. Šoštanj inŠmarinoobPaki 1er na Premogovniku. Ori Velenje in Pekarni Prešla. Ne moremo razumeli, da Gorenje kol največji izvoznik v Sircem okolju nima razumevanja za humiinitamosl. čeprav ima samo zaposlenih veliko invalidcw. .le pa res, da li niso organizirani. Že marsikdo od njih se je obrnil po pomt:>č na na.^' društvo, vendar jim mi nemofemopomagaii,kernistî nasi člani. Veliko nam pomeni tudi denar, ki nam ga daje Spi>nna zveza Velenje, saj s tem ^lelno krijemo stroške za najem bazena. Rdeče dvorane in kegljišča v'IcŠu.«
Svetniki občine MIsllnJa
Danes o proračunu
Danes ob IH. uri se IxkIo na četrti zaporedni seji sešli mislinjski občinski svetniki. «Zagotovo bodo največ časa in energije posvetili obra/lojćitvi i/hmtišč za .sestavo proračuna in predstavitev osnutka proračuna i»bčine za letošnje leto. To bo namreč prva obravnava, svetniki pa so^vabikim prejeli tudlolv jvcićno urjdKo, ki zujema vse proračunske postavke. Sicer pa bodo imeli nu dnevnem redu še devet drugih točk.
Tako bodo med drugim po hitrem postopku sprejemali odlok o obmaju předkujme pravice Občine Mislinja. Dopolni-ii naj bi odlok ouslanovitvijavnegazavo-Ua za izvajanje socialno-varslvenili programov in pravilnik oiS dtîdeljevanju socialnih pomoči. Sprejemali bodo tudi predlog o podaljšanju olxlobja začasnega financiranja občine, saj proračun šc ni sprejel, llidi v Mislinji bodo vcrjeino vrtci v prihodnje dra;?ji. sevetb le. Cç se btído sTetniki strinjali s povišanjem cen. '1Ô pa jim predlaga ludt upravljaioc občinskega KRS'ii ElektrolurnŠek,,.
Sicer pa so svetniki na prejšnji, februarski seji. izvolili Marku Smrtnika za
cleklorja za volitve člana državnega svela in Nikoli^ R. Kolnrjazakčindidataza člana diiavnega svela. Strinjali so .se tudi 7 imenovanjem Olge StrmŠek za ravnateljico VVZ .Slovenj Gradec za naslednje pel le I no obdobje.
Dolič bo dobil lepšo solo
Svetniki so na februarski .seji izvedeli, da bo občina morala za obnovo in novogradnjo P<idrwnične š<ile DoIič zagotovili proračunskči sredstva v višini 170 milijonov SIT To so predvideli ludi v investicijskem programu. De) sredstev investicije bo zagotovilo Ministrstvo za šolstvo v višini cca 47 milijonov loiarjev. Prvotni je bil predviden delei^ sofinanciranja ministrstva v višini 54 milijonov SIT vendar je verjetno prišU) do znižanja sredstev zaradi novo določenili normativov. Izvajalca obnove In dtígradilvešoleše nimajo. Občina ga bo izbrala na osnovi javnega razpisa, /.deli pa 1x1 ireba pohiteli, saj se deve-lletka \\iiro približuje,
■ bš
Občini Kamnik - Luče
Letos dober kilometer ceste
CRNÍVEC, Mi. marca - Na pobudo načelnika Upravne enote Mozirje Vinka l^jličnika so se tukaj se^U na delovni pogovor /upami občin Kamnik (Tone Smol* nikarj in Luče (Ciril Rose), poslanec v Dri^.avnem ibitvM Mirko ^^mernlk tvr minister m pn>met in zvezx» Jakob Presečnik. Osrednjo po/^irnost so namenili možnostim nadaljnje obnove ceste Kranjski Rak -Podvolovjek v tem letu. Cesta Je dolga K kilometrov in Je pomembna pove/j)valna cesta, saj kar/a 16 kilo« metrov skrajita pot tistim, ki p4»tujejo i/, ljubljanskega konca v Z^<irnjo Savinjsko oziroma v I.i»g;irsko dolino ter obratno.
Kik>meier ceste & kamniške sirani so posodobili že v preteklem obdobju, v ponedeljek popoldan pa so se na predlog Toneta Smolnikarja dogovorili, da bodo približno 5(1 milijonov lolarjev. kolikor denarja je predvidenega v leti^Šnjem republiškem proračunu, namenili za posodobitev tvsie iz smeri Podvokwjeka proti Kamniku. Po mnenju.Iakoba Presečni ka bodo za la denar lahko obnovili dober kilometer ccsle. Kol je Še ptwedal. je dokumeniíícija pripravljena, razpis za najugodnejšega izvajalca del pa bo Izšel v kratkem,
■ tp
■ÉikíL^ diutba. d.o.o. Velenje ittaiz obćeiitklh. Cena pos^merne^a iTvoija 290 SfT, iT>eseim naročnina I.ICO SIT. trimeseina ratoCnina 3150 SIT. poletna naroen^ 6,100 $IT. letna naročnina 11 SÍT
Urední$rvg: SonsZakcâek (clireUorin glavni urednih), ^ns Vovk
(odgovoml urednik), M lieras Xrs&C-Plai^nc (pcrno£nlca ursdnika). Janez Plesflik, Tatjana Podgorâek, BoianaŠpeg^ (novinaql). Mir^Zakoi^ iuredntca radija). Janja KoSu^âpegel {teiiniCna urednica), Tomaî 6«râak (oblikovalec}. Propaganda: Nina Jug {vodfa propagande), Saáo
KoneCmk, Jiye BanfinlK (propagandista)'
Sedet uredniltva in uprave: 3320 Velenje. Kklnceva 2a. p. p. 202,
(eleion {03) 59817 50. telefax (03} 897 46 43.
TRR - Nova LB. Vfifsnje- 02426-0D20133854
E*majl: press ®na»9S si
Oblikovanje In graf. priprava: NaS Cas (1,0.0. Ttsk Tisama SET d.d, Nahbda: 5.40C l2vodw NensroCenih fotografIj In rokopisov ne vraiamo!
Po zakonu o DOV je 'Usi čas' uvr^n med proizvode Infonnalivnega znaCaja za kaiers se pfaCu|e davek po znižam stopnji
13. marca 2003
«»H^as
DOGODKI
Upravni odbor Savinjsko-šaleske območne gospodarske zbornice Siovenije
Slovenski elektroenergetski sistem potrebuje premogovnik in termoelektrarno
(nadaljevanje s /. sinini) Evropi) naSi energetiki }t: srcCujcj(\ saj je sliwcnski ener-gelski irg ; IcUvsnjIm leiom cxJ-pri. S icm p« veljajo ludi za to ptnjfoćje ekonomski kriteriji, med katerimi je na prvem me-siu konkurenea. Njene zakonitosti so ptwscm jasne. Dosežeš jo, Oe zniřaš cene, to pa lahko naredíj^ le / smanjivanjem siroskíw. Tega se zavedajo v obeh energetskili kolektivih Sale^e doline, icmu si) podredili ludi svoje razvojne plane, ki so usklajeni / nastajajočo slovensko nacionalno energetsko strategijo, ťetudi ta še ni i/oblikovana, je minister mag. Janez Kopač i)dkKno poudaril, da imata lako Premogovnik Velenje kol Ao^tanj-ska Termoelektrarna pomembno mesto, >»in ne le to, nujno ju ptîirebujemo za ohranitev stabilnega slovenskega energetskega trga,« je med drugim potrdil.
V velenjskem premogovniku načrtujejo do lela 2011) proiz-vtxinjo v vi.^ini 3,<S milijonov lun, do leta 2015 se lx> ta gibala v visini 3/> milijona ton, pi> tem
oWoíiju pa padla pod 3,3 milijona ton. Cena. ki jo dosegajte je Se precej nad svetovno» ta je lani znašala 1,56 evra na (î.I. velenjski premc^iwnik pa jo je div segal v višini 2,8 evra. Seveda jo bodo morali postopno zni;ćali. računajo za en odsto-lekletno. Ibdi število zaptxsle-nih bo počasi padalo, s trenutno 21H6 na ITrfX) delavcev konec leta 2CX)7. Totïbdobje pa bo tudi sicer zaznamovaki celm i-to prestrukturiranje. li/iicije	\hnU* prisiitne
na vseh ptKlrocjih, ru/en mi pi>-dn»čju vamo.sH.« je dejal direktor Premogovnika Velenje dr. Ev^ťn Dervarić. Preobliktwyli í>odo tudi hčerinska podjetja in sicer tako, da IxkIo H(1 odstot-k(W prihiKlkw usivaijala na odprtem trfišču.
Dr. Dervaričje izp(^stavil tudi finančne lei^ave. PrenKïgov-nik se Se vedno otepa 7 rdečimi Številkami, lani so jih i/ka/ali v višini 2,7 milijarde tolarjev^po-leg lega pa bodo v prihodnjih petih letih potreboviUi za zapiranje jame Skale 6,5 milijard tolarjev. Sredstva za to Se niso /agoicwljena, je pa to tudi tre-
nutno edina nasedla investicija. ki se ne financira iz proračuna.
lemmeleklrama Šoštanj vsi o pa na odprl trg električne energije tehnološko posodobljena in ekološko sanirana (imi.sije in emisije so zmanjšali za 6 krat, zgradili razprti krogotok leh-
sta pomen stabilnega energetskega sislema. kar seveda ptv meni, daje ireba »drsati energetske sisteme vdobri kondiciji na dolgi rok«. Tako Termoe-lekti arna So-^tanj kot Premogovnik Velenje imata pri tem i/jemno pv)mcmbno vlogo, saj pravzaprav predstavljata eno-
Premeg pomemben energetski vir
s premi'igom si svet zagoiavlja 23 odstotkov potrebne energije, iz njega dobimo kar 38 odstoikov elekíričnc energije, jeklarstvu pa zagotavlja kar 7i) odsioiktw energije.
V nedcrjih Šaleike doUneje v tem irenuiku Že okoli milijonov ion lignil.a. Po lelu 2tJ25, ko naj bi Premogin'nik Velenje zaprli, bo ostalo lam še okoli 70 milijonov ion lignita, ne-izkopanih pa bo tudi še okoli yO milijonov ion lignita pod šoštanjskim obmc^čjem - na tem območju se za odkopavanje zaradi predrage inlVastrukture na pitvršju, niso odločili.
Tudi T0rmo6l#ktr8riil ioitanj it«ta l#ta
z obnwami in revitalizacijami uspeva delavcem ša^tanjskc termtKlckîrarne pomemÍMii^ podaljševati življenjsko dobo vseh blokov. A v nedogled to ne bo šk). Prve tri hloke, zgrajeni so bili v obdobju od 1^50 do 1960. naj bi Í2klju(^iií iz omrežja leta 1012, četnegři, /grajen je bil leta 1972, pei lei kasneje in petega (1978) tam ok(ilÍ lela 21)23. Seveda pa bodo v tem času verjetno razmišljali o kakšni nadomestni gradnji (na kakšno drugt) kurivo), saj so lokacije /a takšno gradnjo v Sloveniji omejene.
noloških voda in s tem omogočili. daje prešla reka Paka i/ četnega v razred), v prih^xj-njili letih (do lela 2016) pa jih čaka še nekaj nalog v skladu s posiopnim uvajanjem vse ostrejših evropskih ekoloških predpisov. Se pa tudi oni srečujejo s finančnimi težavami. saj so ekološke niúožbe udejanjali s krediti, ki zdaj bremenijo njihovo konkurcnčju) spo-.sobnost.
Oba gosta, lako minister Kopač kol državni sekretar Žebe-Ijan, sla tHiljubila podporo pri reševanju ol>eh nasedlih investicij. A nič konkretnega ni^ta obljubiLa. Po njunih besedah bi skTvenska cnerget ika v t rem ire-nutku potrebovala samo za reševanje nasedlih invcsJicij 78 milijard tolarjev. Poudarila pa
ten sistem, ta pa je sisicmski regulator slovenskega energel-skegasïsiema.'lermtvlekirarna je namreč telinolosko zastavljena lako, da se lahko dol'>esedno v trenutku prilagodi energetskim potrebam. Oblikovanje Holdinga .Slovenskih elektrarn seje pokaz-iilo kot úohro, saj hi posamezni subjekti na trgu ne mogli konk"urirati.
Več kol jasno je, da čaka oba energetska kolek! iva v lem okolju težak konkurenčni boj. vsekakor pa je raA eseljivo vsaj lo, da je njihova vloga v slovenskem energetskem sLslemu jasno in trdno opredeljena. Tudi v prihodnje naj bi mu zagotavljali četrtino potrebne energija«
■ Mira Zakošek
Slavje v Vegradovi železokrivnici
s posodobitvami do veqe konkurenčnosti
Ž^lezakrivťi Vť;»riKli»>ť žele« /o kri vn lee nu Sela h pri Vek* nju so s'voje proizvodne pros*
pozornosti njim, železokriv-cem, kise trudijo, da v roku izpolnjujejo zadana nan>Čiia, pa Četudi je treba delo "potegniti« dolgov nt>č. ali čez soboto, nedeljo ali praznik. Pač vedno takrat, kojih potrebujejo! Zahvalila se jim je za njihova prizadevanja, ki so §e kako pomembna pri konkurenčni spo sobnosti Vegrada, ki inu je aspelo kljub Številnim težavam.
ki sti ga pestile, uspešmi skleniti lansko poslovno leto.
Vsi zap^xsleni so bûi mwe pri-dtibilve zelo veseli, še najlx)lj pa seveda njihov vodja Jože Pastirk. Nov stroj jim bo namreč omogočil, da Ixido delo opravili kar desetkrat hitreje, na njem pa bosta delala le dva delavca (prej pet). Nov stroj sta uradno »zagnala« direktorica Vegrada Hilda lovšak in
najstarejši Železokrivec Nenad .lučimovič. ki je v Vegradu zaposlen že 25 let in je bil poscv dobitve tudi zelo vesel. Tudi zalo, ker bodo z njo odpravili najtežja ťizična dela. Stroj jih je veljiU 40 mijijonov tolarjev, njeg<wc predntwli pa so vsi prisotni lahko tudi videli. Izdelavo stremen so prikazali na starem in novem slR">ju.
■ Mira Zakošek
Jože Pastirk: »To je največja pridobitev ieiezokrivnice, saj bomo odpravHi ozko grío pri obtikovanju žeiezobetonskJh proHiov.
lore v pelek. 7. murcii skrbno pomclH in pospravili in Jih spremenili v prireditveni» dvorano. V njej so pripravili přilož,noslnu slovesnost oh pridobitvi sodobnega /e le/o kri vne-ga stroju, ki Ih» |H»membno povečal njihovo konkurenčno sposobnost, ki Je še kako pomeni hna.
Zbrane je nagovorila direktorica Hilda Tovšak, ki je poudarila, da tokrai namenjajo
Nov stroj sfd vuradno zagnala« direktorica Hiida Tovšak in nastarejši Vegradov žeiezokrivec
Nenad Jaélmovič.
Era d.đ. Velenje
Nekatere proprame bodo prevzeli poslovni partnerji
MednuHKlno tn!tivsko podjetje Era i/ Velenja Je že pred ćas<»m zaprlo IrKovino /a otni-keZihksi sredi mesta, svt)J{i vrata zapira njihova šp(jrtna trgovina v neposredni bližini Zibke. Med (»ličani Je zato vse več ugihaíy. ali namerava Kra preti še kakšno svojo (ruovino oz.ironia ali se umika ii mesla.
»Ne, ne umikamo se. NaSa strategija na lem področju trgovine je jiLsna. '/j^ večkrat sem po udaril, da se homo ukvarjali z dejavnostjo, za katero smo usptv sobljeni. Prednost dajemo prehrani in programom ADUT vse za dom, in siccr v super, hiper in mega market ih. lak-sne trgovine kot sta bili /ibka» Šport, kot je tekstil Velma smo v strategiji delniške družbe predvideli kol dopolnilne dejavnost. Za-tose o njihovem prevzemu vza-dnjem času intenzivno pogovarjamo z naSimi pt\slovnimi partnerji. Tu gre lorej samo za prestrukturiranje miše prisotnosti. Seveda pa si želimo nekatere na.^e dejavnosti prenesti v naŠ novi prodajni center, ki ga načrtujemo že kar nekaj časa,« je odgovoril na zastavljeno vprašanje predsednik uprave
Ere delniške družbe Velenje G vid I» Omladič.
Jasnega odgovora, ali načrtujejo izgradnji^ omenjenega centra na Selu, nismosIL^nli. Omla-dičje povedal, da so težave glede lokacij, vendar pa je možnosti več in jih že proučujejo. Želijo paiJ na enem mestu združili vse njihove programe, kar pa ni lako enostavno.
Se ?>traie.<kimi partnerji pogovarjajo le o prev/emu programov, prmiorov ali tudi o zaposlenih? Po zagotovilih Omlti-diča se y njimi jiog(3varjajo na več načincfv, seveda pa tudi o sodelavcih, ki so - kol se je izrazil -veliki specialisti za posamezne hranže. »Paska^mi^ najti pametne rešitve, sprejemljive za v,<^c. ReSujemo od primera do primera. Strateški partnerji, s katerimi se pogovaijamo, želijo, da naši sodelavci nadaljujejo delo pri njih. Na to smo ptv nosni, saj smo prepričani, da so za delo ludi usposobljeni,» je ítí podčrtal (jvido Omladič, predsednik uprave Ere delniške družbe Velenje.
■ ep
Potrošniki v Šmartnem ob Pakl nezadovoljni z urejenostjo marketa
Era razmišlja o izgradnji novega prodajnega centra
večkrat ne zadovtïljuje njihovim potrebam.« Da bi potrošnike v lem okolju podcenjevali, gotovo ne drži. Obstoječa trgovina ne omogoča taksne ponudbe blaga, ki bi lahko zadovoljila vsem poirebam Sniarčanov. Je pa najbrž res, da bi laliko Še kaj po-storili v okviru obstoječih možnosti in lo bomo tudi takoj naredili.«
Era ima v Šmarincm ob Paki še dva objekta - trgcwino z blagom Oljka, ki sojo nameravali zaradi nedonosnt'»st) zapreti že lani in prostore biv.^ega Vina. Za oba objekta i.ščejo ustrezne reSitve. O prevzemu trgovine Oljka se dogovarjajo z nekaterimi poskwnimi partnerji, saj sc s tekstilno hranžo kot tako ne btv do ukvarjali. Verjamejo pa, da lakSno ponudbo v tem okolju občani potrebujejo, zato bodo storili vse, kar je v njihovi moci, da bi ponudba tekstilnega blaga tu ost;da tudi po prev/emu. V poslovno • skladiščnem kompleksu hfv^ga Era Vino pa v zadnjem času vključujejo nekatere druge dejavnixstî -proin'od-ne in servisne. V skladu z njiluv vi mi .strateškimi usmeritvami nameravajo doU'Jien del distribucijskih zmogljKxosli prenesli drugam in tako še več prostora namenili za kaj drugega - za nove podjetniške centre,
■ tp
Potrošniki v občini Šmartno ol> Paki so se lani razveselili no* vice, da bo niednariKlno trK(»v* sko iXKljelJe li!ra Velenje temeljilo preuredilo market v sredincu občine, ki Je edini v tem <ikolJu. Nje}>ovo preni)Vo na* povedali 2e iu»venilira lani, a se do danes v nj«ni ni nić spremenilo. Nezadovoljstvo p<»tro^ni-kov pa Je precejšnje tudi z;ira-dl s|al>e ponudbe v nJem.
»Res smo napovedali temeljito prenovo markcLiže lani. vendar so se v zadnjil) mesccih pojavile nove ideje, nove možnosti, med njimi ludi izgradnja n(wc-ga trgovskega središču, ki ustreza zahtevam Evrope. To je ludi osnovni razlog /a zaustavitev prenove. Menimo namreč, da je za naše potrošnike dolgoročno boljša rešitev novogradnja, » je povedal predsednik uprave Ere, delniške družbe iz Velenja Gvldo Omladič. Kdaj naj bi pristopili k naložhi, še ne vedo. Pogovorisovpolnemzamahu, na Eri pa - po zagotovilih Omiadiča-sproti asivarjap pogoje za 10, da bi .se takrat, ko bo dana mc^žmwt, izgradnje lotili čim prej in poskrbeli za takšno ponudbo blaga, ki sojo potrošniki v tem okolju zaslužijo.
Poleg urejenosti marketa že nekaj Casa povzroča med kupci precej slabe volje tudi ponudba blaga, ki - kot je slišati - pre-
1D7,8 MHz
UTRIP
13. marca 2003
perspektiva
Zasleplien od moii
Ravno zaJnjU^ sem siv spel starem rn osamljen kifiu Vič, ki kljnh si oji riiodemi z^'oćni kulisi že dolga ne ponuja dolgih vrst, u vionunskega sedežnega reda in kokic, priroCen har, v katerem pa sr}\o nekoč popii kar nekaj piv, pa je zurtidipomanjkmja ol)činstva zaprt do nadaljnjega. og/cdal nek za oski/ije kandidiran jîlni /.godba iz p/aina je hila posebno zagrenjena, daleč od itga, da je bila plehka, patetična ali pa pkisdčna umetnina, bila je le emt od tisiiJi, ki li počasi zlezejo pod srce in le prisilijo, da začneš razmišljati o stwreii, katerih se zaradi lastne nečimrnosti navadno izogibaš. Po koncu jihna so ljudje oÍ> sedeli, teža vsebina jih je pribil a na sedeže in hoL<čaH imena ustwrjalce\> jHma. Namenoma hitro sem vstal, da bi se čim prej polinii izkinodvorûnein se vmiJ v zgodbo iižnvške površnosti. Obrnil sem se in za saho opazil zaslepljene ljudi, z očmi in nepremični obrazi so nemo gledaliproii platno, razmetani po sedežih, nekateri v dvoje, dmgi spet ne, kot živi mnvecij čisto bledi in presKnjeni Skoraj hi me zaneslo, da hi jih /x/lxilînsko zhrulH s polglasnim hat, a so bdi pretdii in predaleč, da hi se nasmejali. Pohitel sem iz (h'O-rane in tistega dne med predvajanjem jilma, kakor se velikokrat zgodi pri podobnih zgodbah, ni deže\'alo. Ha so bila suha in pomladni veter je topil črni sneg.
Spomin na zaslepljene in hrtiz\'oljne gledalce pa me je presenetil nekaj dni kasneje, v neki čisto drugi in celo pen'erzno drugačni situaciji 7.e nekaj mesece\' se s\'et pnpnn-ljo na vojno. Pravzaprax' se na wjno pripnn'ljata dve državi in k nekaj prija telje\', >'ki zna-
Piše: Jure Trampuš
jo prepoznat jiomen prihajajočega six)pada«, ostali del sveta pa se pripravlja na posledice, kijih ho prifiù'iel .^e en voja.^ki spopad na naftnih poljih smrti. Zatopena zaslepljenost tokrat ni posledica hiksne zelo močne filmske zgodbe, katere namen je gotovo drugačen, omenjena za.^lepljenosl nekega dela .vi ew je obcestna sa-mozado.stnost političnih elit, kise jim zdi vladanje si'etu neknj najbolj preprostega in običajnega. Za katere so pre\'entivni napadi rnondne wjaŠke odločiive, za katere je prerekanje v varnostnem svetrt prežr\'eti o.Ktanek demokracije, zanje se zdijo milijone protest-nikov zmanipulinine množice, mirovnikipa vojnizločinci Ziislep-Ijena'çi je lolik^na, da ne znajo ločiti realnost od resnice in da svetu ponujajo samo možnost brez alierrtativ. Njihova resnica je torej edina možna interpretacija dogodkov, res je, da v plehki luči sprejemanja dmgačnosti tolerirajo tudi mnenja dnigih, vendar so ta zanje nepomembna, sme.^na in eksotično zabavna.
Sc^'eda pišem o Jrakn in ZDA. Agresivna politika ameriške administracije je v zadnjih tednih tako pn)zonia, da lahko tudi površni opazovalec brez pivtiranega na^xjra opazi, kakšni so pra\'zaprav nameni demokratične velesile. In Utdi če bodo v naslednjih tednih Američani uspeli prepričati dovoljšno .<te\'ilo članic vamijsinega .sveta, da bodo pre\^em oblasti v Hagdadu lahko utemeljili z mednarodnim pravom, nji/iow dosedanje zaklinjanje ne bfjpozabljeno in besede malega velika moža tudi ne. Naimd ZiM na [rak ho navadna agresija na drž({vo, kije sicer morda resnično malopridna, a nič manj kot kakšna druga, recimo lisSta, ki leži malo bližje Sredozemskega morja, ali pa tiua, ki se jo je kanila napasti.
In kako je z zaslepljemxstjo? Zelo preprosto, sle^mrsko sonce, ki ri,^e zmagovite sence tam, kjer takšnih .senc ni, človeka najprej zapelje i/l za\'ede, se\X'dapa je s\'et kasneje, ko varijiw krogla izgine ZÍÍ horizontom trezne noč, popolnoma dnigačen. In če se ta zaslepljena^ zgodi zaradi filmske zgodbe, ki te opominja, kako lahko je biti slej), razen grenkega pelina minlji\'aUi se\'eda ni večjih posledice. Če pa je zaslefyijenœt j>ovezana z alxsoliftno močjo, pa lahko vročižaiki sleparskega sonca resničnopožgejo kakšno deželo in še nekaj narodov, in ra\'no zato je tako jx>membno, da je \'edno večjo množica ti.uili, ki kričijo, ki l>esnijo in ki se na vso moč tnidijo, da bi nekdo le ugasnil kinoprojektor iti prižgal luči v d\vrani Da bi mali veliki mož končno doumel, da ne sedi v domačem naslanjaču, ampak na vriui eksplozivne gore.
Kopač: računamo na vas
.^evetl/io velja, tta hihda Slovenijo hrezSaieŠkedoline v temi. Ta-ke vdjûx-e Umu ahmffčju xicer ne priznavajo, a v.saj minister za okoije, prostor in energijo Jonez K/»pačJe med ohi\korft v Vêle' nju lo vendarle znova prizftal. Seveda pa je tiuli oh ie/n ohi.sku a-iUi' io precej vpm.vj/y brez odgovorov. Kol so ljudje ua letn območju ze vajeni. !n prepu.ščeni halj ah manj .samemu .\ehi, da .se znajdejo. Tudi v novih pogojih prefunia energije na trg. Ta nhisk je hil eden redkih pri nas, ki se vsaj nepo.sredno ui sukal okoli »reklame« za livropif in Naio. Slovenija je v teh dneh Evropa v nutlem, .\oJ si pri ms podajajo kljuke veliki predfiiavniki Evropske skupnosti, pa tU' diiaki, ki imajo kaj povedali o Nafu. Pravijo, da nas pred 23. mar* l ein ne prihajajo prepričevat, te na kakšna vprašanja hi še radi od-fiovorili. da hi se Ijtulje na referendtunu lažje odiocali. Seveda ne pozahijo povedati, da,je rmše mesta /ako v Evropski uniji knt v Natu; sicer hom<f ostali osamljeni in ranljivi. Ko takole te dni p^fslušal različne razprave o tem našem twvezovanju, kar čudim, od kffd hojazitn. da referendutm ne hi uspeta. Saj je z v.veft straneh sli\ati le hvale, kol da res vstopartut v čtulevio deželo. Redki so. ki so fzlasno in odločno proti. Razen IJtuli po tržnicah, na plifČnikih, v /»o.stilnah so prava resna .soočenja i^me. Ainpak Ziiaj je va.w ko je freha z argumenti f»la.wo na dan. Oboji!
Resni nasprotnijd so bili dolgo kmetje, a kaže, da so se po zadnjih uspešnih pogajanjih, ko nekateii pnn'ijo, da je kmetijski minister Brit glede neposrednih plačil premagaljlnančiiega Mra-morja (poljedelcem no mramofji rmsploh imvpeti) malo umisli. V te razprave se je vključil (udi ^naš« Peter Vn.sk s krnetijsko-gozdarske zl)omice in prav jezen je bil ob pripombi, da kmetje gledajo le nase, ne skrbi pa jih swtovna go.'^)dars'ka kiiza, vk/h terem se je močno znašlo tudi naše go.spodaivtvo. Ob tem ko hnelje iščejo »niši"^ kjer bise lahko uspešno uveljavili v Evropi. nekateri pravijo, da bi predvsem manjši morali izrabiti možnost bio kmetovanja, Predwsem v odmaknjenih območjih, kjer zemlja še ni onesnažena, so za to prave možnosti. To je ."poznalo že precej kmetov s Kozjanskega, ki so ptislulmili družin Meillacor, ki se uh'afja s pridelavo zdrave hrane, pri tem pa kol kooperante išče kmete. Seveda pri takem kmetovanju ni šale: strogo se je treba držati pravil, sicer iz vsega ni nič. Drugi seveda še vedno vidijo u.'imcritev kmetij v turizem. Zaradi posebnosti imajo pri tem enake možno.sti kar vsi predeli Slovenije, t0y da lx)mo turizem še vedno raz\ijali in privabljali tujce, pfj še vedno tudi velja. Ste .sILMi, kaj je rekel eden visokih predstavnikov EU na vprašanje, zakaj je naša država tako slabo prepoznavna. Da je to sreča, ker če bi jo vsi poznali, bi bil pri nas rak naval uijiJt turistov, da bi nas preplavili.
Že kar izpeta pesem jegntdJija mših avtocest in seveda o tery\ hlaj bodo to omrežje vendarle izgradili. O Darsu pa zadnje dni ne govorimo le zaradi gradnje avtocest s tudi za mdi njegove preobrazbe..
ZasnowU naj bigit na novo, da bi bd še bolj učinkovit, pa ne le pri gradnji, tudi pri gospodarjenju z že zgrajenimi objekti Ni pa ob txizpm\K/h o tej preobrazbi nič rtčenega o tem, da In Dars
preobrazili tudi tako, da hi presta\'ili sedež dntžbc. /m lo dndbo pač velja, da ima sedež v Celju, v popolnosti pa deltije v Ljubljani fn na delo tja .se vozi iz Celja tudi drugi moz Darso Jože Zimšek Tako kar na svoji koži čuti posledice počasne gradnje avtocest s tudi »njegovega« celjskcga zahodnega priključka na I.opati. lega načrtujejo in obljuNjajo že veliko let, zdaj naj U lopate vendarle zasadili.
In ko ene zanima cestni pn?mel, se je prometni minister .lakob Fresečnik zadnji čas bolj uk\'arjal z zračnim prometom, là i>cf-ste« trna, .slabpa je sLftcm vodenja letal, saj močno škripa naŠ radarski sistem. Ampak pri (em tisii, ki ne stoji na Menini, nima menda nič!
m k
0
Sprejem dohodninskih napovedi za leto 2002 bo Davčni urad Velenje, Izpostava Velenje organizirala:
v pritličju (avli) stavbe Mestne občine Velenje. Titov trfll Velenje
*	od 17.3. - 21.3. 2003 in sicer v ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 - 15.00 ure,
*	v sredo od 7.30- 16.30 ureter
*	v petek od 7.30-14.00 ure
*	od 24.3. - 31,3.2003 vsak dan od 7.30 • 18.00 ure
v prostorih občine Šmartno ob Pakl
*	v ponedeljek 24.3.2003 od 8.00-15.00 ure
*	v sredo 26.3.2003 od 8.00-16.00 ure
v prostorih občine Šoštanj
*	v ponedeljek 24. 3. 2003 od 8.00 • 15.00 ure
*	v sredo 26.3.2003 od 8.00 -16.00 ure
Vse dodatne informacije v zvezi z dohodnino lahko dobite na telefonski številki Izpostave Velenje 03 8961 760. Dohodninska napoved se lahko vloži tudi s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Davčni urad Velenje, Izpostava Velenje, Titov trg 1, Velenje.
MtiTHAM^INA vu1nix

N3 podlagi 101. In 102. člena Zakona o uresnlôev^ju javnega Interesa za kulujro (lirJIst RS, St 96/2002), Odloka o proračunu Mestne občine Velenje za leto 2003 (Uradni věstník Mestne občina Velenje, §t.1/2003} In Navcdiía o poteku javnega razp^saz dne 10.3.2003 objavlja Mestna občina Velenje (v nadaljevanju: MOV), Titov trg 1, 3320 Velenje
Javni razpis
ata Izvedbo prireditev v letih 2003/S004 v Meetnl občini Velenje
I.	Predmet razpisa;
Predmet javnega razpisa je zbiranje izvajalcev za izvedoo osrednjih občinskih prireditev ob dilavnih praznildh In prazniku MOV v ietih 2003/200^1 (ideja, scenarij, scenografija, izvedba):
•	25. junij - dan državnosti,
•	20. sep^mber« občinski praznik Mestne občine Velenje,
•	1. november • dan spomina na mrtve, « 26. december • dan samostojnosti,
•	8. februar 2004 • slovenski kulturni praznik,
•	27. april 2004 - dan boja pro^ okupatop.
Program prireditve mora tematsko ustrezati posameznemu prazniku. Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki imajo ideje, znanje In Izkušnje za pripravo fn izvedbo programa pfireditve. Prijavitelj se lahko prijavi za izvedbo programa na eni, več ali pa na vseh naštetih prireditvah.
Izbrani izvajalec bo Izvedel program na prireditvi. Organizator prireditev, Mestna občina Velenje, bo poskrbel za:
•	prostore za izvedbo prireditve, katerih lastnik je Mestna občina Velenje, z obstoječimi tehničnimi zmožnostmi dvorane (režijske stroške prireditve krije izvajalec sam); prijavitelj labi^ Izvede prireditev tudi kje drugje, vendar na lastne stroške,
-	obveščanje javnosti o prireditvi,
•	pogostitev na prireditvi,
-	imenovanje slavnostnega govornika,
II.	Pogoji, Id jih morajo izpolnjevali prijavilefji na javni razpis: Ka razpis se lahko prijavijo pravne osebe in samostojni podjetniki, M imajo sedež v Republiki Sloveniji, ter posamezniki, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
lil. Razpisni rok: Razpis se prične 13. marca 2003 in se zaključi 14. aprila 2003.
IV.	Vsebina, način in rok oddaje prijav:
Prijava mora zajemati:
•	izpolnjen pnjavni obrazec,
•	podpisan vzorec pogodbe,
•	dokaalo: o sedežu za pravne osebe, o stalnem prebivališču za fizične osebe ter potrdilo o vpisu v vpisnik samostojnih podjetnikov za samostojne podjetnike.
Prijavitelji naj k prijavi priložijo tJdi reference, v kolikor jih imajo.
Prijava za izvedbo posamezne prireditve mora biti pripravljena na obrazcu, M je sestavni del razpisne dokumentacije. Vsaka prijava mora biti oddana v svoji kuveili.
Prijavitelji morajo prijave oddati do 14. aprila 2003 do 13. ure na naslov Mestna občina Velenje Sprejemna pisama. TïtiTv trg 1, 3320 Velenje.
Prijave, ki ne bodo podane na ustreznih prijavnih obrazcih MOV, ki ne bodo ustrezale razpisnim pogojem In ki ne bodo oddane pravočasno, ne bodo obravnavane. Prijave morajo bití poslane v zaprtih ovojnicah z oznako: 'NE ODPIRAJ ' Prijava na javni razpis za Izvedbo prireditev v MQVI'
V.	Odpiranje prijav: Odiranje prijav bo komisija za odpiranje vlog opravila U. aprila 2003 ob 13.30 uri v sejni sobi št 28,1. nadstropje Mestne občine Velenje. Odpiranju prijav sme prisostvovati vsaka oseba, ki kandidira na razpisu.
VI.	Merila za ocenjevanje in vrednotenje prijav: Sťokovna komisija bo za ocenjevanje prijav uporabila naslednja merila:
•	iQkovost programa (Izvedbena celovitost razčlenjenost programa, izvimostj,
•	realnost finančne konstrukcije programa,
•	tematska/vsebinska ustreznost programa,
•	reference prijavitelja.
VII.	Višina razpisanih sredslev: Višina ra^lsanih sredstev za Izvedbo vseh prireditev skupaj znaša 4.000,000,00 SIT (z vMjučenlm DOV}, in sicer po posameznih prireditvah:
-	25. junij 400.000 SIT (z vključenim DDV),
-	20. september 1.700.000 SIT (z vključenim DOV),
•	1. november 200.000 SIT (z vključenim DDV),
-	26. december 400.000 SIT (z vključenim DDV),
-	8. februar 2004 900.000 SIT (z vključenim DDV),
•	27. april 400.000 SIT (zvključenim DDV).
Vili. Izid razpisa: Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 15 delovnih dni po zaključku javnega ra;^isa. Strokovna komisija si pridrihjje pravico, da ne izbere nobene prijave oziroma v dogovoru z izbranimi prijavitelji poišče ustreznejše rešitve.
IX.	Kra) in Cas, kjer lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo: Razpisna dokumentacija je od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Mestne občine Velenje Irttpy/www.veienje si (razpisi) ali pa jo v tem roku zainteresirani dvignejo vsak delovni dan na Mestni občini Velenje Sprejemna pisarna, Titov trg 1,3320 Velenje (kletni prostori, soba št 8)
X.	Dodatne informacije v zvezi z razpisom: Vse dodatne Informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani po telefonu vsak delovni dan na telefonskih številkah 03/89 61 616 (Mojca POŽEK), 03/ 89 61 678 (Darja PLAZNIK) in 03/89 61 632 (Bartara POKORNÝ).
MESTNA OBCINA VELENJE
Srečko MEH, župan
13. marca 2003
«»H^as
AKTUALNO
Komunalno podjetje Velenje
Pospešenemu posodabljanju še ni konca
Komunalno podjetje Velenje jc v minulih dveh letih namenilo m obnovť, pi>s4>cli>l>í(ve in nove na-Io/Jk' v infrastrukturo pre^iij denarja, Letos uhJ bi ga m (i> namenili već kot milijflixlo 2tM) milijonov tolarjev; od le^a m <ibnove in pow)dr>híhť već kol 7iKř milijonov, bli/u 5(H) miliJoni»v SIT pa m novogradnje VI na.slovu nui^irjene rejiriKlukeue.
»Na«a /načIljnKi jc, da imamo nekaj vccjil) projcktciv In vt^liko majhnili,5nj pcvsodahljamo in obnavljamo vixl<M>dna.UîpUivxxlna in kanalizacijska omrežja na odsckili, kjer so vlaganja najnujnejša. Pri oskrbni s toplo vodo bo tudi letos najvcćja nak>/:ha obnova ia>lacjje. pi*>oJtibili bomo kar precej toplo-inih piKtpi*>taj.lricevnoomreîgev najslarejšem dehi Velenja. Privo-dtMHlnulcjavnusij naCrîujcmo obnovo omrežja fin Slanelovi, Koriti. Slandrovj. 'lavCafjevi»v Šoštanju predvidevamo obnovo topb-V(Kla na Kajuhovi in 'loviiml^ cesti. kjer bomo uredili vt^dovod in kimalizacijo. /adnja leîa uskla-jujemti vlaganja na pt>dr.vju inťra-sLruklure z obùnami zalo, da so siroški Cim manjiti,« je povedal direktor Komunidnega pc^djelja Velenje Muri>Hn.le(l(»vniťkj. V občini Šmartno ob Paki, kot je nagfcttil Je-ilovnicki. namenjajc^ najveC po/or-mwli oskrbi s kak(wt)stno piînc» vodi^, Opravljeni dve vrtini nísiu bili uspešni, ptve analize ireije vrline v I ludcm p<itoku pa pt)ka/ale precej bolj^ rezultate glede izdal-nosi i. Lett's spi'^mladi naj bi preverili šc kakovcxst vode,
NovogradnJ» - tudi s ImnuočJo nepovratnih sredstev
će bo vse po naCrtih. bodo v obćiniSmarinoob Paki konec letošnjega junija opravili poskusni zagi^n nove DLslilne naprave z;i komunalne odpadne vode za 150(J populacijskih cnoi, kar naj bi zadoščalo za te piMrube v naslednjih in lelih. Pogodbena vre d niwl naložbe je 157 milijonov lolarjcv. Levji dele? denarja bo zanjo primaknilo ministrstvo za okolje in pntttor iz i^pul'ibžkcgii pn^raihina. Vpojnem zamahu so ludi dela pri pcwezavi magistralnega cevo-
v(xkj Velenje-Í5c^tanj. là pri'»jekl je velenjska komunala prijavila na razpis evropskega strukturnega sklada in uspešno kanilidirala za sreds^'a. Od većjih lela^njih projektov n<wogradenj velja omenili se izgradnjo biok^škcga dela con-inline Čistilne naprave Šaleška div lina. Mednart>dni razpis je gotov, zadnjo besedo bo imela ISPA. Po
Marijan Jedovnicki, direktor velenjske komunaie:»Povsod zahtevajo strokoven pristop in veliko truda vlagamo za zadovoljitev teh zahtev, Prh dobljena nepovratna sredstva dokazujejo, da smo na pravi poti«
izdelanem projektu liodo najprej temeljito obnovili mehanski del. nato pa ga nagradili s «)di>bno filtrsko tehnologijo za biološko ćL^enje.V leh dneh naj bi podpisali pogodbo z izvajalci del Se za izgra^lnjo prve faze vodov(^da v Vinski Gori.« Na razpisu smo izbrali izvajalce. Čakamo še na pravnomočnost. Kakšnih tožav ne pričakujemo- Prva faza izgradnje tega vodovtîda predvideva povezavo med črpališčem na Gorici mimo ?jvković3 do križifića s Celjski^ ceslo. Drugi del pa izgradnjo zbiralnika in vodovoda za oskrbo gosptidinjslev na Lt>pain}ku. To Sla osnovi z-a ka.snejSo povezavo v(idovodtivz.a naselja od Lipjado Vinske Cîore in frnove. ('us raz-pi-sa za nadaljevanje gradnje bo ^xlví.sen od tega, kako hitro lximo
lahko zagotovili potrebno dokumentacijo. Težave se namreč porajajo pri pridi^bivanju služnostnih pi>godl>. Pričakujemo, da bomo lahko nadaljevali prihodnje leto. Denar za izgra<.injovť>dov<'>-dalx^mo zagotavljali izvcč viixw: prispevek z^i razširjeno rcpri^^duk-cijo. ekoio.ški kredit, prí^jekt bomo prijavili tudi na razpis za pridobitev nept>vratnih .sredstev.« Pi^leg že omenjenih novogradenj so v prtigramu prcdvitieli .5e izgradnjo kanalizacije v Paki, izgradnjo prve faze kanalizacije v Bevčah, zaključili naj hi kanalizacijo v KS Craberke, za katero pripravljajo projektno d«'kumenta-eijo za izgradnjo plinovodnega omrežja. Dokumentacijo z-a komunalno ureditev (vodovod, kanalizacija in mala čistilna naprava)
pri|5rav(jajoše za KS Ravne. »Sk)-vvnija se približuje Evropski skupnosti, zato so poslali pc^slopki za pridobitev dito men taci ja zelo zahtevni. Povstîd Zithtevajo strokoven pristop in veliko naporov vlagamo za zadovoljitev teh zahtev. Da smo na pravi poti, dokazujejo naše uspešne prijave na razpise za pridobitev nepovratnih sredstev. Naj ob tem povem> da so nam obljubili nep(wratna sredstva ludi za posodobitev skoraj cele druge polovice magistfalnegav<i-dovoda Velenje - Šoštanj. Cc bo res (ako, potem bomo 2kik^metra Vixîa obncwili brez tolarja kokaine skupnosti in nas uporabnikov.«
Cene - višje za stopnjo Inflacije
Po relativno visokih piwiŠanjiU cen komunalnih storitev v letu 2000 in 2{int naj bi le letos ptv skočile za stopnjo intlacije. ra^n pri vodovodni oskrbi in kanalizaciji. Vendar ludi te podražitve, po zagotovilih Marijana Jedovnicke-ga ne bodo drastične. NimaJo pa vpliva na povišanje takse za <ibre-mc nje vanje voda.Te določa dri^ava. >».Smo pa ta denar na osnovi dobro pripravljene dokumentacije v minulih lelih obdržali v dolini, kar ni bilo enostavno. Namenili smo ga za posodabljanje omrežij in naprav,«( je Še podčrtal Marijan Jcdovnicki.
■ Tp
Porazni rezultati merilne naprave v Velikem Vrhu
»
Ekološka« odškodnina je prenizka!
Obêinii Âmnrino oti Pitkije z«i> nidi prekomerne onesna/eitosli /.nikiu ki jo Je z.;il>ele/ilH merilna pitstaja na Velikem Vrhu. lani prejela od TeAiilS milijonov in-hirjev od.Hkodniue. V predlogu lelosnJeKsi pn)ničuna pa naj bi i/ le^a na.slova pridobili 10 milijonov SIT, kar je po mnenju svetnikov premalo.
Otemjc na zadnji seji občinskega sveta ra/pravljal svetnik Ivîin Kolar. »Rc/ultati meritev so pora/iii in tukajšnji krajani ter cc-lotna na.<a skupnost smo zaradi toga upravičeni do več sredstev. Posicdice prekomerne one-snaženo.sti so očitne in dolgoročne. Zanima nas rudi. zakaj prihaja do toiik-^ne onesnir^enosli. sajsovendarvfc.^i^xí lani obljubljali. da bodo bl<ike od I do 3. ki Se nimajo nameščenih razžveplje-valnih naprav. fx>vezali na h lok 4, na katerem jc ta /a nameščena in tako rešili zadevo.«
Ma^. Liroš Rolník, direktor Icša. kjer .smo poiskali odgovore
na zastavljena vprašanja, je povedal, da lani poskusno speljali dimne pline iz blokov 1 do 3 na raz^epljevalno napravo bloka 4, »vendar so poskusi pokazali, da Uthko 75 odstotkov dimnih plinov brez težav speljcnio tako kot smo jih. prc<^stali)i 25 odstotkov pa v tem irenutku ne moremo, kermo-ranu) prej ('»pliniizirali razžveplje-valno napr<îvo l>loka 4. V zimskem času je obi^iajni> prill ajalo do prekomernega onesnaženja zraka v Š( Stanju, 5e zlaslipana Velike Vrhu. Lani pa so bile mcteroolu^ke razmere se posebej neugodne. Glede na lanske pcxlalke naj po-vem, da smo januarja in februarja letos že /abciežiii manj dnevnih pa.seženih koncentracij. Napredek torej jc. Seveda si bomo prizadevali, da bi v priliodnje prihajalo do oiwsnaženj ^im manj.»
Podatka, kolikokrat in za koliko so bile presežene dnevne kon-cent racije, za zdaj Še nimajo. Je pa Rotnik zagotovil, da so srednje letne koncentracijo S02vsa-
ko leto nižje. V Velikem Vrhu so namerili Že 76. lani pa 51 mikro-g S()2/m.^ zraka. Letos so se odločili tudi za predčasne ukrepe. Na kotle, ki niso napeljani na razJ^'e pije valne naprave bloka 4 vpihujejo suhi adiliv in s tem zmanj^jo emisijsko konccntra-cijo za 4(1 odstotkov,
Sc lahko občani Velikega Vrha in Si)^tanja že letos nadejajo, da bodo vdiliovaJi čistejSi zrak? »Celo leto bomo optimizirali biok 4, po končanili delih pa bomo prc-verili rezultate. Nadejamo sc dobrih luSitcv. V spomladanski]! mc-secjfi b^^do zaradi ugodnejših me-tereolaških nizmcr merilne pt «taje zabeležile nižje koncentracije. Mi si želimo, da bi zadeve bolje uredili pred zimskim Časom.»
In kolikšna bo višina odškodnine za obilno Šmartno ob PakiV Določili jo na osnovi a^zitl-tatov negativnih vplivov v kon-krelnem leiu. 'Ich pa zbranih, kot smo zapisali, še nimajo.
■ tp
Občina Ljubno
Naivečia proiekta - knfižnica in preureditev trškega iedra
V občini Ljubno so 2e lani pristopili k uresničevanju enega večjih projektov • k ohitovi trškega Jedra. Letos je mi 'vrsti najliolj ^udarni ótU. kot se je iisrai:ila županja Anka Rakun. V 380 milijomiv »težkem«« letošnjem proračunu (sprejeli so gu že v zadetku leta), si» mni namenili 40 milijonov tularjev.
Kot je povedala Anka Rakun. bodo uredili třísko jedro do lake fa/e, «da bo predstavljalo avtohtonost naSega kraja, naselbine kot kulturnega spomenika Ljubnega. Pričakujemo, da bo s icm kraj postal Se lepši, življenje v njegovem središču pa živahnejk.« V letošnjem deiu projekta so predvideli posodobitev cest in predelov ob njih, prenovo kanalizacije in vtxiovoda, gradnjo parkirnih pri^storov in nadaljnjo izgradnjo jíwne raz.svetlja-vc, ki sojo uredili proti $oli. občini, zdravstven emu domu in pokopališču lani. V minulih dneh so izvedli javno razgrnitev, na kateri so krajani pokazali veJiko zanimanje za pn^jekt. N<i njihovo pobudo so ga cclo nektiliko spremenili.
Ali bt) 41) milijonov tolarjev zadoščalo, btxJo vedeli po izbiri izvajalca del. Ra/pis bixlo ob-javiii konec tega meseca. Čc ga bo dovolj, bodo prihtninjc leto priijckl nadaljevali na spodnji trasi proti Produ, siccr bodo
najprej dokončali ureditvena dela v trškem jedni in nalo nadaljevali glede na ra/pt>ložlji-va sredstva.
Kol je zatrdila Anka Rakun, je tričko jedro žc danes stanovanjsko - posbvno naselje. S
Županja občine Ljubno Anka Rakun:"Letos bomo gostitelji udeležencev mednarodnega kongresa spiavarjev in na to se že vestno pripravljamo.«
spodbujanjem k obnovi hiš pred leti so dosegi, da se življenje v jedro vračil. Avtohtonih prebivalcev je sicer res vedno manj. a so poslo\'ni prostori, v katerih prevladuje mirne sto-ritvenc dejavnosti, žc v precejšnji meri polni. Tujeiudi
tlosarski muzej.
Eden večjih letošnjih projektov v občini je tudi uredilcv približno 9(1 kvadratnih metnw velike občinske knji/nice. Uredili jo Ix^do v ioil (^)leg lega pa so v občinskem proračimu rezervirali denar še za ureditev ali nakup dveh nepRifltnih stanovanj. vlaganja v gasilski dom Okonina, ki so ga pov^i^m preuredili in v njem zagotovili tudi prostore za dek) drastva Ib-pliea. v katerem se članice med drugim aspiisabljajo za uvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. 7.a drugo največje naselju v občini, /a Radmirje, Ixido pripravili dokumentacijo /a izgradnjo čistilne naprave in kolektorja ter uredili večnamensko igriSČe (letos otn>ško in nogometno, ostalo inlra-slruktuai prihodnje leto). Rileg pok)?iIve novih vod<>)vt>diuh cevi v dolžini 1 kilomeira pa načrtujejo §c nakup pt^trebnc oprema za uredilcv kotičk<w za izvajanje de\'etleinega programa na Soli na Ljubnem ter dokončno obnovo skakalnico. »Sicer pa smo pred lîovim i/yjvom. V dneh tnJ 12. do 14. junija bomo gostitelji udeležencev mednarodnega kongresa spiavarjev. Nanj se že marljivo pripravljamo,« je Še povedala županja občine Ljubno ob Savi ji Anka Rakun-
■ Tp
TOPLOTNE ČRPALKE
Toplota, ki jo iz okolice črpajo toplotne črpalke je v različnih snoveh akumulirana sončna energija, zato predstavlja obnovljiv vir energije. Način delovanja:
Sestavni deli toplote črpalke so enaki kot pri hladilnem stroju. V uparjainiku, ki odvzema toploto iz okolice se pri nizki temperaturi hladilno sredstvo uparl. Kompresor na sesalni strani ustvarja podtlak, na tlačni strani pa pare hladiva stisne In jih s tem dvigne na višji temperaturni In tlačni nivo. Pregrete pare se v kondenzatorju utekočinijo In pri tem oddajo kondenzacijsko toploto ogrevnemu
mediju. Tekoče hlad Ivo v ekspanzijskem ventilu ekspandira na nižji tlak in se nato v uparjalniku ponovno uparja Ta proces se med delovanjem neprekinjeno ponavlja. Za delovanje TČ je potrebna dodatna električna energija za pogon kompresorja.
Razmerje med pridobljeno toploto in potrošeno energijo se Imenuje grelno število ( e = QyP ) ki v povprečju znaša 2,5 do 3,5. To pomeni, da na 1kWh vložene energije pridobimo 2,5 do 3.5 kWh toplotne energije.
Franc Šacer, unIv. dIpL irïg, stroj.
PERMO 2II0P
TERMO SHOR d.o.o.
trgovina in inženiring
Cesta talcev 5,3320 Velenje
Tel.; 03/ 5864 392,5862 885,041/ 625 987
fax; 5864 383
-	KLIMATIZACIJA - PREZRAČEVANJE - OGREVANJE - HLAJENJE
-	SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE in IZVEDBA OBJEKTOV
POGOVOR Z RAZLOGOM
"«te
13. marca 2003
Z Gregorjem Mikličem, izvršnim sekretarjem ZSSS o Zakonu o delovniit razmerjih
Brez pogodbe o zaposlitvi ni delovnega razmerja
V Slf^veniji je IttUts /ačel ve* IjHti nov Zjikon o delovnih th/-merjih. Z^nj pruvijo, <lii je ev-n»pskj. Delovno mxmerje je po njem |>o.sl»lo p4»u<><ll>eni odnos med delavcem in delodujulcem. V tem razmerju je delavec veil-no itibkej^a stran, praviloma v podrejenem polo/aju. 'ÏU zakon ga skušu Ščititi. Zato Je /akon doliro po/nufj. Že v starem Rimu so rekli: I^norantia iuris nocet - nepoznavanje prava Škoduje, kot Je v popotnico k ^.epni izdaji /akona zapi^ial urednica Uradnega lista Alenka Leskovic. Zato. da bo bU/u in pri roki.
Dobro ga je po7naii, ker je dobro vedeti, kaj mora bili v [logodbi» ko se la sklepa. O zakonu o delovnih razmerjih jc prcil časom v programu Radia Velenje lekla beseda z (ire^or-Jem MikliCem, izvršnim sekrc-larjem ZSSS. !z lega pogovora za Na,^ Cas piw/emamo najpomembnejše poudarke.
#	Zakon pnctj posvj^a v tlanja razumevanja delovnih raz/nerij.
»Po novem je to vceloll pogodbeno razmerje, ki sc ureja s pogodbami. Brez pogodbe o zaposliivi ni delovnega riiziner-ja.«
#	Kaj prtdsfavija za iisle, ki so ie zaposleni?
»'/m liste, ki so zaposleni za nedoli'ičen ć<is, se ne spreminja ničesar. Pogodba osiaja tudi v naprej v veljavi. Nobene pravne podlage ni. da bi delodajalec delavcu ponudil, predlagal ali vsilil sklenitev ntwih pogi')db o zaposlitvi. Pravice, ki so jih dclavc! pridobili, ostanejo. So varovane«.
#	Nove poffHiiK pa urtjajo v.ve? »R^godba o zaposlitvi ureja -
vsaj morala bi • vse kar je pomembnega v odnosu med de-lodajaleem in dclaveem za delo na konkretnem delovnem mestu. Bistvo pogodbenega odnosa je, da lisiega, česar ni v zakonu, v kolektivni pogodbi, v pogodbi o zaposlitvi, ne delavcc in ne delodajalec, ne moreta zahtevali, /ato zakon določa, da mora vsak, ki se na novo zaposluje, predlog pogodbe dobili najmanj tri dni prej, da jo prebere in se o vsebini píwveiuje, da zavaruje svoje pravice in interese.«
#	Pa so delavci in delodajalci s tem dovolj dohro seznanjeni? »Eden največjih problemov
uveljavljanja zakona je prav to, da niso, Tudivpreicklostl je bilo veliko sporw na delovnih so-dj.^ih prav zaradi nc/nanja. Ne zalo, ker bi delodajalec želel škodovati delavcu. V tem trenutku pa je stvar Se manj pregledna.«
0 \'a kaj pa je ireha hiti po^ sehej pozoren ?
»Prvič na to, da pogodba je. Drugič, da jo delavec dobi vnaprej, da joprebere. In mora jo prebrali! Pozoren mora bili na vse sestavine pogodbe. V njej mora bili določena plača in drugi osebni prejemki. Urejen mora bili delovni čas. Delovno mesto mora bili poimenovano, vsebovali mora kratek opis dela, v njej mora bili opredeljeno vprašanje letnih dopustov, ukrepov za varno in zdravo delo ...«.
#	Inui pri sklepanju poQodh ka^ ko vlogo tudi sindikat in će jo ima, kaksruj?
»Lahko svetuje. Vsak délavée, ki je član sindlkalH, se lahko obrne na sindikat, kjer bodo pregledali pogodbo. Zdaj
je veliko predlogov pogodb v celi vr.sii vsebinskih elementov pomanjkljivih, včasih celo nezakonitih.«
#	V kakšnem odnosa pa so kO' leklivne pogodbe in zakon? »Zakon o delovnih razmerjih
določa najnižjo raven pravic, kolektivna pogodba pa mora bili za delavca ugodnejša. Kolektivne pogodbe veljajo ^ naprej. To olajSa uvajanje novega zakona.«
#	Ce delavec krši pogodbene oh' vez/iosd ... \in lahko dehda-jalec odpove »sodeloi'anje«? »!n obratno, če delodajalec
krSi pogodbene obveznosti, mu lahko delavec odpove pogodbo ozapwlilvl.«
/.C, že. Ampak dosedanja praksa kaže, da je v primerih, koje prii>lo do »nesporazumov«, bil običajno delodajalec tisti, ki je rekel, če ti kaj ne pai^e, lahko gre$...
»'I\idi v bodoče bodo tako govorili. Tako zastraševanje je slovenskim, pa ludi tujim delodajalcem, Že v krvi. Med njimi ni kakih vehkih razlik. Razen tc, daje v državah, kjer imajo ta sistem že dalj časa, bistveno večja delodajalska kultura, /elo cnaslavno: čez noč pogodbe o zaposlitvi ni moč odpovedati! Tudi izredno ne. Vedno si morajo slediti določeni postopki. Delavec mora bili vnaprej seznanjen o nameravani odpovedi, ali opozorjen, da mora nehali kr.šili pogodbene obveznosti, sicer mu bo delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi. V posameznih primerih mora delodajalec dclavcu omogočili zagovor o tem, zakaj jc kršil pogodbene obveznosti...«. % Jev primeru, da zeli ddoda-
jalec delavca premestiti na drugo delovno mesto, potrebna no-va pogodba?
«V tem primeru mora delodajalec staro pogodbo odpo-vedati in hkrati predlagali sklenitev nove. Zakon delavca varuje tako, da mora bili nova pogodba za enako zahtevno delovno me.sio. Ce je prej.šnja pogodba veljala za nedoločen čas. mora tudi nova veljali za nedoločen čas. Nc varuje pa plač . delovnega časa ... Delavec ima 30 dni Časa, da se odloči.« # Čeprav zelo mah pozttamo vsebino no^-ega z/ikona, smo fje med nastajanjem zgrabili za vsaj eno zadevo: odpoved iz osebnih razJogi)v. Tega vzako» nu zdaj ni.
»Več vrst odpovedi pog^xibe o zaposlitvi je. Ena je redna, to je odpoved z odpovednim rokom, druguje izredna, to je odpoved brez odpovednega roka. Delavec lahko kadarkoli redno odpt>ve p(\godbo in mu je ni rreba utemeljili ali obrazložili, medlem ko lahko dehsdajalec odpove pogodbo o zaposlitvi samo iz utemeljenih razlogih.
S strani delodajalca so možne tri vrsle redne odpovedi. Cna je iz poslovnih razlogov, druga iz razloga ncsp<')si')bni>sli, tretja pa iz krivdnih razlogov.
V eni prejšnjih verzij zakona jc bil osebni razlog opredeljen približno tako: Če delavec s svojim ravnanjem ali vedenjem Škoduje ali bi lahko Škodoval delodajalčevi ... Tu bi lahk(^bilo zajelo vse. Ce delodajalec vstane z levo nogo In je slabe volje, nerazpoložcn in ga delavcc vpričo poslovnega partnerja nc bi pozdravil, bi lahko rekel, da lo škoduje
njegovim interesom. Mi smo si zelo prizadevali, da smo la osebni razlog nadomestili z razlogom nesposobnosti. Tudi vsebinsko je drugače opredeljen. C;re za lo, da delavec ne dosega rezultatov po kvali-leti, strokovnosti, pravočasno ali da ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za delo, ki jih država predpiše. Prodajalec, natakar, kuhar, mora imeli poklicno izobrazbo. To je predpis države. Ravno tako kol morajo imeti izobrazbo, ki je predpisana, učitelji, zdravniki ... f'e je nimajo, in če je ne pridobijo v času, ki ga določi zakon, mu lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi ne.sposobnosli.
Redna odpoved iz krivdnih razlogov pa nadomešča prejAnje prenehanje delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa, ko je delavec huje kršil delovne obveznosti, (ire pa za razliko. Prej smo govorili o kršitvah delovnih obveznosti, zdaj pa zakon gwori o kršitvah pogodbenih obveznosti.« # Ta čas so eni ie^ drugi še do-
bivajo odločbe o dopustih.
kon precej posega na to po»
dročje.
»Novi zakon je pri urejanju leinega dopusta sledil temeljnemu namenu leinega dopusta. Taje, da si delavec odpočije. Delavec je do dopusla upravičen, če dela, in nc, Če je v delovnem razmerju. To je p(v membno, kadar je delavec oziroma delavka dalj časa odsotna zaradi bolezni ali porodniškega dopusta. Zakon zahteva, da v tekočem lelu dela najmanj šcsl mesecev, daje upravičen do celotnega dopusta.
Zakon določa minimalno
trajanje leinega dopusia, lo je štiri ledne. Ne govori o dnevih! Leini dopusl je mogoče izrabili v več delih, s lem. da mora en del trajati najmanj dva ledna. Koliko delovnih dni je v leh dveh lednih, pa je odvisno od lega, kolikodni bi delal, če ne bi bil na dopustu.
Cc vzamemo za primer dva ledna dopusta čez prvomajske praznike. I.in2. maj se ne Štejeta v letni dopust, ker sla državna praznika. 'Ibrej ni mogoče reči, da so štirje tedni 20 dni dopusla aH 24 za liste, ki delajo po 6 dni na teden ... To se ugotovi Šele takrat, ko se dok>či, kdaj gre delavec na dopusl.
Najbolj enaslaven odgovor za 10 .»situacijo v tem trenutku je, da se bo letni dopust določil po kriterijih, ki so določeni v veljavnih kolckiivnih pogodbah. Do konca septembra veljajo tudi še pravilniki. Novi /akon je ugodnejši samo, kar se dopusla za otroke liče. Obema staršema, lako očetu ki^t materi, priznav»i po en dan dodalnega d<îpusla za vsakega otroka do 15. leta starosti. Praviloma so doslej matere dobivale dodatni dan In lo največkrat za predšolskega otroka, redkokdaj za šoloobveznega.«
# Številna vprašanja v zvezi z zakonom se že porajajo. Številna hodo najbrt sledila, ko se bo-do porajala v prakti. »Golovo. Del vprašanj je povezanih z nepoznavanjem zakona in lega, da kc»lektivnc pogodbe in pogodbe o zaposliivi veljajo naprej, del vprašanj pa poraja zakon sam.«
■ MUetya Krstić • Planine
Povabljen na Mepet: Igor SImončič Iz Smart Velcoma
s certifikatom je poslovanje preglednejše
V Smart Veleomu, delati so začeli 1. septembra leta 20U1, takrat so sc preselili tudi v nove prosi ore, na Kidričevo v Velenju, so s poslovanjem v preteklem lelu zadovoljni. Njihovi začetki fio bili dobro podpr-lissirant matične lirme Smart Com, v kateri so pred lem tri lela delovali kol proťilni center. V podjetju je danes zaposlenih 11 ljudi, njihova glavna dejavnost pa je vzdrževanje in upravljanje kabelsko distribucijskih sistemov, po domače
REKLI so...
Nina KnK)l. vcidja kakii* vostk pmdaja in markt* liny: »C'eriiltkai kakovosti pomeni transparenl-nast postopkov in poslovanja. Si.siem je treba nenehno nadgrajevali, pridobitev je zgolj enkratno dejanje. Ponosni smo na lo, da nam je uspelo vzelo kratkem času, v pol leta, vzpostaviti sl.slem ka-kovosil ISO 9001/2000. Nismo pa s tem rekli Se zadnje besede. Na lem področju bomo delali Še naprej".
povedano, upravljajo s kabelsko televizijo.
Njihova dejavnost je razpršena počeli Sloveniji, razlog, da smo jih obiskali pa je certifikat kakovtîsii ISO, ki so ga pridobili v zelo kratkem času. Danes pa pravijo, da brez njega ne gre. Z njim je poslovanje preglednejše, lažje in bolj urejeno.
O Ukvarjate .ie z dejavno.Ktjo, ki v nobenem primeru ne dovoli .^anja na mestu. So tako ditui» miČna kot je delo, tudi rat' mišljanja o tem, kam in kako naprej?
»Kabelska televizija je medij, ki mora delovati 24 ur na dan, dni na leto in temu primerno smo organizirani. Vsekakor je na5a želja, da na tem področju naredimo čim več in končnemu uporabniku zagotovimo kakovostno sliko In ion, pa tudi kakovosten prenos podatkov po omrežju. Ni pa vse odvisno samo od nas. Veliko Imajo pri lem tudi kabelski operalorji in njihova filozofija vlaganj v le si-sleme. Želimo si, da bi v prihodnje lahko sistem vodili in nadzorovali daljinsko, s tem pa bi tudi hitreje odkrivali napake, ki se v sistemu pojavljajo.«
Igor SlmonČlĆ v pogovoru z ndšo novinarko
# Kaj pa trg? Kako velik je, do kam sHtže?
»Olede na majhnost naše firme, smo osredotočeni na slovenski trg. Irenuino je laza nas
dovolj velik. Poskušali smo ludi v republikah biv<>e Jugoslavije in v Rasiji, kjer smo že izvedli nekaj projektov. UgoUtv-ljamo pa, daje ta trg v republi-
kah biviki Jugoslavije ^ lako slabo razvit, ali drugače, da la irg naložb v tehnologijo s kakršno se ukvarjamo mi, ta trenutek Še ne prenese. Računamo pa, da se bodoza-deve ^ spremenile.«
#	Kaj pa gUfbalizacija?
»Vključujemo se v globalne komunikacijske slsieme v segmentu, kjer povezujemo sisteme kabelske televizije z ^obalnimi lelekomunikacij-skimi sistemi. Internet je globalen medij, ml pa smo člen v verigi, ko to globálnost omogi)ča.«
#	Kako ste zadovoljni s poxlo-vonjem v preteklem lelu?
»Nekaj dobička je bilo, kar nas zadovoljuje, ne zadovoljuje pa lastnikov, ker ti, razumljivo, pričakujejo več oslanka. Želeli bi si ga ludi mi, že zato, ker so potrebe na področju izobraževanja In nove opreme neskončne. Glede na to, da se deklariramo za učečo lirmo, vlagamo veliko vsole denarja v to smer. Nai^i ljudje študirajo na fakultetah, izobražujejo se pri proizvajalcih, na specializiranih seminarjih, to pa veliko Slane.«
■ Mitena Krstič - P/an/nc
REKLI so...
Bojan Voh« svetnik ZLSD v Svelu občine Velenje :
»Krajani Šmarlna so na delnem zboru krajanov opo« zorUi na neznosni smrad, ki se Siri z depi^nije (odpadkov, /ahlevdjo, da se la problem reši. Nikakor pa se tudi ne morejo sprijiizniii s lem, da je na tamkajšnjem cerkvenem zvoniku antena mobitela. Osebno pa me zelo moti, da Velenje kotpeîomeslovSlo-veniji nima vremenske postaje, zato pa tudi ne podatkov o vremenu v mcdijili.«
Herman Arlič, svelnik SLS v Svetu mestne občine Velei\je: »)Občinaje razpisala vzdrževanje javnih cesi In izbrala konccsionar-ja ne da bi vprai5ala predsednike krajevnih skupnosri, kako so bili zadovoljni z opravljenim delom. Letošnjo zimo, koje za to skrbel VOC, so bile cesle vzorno vzdrževane.«
Mag. Drago Bahun, svetnik LDS v Svetu mestne občine Velenje: »Sem zalo, da dobi Velenje sodobno knjižnico, sem pa pnxli lemu. da dajemo bianko pooblastilo pr^'^ektu za ka-lerega nimamo pojma kakšen bo, kje bo in kdaj bo.«
■ mz
13. marca 2003
«ffiÈilîi
NASI KRAJI IN LJUDJE
Ob svetovnem tednu boja proti raku
»Pravice bolnikov z rakom«
Kratko sporočilu letošnje^n svťtovnť^H ledn» hoj» proti raku (od cJo 9. murca) Je bilo »Pravice bolnikov / rakom«. Kol so niiulasiiivposl^niuZve* xn slovenskih društev /m boj proti r^ikii, Onkološki in.štitut in Institut varovanje /dniv-jn KS tn temâ ni pomembna samo /iiradi vđn»vai\ju osnovnih človekovih pravic in vrednot, am|><ik predvsem xato, ker so Iminiki z rakom s svojo bole/* nijo v položaju, ko so njihove pravice kiij hitro o)^ rožene.
Vsi bolnik) iniajiî pravía") do ka-kov(«!nega življenja, dosiojan-sivii, do spoSlovanjii zasebnosii, do bikovostnega i'dravljenja in zdravstvene nege, ki uslrcza nji-h(jvim zdravstvenim pol rebam in vključuje (udi prcvcnirvo icrrclia-biltlacijo. Onkolfftki bolniki in njilii'ivi sorí'>dniki pcîlrebujcjo svetovanje, podporo in posebno nego med zdravljenjem in po njem.
Število bolnikov narašča
v Sloveniji število bolnik^w z diagntvo rak naraàta. Podaljšuje se nanircc doba preživetja, hlcra-ti pa nara^ štcvik^ novih- Ob tem dejstvu in spoznanju, da jczzdra-
Deklaracija o pravicah bolnikov z rakom doloma: pravico do zdravljenja, obveščencv sli, pravico do soodločanja, do zaupnasti in zaschmsti, do socialne pomoći, dolžnťst bolnikov ter možnost pritožb in na^in uveljavljanja pravic. Bolnilcova pravica torej je, da <xl zdravnika, ki ga zdravi, izve o j^'oji bolezni, predvidenih posegih, zdravljenju in možnih posledicah. Zdravnik tn ćlani zdravstvene^ tirna ocenijo vsakega b(3lnika posebej, kako mu bodo posredovali informacije.
vim načinom življcnjain opuščanjem škodljivih razvad raka mo-g<3Če preprečili in ga, če ga dovolj zgodaj odkrijemo, tudi uspešno zdravili, se združujejo strokovnjaki in laiki ter na organiziran način nudijo pom(5Č pri preprečevanju in zgodnjem odkriviu^ju bolezni. Najpogosteje družno delujejo v društvih za boj proti raku, kale-rih osmwni namen je i^í^iozarjati javnost na desei nasvetov evropskega kodeksa proti raku.
10 nosvefov, kokose lahko raku izogn^o:
-	ne kadite
-	omejile pitje alkoholnih pijač
-	upoSievajte načela zdrave prehrane
-	povečajte telesno dejavnost in pazile na lelesno težo
-	izogibajte se čezmernemu sončenju
-spoštujte predpise o varnosli pri delu
• bodite pozorni na vsakosprc-membo na svojem telesu
-	pazile na neobičajne spremembe svojega počutja
-	ženske, hodite redno na ginekološke preglede
-	ženske, redno si pregledujte dojke
Vrsta preventivnih akcij
Velenjsko drmtv(3 za boj proti raku deluje od leta I99ii dalje. Ima približno 35t) članw in je eno od 11 Rigijskih društev, pcmiarúh v Zvezo slovenskiii društev za boj prot i raku. Kot je pwedala njegova predsednica Kranka Drk so lani največ pozornosti namenili preventivnemu izobraževanju. Po krajevnih skupntxslih, v sindikatih «xiekïvanju z RK izvedli več kot 20 predavanj osamc^rc-gledovanju dojk, o preprečevanju in lajšanju malignih sprememb v dojkah in kosteh- Prav tako so pixiprli preventivni'» akcijo v osnovnih ^olah »Ne bom
prižgal prve cigarete« in nagradili («milice innjih(^ve mentorje. VsodeloViinju s Šporlno zvezo Velenje so organizirali te«lni pt")hi)d ali tek okoli jezera, ob tem pa udeležencem merili krvi tlak in sladkor v krvi. S tem projektom .so želeli spodbudili občane k zdravemu načinu življenja, piKtal pa naj bi sestavni del delovnega programa tudi v prihodnje. Lani je društvo pridobilo modela mod in prostate, kar jim bo letos, ko nameravajo pripraviti predavanja Se za m(áke, omogočilo na-zomejšc preventivno Izobraževanje. Let<j5nji svettwni teden boja proti raku sočlani draživa zazjia-movnii skupiij z Zdravstvenim dtv mom Velenje. Minulo sobolo so merili sladkor v krvi, krvi tlak in holesterol vvelcnjskcmrntcršpa-ru, preventivno akcijo pa so ponovili ^ v nedeljo v prostorih Îmarî^ke cerkvc.
■ Tp
Po podatkih Registra raka za Slovenijo je ieia 1999 za rakom na novo zbolelo H643 prebivalcev Slovenije, od tega 4303 m^iSki in4140 žensk, 'li-ije raku - pljučni, rak debelega črevesja in danke 1er rak dojke - so predstavljali 4() odstotkov vseh novih rakovv omcnjenein letu, Najpogostejši raki pri mcjskih so bili: pljučni (19txktolkovvsch rakov), rak debelega črevesja in diinke (13 odstotkov) ter rak prcxslaie (10 odstotkov), Najpogc«lejši raki pri ženskah so bili: rak dojke (24 odstotkov vseh rakov), rak maternice ( 11 odsîot kov) in rak debelega črevesja in danke (lOodsiolkov). Leta 1999 je živelo vSkîveniji 46.615 bolnikov/ rakom, od tegti 17,628 moških in 28.987 žensk-
Skupscina Kinološkega društva Velenje
Dela jim ne bo zmanjkalo
Nh nedavni skupsčíní si» člani Kinološkima druAlva Velenje predsednico jHmuvno l/.volili Li-Igano Ograjcnsek. ocenili so delo v preteklem lelu in /ačrlali smornicc delovanja za letos.
Predsednik konaisije za šolanje psovjc v poročilu zapi.saL daje 17 psov pod vodstvom izkušenih inj^truktorjev uspcJ^no opravilo različne izpile. Uspešno so bili tudi trije inširuktoiji in pridobili licenco za Šolanje pst^v. Vodniki psovso s svojimi ljubljenci nastopili na različnih prireditvah. Miid drugim s<> pripravili naravoslovni dan z^ učence osnovne áolc Biba Roecka bcxstanj, bili so na kravjih dirkah v (iabcrkab. enkrat na mesec obiščejo oskrbovance Doma za varstvo odraslih v Velenju in jim predstavijo pasme psov in naučene spretnosti.
Kar precej prostovoljnega dela so opravili lani in kaže, Ja ga bodo tudi letaš. Uredili naj bi namreč pc^ligon za pse. P(»ieg tega naj bi kupili novo opremo z.a šolanje psov, ptv^krbvli za i?x)bražcvan-je člantw druživa, Kx'îtni-kovpstw in zaSolanjesa-
mih p,s(w, sode IWi'îli na razjiih prireditvah in tekmovanj i th 7. zadovoljstvom so sprejeli prizadevanja Mestne občine Velenje za namestitev košev za pasje iztrebke. Pri tem so pripravljeni pomagali, predvsem pa pri osveščanju ivzi-romavj^oji prebivalstva gledo od-gíworniisti, skrbi In nege živali, njihove zaščite,... /avzeii sose zato, da lastnike psov, ki iztrebkcw svojih ljubljencev ne počistijo, ustrezno kaznujejo.
V prc«torih Kinološkega društva
Velenje v Pesju. ob Velenjskem jezeru, in v njegovi okolici bo v teh dneh -hi živahno. Organizirali Ixk!o namreč »malo 5olo« za in nadaljevalne tečaje zanje. Seveda vabijo lastnike psov ne glede na velikost Štirinožnega prijatelja, njegovo starost, da se jim pridružij(V Pa tudi sicer so tu na voljo informacije, ki so dobremu gospt>darju o vzgoji, vzreji, hrani psa nadvse dobrodošle.
■ tp
S skupščine drvštva
106. občni zbor PGD Veienje
»Naj bo dan ali noč, k
vsaKomur smo v pomoč«
z n(Mm letom .so .slovenski gasilci vsuîpili v kongresno leto. Po petih letih se b<ido 24. in 25. maja srečali na najbolj mno?ičnem .shodu gasilcev na Bledu, kjer bodo pi^dali portičila O opravljenem delu. C'iani PCiD Velenje, največjega prostovoljnega gasilskega druživa v ŠaleSki dolini, ki ima tudi poklicno jedro. bodo zagotovo lahko podali bogato poročilo o delu, kar velja ne Ic za obdobje zadnjih petih let, ampak tudi za zadnje leto. O tem so govorili na le-
sreči» pa tudi re.^evanje nesreč ob razlitju nevarnih snovi in reševanje ob nesrečah v cestnem prometu. Lansko leto ho tako opravili kar 153 intervencij. Poveljnik Joi^e Drobťž je ob tem povedal: »Od le^j Je bilo 25 požiirov v naravi. 21 po/arov v stanovanjskih objektih in 12 požarov nu prometnih sred* st^ ih. 12 knit smo intenencije i/vajali v cestnem pnimetu, 8 krat j« prišlo do i/litja nevarnih snovi, 75 pa je bilo ost;ilih inlervencij, kot je odpiranje sta-
sikatero proizvodnjo, z njimi pa so bila ukinjena ludi delovna mesta zaposlenih,« jc še poudaril Drobež. In dodal, daje dodatno izobraževanje gasilcev dejstvo, saj vedno več uporabe nevarnih snovi v industriji tudi od gasilcev zahteva vedno več znanja in prilagajanja novostim na vseh področjih. Temu področju so v društvu lani namenili veliko Časa in sredstev.
V PGD Velenje so zadovoljni tudi z rezultati iz tekmovanj, la-konapt)dn>čju (i/ Velenje kot
Čiani PGO Velenje so s svoj/m de tom v lanskem letu upravičeno zadovoljni O nJem so spregovorili na 106. obenem zboru društva,
tošnjem rednem letnem občnem zboru, kije napolnil dvorano gasilskega doma z ljudmi, ki se drřijo v naslovu zapLsitnega rekla.
Da je za člani društva dobro in plodno leto, je bilo razbrati iz pííročil poveljnika Jožeta Dnihťža in predsednika Borisa Kovšeta. Slednji se jo po opravljenih volitvah od le funkcije po desetih letih poslovil, nanjo pa so Izvolili mladega Bojsina Br-carja Jože Drol>e5: pa še naprej ostaja poveljnik društva.
PGD Velenje je že po kategorizaciji zaupana velika odgovornost na področju zaščile in reševanja, požarnega varstva in nuđenja pom(">či čkwcku v ne-
nov^nj. zapiranje vode, plina, reševanja <iseb... Ocer\jujem, d» smoz opravijtnimi interven* cijami v vtíčini primerov ol)varo-Villi premo/enje občanov ter <»pravičili naše poslanstvo in lina ncna sredstva, ki smo jih pt\-rabili za vzdr/evanje in nakup nove opreme!«
Lani so člani društva opravili fi intervencij manj kot leto poprej. Vemlar menijo, da to ne pomeni, da se požarna varnost izboljšuje. Lani je bilo v Sloveniji kar 55i)lJ požarov, kar je zaskrbljujoč podatek. »Opozoril bi vas. daje ziuskrbljujoče stanje požarnega varstva v industriji, kar so k«iže v zadnjih Iclih z velikimi požari, ki so uničili mar-
vrepubliškem merilitTusojih najbolj razveseljevali veterani, ki jim bo bojda kmalu zmanjkalo pr^ttlora za pokale.
Dosedanji predsednik drušlva B<»rís Kovše je v svojem poR^ilu šc posebej izpt'jslavil, da so dosegli vse lani začrtane naloge. »Predvsem smopimasni na nabavo novega vozila OVC 16/25.« Dodal je, da je njihovo sodekv vanje z MO Velenje zelo dobrem, ta pa je-s proračunskimi sredstvi v veliki veČini pokrila nakup novega avtomobila. Z boljšo opremljenostjo pa je zagotovo ludi bolje poskrbljeno za varnost občanov.
■ Bojana Špegel foto: Sandi Zakošek
Nenapovedana gasilska vaja razburiia občane
Zakaj so zavijale gasilske sirene?
VELENJE - V četrtek, torej prťd tednom dni. malo po deveti uri dopoldne, je mno^e Salečane razburilo glasno zavijanje gasilskih siren. Vključili .so jih v veleryskem gasilskem domu, malo kasneje pa še v ne« k^tj manjših gasilskih domovih v okolici. Siren skorajda nismo več vajeni, saj se j^asilci ob intervencijah obveščajo preki> si« .stema tihega alarmiranja s po« močjo mobilnih telefonov.
Zato so se mnogi spraševali, kaj se do^ja, med drugim sem hilro slišala govorice, da se je prevrnila cisterna, kije prevažala nevarne snovi, K sreči to ni bilo res, šloje Ic nenapovedano pc^skasno vajo prtwtovolj-nih gasilcx'v.
Kot nam je povedal poveljnik štaba <Vilnc zaščite pri MO Velenje Uojan Ska rja, javnosti niso mogli obvestiti o tem, kaj se dogaja, dokler vaja ni bila končana, saj sicer ne bi imela priivcga učinka. O vaji niČ ni vedel tudi poveljnik PGD Veienje Jože Drobež. s katerim smo go-
vorili že pred tem. VajajeptMe-kala po nalogu župana Srečka Meha. Namen vaje je bil preverili izvozni čas intervencijskih ekip iz gasilskih domov v smer, ki jo gasilci izvedo .šele po prihodu v gasilski dom. Tokrat jc akcijo vodil mestni Štav CZ, preko javnega alarmiranja - glasnega zavijanja siren - pa je p(î-
lekala ludi zato, da so preverili, če sirene še dobro delujejo.
Kol nam je še p(3vedal Skarja, je akcija pokazala dobro orga-niziranoRi prostovoljnih gasilskih dru-štev, zelo kratek čas iz-\iv.n iniervcncijskih ekip z zadostnim številom gasilcev in ustrezno opremo.
■ bš
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo lia (pri Veliki Pirešici)
léÍBfon/fBM: 03/ 572 60 80
((pifieic^
Porr^iać je preó vrati In úa ùoste nanjo pripravljeni, smo poskrtell v Trgovini KošBfiCňztogdto íztiro cvetilCoih in vrtnin s$men. Na zalogi so umetna gnojila, semenski itrvmpirin semenslia l(onjza. prekopalnllO in vrtno orodje po arećno ugodnih cenah.		
0LJEDEAMAKT1LV6LKART0NJ 219^ ORA AU COLAFANV 6K0UP01.SL samo 450,00 PQMUIi^THAjN0WL£K012nL 90 M0KAT$aDKATlC2S/t><G 69,90	WKHOVfiWm PEČICA BRIKETI ZA PSA 15KG GNOJILO NPK15-15-1S âOKÛ VREČA 6NOJIU)KANdOK6VBEČA	19.900,00 2.990.90 2,499.00 2.090,00
Še vedno vas vaùlmo v prenovljeni cvetlično-ćanini boutique, l<^eríahi(o Uùerete m$d igračami, posodo, nsfàtom. QâJêntenjo, lončnicami. (Bs/iim cvekem... Vse kuplfeno vam tući okvsno aranžiramo. In seveiia. nlkarne pozaû/fe, úa:
*KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE!*
8
GOSPODARSTVO

13. marca 2003
Trendes - podjetje brez slovenske konkurence
Edini doma« prazni cedeji nastafajo v Velenju
PoclHlek sem /aslťdíhi v eni tMl slovenskih rdčunulniskJh revij. V Velenju naj hI IJublJitn-sko podjetje IVendes pr(>iz>'a-juhi vsem /njne in vse htilj ne-pD^rešljive pra/ne ce<leje, na kiitere lahko /apisenio \H)&m tke. Aok« sliko in drugo. Upo-rahniki v 'Áinsonii rečejo, <la te »/apecejo« na prazen cede. ksir je prav zaprav res. Še holj /^nimivc» se mi je /dehi. da je IVendes edini proizvajalec tovrstnih novih medijev v Sloveniji. Ste vedeli, da hofn<» sani<t v Sloveniji letos kupili Itíirde-set milijonov, v svetu p4i okoli M) milijard pra/nih cedejev? Sle>1lke so ogromne, proizvod* nja v 'IVendesu pa lep čas vnaprej razproda na I
Podjcljc Ima proizvodne proslorc v Siarcm Velenju, v stavbi, kjer je dolga poieicala (in ^'poteka) proizvodnja predelave plitflike p^>djelja Pocajl. Da lo ni slučajno, pa sem izvedela i>ele ob obisku podjetja Trcndcs, Proccs izdelave zgoSčcnk mi je poka/al in oh-ra/lo/il direktor podjetj^i Tadej Ourin.
^Nam iahko uriHloma praJ-sia-vite voie podjetje'/ »'lrcndc.s jc novoustaníwijcno podjcljc - aslanovljen<5 je bilo ieta 2002 - z namenom proizvodnje zapisljivih nosilcev informacij, po domače CD - R medijev. V Sloveniji jih poznamo îudi po imeni zga^ćcnka ali tlačenka» zagotovo pa najvci ljudi uporablja kar naziv ccdc. (îre za podoben medij, kol so bile vCasih prazne zvoOnc ali vi-dccj kasete, katerih iip<^raba s prihodom digilalnih medijev močno upada.« # Kako veiika Je konkurenca na
področju izxMave CD-jťv? »V SUweniji smo prvi proizvajalci teh medijev, V Evropi jih jc 15, po svciu pa okoU
Direktor podjetja Tadej Ogrin: »Dnevno izdetamo 24 tisoč praznih cedejev. Tudi, ko bomo imeti ie tretjo Unijo in jit) bomo Izdelati 36 tisoč, io še ne bo dovolj.«
80, Ob icm lahko povem, da kar 8i)% cedejcv na svetovni irg prihaja iz Tajvana,« # Je slovenski ir^ na /em po» driKju imel niso? »Vsekakor. Na začetku je res malo te?je. vendar se približujemo Evropski uniji, kjer je bil sprejel anti-dumping zakon, [a izključuje proizvajalce iz Tajvana. ki ne plačujejo litx^nc izumi-icljcm. Obremenjneni so tudi z visokimi carinami in drugimi finančnimi obremcniive, kijih pri na.s Se ne po/namo. /alo se priïznih ecdcjcv ne splača več kup*waii v tujini, ker so dražji kot doma, Sloveniji najbližji proizvajalce leh izdelkovpa ima sedež v Milanu.«
#	Po o^U'du vaših proizvodnih proitorov in procesa proizvod' nje sem sp<rvi(ila. da je io izred» no vista, steriina in da skoraj vse naredijo siroji sami. ^si m-pt}sfemsojimlei'podpitm. Nam lahko opišete, kako pri vas na-stane prazfw cede ptol^ca ? »PoskiiiUil bom povedan čim
bolj poenostavljeno. Proizvodnja izhaja iz brizganja plastike. Najprej pripravimo granulal» nabrizgamo CD, s premerom 12 cenlimetrov. Potem nanj postopoma nanesemo tri sloje, ki so pomembni in potrebni, da CD deluje v računalniku. Eden od leh slojev je snemalna plast, sledi lancksloj srebra inzaSčit-ni sloj, ki onemogoča po.^kod-be naccdcju.«
#	Kiiko pa je s h-atitdo vaših /2-detkov?
»Proccs in tehnologija izdelave cedejev je po vsem svelu enak- Že v proizvodno linijo .so vgrajeni trije kontrolni skener-ji, ki na vsakem posameznem izdelku koni rolirajo fizično iz-dcianost, kvaliteto nanosa snovi, zadnji pa opravi ^ celotno kontrolo kvalileic cedeja. Poleg lega po končanem procesu proizvodnje naî5i zaposleni opravljajo kontrole s pomočjo na slovenskem tržišču najpogosteje uporabljanih snemalcev cedejev. Te dodatne teste v našem laboratoriju opravljamo^ vsakodnc\'no.«
0 S koliko ijudnii ste zaceli pro* izvodnjo in kako Je danes? »Laa^kojescn.so.itrojipdspe-li v Velenje, proizvodnjo pa smo zagnali novembra. Pred icni skoraj dve leti raziskovali trg, iskali stnije in izobraževali ljudi. Moram reči. da .smo imeli ob zagonu proizvodnje zapo-
slene tri; vodja proizvodnje, inženirja in tehnika, pričakovali smo, da jih bomo imeli skupno 9, Potrebo na Irgu pa so presegla naki pričakovanja, /alo imamo sedaj v proizvodnji 12 zaposlenih, irije pa smo v upravi v Ljubljani. Računamo, da bomo v proizvodnji že razširili zaposlcnast. računamo, da bo na dveh proizvodnih linijah 14 zaposlenih.
% l'iiši stroji delajo 24 ur na dan. torej v freh izmenah. Koliko praviih cedejev izjielate in kje jih predvsem uporabljajo? Ena proizvodna linija dnevno izdela 12 lisoč dobrih cedejev, skupaj lorcj 24 tisoč dnevno, NaSe cedcje prodamo predvsem na.»diivcaskcm ir/i^u. Zaenkrat sama pa^Aodnja ne za-do.^ča za potre K' slovenskega trga, zalo bomo v kratkem zagnali Se tretjo proizvíxlno linijo.
% Se da po čem prepoviati vaše vedeje?
»Na njih ne pi.^e,dajih proizvajamo v Irendcseu. Sklenili pa smo pogodbe z večjimi slovenskimi irgovei, lako da so sedaj bhigovne znamke lisle, po katerih jih prepoznamo, ker delamo zanje. Svoje blagovne znamke nimamo.«
#	Si) stroji, povezani >• proizvod-ne linije, na katerih izdelujete cedeje, dra^i? Kako ste pravzO' prav prišli do njih? »Rahljene stroje je zelo težko
dobili. Mismoseodliwiliza nakup dveh rabljenih pr<^izvodnih linij, ki smo jih uspeli pridobiti lani, Kapilal za nakup in zagon podjetja jc hil, ko smo jih našli, že pripravljen, saj je lastnikov podjetja več.«
#	Bi lahko pri vas izdelovali tn-
d i DVD'Je, ki so prav tako bolj popularni? >>Lahko bi izdelíTvali snemlji-ve DVD-jc, to pt>meni DVD-R medije. Dokupiti bi morali
sedanjih približno .'^O kvadratnih metrih že primanjkuje. Računamo, dii bomo ostali v ŠalejUci dolini, nasa razvojna želja pa je» da podjetje ustvarja na
V laboratorijske prostore, v katerih poteka proizvodnja cedejev, moraš stopiti v zaščitni obleki. Čistoča je izjemno pomembna. Hitrost izdelave pa tista, ki navduši. Celih
6 sekund, pa je končan!
nekaj tehnoloipje, a ne veliko. O icm že razmišljamo,« 0 Sedet vašega podjetja je v I.JuMjani. Kako to. da ste se od-hčili za proiz^od/ijo prav v Ve^ lenju?
>»ldeja za podjetje izhaja iz dolgoletne tradicije podjetja Pocajl, ki izdeluje ročne gospodinjske aparate iz plastičnih mas zadnjih 35 lei. Imeli smo na volj(î prt3Stor in izkuSnje, zalo smo se odk>čili za to lokacijo. Ker je proizvodnja zelo po-! ral na kar se elekt rične energije tiče, je dobro tudi. da smo lahko 10 rcSili z nepcwrednim vodom iz šostanjske elektrarne. SicxT pa s<5 vsi zap(islcni do mačini. Kot kaže, pa bomo mo rali poiskali večje proizvodne prostore» saj nam prostora na
šestih proizvtîdnih linijah ob .SO zaposlenih.«
# Ste zadovfdjui s tem. da leh^ nolof»ijo, ki je ie z/iami. prene-sae na na.ša tla iti se ukvarjate zgfdj .K proizvwlnjo. ali se želite ukvarjati tiuíi z razvojem novih
medijev?
»Že v poslovnem načrtu smo predvidevali ludi vključevanje v razvojne in raziskovalne lo-kove,/,alo.smogapredsiHvili t.i. Tehnološkemu parku Ljubljana. l'a nas je sprejel kot slalno članico, nas povezal z ostalimi člani in lašiiiuiom J<^cťa Štefana. /elimo namreč, da se vključimo v razvoj medijev pri-hodnasti, načrte pa bomo ze v kraikcm predstavili na omenjenem iaštilutu.«
■ Bojana Špegei
Projektna skupina za izvedbo projekta "Ravnanje z odpadki" MO Velenje predstavija:
Občinsici odlolc o ravnanju s komunalnimi odpadki
Tokrat vam v nasi rubriki predstavljamo občinski odlok, ki ga je na svoji seji 26. marca lani sprejel Svet Mestne občine Velenje. Odlok določa način in pogoje opravljar^ja javnih gospodarskih služb ravnanja s komunalnimi od' padkiin odlaganja komunalnih odpad' kov na območju Mestne občine Velenje, takšna odloka pa sta sprejela tudi sveta občin Šoštanj in Šmartno ob Pakii ki sta skupaj z MO Velenje pristopili k projektu Ravnanje z odpadki v Šaleški dolini,
(^dlok ureja področji dveh javnih služb, ki sta v nasi dolini ludi dejansko ločeni. Javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki pri nas opravlja koncesionar- podjetje PUP Saubermacher d.o.o., za odlaganje odpadkov pa skrbi Komunalno podjetje Velenje, Javna služba ravnanja s komunalnimi (odpadki obsega ravnanje z ločeno zbranimi o<lpadki, s kosíwnind odpadki (odpadki izg(">spodinjslev, kijih zaradi teže, velikosti ali oblike ne moremo odložili v z.alv^jnike ali posode za odpadke) in opremo (zavržena oprema iz ^o-spi>dinjslev, ki vsebuje nevarne snovi npr. hladilniki, zamrzovalniki, računalniki), z nevarnimi iidpadki, z biojo.škinii <»dpad-ki. z (^Stanki komunalnih odpadkov, zajema pa tudi razvrščanje, sortiranje in predelavo komunalnih odpadkov v sorlimici. Odlok obvezuje vse up<^rahnike in izvajalce javne službe ravnanja z odpadki in odlaganja odpadkov, upoštevati pa ga morajo tudi vsi načrtovalci in projektanti ob-
jeklov, v katerih bodo naslajali komunalni odpadki. Obveznosti in dejavnosti izvajalcev obeh javnih služb bomo podrobneje predstavili v naslednjih številkah, danes pa bomo pobliže pogledali, kakšne obveznosti odlok nalaga uj'jorabnikom storitev teh javnih služb,
Odlok je pripravljen tako, da bi lahko čimixílj uspešno zagotavljal učinkovito izločevanje ločeno zbranih <idpadkov in nevarnih odpadkov, predelavo in ponovno uporabo ločeno zbranih odpadkov in odpadne embalaže, pomagal naj hi uveljavili načelo »stroške ravnanja z odpadki plača povzročitelj njihovega nastanka«, osnovni cilj odloka pa je tudi izboljšanje dostopa storitev javne službe ravnanja z odpadki. Po odUiku naj bi se /a vsako leto izdelal in sprejel program ravnanja z odpadki in jjrogram odlaganja odpadkov ter programi ukrepov za obe področji.
Komunalni txjpadki, o katerih govori odlok. so odpadki iz gospodinjstev in njim po lastnostih in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti. Povzročitelji so vse pravne in fizične osebe, ki slalno, začasno ali občasno pov-zroč«ijo odpadke in so uporabniki storitev javnih služb ravnanja z odpadki in odla-gajîja komunalnih odpadkov. Odpadke ljudje povzročamo z bivanjem, z opravljanjem neke dejavnosti, z upravljanjem in up<^rabo javnih površin (npr. IrŽnic, igrišč, avtobusnih postaj, parkov, parkirišč, ulic ...),'/. organiziranjem športnih, kullurnih, zabavnih prireditev.
Ravnanje z odpadki sodi med obvezne javne službe, kar pomeni, da so vsf povzročitelji odpadkov obvezani uporabljati storitve te javne službe. Po odloku morajo povzročite/// odpadkov:
-	oddajati čimveč ločeno /brunih «Klpadkov (slekle», pil pir, plastenke, pločevinke, hilo.ski odpadki),
-	nc'\antc' odpadke oddajati v zbirnih ccntrih aH oh občasnih prev7enianjih v premičnih /hiral-niciih in jih do iKJdaJe hraniti Im^eno od dru}£Íh <Hlpiidk<»v in iteškiHlIjivo m okolje.
-	kosovne odpadke in opremo «jcMaJati ob 4>l)čas-nlh prevzemanjih v /hiralnicah /ui koso\ne odpadke ali v /hirnem centru ter jih pred «Kidajo riH^no razstaviti na več ku^tv tako. da posamezni kos >'sehuje prete/no eno \rsU) odpadka.
-	kosovne odpadke In oprenn» na pro/.entnu mesto odhižlti df» 6. ure na dan pre\ /ema in ne veČ kot 24 ur prej,
-	s pres/emrie^a mesta /a kosovne «xlpadke in oprem» «Klstraniti otllozene odpadke, ki jih kon-cesiimar ni prev/el, ker ne S(KJIjo med kosovne (Kipadke,
-	pusiide tn srečke za iH)lagaf\je c>dpadkov postaviti na prevzemno mesto pred začetkom delo-vne)<a Časa prevzemnikov mlpa<lk<»v,
• izpraznjene posixie namestiti na/aj na zhima mesta.
-	skrlR'ti za to, da so pokrovi posod vedno zaprti,
-	skrbeti, da je d(»voz do prevzemnega mesta vzdrževan (tudi v zimskem času) in jeoni<»^očefi <MÍvo/ odpadkov;
-4>l>veŠčati izvajalcajavne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.
Prepovedano je:
-	odložiti ali zliti o<Ipadke. ki niso komunalni odpadki, v pttsode. zabojnike ali vrečke za katerokoli vrsto komunalnih odpadkov,
-	odlagati nevarne (»dpadke med katerokoli drugo vrsto mlpadkov,
-	odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, med ostanke komunalnih odpiidkov,
-	v posode in vrečke odlagati ali zlivati odpadni gradbeni material, kamenje, od-|)a(lke iz zdravstvenih dejavnosti, tople ogtH*ke in pepel, kosovne odpadke, (xJpad-ke z vrtov, odpadke v tekočem stanju, gošče in use<lline.
-	odlagati cxJ{Kidke v vrečkah, ki niso tipizirane,
-	razstavljati opremo, ki vsebuje nevarne snovi,
-	pisati na posiHle ali Ziibojnike in nanje lepiti plakate,
-	kopičiti komunalne odpadke in jih (MÍla-gatl ali sežigati v objektih ali na zem-Uiščih. ki niso namenejni odstratijevar\]u komunalnih odpadkov.
P<ile^ obveznosti in prepove<li občinski odlok o|)redeljuje in določa tudi nadzor in kazni za primere kršitev. Upajmo, da bo takih primerov čimmanj. saj bi se monili vsi zavedati. da L neprimernim In nepravilnim ravnanjem z 4Hl|)adkl škodujemo tudi in predvsem sebi.
13. marca 2003
«"«Íilíí
107,8 MHz
} liinKl je vrlina, Vsaj v oó-daji Icžava je va^a, rcáilťvjc niu^ • v programu Radia Velenje jc sredah - naj bi bilo Lako. Zaio smo si jo ludi /amlsliH v dveh delih, pr\'cm in drugem, Da bi paslušolcj (xJgovor na vprašanje, ki ga jxKlavijo oh 8. uri, dobili Se islo di>poldne pci Cet pol de-vclo, v drugem delu.
Včasih gre gladko. Kadar vprašanja niso prexnhlevna in kadar tihli» ki po/najo odgovore in reJilve, ne z'apleia-joprcveć. V nasprotnem pa, bog pomagaj! Dandanes je oh številnih službah /a slike y javnoslmi - imajo jih pa marsikje - tako, da je Ircba klicali, pisali in včasih bi bilo komaj, ko bi /jiaJi Se risali. Kadar se je Ireba v /ve/i s kakšnim vprašanjem obrnili na tako službo, polem je jasno, da <>dgov4îra na vpra^n-je v Lsli oddaji ne bo! R«i/en. če se ne/gane kakšen čudež. So sicer i/jeme, ampak na prste ene roke bi se jih lahko prešteti. Vsaj po nai^ih iz-
kušnjah sodeč.
Seveda píwlušalci ne morejo ra/umeli, kako da se na vj>rai^nje, v kaierem bi bilo Ireba sešleli samo ena in ena. ne da odgovorili prej kol v icdnu dni. Pa .«^e včasih res ne
Lia.
Drugo so osebne /adeve. Tu in lam je kukána, ne prehuda, rešljiva z naSo pomočjo. Rii/umcii pa morale, da se v pranje uma:?ane-ga perila ne moremo meSali. Da ludi na odločilve sodiSča nimamo in ne moremo imeli vpliva, kot ga ne moremo imeti na odločilve davčne služl>e, denimo. S temi t>rga-ni je bolje /adevc re.^evaii tjsebno in po utečenih poteh. V leh primerih vam lahko le naka^cmo kaj in kako ...
Oddaja se odvija na dva načina, o/iroma dve poû sodelovanja vam vedno ponujamo, ker se nam zdi, da se vsi, ki sc obračajo na nas , spoznajo bodisi na leleťoni-ranje bodisi na pisanje, lo dvoje poslavljamo na prvo mesto. Sevedapasc ne branimo lisiega, kar pride po elektronski pa^li ali faksu.
■ mkp
X«/«
NAKRATKO
TABU
Skupina Tabu se je znašla med tremi nominiranci za le-tolftjega glasbenega viklorja za najbolj popularnega glasbenega Izvajalca v letu 2002. Podelitev letošnjih vIMorjev bo v soboto. 15. marca.
NO LIMITS
Po dvanajstih letih delovanja je koprski zasedbi No Limits uspelo izdati prvi album z naslovom »www.borba.non-$top<^ Na njem je 14 jeznih metalskih sliiadb iz obdobja 1991-1999.
PORIN 2003
Sosedje bodo 16. marca podelili njihove najbolj prestižne glasbene nagrade. Ravisai I $0 kar 42 kategorij, največja letošnja favorita pa sta Cubisme (9 nominacij) in Lvky (8 nominacij).
KONCERTI
Prihodnji petek. 21.3. Pripravlja Šaleški študentski klub koncert, na katerem bodo nastopili Los Ventilos, Bitch Boys in Alya. Koncert bo v Mladinskem centru.
ROLLING STONES
Cene vstopnic za koncert legendarnih Stonesov v Zagrebu (predvidoma avgusta) naj bi se znižale, ker je kupna moč prebivalcev na tem območju nižja od tiste v razvitejših evropskih državah. Le zakaj po* tem rezervacije?
HIPERSOUNO STAR
Hipersound Records pripravlja že tretji projekt Be Kípersound Star Nanj se lahko prijavijo vsi glasbeniki ali skupine, najboljših 25 skladb pa bodo aprila objavili na posebnem cedeju. Več informacij: www. h i pers ound -records .s i.
Novi olbum Jewel
Junija bo izšel novi, že peti po vrsti, album pevke JeweJ. Na njem še naprej ostaja zvesta svojemu kitarskemu folku, začinjenemu s kančkom psi-hadellčnih zvokov in plesnimi html, h katerim jo je spodbudil lanskoletni uspešni remiks njene skladbe »Serve The Ego«. Tokrat je Jewel k sodelovanju povabila Lesterja Mendeza, ki je kot producent sodeloval tudi s Shaki-ro, da bi ji pomagal tudi kol soavior
pn pripravi bolj klubsko ori^tiranega izdelka. Řt^m. fd bo nasledil pied dvema letoma izdanega »This Way«, za zdaj še nima naslova.
Mednarodno v Mladinskem centru
Jutri, v petek U. marca bodo oder in dvorano Mladinskega centra zazibali mednarodni ritmi rockn'roila. Velenjski publiki se bostanamreč predstavila ila-
V si^boto, 15. marca, bomo priCa Sc eni podelitvi nacionalnih priznanj 7a dasc^kc v mcdijiiî in pt)pularni kulturi - popularnih viklorjev za Ido 2002. 'X\'Ah\m kipci, ki jih f.c vrslo lei podeljuje revija Stop, bodo tudi let(")s prešli v roke dc-sciih i/brancev. Pel jih ho prejelo \ňko imenovane Viktorje popularnosti, ki jih izbira vesoljno slovensko občestvo» prcdv.sem bralci Slopa, pel pa bo sirokovnih viktorjcv, kijih podeljujejii strokovne žirije. Lclos bodo pi>deiiJi ludi iri viklorje za ptv sebne dctsežkc in Viktorja za življenjsko delo.
Nas zanimajo predvsem listi žlahtni kipci, ki zadevajo dosežke na glasbenem področju. Taka sta predvsem dva, in siccr vikior za najbolj popularnega glasbenega izvajalca in Viktor za najboljši videospot. Medtem ko je prvi viktor popularnosti, pa nagrado za najbopi videospot podeljuje strokovna žirija. Med nominirnce za glasbenega izvajalca se uvrstili Bcpop, Zoran Predin in skupina Tabu. Nominacija zmag<walcev prve slovenske popslars avdicije pravzaprav ni presenečenje. Daje četverica popularna in ima podporo množic, kiji ni težko vrteli telefonskih številk ali klikati po spletnih stra-
neh zalo, da bi njiliovi ljubljenčki pobrali kakSno od nagrad, je dokazala že večkrat. Nazadnje na Ict^')§nji EMl, ko so Bepop vprvem krogu dobili daleč največ lelefoasldh glasov. Tudi nominacija skupine labu, ki si je z albumom «Male nore ideje« še utrdila stalus ene najbolj
zaželenih slovenskih pop skupin, ni pre-fienečenje. Njihovi koncerti so vedno ćo-bro obiskani, večino njihovih oboževalcev pa sestavlja mlada publika, ki podobno kot pri Bepop nima zadríkiw glede sodelovanja pri različnih oblikah glasovanja.
Zaiopaje svojevrstno pre.scnečenjc nominacija Zorana Predina. Sicer zelo popularen in šarmanlen glasbenik in eden najboljših teksiopisccv (kar pesnikov) na Slovenskem s svojo zrelostjo in lucidnosljo navadno privlači bolj preťinjeno in bolj zahtevno publiko, 'laki izvajalci navadnt> pri populističnih glasovanjih niso ravno najbolj aspe.sni. zato Zoranova uvrslitcv v ožji izbor za viklorja popularnosti v kategoriji glasbenega izvajalca Še toliko bolj riîzveselju-
V kategoriji »najboljši videospot«» Iger gre bolj za ocenjevanje ideje, režije in tehnične realizacije spt)j a, pa ima veliko možnosli, da pobere y ' žlahlnega kipca spiit skupine Siddharia. Med nominiranci sta namreč kar dva njihova izdelka. Prvi je »Klinik«, režiserja in fotografa Saše I lesa, drugi pa »Platina 9th RMX«, za katerim se pravzaprav skriva ustvarjalna ekipa 'leslube, v sestavi: Luka Lorenci, Oskar Mohor in Janez Slucin. Tretji v lej konkurenci je vide.spol »Sprediza-di« Muraia & Joscii, pri katerem je za režijo odgovoren Peiar Pa-sic. Bolj kol skupini gre v tej kategoriji za priznanje ustvarjalcem spota. A kljub temu so možntsli Siddharle» dii se okiti z žlahtnim kipcem velike - kar dve proli tri, kar pa seveda ne pomeni, da sta Mural & Jose brez možnosti- P<^'akajmo do sobote.
■ Míč
lljanskr bend Mírsie in novosadska zasedba Dístorziia motorne testere. Gostje iz Italije delujejo od leta 1996 in so si v tem času izborili status kultne skupine na italijanski underground rock sceni. V njihovem trdem rocku se prepletajo različni vpil«, od Chrome Cranks do Iggy Popa in njegovih The Stoogies. Novosadski bend CHstorzija motorne testere pa obstaja že dobrih deset let, vendar se svojega rock'n'roll posla res-neje loteva §ele zadnja tri leta. Lani so izdali pn/enec »Disîoraja motorne lesle-re«, album z obilico hitrega punka, ki so ga novosadski kritiki izbrali za najboljšo rock pioSCo leta 2002. Svojo glasbo označujejo za pravi rock'n'roll z mešanico ostilh kitar. deDel^a basa in podivjanega tiobnanfa.
Koncert se bo pričel ob 21.00 uri. Zadnje slovo kitaristo Great White
Prejšnji teden so pokopati Tyja Longe-lyja, kitarista skupine Great White, preminulega v grozljivem požaru, Id je izbruhnil 20. februarja med nastopom skupine v nekem amehikem klubu na Rhode Isladnu. Zadnjega slovesa tragično preminulega glasbenika se je udeležilo kakih štiristo ljudi, med katerimi papo podatkih ameriških medijev ni bilo preostalih članov skupine Great White. Longeiy, Id se je skupini z 18-letno tradicijo piidružil leta 2000. ie bil ena od 98 smrtnih žrlev, ki so izgubili življenja v požaru, Id je izbruhnil med upor«^o pirotehničnih efektov.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slilite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročiliri ob 9.30 In po poročilih ob 18.30.
1.	EMINEM-S mile
2.	LIONEL RICHIE & ENRIQUE IGLESIAS • To love a womanu
3.	SUGARBABES • Shape
Študent naj bo
m
■ ^ ■ ^ soboto, 8. marca, smo v ^L	J prmiorih ŠŠK-MCprc^e-
^f ril " "T ■ ^ zanimiv veier. Za dobro P J L i glasbo sta poskrbela Marko I ^^ ^^ Nfislran in Sašo OSlir z ig-ranjem na kitare in s čudovitim petjem, kasneje pa smo lahko prisluhnili ludi pcsircmu glasl^cnc-mu repertoaru na^ga D.I-a Vsa dekle la so ob prihodu dobila drobno pozornost, kasneje pa so si lahko pasla oci na Ricky-u in Enrique-u in jih kasneje (udi kupila na lieiiaciji. Skratka, dekleta so uživala, lorej je bil naS namen div^cžen.
V soboto, i5. marca, bo l^aleški Študentski klub pripravil pohod na Uršljo goro, kjer se bomo zabavali skupaj s koroSkimi Studenti. Kdor
po zabavi s harmoniko in kitaro Se ne bo želel zapaslili Ur^c, bo lahko tam tudi prespal. Pridite gristi kolena z nami, ne hovamžaL Vse informacije in prijave na lelefonski številki: L)31-32ň-802 (Tomaž).
Odjt^ČiH smo se tudi, da bomo /aCcli izdajati studentski časopis Šaleške ga .št ude nlskega kluba, ki bo izhajal enkrat na mesec. Vse, ki si želite pisati» oziroma imate kakáno zanimivo zgodbo ali izkuŠnjovabimo,da nas pokličete in nam jo zaupate. Vabimo ludi vse, ki bi si radi pridobili kak-^no izkušnjo iz novinarskega področja. Iščemo pa ludi naslov Časopisa, /ato vse zanimive predloge pošljite na telefonsko številko: 041-965-^86 in razložile, zakaj takSen naslov.
■ Mateja R.
F ■ ~
■ LESTVICA
miE @[mm[E
Vsako ned^jo ob 17.30 na Radiu Vdenje in vsak četrtek v tednilo] Uàt čas.
Takole sle glasovali v nedeljo, 09.03.2002:
1.	MLADI DOLENJCI; Nocoi je druga rekla ml
2.	VITEZI CELJSKI: NaohceiBi dan
3.	NAVfHANKE: Mora biti moj
4.	GAŠPERJI: Cicibanščina
5.	ROŽMARIN: Zbrano družbo
Predlogi za nedeljo. 16.03.2002:
1.	GAMSI: Bum sa sa
2.	RUBIN; Pírje
3.	SLAVČEK; Melos naš dolenjski
4.	SLAK; Vrh planin
5.	VES. ŠTAJERKE: Mucibucl
■ ViiiGrabner
10
KULTURA
13. marca 2003
Moški zbor Kajuh Velenje
Kam so vsi ti možje šli?
člani moškega zbora Ktyuh Velcfye razveseljujejii ljubitelji: zborovskei^a petja v Šaleški dolini in ^iri^em okolju že vrsti) let. Ob praznovanju 80 -letnice delovanja (pred dvema letoma) so izdali kaseto, ob praznovanju jubileja so prejeli zlati grb občine Velenje, na katerejja so zelo ponosni. Pole^' nastopov bo njihova prednostna naloga pridobiti v svoje vrste nove člane.
»Naš zbor jc velenjski in nc šoštanjski, kakor nas nekaleri radi uvrščajo. V bislvu gre za mcdgcncracijsko skupino mož, ki [jubiino pelje in se zavedamo pomena ohranjanje tega izriTčila /a narod. Smo sestavni del kulturne dedi-šéine Šaleške doline,« je v pogovoru o delu zbora poudaril njegov predsednik Adolf
Flis. V zboru prepeva trenutno 17 pevcev, vodi ga priznani zborovodja Janez Kolarič, v zbirki sklad pa prevladujejo slovenske pesmi - umetne, cerkvcne, partizanske, stanovske, predvsem pesmi rudarjev. Sploh ponosni so na pesem Srečno, ki jo je pred leti prav za ta zbor ugla-sbil skladatelj Kokelj. Znajo in tudi radi zapojejo pa Kajuhovci še pesmi drugih narcîdov in narodnosti. Zbor je - je pojasnil Flis -ustanovil Premogovnik Velenje leta 1926 in ves ta čas si prizadevajo, da bi se sestavu pridružilo čim več delavcev premogovnika. »Kam so vsi ti možje .šli,« se sprašujejo Kajuhovci na plakatu, s katerim vabijo k sodelovanju nove člane. »Svojo pevsko sobo, v kateri hranimo
veliko priznanj in plaket, imamo v četrtem nadstropju Doma kulture v Velenju. Na vajah .se dobimo ob ponedeljkih in četrtkih (xl 18. do 20. ure. Čeprav zahteva ta konjiček svoj čas, tudi ni vedno enostavno, je pa prepe-vanje v zboru lahko prijetna sprostitev po napornem dnevu.«
Po besedah Flisa so njihovi vsakoletni cilj: letni koncert na velenjskem gradu, sodelovanje na medobčinski reviji pevskih zborov, na pevskem taboru Šentvid pri Stični, koncerti tudi v sodelovanju z zborom Stanko Rek iz Dravograda, s katerim nastopajo zlasti na slovenskem Koroškem. Prav ti omenjeni cilji bodo v ospredju pozornosti zbora tudi v letu 200.1
■ tp
Med nastopom v atriju Velenjskega gradu.
Vila Mojca vabi na delavnice
Štrikanje, aerobika
Dejavnost Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje seje, odkar ima svoje prostore v vili Mojai. še razširila. Končno lahko v svoje prostore povabijo otroke. ki si želijo druženja in novih znanj, s^ so prej gostovali po različnih lokiidjah v mestu. Sed^i so razpisali već zanimivih programov za osnovnošolce, pr\~d srečanja ustvarjalnih skupin pa se bodo pričela že te dni. Poglejmo, k^j vam ponujiýo.
Vsem, ki radi telovadijo, ponujajo teens aerobiko. To ni klasična aerobika, saj bodo otroci od 1. do 8. razreda o.snovnc šole lahko na desetih ponedeljkovih .srečanjih os'vojili osnovne korake aerobike, razgibali in okrepili trup in ude ter skupaj z glasbo vse te korake povezali v gibalno strukturo. Zaplesali bodo v ritmih latina. atVi-ke in popularnega hip -bopa. Vodila jih bo Petra.
, iutkarstvo, in pravljice
Druga delavnica se imenuje Sk(ik v pravljico. Pravljičarka bo otroke popeljala v pravljični svet. Pa je tamz.abavno? Seveda. To btv do spoznali vsi otroci, stari od 4 do 8 let, ki se bodo prav danes ob 17. uri udeležili prve delavnice. Čakala jih bo pravljičarka 'lanja. Lahko pa se odločijo za delavnico z naslovom »Moja lutka priptv veduje«. 'Ikm bodo pod vodstvom mentorice na podlagi literarne predloge oblikovali in izdelovali preproste lutke, se z njimi igrali in pripravili čisto pravo lutkovno
pretistavo. mentorica bo urSka, prvo srečanje pa bo jutri ob Ifi. uri.
Četrta delavnica je prav tako zanimiva. Leva, desna, pentlja, zanka, kaj nastalo bo je uganka. To je zgovorno vabilo nanjo. Mentorica Marija bo otroke naučila osnov pletenja, delavnica pa je primerna za osnovnoSoice od 4. do 8. razreda. Prvič so se srečal i že včeraj, vendar se še lahko prijavite. Vse prijave zbirajo na sedežu MZPM Velenje v vili Mojca, tel. 897-7-v40.
■ bš
Potopisno prodavanje
VELENJE-Počitniško društvo Kažipot seje odločilo, da skupaj z MZPM Velenje pripravi potopisno predavanje v Vili Mojca, ki jo obiskujejo predvsem osnovnošolci. V soboto ob 18. uri bo predaval s"vetovni popotnik Dare Bencikž iz Velenja. Tokrat bo predstavil severno in južno Ameriko. Vstop je prost, predavanju ob diapozitivih pa bo zagotovo zanimivo.	■ bš
Društvo 40 mučenikov bo zaplesalo že štiriintridesetič
Več razvedrila - daljše življenje
VELENJE - Pod naslovom Več razvedrila - daljše življenje, pripravljajo v Društvu 40 mučeni-kov Velenje, že 34. ples, ki bo letos 15. marca, v restavraciji Jezero. Ker je zanimanja za vstopnice veliko, nig vam namignemo, da jih lahko rezervirate po («SM številka 041 714 485. Sicer pa tisti, ki enkrat pridejo na to zabavo, običajno postan^o vsakoletni obiskovalci in si vstopnice priskrbijo že veliko prej.
Vsega bo dovolj tudi tokrat, obljubljajo organizatorji, plesa, hu-moija in celo tombola ne lxi manjkala. Slavko Novak, tajnik društva pravi, da ima njihovo društvo 40 mučenikov simboličen naziv, da pa praznujejo ravno takrat, ko godujcjotudi mučeniki iz Kapa-dokije. Pravijo, daje mogoče na življenje gledali ludi z vedrejše plati, in da je sproščenosti in neposrednosti med ljudmi vedno manj. Pa ni prav, daje tako. Za-
to bodo že v bližnji prihodnosti, računajo maja, pripravili še piknik v Liiz.ah.
Kaj pa je 10. marec, ko goduje 40 mučenikov? Šentiljski župnik Andrej Mazej nam je poja-snil, da je po krščanskem izjočilu to praznik vernih moških. Korenine segajo v davno leto 320, ko je bilo 40 vojakov 12. rim.skc legije obsojenih na kruto smrl. ker se niso hoteli odreči b'ščanski veri.
M mkp
15. 3.
tSřs
^prtje nove trgovine v Velenju
Bafby Center - Zibkaî
Število kaznivih dejanj še vedno narašča
Več kriminala, manj finančne škode
Zo prvj^^ji tcHlon .smo ponič-«)!!, d^i na Policijski uprnvi Celje (PU) prcclstiivili pinJatkc o delu |M>lki.s|c)v in krimmnlistov v letu 2002. Pod drolmojžlvd smo žc viH' li|>n>mi'(no v}imiKst,<l;<nesp:) v^im
prpdstHvljflmo šc podatke i7. drugih pmlmCiJ piilkijskv^i* dela.
Lani je policija na obmoOju PU (Vije ohraVTiavahi /a 12% vci kaznivih dejanj kot v Iclu 2001. Šc znicraj raste 5lcvik>iibravnavanjh k.'i/nivili dejanj premoženjske kriminalitete, saj je cvidenliranih 13% več. Povečalo se je ludi Slc-vlk> kaznivih dejanj s područja go-spt^darskega kiiminalu in šlevib kaznivih dejanj organizirane kri-minalileie. PreLskanosl v.seli ob-ravnavajiih kaznivili dejanj v |e(u 2iK)2je hib 51.7%, karjc prihli?ji(>
toliko, kol lelo prej. Lani so na Celjjvkem preiskali 7329 primenw splo-ínť in 47? primerov gospi'v-darske kriminaliíele. PtJV/rcJčena ^koda t^kodovancem je 7nasala 7.465,15 m il u Srr, le leU^ prej pa celih 12.265J^5. Policisti pravijo, da lani nw> obravnavali toliki^ kaznivih dejanj z veliko premoženjsko škodo kot v leiu 201)1.
ĆepogledamoPP Velenje.je la med 11 p(flicljskimi p^^stajaml na Celjskem po Šte\'iki obravnavanih kaznivilt dejanj na daigem meslii, takoj za PP Celje. Obravnavali so 1552 kaznivih dejanj (KD), preiskali pa dobrih le-teh. Po-ra.si preiskanih KDje luprecej^, saj so jih leto prej preiskali 8 % manj.
Primerjalno pt>rasiom s levila
obravnavanih kaznivih dejanj» je v porasli! tudi Slevilo storilcev. V kiu2niJI jjhje biio 2208, lani 2700. Kar za 56% jc poraslo Slevilo obr<rvnavanih povratnikov.lo-rej starih znancev pi>liclje. Čcje bilo takih lela 2001 naštetih 432, j ill je bilo lani žx: 7m\
Vsi umori preiskani
s p(\drt)čja kaznivih dejanj zoper življenje in tele je bilo skupno obravnavanih 576 KD. Od skupnega Števila jih je preiskanih UspeSno so preiskali v.se umore, katerih večina se je zgo-dila v družinskem krogu. Precej pa je poraslo število telesnih poSk(îdb v KD. Lani so jih obravnavali 41 leto prej pa 336, kar kaže na porast kaznivih dejanj /
elementi nasilja. Prav tako je i^čiten pora.st kazjiivlb dejanj hudih telesnih poSkodb, In sicer iz 67 na H8 v leiu dni. kar v c^dstol-kih pomeni 31%.
Policisti opažajo ludi porast ka/-niviii dejanj spolnega nasilja. Na celjskem so jih obravnavali 16, leto prej II. Največ KDpaje ludi lani storjenih zoper premoženje, skupaj kar 5416. UspeSno se preiskali 34% teh primerov, listc^pa-|o tatvine (2.3H3) In velike tatvine (L577), Posel>ni> mestt> lu zavzemajo ropi. Lani so jih obravnavali kar 41. uspei^no pa so jih preiskali več kot pol. Med njimi uspešno tudi ropNLBvLučah In Krekovi banki v Cdju.
Oddelek z,a gospodarski kriminal je v le tu 2Utí2 c^bravnaval 473
Toi/lstvo zavrglo ovadbo zoper neznanega vozn/kd
Jelinčiča čalta
za prekrške
CEIJE -VXLli^NJE- nr/ii\7io ložiUtvo v Cepuje tóvi^lu uvad-1x1 ijokImdch dr;ř.Hvnv|^ /bora in predsednika SNS Zmni^a Je-linćićn pn)li nii/mmomii vozniku, ki naj bc mu koncc januarjn na vv.sti Slovenj Gr^idťc-Velenje Mrv};c'l po živij(>njii tako. d» ^ Je skusili zrinili s ccstc. Tožilstvo je ovadim zavrelo« ker nI bil podan utemeljen sum, da l>i bilo naznanjeno kaznivo dejitnje storjeno.
/mago Jelinčič [>o gotovt) moral obiskali sodnika z^ prekrSke. ker se iept>odvzemu krvi v Zdravstvenem domu Velenje Izkazalo. da naj bi tistega večera vozil pt^d vplivom alkoticjía. Namerili naj bi mu nekaj več kol IJ^ g/kg alkohola v krvi, za kar je predv i-dena kazen IKUIDt) tolarjev in odvzem od 5 do 7 kazenskih (očk. Sam pa bo mtual ntïslll tudi strt^Skc popravila službenega w>ziia. ki je bilo ob dogodku p<^Skodovuno.
Po prehitevanju trčil v ograjo
SoSTAN.I.H.marca-Vsoboltîob 14,46 se je na regionalni cesti Velenje - Šc^tanj. v bližini termoelektrarne, zgodila prometna nesreča. vkateri.se je ena <»cba huje pt^ki^dc »vala. gmot na ŠktxJa na udeleženem vt^zilu pa znaša okoli WMí.Odd tolarjev. 21-leini S. B Iz Šoštanja je na ravnem delu ceste prehiteval prcil njim wzeč osebni avtomobil. Ki^ se je pred nepreglednim levim ovinkom vračal na svoje smerno vo-zl^e. je izgu(>il oblast nad vo/jlom in trčil v zA^čIlno ograjo. V trčenju se je huje poškodoval.
V Brezo po računalnilie
VELHN.IIi, 7. miirea - Na Trgu mladmti je v peiek pttpoldan neznani nepridiprav vlomil v poslovne prostore pi^djetja Bre^a do,o. in odtujil za okoli 7l)( 1,01)1) tolarjev različne računalniške opreme.
Nad nemočno ženičko
ŽALEC. 7, marca - V petek okoti 20.4Í) je neznani storilec pred vh(î-dom vslancwanjski bk^kna Cankarjevi dohitel 8()-lei no Žalčankol. H, in ji iz rok s silo iztrgal torbico s 15.000 tolarji gotovine in dokumenti.
Tanlial bi, plačai pa ne
S().STAN,Î,5. marca - Velenjčan. kasneje .seje izkazalo, da ne prav Iznajdljiv, je v sredo na bcncinskera servisu v St^tanju v svojega jeklenega konjička natočil za 7.01)0 tc^larjcv bencina. Ni pa Imel pri sebi denarja. da bi ga plačal zate jeza čas. da se vrne z denarjem, zastavil neuporabno kartict\ Ker gst nI bib naziij kol je obljubil, so ga poiskali p^">lici-sti. Bencin ga bo pa stal več kot je mislil, .saj ga čaka kazenska ovadba.
Tako kot sta jih prazniia, sta jih poiniia
VICLENJE, marta - Mladoletna I). M. in M. iz Velenja sla si v noči na soboto dala duška s prazjijenjem košev za smeli vyxk^Iž Kitlričew. Eden od listih, ki je to vldel.je poklical policijo. Ta jena kraj prlsj>ela takoj po klicu, tako da je oba mladeniča zalotila pri delu in ju >»poplsala«. Fanta pa sta si med piwtopkom vzela Cys, pi>brala vse ^meti in jih vrnila
TrcIJo in odpeljejo ...
Kaj pa prometna kuitura?
VELENJE-Velenjski policisti so že nekaj časa priča nenavadnemu obna.ianju nekaterih vc^znikov. Vse več jih je. ki po prometni nesreči, ki jo povzročijo, odpeljejo s kraja, kot da se jih zadeva sploh ne tiče. V zadnjem tednu je biio takih prometnih nesreč kar [X't. Le enega od teh. ki so jo povzn>čili, pa ptîlicisli i>e niso izsledili. Eden jc imel preccjšnjo smolo, ker so nesrečo in njegov pobeg s parkih^^a nehole spremljali policisti sami.
Ena lakih ne/gi^d se je v petek. 7. marca, zgodila na Kardeljevem trgu. Mlad voznik M.Z. iz Velenja je trčil v parkiran osebni avto. ptnem pa odpeljal- Policisti so ga hitro Izsledili, ga prelzJiu-sili z alkotestom, ki je pokazal več kot 2,5 g/kg alkohola v krvi. Najmanj, kar ga čaka. je pcmovno opravljanje vozniškega izpita.
v devet prej izpraznjenih ki'kicv. Delosicernl ptMekalo s takim ve.seljem kot tistoprcd tem. bilo pa je ispravljeno brezhibno. Druge Sktxie ni bilo.
Viom v Tobačno Ljubijana
VELEN,! E, 9. marcii - Vm^či na nedelji"» je bilo vlomljeno v trallko lobačne Ljubl jana na Prcî^emovl. Neznanec je odnesel večjo kt^ličino denarja In večjo količlm> cigaret In telefonskih kartic. Skupna j»koda zjiaÂa blizu 2.1KH).U00 tolarjev*.
Travniški požar
VELEN.IE, 8. marca-V soboto ob 12.21 je zaradi nepre\'idni«ii pri varjenju priShi do travniškega pi>žara za stanovanjsko hiši> na Selu. Ogenj je zajel olaili 1.5ÍX) kvadratnih nietrov iravnif^ke povri^ine. Pogasili so ga gasilci.
Padia in z glavo udariia v ograjo
ŽALEC, 8. marca - Vsol>oto, nekaj po iy. url. je bila v ulici Nikole Tesle najdena mi>čni» pa^ki>dovana 79-letna R. I). iz ?,alca. Pi^licijske ugoiiiviive kažejo, da je padla lerzglavo udarila v,škarpo. Prepeljali so jo vcelj-sko bolnišnični, kjer je ostala na zdravljcnju.
Viom v kontejnerja
ŠMARTNO OB l'Aia, 9. marcc - V noči na nedeljo jc bilo na ob-mt>čju gradbišča čisililne naprave v Šmartnem ob Paki vlomljent) v dva kontejnerja. Vlomllecjcodne.seldve motonti žiigi. pnevmatske» kladivo ter posodo z bencin(^m,vse skupaj vredno okoli 150.01)1) tolarjev.
Kot v kakšnem napetem serijskem filmu
Le giavni junaki še niso imenovani
VELEN,IE. K. marcH - Uitc» Je kot v kakšnem serijskem filmu, lu d:i glavni jumiki ^ nisi» imenovani. .So p» velenjskim i>olici-stom w /nuni, a jih zaradi Interesov nadaljnje preiskave, niso pripravljeni razkriti jrt>'nosli. Eden od njih pa naj hi lii). kol sc slLši. žc star znancc policije.
ZaČek) se je že v noči Iz petka na sobtMo v lokalu 'ih^pica, kjer sc^ se trije stepli. Pravzaprav naj bi dva namabala enega. Nadaljevalo se je v soboto dopoldne, okoli 10, ua\ ko seje tisii. kijih je dobil, odl(KÍl za pi^vračilnc ukrepe in je v lokalu v Intersparu na Selu z lesenim kolom premikaš t II i istega, ki naj bi [hi njem udarjal prejšnji večer.
Eno nadaljevanje pa je Še sledilo, vsaj policisti &o prepričani, je ima korenine v teh di^gi^dkih. V ponedeljek v jutranjih urah je nekdo precej hudn z vseh strani poSkedoval vozilo ft^rd mondeo, ki naj bi bilo v lasti enega od vpletenih.
Čeprav policisti identitete udeleženih Še niso želeli razkriti, pa so p<wedali, da že pišejo kazenske twadbe zoper njih. Ovadili naj bi jih zaradi suma povzn^čitve telesne poškodbe, ogrožanja var-z nevarnim predmetom, morda pa btxîo pi>dali (udi kazensko ovadbo zaradi nasllništva.
Fotografiral bo
ŽALEC, 4, marca - V torek zvečer je neznanec v trgovini SM Sa-vinjkad.d. izkoristil odsotnost trgovca In iz prc^dajne vitrine odtujil ťo-lt>aparat vreden več kot IiX).0(X) tolarjev. Dan prej pa je neznanec iz kavarne hotela ?,alcc odtujil kavni aparat, vreden li)().UOI) tcflarjcv.
Dolgo prst než s Kinta Kunte
VELEN,IE, 4. marca -V noči na ti>rvk je neznanec vlomil v vikend hišico v vrtičkarskem naselju Kunta Kinte. last B, Č. V notranjosti jc odtujil dva st^larna modula, akumulator in motor za čoln. vse skupaj vredno 150.000 tolarjev.
Poškodovana avtomobila
VELENJE, 4. marec - Na Prešernovi sta bila v torek dopoldne z ostrini predmetom poškodovana osebna avtomobila BMW in citroen Xťintia, last podjetja Vcgrad Velenje. Skupna škoda znaša okoli 300.000 tolarjev.
Vlom v hišo
ŽALEC, 5. marca - V sredo pop(")ldnc Je bilo vlomljeno v .sta-rcji^i nenaseljeno stanovanjsko hišo v Kamenčab na območju Žalca. Iz notranjosti j C neznanec odtujil dve starcjSi kredenci in omari ter starejšo mizo. vse vredno okoli lOlJ.OOO iolarjc*v.
različnih kaznivih dejanj.Pri teh prevladujeta kaznivi dejanji zl(v raba p4^1o?iija in pravic ter davčna zatajitev.
Velik pi")rast beležijo pri Številu podanih kazenskih ovadb k\ kazniva dejanja poslovne goljufije. Bilo jih je 104. leto prej pa 50.
Zaradi drog trije mrtvi
Na področju prepovedanih dr«>ft je bila v letu 2iX)2 zaključena večja policijska akcija, v kateri je bilo ovadenih 12 oseb. <îre za mednarodno kriminalno združbo. ki sc jc ukvarjala s tihotapstvom in preprodajo večjih količin konoplje na območju PU Celje, PU Slovenj Gradec in PU Maribor- Na C^eljskem so lani obravnavali dvajset prekomernih zauŽJlij prep^»vcdanih drog. zaradi katerih je bila t*«:bam nuděna urgentna zdravniška pomt^í. /aradi prekomernega zauřilja prepovedanih drog so umrle tri osebe, dve zaradi heroina in ena zaradi metadona. Policisti .so zasegli ^1,5 kh konoplje, 60 g heroina in 686 tabletk ecstasyja.
Na (1'ljskem je bilo lani več kol polovica krSIlev javnega reda in miru napodr^^juPPCeljein PP Velenje (skupaj kar llfiS). Število krčitev javnega reda in miru se je povečalo za 11,7%, Vse večje žaljivega vedenja, motenja nočnega miru, vznemirjanje okolja Policisti pa se zaradi zastarele in nedorečene zakonodaje vse p<i-gosteje srečujejo z novimi oblikami krî>ltev, Tu gre predvsem za društva, ki dejansko delujejo kol
gustinski lokali, na ta način pa se izognejoStevilnim dajatvam. Število vh>g za registracijo društev prav za pt^trebe gostinskih lokalov pa bojda ie kar narašča.
Nič manj samomorov
Lani je bilc^ na Celjskem storjenih samomortA', leto prej Največ samomonwjc bilo storjenih z obešanjem. In sicer 6IJ, zastrupitvijo 12. u.strelitvijo7.,sskokom vglobmo4 ...Vzrt>k storiivc samomora je bila v primerih bolezen, v 10 alkoholizem. H družinske težave in v 45 primerih drugo. Slevilo samomorov na-ra-^čassiarmtjo. Med njimi sta bila lani dva mladoletnika, največ pa jihjc bilo starih več kot 54 let. Obravnavali so tudi 46 poskusov samomorcw.
Ob koncu io. Lani so policisti PU Celje uporabili 629 različnih prisilnih sredstev.
Zaradi u|H>rabD prisilnilt sredstev Je 25 i>seb airtxHo lahke (desne poškodbe, enako število lahko (desno poškodovanih pa Je bi« lo tudi ]>oltcislov. PrtJeM pa s«» lu« di priložh na njihovo delo. <)<1 leya je liilo utemeljenih Naj* vec priloži)Je bilo s {HKlročja prometa.
■ Bojana Špegel
041/ S38 434, 03/ S&6S 477
Tedaj CCP SO. 3. ol» B. In 17. url.
Ujeli domnevnega morilca Matjaža Volka
Prejšnji leden so za /jipahe spravili Srlia Nenada Mirovič;^, ki so }>a slovenski kriminalisti zanidi suma, da Je umoril Ve* lei\|čana Matjaža Volksi. i.skali /. mednarcKlno tiralico. P« skoraj letu dni naj hi |>a (po neuradnih |XH]atkih) prijeli nn letališču v Milanu, Bo to imrnat^alo razjasnili okolli>Čine knitei^a ti m o ni mladega Matjaž;« V
Na celji)k«.;ni okn^žncm i^odisču ^e od lanskega oktobra .sodijo (îrejiorjii Britovsku, 25- letnemu TopolSčanu, ki naj bi Nenada Miroviča napeljal k uim^ru. navedbah iz obtožnice naj bi lo.storil zaradi dolga 12 tLs<ič cvrov in 420 tisi»č tolarjev, ki naj bi jih Britovšck dolgoval Volku. Naj spomnimo, da do epiloga s<^jcnja nI prii^lo, ker naj bi bil tudi v tvm primeru "okusen" sodnik, zatcjc .sojenje vrnjeno nazačctck, Britov^kkrivdo ves Časprwťsa zavrača, ker pu je manjkalo pričanje sedaj zaprtega Mirovlča, bo morda prav to razjasnilo primer.
■ bš
Občni zbor ZŠAM Velenje
Bodo pomagale kadrovske spremembe?
Oh rednem letnem občnem zboru Združenja .šoferjev in avtomcha* nikov. kije potekal prejšnjo s(»boto v dvorani večnamenskega <loma v Vinski (vork je fs tak<ij po zžičetku zborovanja prišlo do neohićaj-ne^ja in /i) večino prisotnih nej)ričakovanima razpleta nadaljevanja zl>o* ra. Po uvodnem kulturnem pn^ramu je nekdo pre<llai2al zii delovnega pre<lsednika I ranca Severja namesto /e dogovorjenej^a Jakoba Holešbi. Večina je predlog potrdila.
Piilem se je zborovanje nadaljevak) pnvsem neobičajno, od z^adaj. Do.se^ianjega predsednika združenja Staneta Casa S4) ustoličili z;i častnega predsednika ZSaM Velenje (v bistvu pa je bila to mehka varianta odstavitve). Redne volitve orgamiv bi bile 5%ele čez iri leta» ker pa združenje ai več funkcioniralo. k<u st^si nekateri člani želeli, ses z volitvami pohiteli tako. da so predlagali za novega predsednika Borisa Ranerja.ki je bil doslej tajnik dru.itva. Prl.siMni so predlog podprli.
Vsebinski del občnega zbora je potekal rutinsko. Na<teli so opravljene naloge izpodročja zavzemanja za večjo pnumetno varnost in z-a druj^e nje. sode lova nje s policijo ob akciji varno v ^oloob prvih Šolskih dneh, st)de lova nje s sosednjimi združenji idr. Za letos so sc dogovorili o nujnih nalo^h. kijih že izvajajo, prizadevali si ure?jiičl t i čim več preventivnih in dobrodelnih akcij. Brez dvi>ma pa l>odo tudi v prihodnje In §c bolj kol doslej, »vozili« srečno in varno, kol sc za poklicne vozjiike tiidispodobi.
■
12
SPORT IN REKREACIJA

13. marca 2003
Razglasili najboljše na področju sporta
Jolando in Janex že sedmič
ŠPORTNAZVEZAVELENJE
Že sedmič najbotjša. Jolanda in Janez
V|i:iJ£N.ÍIC.IO.mana-Niiíj>iir!-ni»-zabavncm vu«?ru vvcienjskom Kotulu Vnkňy ki sUt pripravilH Športn»! zvťzií Velenje in VTV -Vh.^ U'lcvizijH Velvnje. si> v |Hitiv-(tcljck nečer	n^iJlwljM! na
pixIrcKju ^jxirtH v mmuktii k'tu ter hkralí |)odulllí šlcvilmt prí/jijir^^ JU (Josť/Jše in ()ol^i>lvino clelo na lom |HKJr<fCju. V Vťlenju so prl/-n«injH prvíc p<HÍelíM před 2.V IcH, leta 1970, lct<jsnj;) pitdelUcv pa Jc hihi 27.. KvJi> trikrat ni hilo.
Vsem prejemnikom priznanj s svojo prisotnostjo čestitali tudi mnogi gostje, med njimi podpredsednika OKS - /druženja Športnih 7\q7. Slovenije Leo Krcmžar. državni sekroUir na mi-
nistrstvu za ik>ls!vo, znanost in Sport dr. .î»k<11> Bednar»k. predsednik strokovnega sveta za vriiunski .<pori pri istem ministrstvu Tomo Levovnik,vvliigi predsednika slovenske atletske zve/epaje bilnavyx^C Roman. kiC.
Izbranim tlobitnikt^m priznanj In nomirancem so v slovesno <ikra^enl vvllki dvorani holela svojimi nasU^pi ćcstilali tudi znani slo venski pevci in pevke oziri^ma solisti, slavnostni govor pa je imel predsednik zveze Jože Ka*1lčnik.
" ?.e dalj iasa vemo, da dosežki Športnikov niso več naključni. temve(> so odraz ;loigot rajnega, načrtnega in strokovno vodene-
ga dela. Starši, učitelji in lokalno okolje igrajo pri tem po m em bno vlogo. Predvsem pri mladem .^pt>rlniku smo v začetni tazi starSi njegovi glavni vzgojitelji, psihologi, prijatelji. učitelji in voditelji,vdo-loCeniii Športih tudi glavni finan^n i ki. B<^lj ivy posta-japosameznik ali ekipa kvalitetna, veCjo vlogo za vzgíí-jo in raz.voj športnika prevzemajo trenerji in
šp'jrtni ^lelav-
clv.M,kJubili in društvih. Zalo je pomen strokovnega in pedagoškega dela športnih delavcev Izjemen
V našem lokalnem okolju wdno poud;<r-jamo. da moramo graditi na mladih. Se kako pomembno je» da mladim omogoCimo brezplaCcn dostop In koriščenje Športnih objekuw. Na tak naCin v Velenju pomagamo mladim, da s sportom koristno



Boštjan Buč
Sebastjan Sovič je kot kapetan v imenu ekfpe prevzet lep kristalni pokai, ob njem soigralec
Beno Oštír.
preživljajo sví>j prosti Cas, spoznajo zdravo in ustvarjalno življenje. spoštujejo in uveljavljajo načela Spt>rtnega obnašanja, raz-vijajo prijateljske o^lnose ob
REKLI so...
Jolonda Čeplak
"Vsakič sem vesela tt-ga niu»-lova. Posebej dragocen ml je. ker mi ga pt^delijo doma. Pred mencaj je ntwa velika tekma, svetovno prvenstvo v angleškem Birmingiiumu. Najprej si želim priti v finale, kar K» zek"» težka nalt>ga, ker imam tri teke. pcv tem pa. ko hom enkrat v finalu» bo zadeva iK'lj odprta."
Jolanda bo ta konec tedna, ("»d jutri do nedelje, nastopila na dvi^ranskem svetovnem prvenstvu v angleškem Blminghamu. O njem je povedala:
"Sest tekmovalk nas je zelo skupaj po času. Nobena lettï» ne izstopa s takim rezullatom. da biscdak) vnaprej reči,tabo pa zmagala. Potrudili se bo trcha in odteči čim hitreje. Vesela sem, da sem se pt^zdravila. Vreme na Kanarskih otokih, kjer sem bila na pripravah, mi je zelo pomagalo; mislim, da sem pripravljena."
Sebastjan Sovič
"V klubu smo zckf zjidovolj-ni, da smo znxwa najboljša ekipa. saj je konkurenca v kolektivnih Športlli v Velenju zeh'> velika. Moram se z z-ihvaliti tudi lanskemu trenerju Miru Požunu, s katerim smo si zaslužili to priznanje,
Poêitkii ne 1x1. /ev«>boto nas čaka pomembna tekma. V Rdeči dvorani In^do gostovali rokometasi Prul. trenutno ena
od Štirih najboljših rtikomelnih ekip v Evropi. Ml sc ne bomo predali, skakali se jim bomozo-perstavitl po naših najboljših močeh. Prepričan sem, da ho dvorana pelina in to bo za nas dodaten motiv."
Bostion Buč
"Naj ne zveni neskromno, toda p{) lanskih rezultatih se ta naslov pričakoval. 7. lansko se-Ziono sem zelo zadovoljen, saj sem izboljšal več kot trideset let stari državni rekord Petra Sveta na 3000 m z zaprekami, izboljšal pa sem tudi osebni rekord za dobrih trinajst sekund. Konec marca je pred mano svetovnem prveastvo v krosu, na katerega .se pripravljam že od lanskega oktobra, v p(Uetni sezoni pa največji dogtidek - sve-t(wno prvenstvo na v Parizu v Franciji. "
Janex Hudej
"'[\iďi jaz sem že sedmič prejel to priznanja in tudi leti>s sem se ga zelo razveselil Zame je to velika spiîdbuda, sploh pa me veseli, da v velenjski občini takino pozx^rnost že dalj časa namenjajo tudi invalidom. Letaš imamo evropsko prvenstven na Nizozemskem, kjer se želim čini bolje uvrstiti. Prizade^-al pa si bi^m doseči tudi normo za paraolimpijske igre prihodnje leto v glavnem grškem mestu Atenalt. 'ležko bo, saj so norme zelo zahtevne, a upam."
■ vos
spoštovanju načel enakopravnosti, sp{>šttwanja človekovih pravic In temeljnih svobo.ščin ne glede na raso. spt^l, jezik in vero ... " je med drugim dejal.
Po pričakovanju je naslov najboljše med športnicami pripadel. In to že sedmič po vrsU. Jolandi katero je bilo miniiJo leto resnično zJaio. Podobno kiii la-
ni je priznanje za naj Športnika do-bilprav tako atlet	Buč. dru-
gič zapored tudi prvo nn^tvo RK Gorenje. Janez Hudvj pa je prav X'd\yD že sedmič najK>ljŠI športnik invalid.
Imena drugih nagrajencev objavljamo na 13. strani.
■ S. Vovk
ŠmarčanI drugič zapored zmagali
Rudar drsi navzdol
DvHjsťti prvenstveni kro^ v Si* mobil ligi si l)odo ljubitelji nogometa zapomnili zaradi dvvh dogodkov: OHmpijoJc na prvem mestu »imenJa]Pul>likum.vKopru med domačim istoimenskim mošivom ter Kon>(ani»m pa ink' meni bitn. (Ťostom je bilonamrc'ć dovolj pra/jiih obljub. KerniNo dobili plače..so ostali doma. In šc eno značilnost mommo omeniti. NogomelaSi Rudarja so še drugič po vrsti iz^^uhili s .Smarêani (1:3) in vdosedatyili petih moiU scbojnih prvcnM>'enih tekmah Šc nimajo zrnate. Trikrat sta sc na* mt\x moštvi raz.šli z neodločenim Izidom.
Olimpija je izgui>ila prvo mesto, ker jc v Dravogradu osvojila le točko, izid je bil 1 : 1. Publikum pa je brez težav na svojem igrišču premagal Primorje s 3 :1 in se s lem zavihtel pred Ljubljančane. Rudarji so izgubili z 1:3, torej z enakim Izidom kot jeseni. .St>sed-ski derbi je privabil več kot tisoč gledalcev, ki so videII tfokaj zanimivo igro. predv.«;em pa štiri za-
detke. Teh so seveda bili veseli ^v siujoči navijači, domači pač ne. Slednji so se, in to upravičeno, jezili tudi na sodnika Draga Kt^sa, saj jih je v i^5. minuti oškodtwal za šolsko enajstmetrovk^.^, ko je Damjan Rt>mlh pi>vlekel /n majico AJena Mujanoviča. ki je imet pred sabo le Še gcwtujocega vratarja.
Domači tudi iiis<^ izkoristili Številčne prednosti, saj je v 68. minuti moral v slačilnico zaradi drugega rumenega kartona Cdvard Bcîritnar. Delni osmoljenec pa je gotovo bil Ribič. V 34. minuti jc preusmeril Žogo v svojo mrežx) in gostje st> pwetlli z I : O, v 76. minuti pa je zadel desno vratnico.
■ vosjg
Tudi mladi
Začetekv mladinskih selekcijali
V soboto začnejo z tekmovanjem vi. in IL SML in SKL ter v I. SP ligi. Rudar bo igral doma z Dravinjo. Era pa prav tako doma z Radljami.
REKLI so...
Rorut .larc, Ircner Ure Šmartno: »Oboji smo prikazali dobro '\n pcížjtvovalixí tgn^. in tudi privlačno za gle^lalee: Videti Si"» kar štiri z;i-deikc. Seveda so sc teh veseliti lo naši navijači. í^estíiaiu igralcem, da .so uresničili to.karsmo« pivd tekmo <}i'«g4Worili - da zmagamo « Jernej Javornik: »Mislim, da smo zasluženo zmagali, ker smo bili t-îolj konkretni. Rudarje igral dobro in se mu ni treba bati za SVVIJO UMXllï.-
Franci Ohlak. trener Rudarja: "(iostjc s^^ zadevali takrat, koje bilo najbolj pomembno, in pt"»ve-dli z2 :11. Icžko je loviti takj^no prcdrK>«it. Vcndni le smo v nada-Ijev^inju zaigrali t^olje, znižali vixl-stvo. napa<iali smo. vendar novega zadetka nismo đnogli. Tluli nismo imeli sreče, ipt'>rne situacije pd ne želim ocenjevati.
V na.slcdnjeni kn^'gu bonj«^ gostovali pri Muri. ki je trenutna predzadnja. Oboji zelo pť>trehu-jemo točke. Upam. da sc bomo donwv vrnili VSUJ zeni>- "
Rudar - Era Šmartno 1:3 (0:2)
«•■«••«••«»•«•■«•■«••«»•«•■«•■«••«»•«•■«••«•■«»•«•v
Rudar: Sribar Janko, Šraon Aleš, Ibraliimovič Mirnes, Kambe-rovič Izudln. Ribič Josip. .Teseničnik Damjan, Mujakovič Amel, Spas^.íjevlč řeljko, llojnik Mitja. Mujancwič Alen, Mernik Peler Era Šmartno: Sraga Robert. Miljatovič Malcj, Prednik Benjamin, Romih Damjan. BorŠtnar Edvard. AiibabičNedžat!. Kovačič Mla-iîen..Îavor7iik Jernej. Bunc Gregor. Smajlovič Rami/- Simundža Ante
Slrclei: 1:2-Ibrahimovič (8r),a:l - Ribić (35'- avîogol),U:2-Smajlovič (4(V).1:3-Smajbvič(86'); rumeni kartoni: lbrahim<wič {4.5'),Spasojcvič(y6'),Boršlnar(7),Alibahič(66'),Pokleka{80'); rdeči kartoni: Boršinar {68')-drugi rumeni
Vrstni red po 2(1- krogu: 1. Publikum 4í) {4-23).2-01impija4í) {■t-2í)).3. Koper 4. Marib<»r.H^ i^marlno (30), 6. Ljubljana 2.5,7. Priomoric24.8. Rudar 22.9. Dravograd21, lU. Gorica 2U, 11. Mura 18, l2.K<.>r<>Jan (-7)9
Era Šmartno - Publikum, Mura - Rudar
v nedeljo Im) nov derbi v Smartnem. (řo.stilt Ixidu moštvo Puhli« kuma, ki Je po tem krogu na vrhu lestvice zamenjalo Olimpijo, Rudar pa liodo gostoval v Murski .SolKiti.
V nedeljo Gorenje z vodilnimi PrulamI

Začetek tudi za tretjeligaše
Šoštanj želi na vrh
V soboto bo konec zimskega odmora še za nogometaše tretjih lig, So.štančani bodo spomladanski del nadaljevali kot jc.scnski podprva-kj. Za vodilno Bistriccj (29) zaastajajo zj tive it^čki. Spomladi pa napovedujejo boj za prvo mesto.
Prvi dve tekmi v nadaljevanju bodo odigrali na svi^jcm igrišču. Najprej bodo to soboto 115.00) gostili petouvrSčene Slojncc, teden dni za tem pa Še 11. Vransko,
Trener Ervin Polovšak ima na voljo iste igralce kot jeseni. Manjka le branilec Marin Vukančič. ki je v vojski, pri.šel pa je nek^lanji Rudarjev Igralec Darken Milant»vlč.
Pred nadaljevanjem prvenstva je Polovšak povedal: "Na z.ačetku smo imeli nekaj težćiv s sestavljanjem mt^tva za spomladanski del. saj nas je nekaj igralcev hoteli zapu.stiti (Kovačič. Svarc, Mudarin ...). Vendar smo jih prepričali, dastuxstali. kajti brez njihovih izkušenj bi težko naskakcivali /a prvo mesto, ki ga načrtujemo. Menim, da n:mi tone bi smelo sp^Hlleteti. Za nadaljevanje prvenstva smo se začeli pripravljati Že 15. januarja. Dobro smo pripravljeni, čeprav podobno kot drugI tudi ml nismo zaradi slabih vremenskih razmer nobene pripravljalne tekme odigrali na svojem igrišču."
■ vos
Velenjcani niso Nemci?
Rokomctaši Ciorenja seveda niso dovolili presenečenja na gostovanju v Ilrpeljah. Domačo Pivko S(î brez težav premagali z desetimi goli razlike (32:22).
Velenjčaniso le na z-ačeiku tekme dovolili gi^^titeljem, da st> ptwe-dli s 5 : 2. nato pa so se razigrali in si do odmora priigrali predncwt sedmih zadet k(iv, ki jI v nadaljevanju dodati Še tri.
Po 15. krogu je vrh lestvicc nespremenjen. Vvodstvuso Prute (30). 2. Celje PL. 3. Prevent 21,4. Ciorenje 20, peti Trimo pa za Ciorenjem zaostaja že za štiri točke.
Prav PrulčanI bodo gostje Gorenja v sobotnem 16. prvenstvenem krogu v velenjski Rdeči dvorani.
ZRK Velenje
Prva zmaga v razigravanju
Velenjske rokometjišice si^ v soh(»toí.>dígrale 3. tekmo končnice 1. B DLÝ. in premagale ekipo Polja iz Ljubljane s 33 :31.
Pohvaliti velja prav vse igralke, v napadu pase ješe pi>sebej izkazala mlada Dijana Lakič. ki je div>egla y zadetkov iz igre.
Vsc^b(>lobodo Ve lenjčankcg<\«;twale v Ajdovščini, ki je glavni kandidat za I. A državno ligo. Vendar pa se igralke ne bodo predale vnaprej In bodo skušale s požrtvovalno Igro Iztržili čim ugodnejši rezultat. morda celo presenetili.
ŽRK Velenje- SI) Pi.lje33:3I (15: 13)
ŽRK Velenje: Avberšek. Mirz. MuraKwič 4. B<^škť)vič 4. Doki, Bu-blk 1, lialilovlč. D. .lukič 7, Rusmir, Mirn. Muratovič 1, D. Lakič Zidar 7, Perse. K. Jukic. Belci.
■ M. V.
Naj športniki Šoštanja
Šoštanj - športna /ve/ii ŠoštanJ» Im» jutri {pvtek. 14. marca) ob 19.h v kulturnem domu sh^vesno raz^la.sila naJlMi^šc športnike/a leto 2002.
Šoštanju odličnih špcvtnikov nikoli ni manjkalo, tokrat pa so jih izbrali prvič in jih bodo prvič tudi |>Ckselx:j nagratlili. Pravilnik. p<î katerem izbor pt^ieka. so v Športni zvezi Šoštanja sprejeli novembra lani.
■ mkp
13. marca 2003
«ffáÉAÍí
SPORT iN REKREACIJA
13
Elektra med osmim/ na/boi/šim/ ekipami v Sloveniji
Uspel jim je veliki met
Nď .sobi>lnvm li>knlneni ilerb^u med £k>ktro in Savinjskimi Hop:»!
šo^tanj^ki koÂarkacjî kolo pruft konvent dokončno prii^srali uvr^ti-tcv mMl njijlmljivih pet vkip I. A SKL. To |)a pomeni, da se hodo v nHdaljevjiiOu pnenstv» pomerili v ligi /a prvak» in hodo »ei^ono kone»li koc najmanj osma slovenska košarkarska ekipa. Z;t£Otovo p» 50 naj prijetnji H* prese ne^eiue prvenstva. OlKncm p» (o se>'eda tudi pomeni, àa v ^o^iaiù m»l dru-tiími prideta (mli Union Otimpija in Krkji. Dovolj razlogov rorej. da 5>e v ^'incslu svetlobe** )>ovori o košarki k<it d(»l):o ne.
Tekma s I lopsi je uvrstitev med najboljk le dokončno potrdila, Saino srečanje jc bilo sicer enaćcno in napeto, kakor se z;i stare lokalne rivale spodobi, ekipi p;< sta delali ludiprccej nap;^. Qlek-Ira je biki praktično celotno tekmo v rahli prednosti, vendar si ni uspe-
la priigrati vidnejše razlike, V >uv kljiičku srečanja so vendarle dokončno štrli odpor PolAíljanov in slavili s 73 : 67. Veselje i^alccv in številnih navpačevsc je [aliko zítíclo. nadaljevalo pa se je §e dolgo v ni^
FVed košarkarji v 1. A SKL je se ono kolo, /nanih pa je œ vseh pet ekip. ki so.se uvisiile v nadaljnje rai».-ijEravanje za prvaka, lo so: Geoplin Slovan. Keeper, Rogla, Elcklra in tlelios. ŠoStanjéime i^aka v »^boto gostovanje na vročem terenu pri Rogli.
Miloš .Sagadin, trener Eloktrc: "Polzelani so se pokazali kol zelo kvaliteten in izkušen nasprotnik. Vidnejše prednosti si nismo uspeli priigrati, ker so naSi mladi fantje zaceli grešiti, ko je bilo potrebno pi^staviti samo se píko na i, /ado-voljni smo. da smo ptMnJili uvrstitev med pet. V /reč^ah bomo po-skuhali niidoiuKiditi to^^e.ki nam jih odšCipnili v Šoštanju."
Elektra ^oi«tanJ • S. Hopsi 20:15)
lilekinx: Čusitć 20 (5-7), Lalovič 5 (l-1)Ruprebl((V2). Ruíigaj 4. luj-nik 2. Ktiva6;vié, Divjak 12 , Viikv vič. Gorkk. Dražovii 8 (3-6), Nu-hatKwie 7(1-2). Belanovtó 15 (5-7) Vrstni red: I. C». -Slovaii 2, Ktv per33.3-lIelios 30.4-Dcktra 30.5. Ri>gla29.6, Kcmc^plast 28.7. Hop-si 2(t. 8. zagorje 26 itd.
■ TjaŠa Rehar
Košarkarji Clektre pa so sc poslovili iz pokalnega tekmovanja. Premagali fio jih koi^ar-kaiji Pjviwarne LaJko, ki m no soitaiijsko dvonmo navdušili s hitro in atraktivno igra. Kon ?ni rezultat je bil : 92 Laš?anc, ki so se fakouvr».tiliv p^ilfinale.
Namizni tenis
Neuspešni na gostovanju
Nam izn ote niski igralci velenjskega Vcgradaso konce ní inu lega tedna gostovali pri ekipi Íz.Sk<^fÍj in po hiedi igri doživeli p<.iraz s 6:.^.
Cdini Veienjčan, ki je uspeSnona-stopilna Primorskem je bi) JureSla-tinSek. Dosegel je tri posamične zaiiage, Damijan Vodu^ck inNenad Dojani^ pa sta tokrat žal, ostala praznih rok. Že v^^raj «i se igralci N'lX Vegrad Velenje na domaiem igrišču pomerili z ekipo Olinipijc.v nedeljo pa bodo v zadnjetn krogu rednega dela prvenstva gostovali na Ckîrenjskem pri ekipi iz Kri?.
Kadela VegradaMiliaKljajič bi Jaka CJolavSek sta konce te<lna naslov piîana3,ixlprlemprw;n.«tvu.Sk5vcni-je za mladincev Murski SobcHÍ. Mi» ha -se jc p^ dcihri igri in zn'kagi v pred-ickjmvalni.skujmuvrslS med I6naj-Ix^ljiili slovenskih mlatlinccv, Jaku p<i seje po drugem mestu v skupin t usjie-lo uvrstiti med 32 najlioljiili. Na piv dobnem tekmovanju za mladinke v Novi GorKi pj je nadvse iispe.snt^ na-stopOa Vclcnjčanka liimara Jeric, ki je prcjnagala vse sv(^je nasprotjiiee in zasluženo osvoiila prvo mesto.
■ DK
?0 HRIBIH IH miHjVH
Po deželi Desetega brata
Vsako prvo robotov marcu se po Jurčičevi poti od Vi.<nje Gore do Muljave odpravi na stotine planincev. Letos, ob jubilejnem desetem pohodu, smo se pohoda udeležili tudi veleniski planinci. 4S nasjc bilo, razveseljiv pa je podatek, da je bila skoraj polovicamladih: 7 osnovnošolcev ter 16 dijak<5v velenjske gimnazije. Začetek pi^ti je v Višnji (iori, ki slovi po polžu. Na ki nas opozarjajo na verigo priklenjeni pol?i. kijih lahko opazimo med po-Ijo do Mcslncga trga, kjer vsak udeležence poti dobi dnevnik Jurčičeve pi^li. Menda so višnjegor^ki mestni očetje ob slovesnih priložnostih pili iz dragocenc polřjc šktUjke. vdelane v zlato in z zlato verižici) prikovane na lesen poiistavek. Tu ima z^xlba o polžu svoj Í7vt>r.
Pi> dvajset ih minutah ztnernega vzpona pridemo k riizvalinam Starega gradu gof^xxlov Visnjcg5">r>kih-Žc zaradi prelepega ra/glcda po dç> lini in okoliških hribih jc vredno, da izberemo to poi. Druga, manj strma, pelje namreč mimo gradu.
Tabla z napisom "DOBRODOŠLI NA POL/EVEM" nam
Na citju
miznani, da saw prišli na hribovito kraiko planoto, ki zajema dueat vasic in zaselkov, ki jc to ime dobila povi^njegiajskenî polžu.
Minu) hotela Pi^lževo nas vodi pot pci smučišču naravnost do čudovite cerkvice
Sv. Duha. lu se nam odpre prelep razgled po EXiloijski, vidimo pa tudi Julijce, Karavanke. Kamniške Alpe. Krim in Sne^Jiik.
V vasi Male Vrhe nam gosioljub-ni domačini ?t)pet poiuidijo domače dobrote. Ne manjka krofov, suhega siiitjii, klobas, domačega kruha, pt^t iee. žganja iti seveda cvička, OtI tuše spustimo precej sirmo navzdol, iibidcmo sotesko, in sc spustimo do kmetije Kalijevih, ki stoji v bli/in i gratlu Kravjck, v Desetem braiu Sle-menice. Pt)( nas pelje do cerkve Sv. .Tanezii Krsinika in naprej čez vas Oslica do Muljave. Sprejme nas Jurčičevina. svet kulturne dedi^ine in izvirne domačnosti. Na prireditvenem proiitoru se šc odvija pa>-gram. Oneča je nepopisna. Za počitek in ogled je dovolj Časa,
Nekaj po 13. uri se pričnemo odpravljati. Ziinuli množice komaj naj-
Koga I in Ahmetovič državna prvaka
Minuli konce tedna jc bilo v C'elju tlvoneiMco drtawoprven,«t-vov mnt)goi>ojuza vse kategorije, Tutl i tokrat so velenjski atleti dobro mešali ^rene konkurenti. Med člani je Un)Š Kogaî osvcgi) v sedmeroboju prvo mesto s 5327. kvScami, inalinlajSimimki-dinci pa je postal državni prvak Ado AlimetoviČ s 43W. toàami, pixlprvak pa Gora/d Křivánek s 4382. ItîCkamL Med pionirkami je bila §esla z 2520. točkami UriHca Kralj..
m V. P.
Alpsko smučanje
Uvrstitve Velenjčanov
12. državni» pr>'enstvo - veleslalom, Maribor- novi poligon, mlajše deklice: 5. Kaja GlinŠek. 18, Vanja Gliniek. 27. Barbara Bračič, mh\jšidečki:21. Žan Si-lov^k, 22, E^maž Sovič. 44. /iin Puinik.5l.Urban Pogladič;l2, dr/.avno prvenstvo — slalom. Maribor-novi poligon, mlajše deklice: 10, Kaja Glinšek. 14. Barbara BračiČ, 17.Vanja Gliiišck, mlajši dećki:5. lomaž Sovič. 3(1- ^^an Pušnik. 3.3. Ý^n Sikívšek. 3fi. Urban Pogladič:
pokal vzhodne regge - kom-binaeijfl. Poseka. cicibanke:Z Tea Hollnger, 8. Tjaša Heriah. cicibani: 4, Ajidraž Pogladič, 6. Črt Gojznik, 26. Klemen Arlič: državna .skupna tekma - kom-binaclia, p4>scka. cinbanke:4. Tea floiinger, 44. TjaSa Heriah. cicibani: Andraž Pogladič, 2L Črt Gojznik
demo svoj avtobus. Vreme je lepv). kol se za pustno soboto spodobi. Pomlad žetrkanavratii.
Čezva.^ Znojile se <xlpeljemo do vasi CtradiČek in pes nadaljujemo pi>t do i/vira Krke, Kraška jama je urejena in i»vetljena, Številni ledeni kapniki jO spremenijo v prelepo ledeno kraljestvo. Prvi zvončki na livadi in topli sončni žarki pa nam vcndiirle povedo, da so zimi ^tete ure,
Naia piit je zaključena. Č^jkanas le še povraiek pi^>ti dv)mu. Lepo jc bilo. Nasletinje leto ^tovo spet pridemo,
■ AnkaPugelj
Lokostrelstvo
Ošep svetovni kadetsl^i rekorder
Uspcsni reprezentančni nastop mozirskih loko&lrelcev na svetovnem indcxir pr>ť)isrvu
Na Svetovnem prvenstvu v Franedi v kaa^^orgalk absolutno in mladinskem j v nastopilo preko 54HMekmo\aleevi/.49drŽikv. med rýimi tudi Slovenci.
Na mladinskem prvenstvu je Alek.«andcr OŠep v posamezni uvrsiii-vi zasedel 9. mesto z novim svetcivnim kadetskim rekordom v final-nem kr<igu na 12 puščic (173 kp;ïg<w). V ekipnem nastopu je Slovenije zasedla 5, mesto. V absolutnih kategorijah je Bernarda P. Zemljak osvojila 4. meslo. Med člani jc bil Duian PerhaČ46.. z ekipo .Slovenije pa 6
■ D, fí
Smučarski skoki
Pogiadičeva 94.5 m
Monika Pogladič je t dvcmu prepric^ivimu zmagama na finalu alpskega pokala v Planici tispc.sno 2akyiičil«i letošnjo zimsko sezono, V 5oboti> je zrekf)rdno přednosto ^toCk zmagala pred Katiirine Wenk iz Švice, v nedeljo pa Je bila dru^a Tumara Kancilya i/Tríf^lava. Monika je na /adr^i tekmi ludi olKUtno i^mQ.sala osebni rekord, ki sednj znRša že 94,5 m.
Regij5.ko prvenstvo za cicibane do 9 let in deklice do U let v Mislinji na K - 12, rezultati - cicibani do 9 let: 1. Manja Poerajc, SK Zagorje Ytong, 220,(1(11.75, IL.'i): 2. Klemen Knez, SSKMislinja, 216.5 (11.5, 11,75); 3. Matej Debelak, SSK Mislinja. 213.5 (11,.\ 11..5);4- Gabi R.-)bnik. SSK Ljubno BT<\213.(U11.0.11,5); 5. Ur<^Uiros.SSKMIsl inja. 208.(1 (10.75, U.O); 6. (rrcga .lavomik, SSK Mislinja, 2(M.(}(I0.5,10.75); 7, Urh Kranjčan, SSK Velenje,202,D (10.75,11.0). 8. Anže 'Ih;tjak, SSK Mislinja. 182.5(9.5, 9.75); 9. Borut Mavc. SSK Mislinja, 180.0 (9.5.9.75); 10. Žwik Šilih. SSK Mislinja. 178.5 (9.25.9.5).
Dckliec do 11 let; 1. Kutja R^žini 220.5(11.75,11.7.5); 2. Manja Posaajc 220.0(11.75. 11.5): 3. Gabi Robnik 213 (11.0. 11.5); 4, Analomle Í96.ti (1(125.10.5); 5. Anja Javoriek 17.0 (9.25.8,75).
Odprti mednarodni karate turnir
•v.....................................................
Zalčani najuspešnejši
v .soboii»Je bil v ÍhWu odprli mednanxlni turnir 2alec Zm, na katerem je nastopilo 330 tekmovalcev iz 41 sloven&kih in hrvaikih klubov;
V Članski konkurenci je nastopil tudi Veienjčan Mladen StojniČ, ki nastopa za Karate klub Žalcc..V finalu seje srečal s starim znancem in koieg<mi iz reprezentance državnim prvakom v težJti kategoriji Ciabri-jelom Franann iz Kopra. Borba je bila tako bolj zanimKa, saj je StojniČ prav tako državni prvak v absolutni kategoriji. Sloj nič je v p<\laljšku premočno udaril Gabrijela Fr;mca in dobil kazensko točk<í, nasproinlk pa točko. Tijkojc Stojnic pristal na drugem mestu.
Dosežki Karate kluba ''Velenje'^ Jasmina Hod/ic jc zmagala v kategoriji kat do 15 let. V enaki kategoriji mt>skih je bil Dalibor Pavkwic tretji. Rat ko Bozic je bil v kategoriji kal do 13 let drugi. V mladinski konkurenci, je bil v spiîrlnih bojih Sinisa Pejkuniwic tretji, KK Tiger Vťlenuje: mlajše deklice; 1. Nina Nedič, 3. Dragana (Vijič. starejši dečki: borbe posamezno: 3.CVijič 69kg; ka<letinje: 1. Alîsa Redžić, 2. MirelaŠijak.3. Ajiita AiiušiČ;ckipno:kadelinje:l.Tiger (Anujsič.Ilan-kič. Sijak); mladinke: 2. Almedinallankič; kadeti-športne borbe: l.Omer Tabakwič+75kg; .3. Mircl ilankič-75kg
Najmlajša^ najboljša
Zaia na državno prvenstvo
.Strcici SD Mrož tekmujejo se na zadnjih tekinah pred državnim pr^en-.'^tvom z zračnim oro/jem, ki bo 5. in 6. aprila v Porton^hJ. Na rcg^skem prvenstvu za pionirje in pionirk«, ki jebiloS.marc» v Hnt.siniku, jc bila n^lbo^sa najnihýsa v vrstah Mn»/a. Zala Klanćnik.
S 167. krogi sije pristreljala pravico nastopa na držajem prvenstvu, kjerbo zagotovo najmlajša nastopajoča, ki sije brez pomoči ekipe pristreljala pravico nastopa. Ekipa pionirjev v pt">slavi Jvan KrizmaniČ. Matija Ko/elj, in Rt)k Knežje s 494 krogi z^o^tala samo za Libojami.
Prav ia> nastopa na državnem prvensivu sije pristreljaiokar K) članov SD Mrož, ajih bo zaradi prazne kiul>skc blagajne nekaj vcijetno moralo ostali doma.
■ R.S.
Strelslio društvo Doiic
Zeiijo si novejše orožje
v začetku marca .so člani Strelskejsa društva Dolič opravili letni zJwr. Slišali so poročila o delu in fínančno poroi^ilu. iz v^ega puvedane}ia pa je bilo razvidno, da je društvo zelo »ktivno. V^a finančna sredstav. ki jih zhcrejo med letom« upor^buo zd delo in razvr^j	Dobre uspehe .so
lani doscj^li dečki in deklice, ki so /iisc<lli <lrug4i mesto v državi.
Ob tem je v(xlstvo društva izpostavilo vprašanje članstva srednješolcev, ki povsk^ii v srednjo Šolo zapustijo klub in se vanj spet vniejo šele kasneje. Nitkazana jebila naslednja rešitev In .sicer, da bi bilo protrebno vlagati še več denarja v nabavo mwejšili tipiworivžja ter predvsem t iste zvrsti orožja, ki so za populacijosrednješolcevzanimive,Pereča problematika so ludi sanitarije pri domu strelcev. Ce bi pridobili ustrezne sanitarije in opravili tehnični pregled doma, bi lahko bilo tudi Strelsko društvo Do-1ÍČ prireditelj raznih tekmovanj» ki bi zmanjšale izdatke za udeležbo na tekmovanjih v drugih nicsttiv rj
Saltovske novice
Jamnikar in OŠ Biba Roecka
v osnovnošolski rejsilski ligi Velenja so odlcr^li četrti turnir Nn njem Je nastopilo 10 ignalm' in igralk.
Zmagal je Žiga Jamnikar- Biba Roecka, pred Špelo Sovič - Biba Rti-ecka in Gregom Ctorškom - Gorica. Po štirih turnirjih med posamezniki vodi ?jga Jamnikar 165, pred Spelo .Sv^vič 1.^0 in Palricijo Sušeč - Ravne 110. Med šolami pajc vosprcdju OŠ Bibc Roecka .361, pred OS Ravne 307 in OŠ Gorica 228 točk. Naslednji turnir bo 2^. marca.	B
Najboljši v lehl 2002
ŠPORTNICA
.ToIandaCEPLAK-Alletskiklub Velenje
- dvakratna cvrop.'Jca prvakinja v teku naWK) m:
-dvoransko prvenstvo na Dimaju s časom 1:5-5,82 (dvx>ranf^ki sveto* vni rekord )i
-evropsko prvenstvj>. Munchcn s časom 1:57,65
•evropski piikal Sevilla: 1. mesto zrcziiltatom l;.W,.S5;
Je tudi državna rekorderka v te-ku na lt«)0 m (2:31,66) in v teku na l.^íMlm(4:{)5„59). Na mednarodnih mitingih po vsem svetu je dosegla 12 zmag v tekih na8(K)mJ(H)0min 15ÍK) m. ŠPORTNIK
Boštjan BUC-A(lctski klub Velenje
Boštjan je tekač na30il0 m ziipre-ke. M)0(\ m. tekmuje pa tudi v kriv sil.
Je državni prvak v teku na 3()0CI m zapreke (8:28,.53 - državni re-kiud) in v krosu na 80()0 m.
Na dwvajisàcm mitingu v Neinčiji je zmagal v teku na 3000 m (8r22.6.3). .Tc tudi drŽJivni re prezenta ni. N.\JBOLJ.ŠA EKIPA ROKOMETNI KLUB GORENJE
Rokonjctni klub je v preteklem letu dosegel 3. mesti> v <lržavnem prvenstvu. V mednarodnem lek' mwanju za pc'ïkal ElIFse jc uvrstil med 16 najboljših ekip Evrope. V klubu so p(.«ebno ponosni na do-nia vz^^jenc igralec: Vida Kavlični-ka, Luka in Jureta Dobciška ter Aljoša Štefaniča. ŠPORTNIK INVALID Janez 1 tUDEJ - Zveza paraple-gikov Slovenije
Na ilržavncm prvenstvu paraple-giko\'v atletiki je osvojil 6 zlatih kolajn in eno srebrno kolajno (vožnje 100 m. 200 m, 4ÍKI m. 2. mesto na 800 m, met diska, kopja in krogle).
Nû 3. svetovnem prvenstvu v Franciji je vmetu knigle dosegel 7. mesto (8,13 m-držiivni rekord), v di«ku je bil v petert^oju pa je dosegel íí. mesto.
Na txlprlem prvenstvu ČeSkc je bil v metu kopja drugi z novim državnim rekordom 20,78 m. v melu krogle je bil prvi. v metu diska pa drugi,
.le član državne atletske reprezen-lance paraplcgikov.
MLADINEC: Vid KAVI IČNIK - Rokometni klub (iORENJE Velenje:
MLADINKA; Ana DREV -Smučarski klub Vcleiye;
KMWr Orner TABAKOVIĆ-Karate kiub 'HCIER Velenje;
KADE'IINJA: Alisa REDŽIĆ-Karale klub 1IGER Velefije;
SOLSKO	ŠPORTNO
DRUŠI'VO: <).<m>vna šola LIVA-DA Velenje:
ŠPORTNIKSŠD;Nejc LIPNÍK -OŠ LIVADA Velenje;
ŠPORTNICA ŠŠD: Nina KO-KOT-O^ LIVADA Velenje;
ŠPORTNI PEDACiOG; Anton DECOS'IA-prolesor;
JUBILEJNA PRIZNANJA ŠPORTNIM DELAVCEM: PRÎ-ZNAN.TEzaživljenjskodelo: RUDI ŽEVART - profesor telesne vzgoje; ZLATA PLAKETA: Boris ŠALAMON - Atletski klub Velenje. Ibmislav POPE'IHU - Atletski klub Velenje; SREBRNA PLAKETA: Branko FERARIČ - Me-dobčinkso <lru5tvo lnvali<lov Velenje; POSEBNA PRIZNANJA: ZLATA PLAKETA: Aleš ŠKO-BERNE - Atletski klub Velenje; BRONASTA PLAKETA: Zdenko URIBERSeK - Smučarsko -ska-kalni klub Velenje; PiSNI PRIZNANJI: Branka MESTNIK-Pla-ninsko društvo Velenje, Milan /1/£K-Smučarski skakalni klub Velenje: PRl/NAN.lA /A DOSEŽENE ŠPORTNE USPEIIE: Aljoša ŠTEFANIČ- Rokometni kJubCÎORENJE Velenje, Petrti VI-11ER-.Squash klub Velenje, Slavica POZNIČ - Atletski klub Ve-lenjc, JureSLATlNŠEK-Namiz-notenilki klub TEMPO Velenje, Roman BOR-športnik invalid, Tina PANDŽA- PK Mladinski servis . Maja SOVINEK - PK Mladln-.ski servis
Neformalno, a udarno omizje nekdanjih profesorjev velenjske gimnazije, ki se dobivajo vsako prvo sredo v mesecu: Bojan Glavač. Andrej MediČ - Bate, Dragica Letonje, Mira Preložnik in F^anc Cesar -Francek. Ko so skupaj, komentirajo. kritizirajo in štejejo. Kaj štejejo? Dneve do našle d* nje penzije.
Edi Mavrič, Ciril Sem in Franci Kotnik. novinar, fotograf in direktor Savinjskih novic, so se zbrali ua otvoritvi Cirilove razstave na temo soUne. Fant je izkoristil prijetno s koristnim. Mimogrede, ko je dopu* stovaJ na slovenski obali in občudoval soline, se je odločil, da jih poslika in prenese med gozdove Zgornje Savinjske doline. Tako je poskrbel še za do godek. ki so mu prisost\'ovali mnogi.
Gasilci so bili prejšnji teden spet glavni. Ne samo zato, ker so zaključevali občne zbore, na katerih so razpravljali o minulem delu in o novih temah» ampak tudi zaradi vaje, ki so jo pripravili. Odmevna je bila zato, ker so številni raznesli po dolini glas, da se je prevrnila cisterna z nevarnimi snovmi. Šlo pa je, kot je povedal poveljnik poklicne gasilke enote Boris Brínovšek le za vajo, v kateri je bilo uporabljeno glasno alarmiranje. Na pomoč!
Fani In Ferdo Prístovšek Iz Šoštanja sta praznovala biserno poroko
Preko vseh ovir z voljo in ijubeznijo
FRKANJE
Ni dum vsvm« d» \n v^čťr svcv Je}!2i življenj» uliviili v miru in Še pri mweh. Še manjih je ^ tevi-k) IJiidt. ki ta úts dtMvljajovdvtv je, kot mo/ in /ena. Le redki med njimi pu so i/bnmci. ki p4»trdi-tev svoje /h^njske poti pra/nu-i^t 7. biserno piin^ko. Ta redek in vi^okjnhilej sta 15. februarja pni/.n<»vab /iikonca I*ani in Fer^ do Pristovšek i/ Šoštanja. Po-nttvno sta si <»i)ljul)ilii m'st<)l)o pre<l Hiipom in mati Carjem.
I^jimcwala sia doma. v krogu svojih najdra^jilî, h^rk Anice in Zdenke / mo/.cma, vnuki Petnem / Mojc« in pravnukinjo Piku. H«irl):m)in Marjetkox i/cvo-Ijcnccma. Majo 1er sorodniki in prijatelji. Obujala ^la spomine na mlřidasi, na dan, ko se jima je urcsni(}i]a skrila želja po Življenju v dvoje in kasneje v družini.
Kaki") jima jc bilo pri srcu tistega februarskega dne leia 1^43? Mladi nevcMi Faniki Vi* her iz Šentilja pri Velenju in njenemu i^eninu Perdu Pristovšku i/ IbpolSice? Kaj sla sanjala, po icm hrepenela, ko sta po|rum-no in vedrih siopala na skupno živfjcjijsko pol? Sla v mislih « enkral pohitela v pretckiosi In obudila spomin na prvo srečanje, na otroSlvo in mladost, na Cas. ki sla ga do lakrat prei^ive-
MHz FM
la V,sak zase?
življenje PrisiovŠkovega ala in mame jc bilo zaznamovano 7 moćno voljo, Ijubeznijo. medsebojnim sposîovanjcm in delom. Vscsko/í sla bila zelo delovna, skromna in zadovoljna s tem, kar imata.
Pred desciimi leti sia praznovala zlato poroko, 'llikralso jima domaći in sorodniki za darilo napeljali telefon. Darila sta bila zelo vesela, ker nc moreta veC na obiske, pogcwarjaia pa se 5e vedno rada. Jesen življenja si krajšata /. delom v njunem do-
mu in okrog njega, z branjem Časopisov, gledanjem televizije in poslušanjem radia. Vesela sla vsakega tthi.ska domaČih, sorodnikov, /nancev in prijateljev.
Prazniwanjc biserne poroke jc bilo veselo. '/iiii\ ker jc hlia njuna skupna življenjska pot bogata in lepa: zaio, ker sla oba že kar korajžna in bistrega uma, čeprav bosta ieti'ks dopolnila že 90 let: zato, ker sla bili ob biserni poroki staršev neizmerno sreCni in jima hvaležni njuni hCerki in vsi njuni.
Župan Je preizkušal
Velenjski župan je prejšnji leden prei/kuàal velenjske ga-silcc. Ti so pokazali odličen izvozni Oas. Nekateri ob tem vendarle dajejo siecr malo Čudno primerjavo, med politiki m gasilci, ki naj bi pokazala. da gasik'i le niso najhitrejši. Da poliiiki hitreje kaj ^zavozijo« kol gasile i iAwijo.
Rek po naše
Od malega rasle veliko. Od irch malih bi okov lermoelek-trarne do Velikega vrha!
Aktualnost posta
Post pri nas znova vse bolj pridobivii na veljavi. Pa ne le /aradi hujSanja; nekateri se, ?al, postijo zaradi poueb.
Poznavanje odvisnosti
Mladi iz Sale.^ke doline so pokazali veliko znanja o poznavanju odvisnasli. Upajmo, da ne iz praktiCnih izku-^nj.
Zasadili so lipo
v Vclenjuso zasadih Se eno lipo. Tako nekateri imenujejo sprejel je odlokii ozazidalnem načrtu Lipa. Upajmo, da bo to res zdravo naselje.
Manj udarna banka
Velenjska NLB je /e nekaj časa manj udarna. Vsaj po lem. ker sc ne imenuje več divizija. Vendar pa naj bi bila bolj »udarna" zaradi svoje raz.^irjenc dejavnosti. Na nekaterih podr^ičjih deia je /av^ zela eelo Celje.
Naj se sliši in vidi
Ne le s strani drŽHvne opozicije, tudi v mnogih občinal) se zavzemajo za to. da bi seje oWinskih svetov prenašala televizija.'liiko bi lahko ljudje videli in .»^li.^ali, kaj njihovi zastopniki delajo. Ali pa bi vsaj dosegli, da bi bile seje krajSe, ker bi bilo svetnike le sram tega.
Uveljavljena rešitev
Sližlmo, da v ^^timju za ureditev železniškega pahoda na 'IbvarntÇki ecsli nekateri predlagajo že velikokrat uveljavljeno ru^iiev. /iiprijel
Vse več vožnje
Statistični podatki kažejo, da opravijo kandidati za voznike zadnja leva pred polaganjem praktičnega i/pita precej več ur voženj. Pa kasneje mnogi vsevno hitro zav<y/ijo.
Šestdeset skupnih iet Fani in Ferda je biio bogatih in iepih.
INTERSRARg^ nagrajuje!
Ste se prepoznali?
■^JH^PI^t* ^H^Bfl^I^^^	MIĚK^ Vsok lede«! se bomo sprehodili
[tJ^P f■	po m«9amarlcefu In^er^ar in v
jjlap^^ P^^^k^^^^BM	« ||ÉH množki naredili posiietek. Na
^^^^ I	objavljeni h»tografÍji v tedniku
^ jV ^^	' JHl ^^ ^^ vsakokrat tieko*
'	*	00 Irkami» oglasite no Infor
mo<i|oh mehoma meto Intefspor vtfelefltu,Salek111 Čaka vos darilni bon v vrednosti 7.000 tobiiev zo imkup v megomorketu Interspat
J
avtopriloga 2003
Kakšnega imaš pa ti?
Slovfíniia fiiso vaí fičkmii,
sloanks 1er tu in lam kakšna LuJa. la vzh(KÍn<falp' skđ drzitvica se po voznatn parku skora}da enakovredno kosa z znh(xhimti t/tlesilami. i.ahko bi celo hudomušno priponnnft, dn se Slfivencem po a lah pretaka tudi kakšna kaplja bencina, saj je prenekatiita tema obarvana ravno s tern podroČjettJ. Leto j<f lore/ naokoli in v svetu av-toniobilizma se le marsikaj sprvmeriilo, zato u paw o ^ da vam bo naša letošnja - štf IradiCtonaUia • automobils' ka pril()^a v ptnnoč in vesel' je. Pa srečno voinjol
■ Tomaž Geršak
J*
»nazDĐV
15S/70/R13
175/70/R13 175/65/RH îe$/60/R14 195/50/R15 m/fc5/RÎ5 13J55 205/55/RU I9.9B3
6.8)6 77B2 7706 9.M2 9.W9 9.443
Vulkonízersko servisní center AVTOHiŠA ODAR CEUE
Dikovo 4Z, iůl: 03/ 425 43 61
• vrhunske viilkartizerske storitve SSBGIQ
.seojř pneus -otfoktivnoALU platilîo . bogotQ ponudbo pnevmatik
SacnOHT® yiQUMMK èràmmgfê »'MAAOfT
»'mm 8m9
bonus sistem nograjevanjo Spider info tel. 041/331 364,041 331 365
EVRO ASISTEHCa JMZS - JURUmC
S kaskom Adriatic do brezplačnega članstva v AMZS! In še več! 500 EUR.
Vsakdo, ki sklene kasko Adrietac z določenimi kritji, prejme poleg Števinih brezplačnih storitev doma tudi kupon v vrednosti 500 EUR za pomoč v primeru težav z vozilom v tujini.
Kupon vvrsdnos ti
500 EUR .
]	AdrlaUc
= lztujtnepoídičttenecelefor^5koát:+-^3861 530-53^ avaforalnadni^dd.

Kupon se uporablja v tujini zs naslednje storitve:
prevDz vneo^ poSkodovanega vdzíIb prevDz pokvarjenega vozila popravilo menièih napak ali okvar na vozilu nepredviúara nofiítavvpnmeru pokvarjenega ali poékodovertdga vozila prevoz oseb v cujini nakup vozovnic s vrr^ftevvSlovenijo etroâki telefonekih pogovorov, kineetanejo zensdi poškodovsnege vozOd
Adriatlq
2amcfT8lDadruâ}fld.l
ADRIATIC CEUE
Lava 7. 300D Celje, tel.: 03 425^5-00
WiMsïMrmlr»«*! e4 lij^r, LMMi b 3», noe i:Bpai.

RVI S

Preioiha 1, Velen}« Ttl.: 03/897-5B-20.fax 0^/B97-S^21 Qsm: 041/666-212,731-B20 hnpv'/www,rr-vel.si/H/rlle E-mall:flle.servii@siot.net Delovni čas: od 8.-12. In 13.-17., sobota 8.-12. ure
Dejavnosti
-SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV IN KATALIZATORJEV ZA VSE VRSTE OSEBNIM IN TOVORNIH VOZIL (vsi izpušni sistemi so narejeni po naisodobnejši tehnologiji)
-SERVISNO VZDRŽEVANJE IN PRIPRAVA VSEH VRST OSEBNIH VOZiLZA TEHNIČNE PREGLEDE
NOVO PRI III
- V TRGOVINI IMAMO VSE MEHANSKE REZERVNE DELE ZA VAŠE JEKLENE KONJIČKE IN OPRAVLJAMO VSA MEHANIČNA DELA! ■ PREMONTAŽA iN MONTAŽA PNEVMATIK PO NAJSODOBNEJŠI TEHNOLOGIJI
Ob obisku naše delavnice in trgovine z rezervnimi deli lahko ob kavici, v prijetnem ambientu, počakate na naše hitre in kvalitetne usluge.
«
PEUGEOT
TRATNIK MARJAN s.p.
POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC VOZU KUGEOT
Ločica ob Savinji 49a, 3313 Polzela Prodajni salon 03 70011 90 Sen/ist€l..fax:03 5702 640
Peugeot Tratnik, pooblaščeni serviser in prodajalec vozil Peugeot, vas vabi, da jih obiščete v njihovi hiši.
Prijazno vas bodo sprejeli in vam ponudili paleto različnih in zelo priljubljenih vozil PEUGEOT Z veseljem pa bodo tudi servisirali vase vozilo oz. se lotili popravila le-tega.
Zavseinformacije sovam na voljo na več telefonskihštevilkah, in sicer: 03/5-702-640,03/700-11-90, 041/652-337,050/652-337. Pri njih se lahko oglasite od ponedeljka do petka od 7.h do 17«h, ob sobotah pa od 8.h do I2»h.
Ker se pri Peugeot-u vedno dogaja kajzanimivega. to nikar ne zamudite. Obiščite PegeotTratnikna avtopoligonuLočica pri Šempetru!
»o» w5»»^lc i fhoff iicl i lálc w
Pnevmatike
Avtomobilske pnevmatike veljajo za pomemben del i)rí vsakem avtomobilu, saj so nenehno v kontaktu s cestiščem ter so tako ključnega |H>mena pri (varni) ohranitvi stika med vozilom in piKila80.
V osnovi l>i lahko pnevmali-kc razvrstili med zimske ter letne. Ohsldjajajo sicer ludi celo-sezoTiske (alLseason) pnevmatike, ki veljajo za nekakšen kompromis. bolj priljubljene pa so na drugih celinah. Prolil celo-sczonskih pnevmatik je prccej bolj kompliciran kol na primer pri lelni pnevmatiki, saj je namenjen ludi uporabi v hladnejših, zimskih dneh. Kadar pogosto se srečujemo z nizkimi tcmpcralurami in pogostim naletavanjem snega, se l.ovrsine pnevmatike ne obnesejo najbolje In jc zalo bolje poseči po zimskih pncvmalikah. Uporaba zimskih ter letnih pnevmatik je seveda pogojena z leinim časom, 'lekalna p<wršina letne pnevmatike je pri nizkih temperaturah precej irda, zato je oprijem slabSi, zavt>ma pot pa daljša. Nasprotno seveda drži za zimske pnevmatike; tekalna površina jc mehkejša, zagotavlja dober oprijem, varnejšo in udobnejj>o vožnjo, obraba pa se prcccj poveča na vročih podlagah, predvsem v poleinih dneh. Glede na naše podnebne razmere, je priporočljivo letne pnevmatike zamenjali z zimski takrat, ko temperatura pade pod 7 stopinj Celzija. Ustrezne zimske pnevmatike na vseh Štirih kolesih omogi>Čajo varno in zanesljivo vo?njo, pri izbiri vseh pnevmatik pa jc potrebno tudi razumevanje oznak na boku pnevmatike.
Posebno pozornost je potrebno namenili predpisani velikosti pnevmatike, saj ob nepravilni izbiri lahko pride do odstopanja merilnika hhrosti, nasedanja pnevmatike, s tem pa seveda tudi do poškodbe vozila samega. Na boku pnevmatike je torej zapisiinih kar nekaj podatkov, najbolj izstopajc^čjc seveda podatek o širini, višini, velikosti. podatek o nosilnosti ter
dovoljenem hilrOs«iinem razredu in seveda o namembnosti pnevmatike. Omenjen zapis zgleda nekako takole: 195/65 R15 91T M-t-S, pri čemer 195 pomeni širino pnevmatike v mi-limelrih, 65 pomeni višino pnevmatike v odstotkih glede na širino (65% od I95mm), (v kolikor te oznake ni, ima pnevmatika privzelo vLIino, ki /naša 80 odstotkov od njene širine), R pomeni zgradbo nosilnega plašča (v tem primeru radialna), 15 pomeni velikost platišča vpalcih(l palec znaša 2.54 milimetra), 91 označuje indeks nosilnosti, ki pove, kolikšna je maksimalna obremenitev pnevmatike, T je oznaka hitrostnega razreda (v tem primeru je največja dovoljena hi-Irost 190 km/h), M-l-S pa je oznaka, ki jo lahko zasledimo na veliki večini zimskih pnevmatik ter označuje namen pnevmatike (Mud+Snow = blato-I-sneg). Pomemben podatek na boku pnevmal ike je tudi podatek o datumu izdelave pnevmatike, zapisan s tremi ali štirimi, ponekod tudi s petimi ciframi ter obkrožen z elipso. Jz oznake 2502 je razvidno, da je bila pnevmatika izdelana v 25. tednu leta 2002. Podatek je koristen predvsem pri nakupu nove ali rabljene pnevmatike. Pnevmatike namenjene prodaji v Evropski uniji morajo na boku vsebovati oznako E v skladu 2 ECE normativi (na primer C4 027550).
Oznaka	^(večja
(simbol)	dovoljena hitrost
N	140 km/h
P	150 km/h
Q	160 km/h
R	170 km/h
S	180 km/h
T	190 km^
U	200kmfli
H	210kmfli
V	240 km^
W	270kmfli
Y	300 km^
ZR	240 km^
Tabela 1	
Avtosejem poteka vsako soboto od 8«h do13«h na parkirišču pri dvorani Golovec v Celju.
Vljudno vabljeni!
Informaciie teL: 42 82 652.
z p o
[avni gospodarski zovod zfl ure]an|e javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti Cejje
Zimska pnevmatika
Letna pnevmatika
AVTODEU REGHEMER ùa
Moríbofska 86, (pri ÓfŘV), CEUB hl.! 03/ 428 62 70, hx: 03/ 428 62 78
AVTODEU IN OPREMA NA DROBNO IN DEBELO
Med ostalim Vam aválmo:
' FESI: nopenjolojermeno, puie stobilizoforjev, nosild ntenjalniko, drobnimalenol obese, <klipodvozja,,,, ' amoFtiierje AL'KO,
•	polosi in homokinetiine zglobe 5FI0AN,
' fihre KHECHTza osebni in tovorni progrom,
•	izpušne sisteme V/AIKIR,
•	zavorne ploioce ffItODO, ATE, KER, ■zavorni Mi ŠIBKO, ATi
•motoftti material, ghvenwtoriomtE, VAHOERVELl, m ' tesnilo flEItlI,
' dele krmilnega meltonizmo SWA6, JRW, SIDEM, RUVILLE,
•	koleine ležaje, zavorne volje, vSgalne kable, sklopke lUK, koroserijske dele, phcemo in mnogo drugega za avtomobile,
' vzvratna ogledala, svetlobna telesa in ostalo zq tovornjake.
Vse za avto na enem mestu po tradkionalno nizkih tenah!
ORIGINALNA KAKOVOST REZERVNIH DELOV
V	tabelah I in 2 so navedeni v.si standari/irani hitrostni razredi 1er oznake za največjo dovoljeno obtežbo posamc/ne pnevmatike.
V	primeru menjave pnevmatik za večje inšir^ jcŠe posebej potrebno pa/ili, da ohranimo prvoten obseg oziroma največ nekje do eneg« odstotka t)dsio-panja od prvotnega obsega. Obseg laliko izraCunamo tako, da višino gume pomnožimo z širino, rezultat še enkrat pomnožimo z dva (za vsako stran), nato pa prištejemo velikost, kjer premer v paleih pomnožimo z 2.54 mm). Cc se sklieujemo na zgornji primer (195/65 Ri5)» ruč un izgleda nekako takole:
((0.65x195 mm)x2) + (15x 25,4 mm) 534,5 mm.
Vzemimo, da želimo le pnevmatike zamenjali z večjimi ter
Oznaka	Največ!a dovoljena
nosilnosti	obremenitev v ko
6â	290
66 300	
67	307
68 315	
69 325	
70	335
71	345
72	355
73	365
74	375
75	387
76	400
77	412
78	425
79	437
80 450	
81	462
82	475
83	487
84	500
85	515
86 530	
87	545
88 560	
89 580	
90 600	
91	615
92 630	
93	650
94	670
95	690
96 710	
97	730
98 750	
99 775	
100	800
101	825
102	850
103	875
104	900
105	925
106	950
107	975
108	1000
109	1030
110	1060
111	1090
112	1120
113	1150
114	1180
115	1215
116	1250
117	1285
118	1320
119	1360
Tabela 2
širšimi (225/45 R17):
((IJ,45x225 mm)x2) + (17x 25.4 mm) = ň34,3 mm. Razlika je v lem primeru 0,03%» kar je seveda nadvse ugodno in odstopanja praktično skorajda ni.
Ob izbiranju pnevmatik .seje poleg usireznosli glede na vozilo poirebno zavedati, kakšno pnevmatiko sploh želimo, in kaj od nje pričakujemo. Nizko-preseOne pnevmatike nudijo v primerjavi z obieajnimi več stikalne površine, boljži oprijem In vodljivost ter omogočajo ugodnejše zaviranje» so pa seveda bolj hrupne, manj udobne, pa tudi eenovno manj ugodne.
Življenjska doba pnevmatike je najprej odvisna od obrabljenosti, starosti 1er seveda vzdrževanja. Na obrabljenost moćno vpliva naěin vožnje, saj sunkovito pospeševanje ter zaviranje, razni udarci in padci, visoka hitrost skozi ovinke, ter nasploh hitra vožnja prccej pripomorejo k hitrejši obrabi ali celo poSkodbam pnevmatike. Tudi siari")si je ključnega pomena, saj se pnevmatike starajo tudi oh ncuporabi. Optimalno prožnost pnevmatika izgubi nekje po treh letih, po petih ali pa šestih letih pa je pnevmatiko že zelo priporočljivo zamenjali ne glede na obrabo, /aradi varnosti je zelo pripročljivo zamenjali pnevmatike, ki imajo manj kot 1.6 milimetra globine profila, saj imajo takSne pnevmatike slabši oprijem cestiSča, većjo možnost poškodb» daljšo zavorno pol, ob slabšem vremenu pa zaradi mokre podlage zelo oteženo vodljivost ter zaviranje. Pnevmatike ne potrebujejo veliko vzdrževanja, le dobrino mero skrbnosti. Redno je namreč potrebno preverjati llak, saj premajhen ilak povzroča prekomerno upogibanje in segrevanje pnevniaiike, neenakomerno obrabljene robove, posledično pa to pomeni neprimerno obrabo in povišano porabo goriva. Tlak je priporočljivo preverjali vsaj enkrat do dvakrat mesečno pri hladni pnevmatiki upoštevajoč navodila proizvajalca, pametno pa je uporabljati ludi zaščitne kapice pri vcniilih in jih tako zaščititi pred odvečno umazanijo. Paziti jc treba tudi pri prc-obremenjenasti, .saj je pnevmatika sposobna prenašali največjo dovciljeno obremenitev le ob primernem zračnemu llaku. Pri čiščenju se je modro izogibali intenzivnim Čislilnim sredstvom, bencinu ali detergen-tom.
/a skladiščenje pnevmatik je pomembno, da je prostor suh 1er hladen, položaj pnevmatik pa UtkSen, daje moč preprečiti kakrsnokcîli deformacijo zaradi daljšega mirovanja.
■ Tomaž Geršak
VULKANIZACIJA IN ROČNA AVTOPRALNICA
Stefančič
Arja vas 10, Petrovče, tel.: 710-21-10
•	avtomobilske gume
•	lita platišča
•	ročna avtopralnlca
•	hramba vaših gum
UGODNO - STROKOVNO - PRIJAZNO
DELOVNI ČAS: vsak dan 8.00 -18.00, sobota 8.00 - 14.00, n6del)d zaprto
k
Janez Marott, s.p., Mozirje
Naslov: SERVIS GUM MAROLT s.p.. Cesta v Loks 10, 3330 Mozirja Tslefon: 03/ 839 42 70, fax 03/ 839 42 71, GSM 041/ 690 004
•	Prodajamo pnevmatike blagovnih znamk; SAVA, GOODYEAR, DUNLOR FULDA, EUROTEC, BARUM. KORM ORAN, KLEBER, MICHELIN in vrhunske terenske plašče BF GOODRICH
-	Alu platišča RIAL. ALESSIO. V^SL, INTRA & EXIR ATS....
-	SERVIS AVTOKLIM (A/C)
•	BHS hitri servis za menjavo olja, oljnih in zračnih filtrov, amortizerjev,...
UVOZNIK ZA:
-	Trailmaster podvozja za dvig terencev
-	Mile Marker hidravlični in električni vitli (uradni
opremljevalec ameriške vojske) Takole lahko odslej v naši delavnici povišate in opremite vašega terenca za varna potepanja po brezpotjih.
Rečica ob Paki 45,3327 Šmartno ob Paki, telefon 891-51-23
Prodaja in servis vozi
void vozilo 1)0 poobloSčonem servisu, tň pg ste lostnik katere druge znomb Avtomobilo, pa vam bodo prav tako z veseliem priskočili rupomoL Obiščete jih tsbko od ponedeljko do parko od 6.I1 do 17M, ob »botoh po od B.h do 13.h, v nujrtfh prímerih po so dosegljivi tudi izven delovnego cosa. Še posebej je lo pometnbno« He se vem vozilo pckvori no œsti^ to] vom bodo prískoáíí no poniDČz lastno avlovleko, poskrb^i bodo zo odvoz vozila iit ludi zo poprovilo le-tego. Ob tem veljo dodali« da opravljajo tudt vso kleparska in lifcrsko delo.
* PRODAJA IN SERVIS * KLEPARSKA IN LICARSKA DELA * AVTOVLEKA * VULKANIZERSTVO *
Ford Kfbovoc [a pcoblaićen prodojolec \a serviser Fordovih vozil no podrodu Sovlnjsko-Šole^ke regije. In lo vse od ustonovlhie slovenske m reie lefo 1993. Nvdifo vom nova vozila, v mesecu februorju pa $e ie druiina FonJovih modekiv pcvebilo zo vozilo Ford Fusion (no sliki), ki je «nreza kompakfneflo Mopmtorco In ovfomobila primernega rudi zo zohtevAfl mestno vožnjo. Z novim diesalskim inoforjem Durator TDCi {pri vseh modelih) [e Ford zonesijivo sinonim kvoliteie in uporobfKKtf.
Pri nokiipu vozila vam omogo^ojo vrsfo
moi(»fti, kfit jo iifikup {M sisteinu slaro zo novo, rabljeno zo mblieno, poleg lego pa uredijo financtronje in registrod jo vozilo.
Ferdinond KHiavac, ki je direktor druiinskego podfetjo z dolgoletno Irodidjo« poudorja. do je v današnjem josv, ko prodajo ovfomobilov ni već v porostu in b je konkurenco čedalje h\i\lQ, zelo pomembno kvaliteto, strokovnost tef Indhiduaien pristop, ki pogoiuie goraiKlio. Tudi vozilo, ki imo prevoženih pol milijona kilometrov I ohb deluje norm o I no. Pri Ford Krbovoc vestno poskrbijo zo
ugodtvoslv pn
Delovr)! čas:
^ 7.>15., sobota 7.-13. ure /dosegljivi tudi Izven delovnega časa/
Stanko Glinšek s.p., Skale 35/b, 3320 Velenje îel.:03/891-30-30. fax:03/891-30-31, GSM: 041/ 776 059 http://www.rr-v8l.si/it/glinseK e-mail:avto.glinsek@siol.net
Smo družinsko podjetje, ki se že od leta 1988 ukvarja s popravili poškodovanih vozil. Vsa ta leta se s kvalitetnim delom trudimo» da kar na|bolje zadovoljimo naše stranke.
N^ osmnma delavnosti:
•	avtokleparstvo
•	avtoličarstvo
•	nabava rezervnih delov za vozila
•	menjava avtomobilskih stekel
•	poliranje vozil
•	servisiranje klima naprav z o . avtomatska Dolnilnico o
Za čas popravila vam nudimo nadomestno vozilo. Za popolno ponudbo in popravilo poškodovanega vozila, vam preko zunanjih sodelavcev nudimo tudi avtovleko in avtooptiko. Z vsemi zavarovalnicami imamo sklenjen dogovor o poslovno tehničnem sodelovanju.
NOKIA
ERICSSON €
m moroncu»
PRODAJA, SERVIS IN MONTAŽA GSM mobilnih telefonov Vladimir Jager s.p.
Lava 1,3000 Celje (za upravo Telekoma) Tel.: 03/ 49216 00, faks: 03/ 49216 01 GSM: 041/ 660 - 875 E-pošta: |aqer.qsm@sioLnel
Podjetje Jager le z dejavnostjo pričelo pœd devetimi leti, leta 1993 In si do danes naâralo na področju, fia poknva bogate izlujšnje. Podjetje Jager je pooUaščen serviser iïiobiine telefonije in avto montažer družbe Mobiteli Zato seveda ponuja celoten Mobitelovasortima. Vse akcije družbe MobMv^jajotudi zanj! Na zalogi imajovseteiefoneznamkSiemens. Noloa, Ericssoa Motorola, mobiplavčke... Vprodalalni sklepajo vsanaročniška razmerja tako za družbo Mobitel, kot Debitellr^ za telefonevpro^^ V sMopj prodafnega salona je tudi ser^ris» kjer vam popravijo Se tako zahteven, pokvarjen telefon. Montažo telefonov v vaš avto opravljajo v posebni, zato prtre|eni delavnici. Telefon iahkozmontirajovvsako vozilo, kar pa ie za varnost vožnje tudi predpisano. Vgraiujejo in prodajajo tudi številno dodatno opremo za vse vrste telefonov, električno opremo, kot so naprave za elektronsko zapiranje $ip. vrat, avtoalarme, avtoradije. Zelo ponosni so na bogato ponudbo izjemno kakovostnega proizvajalca avtoradijev, ojačevalcev, zvočnikov ter ostalega.
AVrrOPREVOZNIKlINSERVISNEHlSEPOZORI TALICmACK:
vsaktrenutek lahko vidite kaj se dogaja 2 vašim vozilomi TALKTRACKVAMOMOGOdA: -sledenje vozilu •optimizacijo poti'
•	nadzor parametrov vozila
•	upravljanje sistemovv vozilu -nadzor uporabe vozila •podporoizvajanju poslovnih procesov
•	učinkovito komunicifanjeln sporočanje ' preprečevanje taMn
MOBILNA ENOTA TALKTRACK omogoča govorno komunikacijo med voznikom in centrom ter drugimi v kontrolnem centru nastavljenimi Številkami, saj deluje kot prostoročni GSM telefon. Preka mobilne enote se voznik prijavi v vozilo, sprejema naročila in delovne n^oge, sporoča trenutno stanje ter sprejema in pošilja sporočila v nadzorni center in drugim soudeležencem. Na enoto lahko phkijučitetudi druge naprave (diančnik, prenosni računalnik), ki s tem dobijo dostop do navigacijskih storitev in mo^ost prenosa podad(ov. Reference: Slovensko podje^eUltra, d. 0.0. Viatorimato vgradnjo v vseh transportjilhvozíiih in avtobusnem prometul
NOV SISTEM AVTOINSTALACIJE BLUETOOTH PARROTH CK 3000: brezvrvični sistem komuniciranja -komunikacija preko avtoinstalacije, omogoča 150 spominskih številk. Cena 60.000 SIT z montažo. Reference: Peugeot, Ci^en- po naročilu del serijske opreme Za vse vgrajene dele ponujajo od proizvajalcev najman) do leta dni garancije!
Delovni čas: od ponedeljka do četrtka* vsak dan od8. do 16. ure, ob petkih od 8. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
POSKRBITE ZA VARNO VOŽNJO IN VGRADNJO TELEFONOV V VAŠ AVTOMOBIL PREPUSTITE STROKOVNJAKU!
novi
_ s- __ tt _
Moč naših sanj
Novi Accord preseneča z novo tehnologijo« dovršeno izdelavo tn z uporabo novih materialovi Nova sta bencinska motorja 2.0 iVTEC-155 KM in 2.4 iVTEC-190 KM. Accord ima obese r dvema prečnima vodiloma, ki mu omogočata boljšo lego na cesti. Novi Accord ima tudi najmanjši aerodinamični količnik v svojem rdzredu (Cd=0,26}, ki ga je Honda dosegla z dovršeno aerodinamiko karoserije - s tem se je povečala končna hitrost in zmanjšala poraba goriva. Kot novost pri Hondi ima novi Accord bočne smernike vgrajene v zunanja ogledala, kjer s svojo opaznostjo pripomorejo k varnejši vožnji. Vsekakor pa novi Accord navduši z bogato serijsko opremo saj že v osnovni različici 2.0 \VTEC ponuja dvoobmočno samodejno klimatsko napravo, kompletno elektro opremo (4x el. stekla, el. in ogrevana ogledala, daljinsko centralno zaklepanje, daljinsko odpiranje prtljažnika, avdio napravo CO, multifunkcijski volan. dig. prikaz zunanje temperature, deljivo zadnjo klop, progresivni sen/o volan nastavljiv po visini in globini, sredinsko naslonjalo za roke spredaj in zadaj, kromirane kljuke in sprednjo masko. V serijski opremi je vključena vsa varnostna oprema (ABS+EBD, BAS, d X AIR BAG, samozatezni varnostni pasovi), Navdušuje pa tudi satelitska DVD navigacija z zaslonom na dotik (doplačilo). Za vse nove modele Honde Accord že sprejemamo naročilal Skratka ACCORD je HONDA!
Na ogled pa so v naših prodajnih salonih tudi aktualni NOVI modeli HONDE: JAZZ, CIVIC, HR-V, CR-V in STREAM.
PRODAiA:
Avtosalon Fori Velenje, Prešernova 1a, tel: 03/89S-47-24, e-mail: fori.trgve@fori.si; Avtosalon Fori Slovenj Gradec, Celjska 45, tel:02/881-25-00. e-mail: fori.trgsg@fori.si
Avto de
in avtooprema
^KTOKíD
Keršova8/a,3212Voimlt Telefon: 781-20-03
Ena najbolje založenih tovrstnih trgovin na celjskem področju!
- vse vrste rezervnih delov in opreme priznanih proizvajalcev za vse tipe vozil - rezervni deli za traktorje - prodaja koles in motorjev ter pripadajočih rezenrnih delov - vulkanizerstvo (prodaja, montaža in popravilo gm)
Delovni čas: pon. - pet. 7. - 19.h, sob. 7. - 13.h
Obiščite nas in se prepričajte o neverjetni ponudbi!
NZE
AVTO SERVIS
Janez Janže s.p.
Lefus81,3327SmorfnoobPal(i,î8l.: 03/891-50-61, fax: 891-50-60, GSM: 041/707-287 Najdene nas ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostiscem Pirnot. Lastnik avtoservisa je Janez Janže, ki skupaj s ítirimí zaposlenimi nudi naslednje storitve za vase vozilo:
AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, KLEPARSTVO in LIČARSTVO, ZAVAROVALNIŠTVO (Adriatic), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi zovore, sklopke, blažile!, filtri za različne tipe vozil)
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABUENA VOZILA.
V letošniem letu načrtujemo otvoritev novega salona, v katerem boste lahko izbirali nova vozila priznane znamke.
VELIKA AKCIJA LETNIH PNEVMATIK BRIDGESTONE (USSA), KUMHO, FULDA, GOOD YEAR IN OBNOVUENIH GUM BANDAG
Trm

v 4 \	\ ^ \ ^
iNa zalogi tudi terenski in dostavni program. *
llfenr^MC TEME Îm Dl Aru Ul ^AAAIII ^ V
^ UGODNE CENE II^LACILNI Pyjl! ^
NISSAN
<HIS>AVT0SERVIS LIPNÍK
SKALE 66-D, 3320 VELENJE TEL: 03 897 43 90, GSM: 041 670 893
Dâmjân Upnik, lastnik delavnice ter prodajnega salona je že pred enajstmi leti od svojega očeta, ki mu je bil izvrsten mojster in učitelj, prevzel avtomehanična dela. Najprej je popravljal različna vozila in to uspešno dela tudi danes. Želje In cilji pa so narekovali, da je počasi širil dejavnost in začel prodajati in servisirati vozila Nissan. Pred štirimi leti je postal tudi pooblaščeni serviser vozil Kia Motors, ki so na slovenskem trgu vedno bolj prisotna. Seveda k prodaji vozil sodi tudi prodaja vseh originalnih nadomestnih (rezen/nih) delov in dodatna oprema za omenjeni znamki. V avto salonu pa prodajajo tudi izvrstne pnevmatike Kumho, opravljajo protikorozijsko zaščito Krown, izvajajo avtoelektnčne in vulkanizerske storitve organizirajo pa tudi vse avtokleparske in avtoličarske storitve. Vozilo pripravijo za tehnični pregled, po vaši želji pa ga tudi uredijo. Damjan Upnik je z dobrim delom uspel v nekaj letih iz majhne delavnice narediti večjo in sodobno, z vrhunskimi stroji in opremo. Uredil pa je tudi avtosalon. Od leta 1999, ko je podjetje sklenilo pogodto s Kia Motors Import in postalo njihov pooblaščeni serviser, promet stalno povečujejo. Ob popravilu vozila ponujajo strankam tudi možnost, da si ogledajo opravljanje del. Vedno pač skušajo prisluhniti željam kupcev ter te tudi najustrezneje razrešiti. V enajstih letih so s kakovostnim in strokovnim delom v svoj servis pritegnili širok krog strank, ne le Iz bližnje okolice, ampak tudi iz bolj oddaljenih krajev. V mesecu marcu vas posebej opozarjajo na pravočasno menjavo pnevmatik, hkrati pa so v marcu in aprilu za vse nove stranke pripravili še posebne ugodnosti, vsi lastniki vozil Kia in Nissan pa ste prisrčno vabljeni na brezplačne preventivne preglede! Za vaše težave in vprašanja so vam na voljo kadarkoli - 24 ur dnevno! Pokličete jih lahko na telefon 03/ 897 43 90, GSM 041/670893. V mesecu marcu in aprilu 10% popust na storitve.
Želimo vam srečno vožnjo!
Sofa vdrne vožnje
Prehitevanje
Prchilcvanjc je uiio najnevarnejših vozniških opravil, naj bo lo na navadni ali na avtomobilski ccst i. na navadni Se toliko bolj, ker se med prchilcvanjem prakliCno vsilimo na nasprolni vo/ni pas, kjer seveda i/ nasprolnc smeri prihajajo vo/ila in lakti na nek naC\n kršimo njihov ccst ni pr("Ktor. /alo seje prehitevanja polrchno lotili predvsem /elo premišljeno, ko pa se ga lotimo, ga je potrelv no izpeljal I odk>ino 1er karseda hiîro. /a to opravilo je seveda potrebno poudarili nekaj asnovnili napotkov: prikigodiii hitrost vozila. Izbrali uslrc/no prestavo glede na hilrost in vrlljaje v menjalniku in seveda sproii nadzorovati situacijo. Pomembno je pogledati v vzvratno ogledalo, najbolje oba. sredinsko in levo zunanje, terse prepričali, da ni nikogar, ki bi že prehiteval.
Ko prehitevamo, je zelo pomembno, da se avtomobilu ne približamo prc%'et5. Bolj kose pnbli>ujemo, manjši je zorni kol v smeri vožnje in jxwcčuje se nevarnost, dit bi kaj prezrli, zmanjšuje pa možnasi varnega prelnicvanja.V primeru tovornih ali večjih terenskih vozil je vidljivost še posebej zmanjšana. Pred prehitevanjem tt> rej izberemo ustrezno prestavo in ne dii bi prelu leva II rahlo sei^emo na le-vo polovico voznega pasu, da si ogledamo, kaj se nam pri-
(e)HYunDni
lEflřfljfl» Cartd.o.o..Pti2ela9U.3313Poizela
tli«	É-malî; íiyundal.leaJ(@síol.n
POLZELA - servis ■ prodala: Ga^70 50 40Q
PE ŠMARTNO PRI SLO\€NJ GRADCU - prodaja: 02/ 8821662
PE MISLINJA • ser^s Koroška: 02/685 7613
HYUNDAI G OD J..JB7A.1SS SIT
hli/uje. Ko jc prehitevanje ÍA*eclljivo, s smeroka/om nakapeme prehitevanje» nato vozilo prehitimo, ter se v blagem loku, hre/ ne-rutdnjih vijuganj vrnemo na prvotno WJzisčc in seveda v/irajamov iseljeni smeri-
Kofw rovMtl |KÍ p«giavHiii Mpoki pri prfthltavaii|0?
v koliki^r zaradi prevelike hiir(t>ti ali slabe vidljivosti, priinemo prehitevati v Akaije, je potrebno tvJreagiratj à; pivsebej pozorno. Ker jc na veiini niišlit ccst pr<wlora /a tri vo/ila, {'>bslaja velika mo/nost, da ob primernih, predvsem pa pravočasnih reakeijah udelc/ena'v miv Se marsikako vplivati na nadaljni potek dogajanja. Ravnanje in
iemeljii<^ spremljanje situiieije ilsiih, ki prehitevajo, tistih, ki pre-liilevani lerseveda iLslih. ki se nahajajo na nasprotnem vt>7nem pa-hu je torej v lem primeru nepogre.íljivo. Će se vsi pravočasno in pametno ognejo, voznik, ki pa-scvedashladno glavo - Se nadalje vztraja pri prehiievanju. obstaja zelo velika možiuxt, dase vsastvar kon^a varno.
Preiiitevanje ima toliko raziiènih oki^lišein ter toliko rahrtbnih nevarnosti, da jih praktiCno nemogoče predvideti ali na:>tell. Vsekakor pa Je potrebno ukjepati prcmiî^ljeno» ter si ob up iw leva nju dobršne mere previdm^ti zagotiwlti (MtnvarncjSovo/njo.
■ Tomaž Geršak
Pooblaščeni prodajolec in serviser KlA MOTORS


DAIHATSU
AVTO ŠKORJANEC ODSLEJ TUDI VVEUNJU
Izjemno ugodni krediti • tudi na položnice!
Avto ikoffonec |e pooblsitenl prodajolec in senriser mil KlA Moton in Dailiatsu n celjsko In komsb rešijo. Je zosebno pod|et|e/ U se lahb pohvali 2 bogolo traAdjo, sej ie v lonsbffl lefu pmznovol dvajseto obletnico delovonjo. Svc^^ enote Imo v Celju no Hudlnjl, v industrijsU coni v Cel|u (senris)/v Šentjurfu In po noveiifudivMen[u,na hutizonslú 10. PontnJbo nove vdenjsb mte je enoko kol v njihovi centrali^ enoti vCd|v. Pohvalilo se lahko z izredno bogolo poniNfl» rezenmA dekn^ tako originalnih, bt tistih cmjiiih, In to za vse vnfe in tipe voziL Ponujojo vem ovtomobilste dele vseh protzvajaicev In lma|o bogato Izbiro dodotne opreme/ motornih olj, ovtosteW, akumulatorjev/ zavornih elementov/ omortizerjev in izu|who« Z rezenmtoii deli oskrbu|e|o tudi trgovine/ delavnice In pod|et|o z voznimi porid/ ve^lm kupcem pa nudijo dodatne lenosti Skratka, pri Avto ikorjanec dobile skoraj vse.
Avto ikoi|anec se ponok z zostopstvom ste^lnlh proizvaioicev motornih olj (SMI, Vrivollne, Costrd ter zastopstvom zovomUi sistemov ATE in Ukas, amortizerjev Monroe n
izpuhov Wolker ter pitljainlkov in kovAov zrartega probvajalca Thule. V svo(em osnovram prodojnem in senrisoem programu Avto Skorjanec ponuja vse modele korejskega ovtomobllskego pf0i2V0|0lai KlA Motors. Gre za ponudbo vozil, ki so zastopana v vseh segmentih avtomobilskego trga. Odlikujejo se po kvoliteti in izredno ugodnih cenah. Zo nekotera vozilo velja celo petletna garand|o no motor In menlotnlk oziroma do 160.000 prevomih Mlometrmi NaroSte lahko tudi avtomobile drugih znamk. Poleg predaje mvA avtomobilov se pri Avtu ikoiliiiec ulwar|o|o tudi z odkupom in prodajo vseh vrsl rrtljealh vodi. Omogočajo vam tvdi avto irieko oziroma prevoz po9(odovanlh vozil, b jih lahko odkupijo ali po popnmjo. Za to usl(^ so vam no voljo 24 ur no doti no telelonsid številki 041/U7m Pri Avtu Škorjanec so vam vedno na vol|o zo vse informacije. Z vestem vam bodo odgovorili no vso vaio vpraknja v salonu v Cetju, na Mariborski 115 In odsM tudi v Vélenju no Porliiaitsld 10, telefon: 698 34 92/ od 8.00 do 17.00 ureln ob sobotah od 8.00 do 13.00 m.
Salon, trgovino, ovtodeli
Partizanska 10,Velenje, tel.:896-34-92
Salon, trgovinO/ ovtodeli
Marliiorsko 115, Celje, tel: 426.08*70/42648-80 Senris - hitri servis -rabljeni ovtomobili
Gaji 42/a (industrijska o)na), Celje, tel.:426-08-85
Salon, trgovino, avtodeli Cesta na Ibnetljsko šolo U, Šentjur tel.: 747-18-90
24 ur pomoč na cesti: 041 667-380
§
«T
Pooblaščeni prociajaiec \n serviser vozil Seat
AVTOHIŠA DREV d.o.o.
Drsâinjâ vas 46/a, 3301 Petrovče. tel,; 5-706-670» avtohlsa.drev@slol.net
PilDSTAVITiV âVTOHlii MEV
AVTOHIŠA O R£V io.o. \9 d niiinsb H f^» z ni kot 35-(efno tradidfo no področju cvro slreb. Najdete jih Hk ob mogistrairti cwti Celle lok In $Tcef v DreS1n|l vosi« kjerul. IW zgnidlll sodoben prode [no servisni center
So poobloi^sfii tíQovet in »rvisar m vozilo SEAT zo lirSo ceí|sko regl|o. Ukvorjiýp se s prodo|o novih in robi|8nih vozil ler tervitiro n |em momb vozil znamke SEAT V prometni nesrefi poSkodovono vozilo vom v nlfltovih delovnkoh kokovosino kiepvsko fn litenko popravijo, obenem po urodijo onilev vozilo zo zovorovolnire Tr^lov, Morior, Generali SKB, Siovenios,!! [io oli Adriotic
MUVMSn Sf mUMfVzot«nofo;
-	p^rffviio in zomenjovo vetrobronskJih stekel;
•	monioîo in prodo|a kllmotskih noprov zo ovtomobile;
•	montaiosoninihoken,
-	klepontvoir^ilfontvozo vse tipe vozil;
•	m^fnirobon.
-	ovroeiriirika,
-	vuikonhersrvo,
•	optiko,
' vieàMsiiiîba,
•	prodo|aorigiflQÍnih rezervnih delov SEAT AUDtVVV,
•	skleponje avt«nobíls)áh zovorovonj za zovorovol niceTriglov i n Mo rfbor;
•	prodolo kt vgradnja dodctne opretre {FAPA, ALFSSiO. eUUPUNICT, KENWOOD)
Zorodi vse vefieço poudarka ro elektroniki so S8 v AVTOHIŠl O R E V odtočili, do z Istdnjitn letom roziirllo svojo pon^idbo no
dejavnost AVTOKLINiKE Spedelizireli so
se ZQ poprovilo fn dodelavo elektronike zo VSETIPEVOZlUnelezoSEAt
NJAVNOni ftVrOKU UD »:
•	oplimizoolo moC no turt» dieselskih lir bencinski h motorf Íh za ne tipe vozil,
•	pDpnnrflo KRMILNE et^oniks za v» ripe vozil,
-	poprovilo kombi Inrtniinentov $tev(ov zo vse tipe vozil,
•	poprovilo originalnih doljincev zo toUepon|evozil zo vse Kpe vozil,
•	poprovilo elektronike ki iiïtol^hnoprovzo vse tipe vozil,
-	poprovilo rofunoirtikov oz. krmilniK enot AIR-BAG-o^
Skntko, dejovnost ovtoklinîko zajemo vse od elektronike do eleVrrorukth sklopov no vozilih.
NOVA SAT CWMNU
SEAT je prvotn Í model Cordobe zoilel Irziti leto Î994. To voz^o so cenili predvsem ki^ lu so si ielsii kompaktno, vsestransb limuzim z lepimi proportionalnimi razmerji. Zorodi m^e prostornosti in udobja pa Cordobo ni Irilo pni [ubijeno soma pri voznikih, temveiíludi pr) drufi^h druiinstílí flonih. Zgodb« o SEAT Cordobisazdoj r»odol|ujespopolnomo novim modelom, ki dobre lostnosti svojego predhodnike združuje z oblikovnimi znoGIrmtmi nove generodf^ SEATnrrih vozil Tifdl novo Cordobo je dokoz, do te je SEAT rozvil v podjetje, ki daje mo&in poudorek designu in ki ustvorjo vozilo s sportnim ino6]|«m.
Novi design predstovljo runo zdmi^iev SportnostI in vsestronskosti. Štiri vroto« prostorno pomllko kabino In velik prtljažnik so orgtinienti,k'(9ovoriio vprid nove 0}fdobe. To je privio&io \n ud<^o vozilo i poleta molorjftv, ki bodo zodovoljili Ss zohtivna voznike. Velib pozornosli je bito nomenjene tudt vomosfi: vs> modeN so serijsko opremljeni i liitemom ABS rer 2elnlmo zrohitna blozinema zavozniko In sovozniko. Novo Cordobo so ruzvijoli vzporedno z tbizo, loko do si z njo deli vse inovolivrte tehni&^B reSitve, medtem ko (o v oblikovalsksni snšlu (elo prekoSo. To ne veljo zgolj zo videz vozilo. IzrozHejio usmsríTev na vso druiino, jtinvrotnortrlprosrorsko zasnovo bsroserije in urovntfâenosi oblike, ki se bolj zoleduje po tiosi&^h limuzinskih modelih novo Cordobo odlibje formolnejSI in elegonmej^l sIoq, vendor kljub Temu ohronja iemperomerrmo drznost, ki [e znofllna zo nojnovejSo gerverocloSEAT-ovihvozil. Revolutijo je dořiveb tudi po leto motonevzo rtovo Cordobo. Sestovljojo jo trije bsndnski in Štirje dizdski motorji z razponom mofl od 47 kW(64KH]do96kW{!dOKM). Trije paketi opreme Stello, Sport in Signo zogotovljfljo pestro izbiro v novi seriji modeiov Cordobo. 2e osnomo Izvedbo Siello je sedjiko opremljeno s sistemom ABS, Mnimo zroinimo blozinomo zo voznika in sovozniko, servo volonom« eiekirirnim pomibm sprednjih stekâl In snfrolnlm zaklepanjem z doljintkim up rovi [on jem. Izvedbo Sport, zo i<otero so no voljo mo^nejii motorji, je pisano no kolo kupcem, ki Imajo radi ^porine užitke, medtem ko {e izvedbo Signo predvsem prefinjerw in razkošno opfeml(enfl l^muziM.
Novo Sect Cofdobo dobite ie zo SIT V Avti^Ri Drev po vos vfjudno vabijo, do jih obiSiels in pre-izkusite omenjen ovoclol


VELENJE

C«staSlmonaBlatnika20,Ydeni€jeIj 0^/891*90-77 www.aS'velenje.com
Pooblaščeni prodaiale€iriservlservo2ilMa2da Vedno dobre akcije
Podjetje AS Avtomobili Skom^jt je pooblaščen proda|alec in serviser za vozila Mazda.
V	okvinj servisni ft siomev, ko4 pooblalčini serviser vozil Kszdz. zagotavljalo stalno in hrtro dobavo ori|inzlnih rezervnih delov. Poleg rtztrvrtih delov vam nudijo tudi veliko izbiro ori|<nilr»e dodairte opreme u vozila Hazda.
Na poobl^ienem servbu nudi podjnje Hazda AS Siwnâek vse vntc stontev, od meltaniínih do UepvskO'llârskih dd.opnvijajo pa tudi vsad^iav zvuj z avtoefektrlko. Hazde omogoía svojim voznikom triletno garancijo ali 100.000 km ze svoja vozfla, zato je it poseb^ poiTwnbno opozoriti, da ta garancija veija te, íc vozilo popravlja In redno vzdnuje pooblaščen servis. Zck> pomembrta ponudi» za iastntke Mazd je tako imenovani MES afi Mazdin evropski servis. Z n^pom vozila Nazda, oziroma po opravljenm Ittnem servisnem pregledu prr pooblďeiKm tlazdinem t^ovcu, namreč pridobite tudi pravio do uporabe storitev Hazdmega evropskega servisa za dobo 12-ih mesKev oziruna prev^h IS.COO Idlomeon ^ Majdi 6 pa ^0.000 blomem ?ma do uporabe servisnih storitev K podaljSa vsakič, ko oprvnte Ittni servis pri poobl^nem Hazdintm trgovcu za nadaljnjih 12 mesecev oziroma 15.000 prevoženih idlometrov. hidaljSanja so m<ânado desetega leta po prvi registracijivozib. Tudi ob nahipu rabljen ihvoal Huda do 10 let stamni brezpla6io! Hîi vam niHli vrsto storftev, id \t kato pridejo prav v prmeni okvare vašega vozib ra poti. Nudijo vam pomo{ pri okvari oziroma p^odbi vozila in bruplaůw vida vQiStOmogoilajo vam nadajjevanje poti, prvoCmnje ali przv« domov, bod^ ta^, da vam priskrbijo nadomestno vozilo. poiU^ mûnost prevoza z dnigim prm^im sredstvom ali pomapjo rezervirati hottisko sobo. Neg tega poskrbijo za brezpEažen prevoz vaôga vozila domov, pom^ajo pa vam reševati tudi tđave, za katere ste krivi nni, na pnmer, A vam zmanjka bencirta ali ste izgubili kijuî. Veliko je umnosti, o podrobnostih pa vam bodo lej vež z vesdjcm povedahpri KazdiASSkorr^
Y	svojen prodajnem prt^iwnu vam i?udijQ vse modele
znane^ japonske^ proizvajalca avtomob^ov. Poleg tega vam omogočajo testne vo&ije z modeli Mazda 6, KX 5, Mazda 323F in Primacy. !< zdaj ras opozarjajo tudi na novost, lu se v kntkem obeta. To je prihod naskdntkaMazde Demiojn sicer bo to Mazda Z. Mazda 6 pa je postala ^ovenski avto leta 2D03. S tsm je prvi^ v zgodonni ta lubvi naslov pripadel vozilu Mazda. Naj vas U opozorimo na izredno priljubljen 41udin roadster MX 5, atraktiven kabriolet, dvosed, ki je hkrati najbolje prodajani roadstar na sveta Avto si je rts vredno ogledati in ga preizkusiti.
Novost v ponudbi predstavlja tudi Hazda MPV. k je vozilo za prevoz veifjega Števila potnikov, s sedmimi sedeži.
Nova Nazda B 2500, liifeterensin pick up, j« zaradi izboljlav udobnejla in manj zahtevna, pa tudi bolj privlačna. Odslej jena voljo tuđi s sistemom ABS. Pn tem velja poudariti, da je co kombinirano vniîa, ki je !e posebej podjetnike zaradi molnostt povračila vstopnega davka nadodano vrednost. Haida AS SkomSek vam omogoča vej možnosti nakupa voďa: od znanih naitnov staro za novo in staro ta ttuo, kajti imajo tudi ugodno ponudbo rabljenili vozil, pa vse do kredita in I izi nga. ki }U Lah i(o u redite kar pri njih.
V teh dneh vas Se posebej opozarjajo na akcijo, v okviru katere ponujajo velike popuste. Za Mazdo Premaqr letnik 2003 z bencinskim motorjem nudijo popun do 47I.OOO SIT, za razlirtco z diz^kim pogonskim agregatom pa br do 616.600 $rT.2aH3zdo323F,pravtâVoletnik2003,pavam priznajo do 509.600 STTpopina Pohitite, da ne zamudite! Delovni od pofiedëjkado petka od 8.h do I8.h. ^ sobotah pa ode.hdol4.h
zanimivo za

Skornšek
20
VI PIŠETE
13. marca 2003
Mladi dopisniki poroCoJo
Ples - zakaj pa ne?
Na OŠ Kiiria Dcslovnika Kajuha v Šoštanju smo za spremembo i/vcdli Šporlni dan malo drugaCe. Uiitclji smo enoglasno sklenili, da naiiim učencem pokažemo nekaj plesne kulture in jih se/nanimo 7. aklivntKijo. kije med mladimi kar nekako pozabljena. Kljub icmu da jc nekaj ťanlov »Štrajkalo« , smo se Sporincga dneva loi ili z veliko dobre volje in projekt i/peljali lako kot je ireba. Učenci so se najprej v uiitnieah nauCili ko-reograrijo; seveda so bili plesni koraki pri-
Pust nekoliko drugače
oS Livada jc lcloj>nje leto namenila pu-slovanju posebno priložnost. Iwedli smo projekt o puslu, .saj smo želeli izvedeti čimveč o pustnem izročila, navadah. Šegah in hrani.
Na pustni lorek je ccloina OŠ Livada praznovala pust. Organizirana sta bila dva It^cna programa -za predmetno in razredna stopnjo.
Učcnei višjih razredov so se ob 9.30 uri /brali vokrašeni avli i^olc, kjer so žc čakali nastopajoči. Voditelja sta bila slrasna čarovnica, ki je ssvojim Čarobnim zvončkom umirila klepe-tavc navadne smrtnike, ter smešni modri klovn, kije učence, kose je oglasila glasba, vabil na ples. Za popestri lev je na svoja glasbila igral v sestre našemljen ansambel Avbrehti.
Da bi učenci spoznali maske značilne za naš kraj in okoli-a>, na obisk prišle tudi Šcmc ž'koši SoSianjski", ki so nato
razložile svoj pomen in zgodovino. Poleg njih so prišle tudi maškare značilne za nekdanje Družmirje.
Kmalu za tem so nu oder p<*»amično prihajali učenci pel ih, Šestih, sedmih in osmih razredov, saj je vsak Í7med njih pripravil zanimive gc^vorne mistope o pustu.
Učenci petih razredov se lahko pohvalijo
lagojeni vsaki starostni kategoriji pasebcj, nato pa smo se vsi skupaj zbrali v telovadnici » kjer jc vsak razred od 1.-8. pokazal naučen skupinski ples, <«lali pa so navdušeno j^remljall in jih nagradili zzasluženim aplavzom. Za konec pa smo zaplesali na pesem C ela ulica nori in vedrih obrazov zapustili Solski'i stavbo. Nasmeh nas je spremljal ^e ves dan. /ato tistim, ki vas preganja hiter Iempo življenja .sporočamo: zapleiUte in svet se vam bo vsaj za trenutek zdel lepSi.
■ Nataša Stevanćevič^ prof.
z izjemnimi čarovnijami svojih mladih čar<w-nikov in čarovnic, poleg tega pa so recitirali nekaj pesmi o pustu. Eden izmed teh razredov se je predstavil z najboljšo slovensko pesmijo leta 2003, Lep poletni dan.
Sesti razredi so bili zelo raznoliki. Učenci a so bili vsi po vrsti oblečeni v masnice in njih(rva tema je bila izdelovanje lega kostuma. 6. bje recitiral lastne pesmi, opisal beneški karneval in vodil kviz z vprašanji o pustu. 6. C je poskrbel za širjenje (ibzorja gledalcev, saj so učenci priSli oblečeni v značilne Skalske maškare "".Škalske kamele", "stare babe" in '"stare dede".
Sedmi so predstavili značil-ncxsti pasta in svoje kuhan^ke spretnosti. Posladkidi smo se lahko ob slastnih polnjenih miškah in pustnih krofih. Na sporedu je bil tudi film, na katerem so si najstareji^i učenci obraz prekrili s slikami nosov, čel, oči, ust in ušes.
■ Lana Semečnik, S.b, OŠ Livada (L A. S.)
Stara vas
Letos prvic pustno »ofiranje«
v prejšnjem tednu so bile ne le v SžJeŠki in Savinjski dolini, temveč po vsej Sloveniji različne pri-redhve pustnih norčij. V vseh večjih in ludi manjših krajih pri njis je šemljenje (nadet si masko) že zelo dolga, dolg<i tradi-
li pustu primerno pesem, na to pa je znani Toni »Hercfeler« Miha Valenci, ki je tudi za to norčijo )»kriv<^,dase je porodila v njegovi glavi. Začetek njegovega pustnega sporočila krajanom se je pričelo: »Halo - ha-
Pred odhodom po hišah še ^asi/sk/ posnetek
cija z željo predati zimo, pri- lo valčani vsi, sosedje in prija-
klicali pomlad in zaželeli boga-lo leto.
Med mnogimi pustnimi .^gami na slovenskem je tudi običaj na pustni torek »ofiranje«, ki je najbolj poznan v Zgornji Savinjski. Prav lega norčavega pustnega običaja pa so se letiw prvič lotili tudi krajani iz Stare vasi. Devet korajžnih krajank in krajanov seje našemilo inz različnimi inštrumenti so po liišah na puslni torek v St<iri vasi obiskali svoje sokrajanc. Najprej so jim pred vhodnimi vrati zaigra-
telji, prinašamo vam lep pozdrav, ki ga pust vam je poslal in recepl za kroíc dal«, in nadaljeval: »iz zimskega spanja nas pust prebudi, prinaša veselje medvse ljudi, za masko je treba takrat poskrbel, vsaj enkrat na leto en mal ponorel«.
Seveda so Starovaščanl pustno Šego »ofiranja« sprejeli z velikim navdu.šenjem in jim povsod v koš naložili nekaj daril, z željo, da se prihodnje leto spet oglasijo.
■ fi. Mugerle
Ženam podarili brezplačno Igro
Igralci odlični, obiskovalke navdušene
Tudi letos je Mladi forum Združene liste socialnih de-m o k r a t o v Šaleška dolina vsem ženam ob njihovem prazniku podaril brezplačno gledališko igro. Tokrat je v Velenju gaslovalo Mladinsko gledališče Trbovlje z igro Toneta Partljiča Politika, bolezen moja.
Igralci so se resnično potrudili in odlično odigrali predstavo, za kar so jih obiskwalkc nagradile z dolgim aplavzom. Pred predstavo so člani mladega foruma vsem obiskovalkam poklonili rdeč nagelj. MF ZLvSD Šaleška dolina ,se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so omogočili brezplačno predstavo.	■ 6. Kopriv nikar
Misi>tao«£mA VIUNU

Mestna občina Velen|e< Koml$l|a za priznanja, na podisgl Odloka o priznanjih Mestne obCine Velenle (Uraúnl věstník MO Velenje. It 2/97) objavila
OBVESTILO
o 2blranju pobud met podelitev priznanj Mestne občine Velei^fe v letu 2003
I.
Poûude za podelitev priznanj faHko vlagajo:
-	občani MestJ^ občine Velenje;
-	združenja občanov, ki deiujelo v Mestni občini Velenje; « pravne osebe s sedežem v Mestni občini Velenje.
H.
řriznanfa so:
-	Častni občan Mestne občine Velenje
-	Grt Mestne občine Velenje
-	Plaketa Mestne občine Velenje
-	Priznanje župana Mestne občine Velenje
Pogoji za podelitev so zlasti; Častni občan
Za častnega občana Mestne občine Velenje je íahko pro{|iašen posameznik, Ki je izjemno zasluzen za razvoj občine In njeno uveljavitev v državnem ali mednarodnem merilu. Priznanje se podel|u|e le Izjemoma. Grb Mestne občine Velen/e Grb Mestne občine Veienle se lahko podeli posameznikom za življenjsko delo in Izjemne rezuttate na kateremkoli področju. Podeli se lahko tudi združenjem občanov aH pravnim osebam, ki so bistveno prispevali k razvoju, ugledu In prepoznavnosti Mestne občine Velenje.
Vsako leto se lahko podelijo na{več tri prtznanja. Rnančnl del priznanja je nakazilo v denarnih sredstvih v višini petih povprečnih bruto plač v gospodarstvu Republike Slovenije v zadnjem trimesečju pred podelitvijo. Plaketa Mestne otfčine Velenje Plaketa Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov alf pravnim osebam, ki so dosegli vidne dosežke na področju organizacije, delovanja obstoja ali razvoja posamezne ail več dejavnosti, ki zdnjžuiejo občane all so kakorkoli zaslužni za razvoi In krepitev ugleda Mestne občine Velenje.
Vsako teto se lahko podelijo največ tri prtzanja. Rnančnl del pnzanja je nakazilo v denarnih sredsMh v višini dveh povprečnih plač v gospodarstvu Republike Slovenije v zadnjem trimesečju pred pMelitvijo. Priznanje župana Mestne ol>čine Velenje Priznanje župana Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam za enkratne dose&e na kateremkoli področju, ki Ima pomen za razvoj ali prepoznavnost občine. K listini je priložen spominski stekleni grt) Mestne občine Velenje ail protokolarno darilo.
Priznanje župana ni vezano na to javno obvestilo, ker je pobudo možno vložcd pri županu vse leto.
m.
Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov predlagatelja pobude in naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja In uterneljitev. IV.
Pobude je potrebno poslati na na^ov Svet Mesbie občine Velenje, Komisija za priznanja, Titov tr^ 1,3320 Velenje do vključno 13. maja 2003.
Komisija za priznanja si pridržuje pravico, da po tem roku dospelih ali nepopolnih pobud ne bo obravnavala.
Predsednica Komisije za priznanja Mestne občine Velenje ROZA ANA HRIBAR. S.r.
Mnenja In odmevi
Pomoč iraškim otrolcom
Odprto pismo slovenskemu odboru/a UNICEF
Sportovánu gospa mag. M»Ja Vojnovič, j^ri^na dirvktorfuil
Kosem našel v svojem p«lneni nabiralniku Va§e pismo s priloženo prazjio položnico za pomoč iraškim otrokom, pod geslom: nc smejo txslali sami, sta me istočasno pograbila obup in bes.
Ohup me jo pograbil zaradi dejstva realnosti, ki lem oirt^kom. in ne samo njim. preli z bližajočo s« vojno in z njo povezanimi uničujočimi posledicami.
Bes meje prijelzaU\kcr Irenut-no ni na svetu nikogar, ki bi zav-pll^usiHviic Bushd!« in to {udi storil. Še bolj pa sem bil besen zaradi »presramxilirt niiše politike in njenili nckaicrili nosilcev zaradi njihovega "ritolizni^tva« do Amerikancev in tislilt, ki lo imperialistično vojno podpirajo.
Glede pričakovane pc^moCi pa bi bilo povsem utemeljeno, da bi
UNICEF Î0 pomoć iskal pri Buv hu, saj tisti, ki .?kt>do povzroCi, p je ludi dolžan povrniti, fe dt^ vojne pride bo verjetno tako. da bodo Japonci pc^pravljali listo kar bodo Američani uničili, Evropa pa plačala, z njo pa tudi mi.
IzV^ih evidcnc nedvomno izhaja, da nikoli nisem ulrekel pc^moCi, kjerkoli ste sc name obrnili '\h bom storil ludi tokrat, lakoj ko pridem v Ljubljano do svojega lekočega računa. V tej zve/j pa me isinimačc in koliko prispeva ludi na.<a t.i. elita. oâ politike. gt«podarstva, zabave -sfere á.'» p(>klicnega Jpi^rta in podobno, če se jim seveda upale pošiljati pisma s položnicami, kot nam navadnim .smrinikom?!
Ko sem ravno pri icm pisanju me 5e zanima siali^c UNICEFado te preleče vojne, saj niti v sveiu niii pri nas nisem 7ai)edil,dH bi ta organizacija izrečno izrazila svoje pro-tfvojno stališče in da bi p(xlpirala mirovna prizadevanja listih držav, ki delujejo v smeri, da do te umazane vojne ne pride. Tako UNICEF. šc bolj pa OZN in druge sve-
tovne organizacije, bi morala .storili vse, da se preteča morija, ki se očrtujc, za vsako ceno prepreči.
Ob koncu, vendar ne nazadnje, naj V^m ptwem. da ko iaki> spremljam di'tgodke na 'IV bi dru^li virili, me ravnanja Busha tùïo spominjajo na tista Adolfa Hitlerja v leiih 1937 do 1939vzvezissvojimi osvajalskimi nagoni, najprej do Ceškoslova.^ke, nalo do Poljske in tako naprej. Tudi ledaj ni bilo nikiv gs^r, ki bi ga Že lahko pravtičasno ustaviL ali pa tega določeni ledaj (Še) niso hoteli storiti. Ra/iika med navedenima dejavnikoma je lev večjem primitivizmu Busha in njegove kamarile v neuspc.Šnosti prepričevanja v smeri nategniti sveto-
vno javnost o svojem prav in tako ostati pred lx>gom in i^odovini^ Čist. Vendar svetcjvna javnost že dolgo ve za kaj gre. in to z^olj za nafto in nadcHilasijo na tistem ob-mcičju, lako kolje Slo íDllcrju z napadom na Sovjetsko Zvezo.
Ce do te umazane vojne pride, prosim usodo, da kaznuje tega ameriškega »kriegslrciberja«, kol je Dolfeta. MaU^ kazni pa bi si zaslužili tudi večji in mali pudelčki od Blaira, Aznarja do nekaterih naših kot so Rupel. Kacin, Grl-zold, .lanSa in Se nekaieri drugi naioisti.
Lepo Vas pozdravljam in ostajam s spoštovanjem!
■ Vtadlmir Horvn
MAGIC VELENJE
Vinska Gora 2003
DEVET SLOVENSKIH ČARODEJEV
Vinska Gora, nedelja* 16. marec 2003 ob 15.00 v večnamenskem domu
Vstopnina zd odrasle 1000 SIT, otroke do 12 let 300 SIT. Predprodaja vstopnic: GostISČe Hren, Vinska Gora. Predstava je dobrodelna.
13. marca 2003
w^JlÍÍ
ZANIMIVO
21
HOROSKOP
Oven od 21.3* do 20*4*
Ll&nkovilost in delavnost sb sicef spretnosti, a trenutno to ne pûmaga tój pceveC. Pbneli bado poskrbeli, da bo v vase življenje pn^lâ nova energija, ki vam t» ulirala nove poli in vas po^igmfa do vt^ Lev Ijitsr^ih zadevah bC6le povsem ocionaïï m nič kaj ro-maniiCnr. SreCa. da le a kratek čas Se boste pa 2 vam drapimi ose-banii doDro zr^Šli, Qkoi boste r^sli skupen jezik m pol do re^lev vs«h ležavic, ki so se nabrale Sreča vas óka na dosegu roke. a je 2al ivčele ne opanli In Se n^nj oki&lii Se vedno t)0$te saniarili, za uresnifitev sstj pa naredili t»re rrelo
Bik od 21*4* do 21.5*
Pred vami je teden velikih napetosti in rai^urjeni. Zdravje t» na veliki preizl^šnji. pa tudi dela boste Imeli več kot običajno. Naj-slatée t», če boste zato na veliko larreli in s lem morih vse oko-sebe. V IjiAe^nl bost« ulili veliko lepega m neposbne^. Predvsem boste zelo iskan sogovornik, saj boste znali je poslušali in nič kaj solili pemet.Cas biiebii, da izstopile iz sence, takšno početje vam tahko spremeni živliertje. Opomnite si tudi. da si zaslužek lahko krojile ludi sami Gibanje vna-ravi bo za vas imelo poseben zdr^vs^eni utM, zalo ga ne zanemarjajte. Pomladne temperaiure po mrzlem koncu ledna bodo kot nalašč za dolge spr^ode.
Pvolck« od 22*S do 21*4*
Celo zirr^o sle se tolažili, da so dnevi f^lki In da 210 nimate časa. ći naredite vse. kar ste holeli Dnev^ so se{Ëj daljSi. pomlad na pa-gu leta. Čim prej se lotile pomembnin delavniti i^eznosli. ki so vam ^e dalj ^sa im v peli Počulje bo dokaj nervozno in napeto, zdelo se vam bo. da it rahlo čuliie prihod pomladi, pa čeprav ni-li zadihalo ne bo po njej. Veliki nakiçii naj se malo počatejo. Vtem lednu ne Izgubljajte niU minute za nepomembne stvari Obiski v v^em domu vam ne prinašajo nič polletnega. sploh, ko se bo začela zbirati »žlanta-za(o bodite sami veliko zdoma.
Rok od 21.4* do 22*7*
Sreča teta predvsem lisle, ki bodo zanli tudi sami loj naredili zanjo Pravv^l raki pe boste kljub temu v pritiodnji dneh razgibani Pri delu boste imeli veliko opra^ z ljudmi iz poslovnega sveta Na čttstvenem področju v naslednjih dneh ne boste imeli teav. se pa lahko navežete na človeka, ki vas ne bo razumel Brzdajte svoj temperáment.V^le misli bodo sedai tu. sedaj tam Zbegani bosle. zalo vefja previdnost predvsem v prometu. Sredina ledna bo povezana; veliko i^ubo. Pojavijo se vam lahko težsvezožiljemlnbolečinevhrbleniazatosečlmvečgibajte Zim^i spanec je bii letos cfolg, mi^ce pe bodo seveda po prvih pomladni!) podvigih kar malo bolele.
Lev od 23*7* do 22*8*
Bo ^ diSak). da sicer sodile med pesimiste, a sle dovolj prizsmlleni. da dopotankostipo2iatesvoie obveznosti n lastna pričakwan^ 9»-no zaradi teh vrlin sle še posebei priliubljeni Prijatelji se bodo tor t^ pli za vašo TBklonjenost Vi pa boste znati užrali še v tako n^lih uât-kih, ki sam jih bodo nudil i vam dragi Iju^e. Dokažete lat^. da vam delo aresni tuje, ps čeprav seneboste sicer počuill tako sijajno Nekdo Iz vak okolice bo precenil vaše remene Opozonie ga. da deë sebi n>ecvedjO uslugo, ndakor pa )e ne de^a vami
Dovico od 23*8* do 22*9*
Polni boste neinihvibracij in sreče. Vse. kar nositevset», boste radodarno delili naokrog Prihranite si kanček le eo&rgije ie za kasnei^ (^obje, saj [evečno ne boste imeif toliko kotvnasie<ii|em tednu Tako kol v Ijiú^ezni vam bo Šlo od rok pn delu in z deiwnimi zadevami Še zdravo se boste bolj poCutili. pa če tudi ne bo povsem tako. Vsem pač ne bo postlano z rožicami pa čeprav je na pra^ pomlad. Veliko predstavnikov valega jiamenja bo imefo v tem tednu možnost r^predovali ali zamenjati službo
Tehtnica od 22*9* do 22*10*
Letos boste težko rekli, cë pntsd pomladi na vas ne Do vplival. Krepko se boste morali spopasll s pomladansko utruienosijo. V tem tednu se boste bolje ujeli z osebami, rojenimi v vodnem znamenju. V čus^enem življenju pa boste trajnet^ vez3 spletali z osebami, ki soroiene vognjenih znamenjih. Tudi neumnosti utegnete početi ker se boste zavedali r pazile in nikar ne pretiravaite. To je čas. ko se boste povsem do izčrpanosti posvečali delu In vsakodnevnim obveznostim. Uspeh seveda ne bo izostal. Vprašanje, kako boste v tem času urejali ljubezenski odnos, je zelo odprlo m dopiéča številne možnosti. Brez čustev se pač ne da živeti, ka^ne?
ifcorpIlofB od 23*10* do 22*11,
Vte(tiu, ki je pred nami. so možni vidni veliki po<Mgi na poslovnem področfu in vlaganjih v nepremičnine. Denar bo začel plahneti, kot da ga nikoli nI bilo. a ga boste zelo dobro naložili, če seveda to vzamete kot dolgoročno naložbe Le redki boste teden preživeli brez precejšnjih pretresov. V ljubezni ne boste našli pravega izziva. 210 fahko postanete §e dolino ne^pnt. V službi se ssm obetajo spremembe. Bodite zelo pozorni na liste stvari, ki se dotikajo prav vas. Zi/ezde vam pnporočajo. da si privoščite vikendvt^oje Cejihboste ubogali, se boste še dolgo spominjali Pozit^mo seveda.
Stroloc od 23*11* do 21*12*
Vnaslednjih dneh boste zelo veliko delali, učinki pa bodo bolj kol ne slabi. Kai ne t»do \3ít\ verieli. da sle ulnjeni in (â si tudi vi zaslužite počlek. Bila t» skoraj nujno. postavite zase. Zberite vso moč in ob novih nalogah, ki vsm jii bodo hoteli naložiti, Ic^l recitene. Nihče van vaše utnji&nosti ne bo boi) amerii. kot v^ ljubljena oseba. De-narr^ r^rdda pe bo zagotovo prišla v ravno pravem času. 2 njo Geste naedili veliko v»e-Ifasebi in svojim bližnjim. l^r/ošči(isi boste nekaj zelo osebnega in netaj zeto družinske^ kar se stroke liče, pa vas čakajo lokave potrgale, ki se jih bo veselita cela družina.
Kozorog od 22*12* do 20*1*
čutili boste neijnemo energijo in ^ tako slabi ptinetarri ïanzHi vam je ne bodo vzeli. Denarja sicer ne boae imeli na pretek, ps boste kljiA temu videli sre^i. Dogovarjati se boste o veliki spremembi v\^m žaljenju. Cas pr^pnjanar^/e ima na vasblagodeien učinet; Ce t»-dovsi tarreii. da jih da|e pomíadar^ utrujeno^, bo vasl^rrazganjalo od energije Velja opozorilo, da v tem ledm ne i^le hitre hiane. ker bi tahko trpelo v^ Črevesje hâ Ijii^ezenskem področju bo novo to. da vas bo začelo grabiti Ijiiiosi^je.
Vodnar od 21*1* do 19*2*
Teden bopredvsemzanlmiv. pa čeprav bo krepko naporen Pr«^sem sradi obilice dela, skaterimvasbodossuli ^^pazaior^fiiBičnem področju teze odIiâK)- pričakujete l^ko dotok derer^, na Merega ste 2radi dolgega zavlačevanja že skoraj pozabili Malo težav z hrb-tenř» pa vas bo te dni opozorilo na lo, ti ste se kar malo anemari-IL Ne bo pa nič nevarne^, le ptecej neprijdno bo. Posebej sreč^ in uspešen dan bo tokrat sreiâ Ce ste 2e («kaj časa načnovalivečjoinvesltcijo. jobostevtemtednjlažiespetrali.
Ribi od 20*2* do 20*3*
Tudi če bo šlo za pomembne živl|eniske odločitve, se v rtasied-njih dneh ne bosle znali odloČiti. Delo. ki v^ sicer prinaša z^iuzek. lahko postane celo vaš priljubljeni hobi le malo več boste mora-mksilti nase in man] na druge. Pa čeprav lo ni v vali naravi Zelo dotro se boste v naslednjih dneh ujeli z osebami, ki so rojeni v znamenju leva. Komuntlacija vam bo odlično tekla, iz nekega zelo nepomembnega pogovora pa se vam obeta odlična priložnost za novo kariero. Vpra^nje je le. Če si boste ujsli tvetfatl. Včasih brez tveganja ni napredta in ne sprememb na bolje, ki sijih, vsaj kar se dela tiče. že nekâj časa močno želitel
Zdravniški kotičeli
Cervikalni sindrom
Poleg bolečin v krlTu jc cer-vikulni simlrom eden najpogo-slejših tx^locinskih sindroninv, ki mučijo sodobnega človeka. 7 njim označujemo skupek simptomov in kliničnih pojavov, ki so posledica draženja ali stiskanja vralnih živčnih kore-novv medvrcknčnih odprtinah ali stiskanja žilnih elementov in samodejnega simpatičnega živčevja. Pojavlja se v obliki rev-maličniji težav, glavoliola v zatilju, Ixilečin v vratii» Kilcče in nnanjšane gibljivosti glave, bolečin v predelu ramen ali lopatic. Bolečina lahko .seva vxdol? ene ali obeh rok, pogosto pa jo spremlja občutek zbadanja, mravljinčenja ali omrtvičcno-sti. Skoraj v 909? je posledica degenerativnega obolenje vratnega dela hrbtcnicc. R^sledično sc javljajo motnje v funkciji toga dela hrhlenice ter invalidnost blažje ali hujác stopnje.
Za razliko od ledvenih vretenc so vratna vretenca nežnejša. Medvretenčne (xlpr-tlne imajo bistveno manjši premer kol v ostalih segmentih hrbtcnicc. ?Jvčni snopi, ki tečejo skoznje, jih skoraj povsem izpolnjujejo. Že pri naj-tnanjših anatomskih spremembah prihaja do stiskanja živčnih korenin. I Irbtenične arterijo so zavite v mrežo vlaken samodejnega simpatičnega nilja. Tesen kontakt med kostnimi h'i živčnimi strukturami jc vzrok za Številne težave.
Vratni del hrbtcnicc predstavlja most med slabo gibljivim delom prsne hrbtenice in glavo. Za opravljanje funkcij vida, sluha, voha in govora mora biti glava zelogibljK'a. Izjemno velika gibljivost glave jc zagotovljena s posebnimi anatomskimi značilnostmi vratnega dela hrbtenice, zlasti z malimi sklepi 1er medvretenčnimi ploščicami. S starostjo so gibljivost postopno zmanjšuje.
Vloga medvretenčne ploščice je enaka kol v drugih segmentih hrbtenice. Čira bolj naj hi ublažila navpični pritisk. De-generativn« spremembe se najprej pojavijo prav na medvretenčni ploščici. Zdrs ploSčice je v primerjavi 7. ledveno hrbtenico izrazilo redek in je v glavnem posledica nenadne poškodbe. Najpogostejši je kronični tip. ko se javlja počasna degeneracija več pk^čic, kar privede do spondiloze. Med degenerativnim obolenjem se na koščenih delih pojavijo tr-nasti izrastki, ki še dodatno zožijo medvretenčno odprtino.
V nastanku ccrvikalncga sindroma ima pomembno vlogo tudi ^mabi Inivmu". Z^adi na-i^ega obrata glave aO zaradi neustreznega položaja med spanjem pride do izpaha drobnih vretenčnih sklepov, Kadar so se na vretencih že razvili tmasti nastavki, so takšni izpahi Še posebej nevarni. Slab položaj glave zaradi prisUne drže, ki ji je človek pogosto izpostavljen v poklicnem ali privatnem življenju. prav tako vckIí do istih posledic.
Klinično se cervikali sindrom kaže v akutni <ili kronični sliki, simptomi pa so lahko speclllčni ^li nespecifični. Med nespecifične .sodijo zmanjšana giblji-
vost, krčobhrbtcničnih mišic in občutljivost mišic na pritisk. Specifični simptomi so odvisni od mesta priziideiosti posameznih živčnih korenin. I^lečinase lahko pojavlja v vratu, ramenu, nadlahti, podlahti v področju lopatice ali dlani. OI)cutyivo$t
živčnih korenin.
izredn(» važna je primerna blazina. Številni prcxiajalci po-nujajo lične cïçonomsko oblikovane blazine. Biti mora dovolj mehka, da položena pod vrat zagotovi ustrezno vratno krivino, pri ležanju na boku pa
^ t
T
7'vrainavrclcnea
/ 12 - prsna vretenca
5 - ledvena vretenca
je lahko motena vpodročju različnih mišic, prav tiiko pa je tudi z |»iM,ílvostj<i. Nižje živčne korenine so íxlgcwome za lK>lj cxi-daljene mišice n.i rokah.
fbgosto so prisotni tudi simptomi, ki izvirajo iz drugih struktur. Zaradi draženja zadnjega hrbteničnega simpatičnega nitja bolniki p^)-gosto navajajo vrtoglavice, motnje ravnotežja, slabost, šumenje v ušesih in druge nct>bičajne slušne in vidne simptome. Včasih se pojavlja Še trdovraten glavobol v zatilju, neprijetni občutki v nosu. bolečine v poteku obraznega Živca ter omrtvičenje žrela s posledičnimi težavami pri poziranju.
Za določene težave so odgovorne vratne arterije, ki potekajo skozi prečne odrastke vretenc. Zasuk glave lahko povzroči kratkotrajne motnje krvnega pretoka v vratni arteriji na strani v katero se obrača glava. Pcxlobne spremembe, ki pa sc javljajo simetrično, lahko povzroči tudi maksimalen predklon ali zaklon glave ter hujši krč vralnih mišic, C.e traja motnja dalj Časa, se javljajo tudi krajša obdobja motenj zavesti.
Pri izbiri ukrepov za neki-ruršku zdravljen,|e akutne ali kn.>nične faze cervikalnega sindroma je potrebno upoštevati anatomske in biomehanične značilnosti tega dela hrbtenice ter vzrok nastanka degenerativnega obolcnja.
Osnovni ukrep Je ležanje. Z njijii razbremenimo vratni predel in omejimo gibljivost. V akutni fazi je potrebno tako dolgo ležanje, dokler z drugimi ukrepi (ovratnik, raztegovanje, zdravila) ne odstranbno glavnih simptomov: lK-)lečtnc» krča mišic in posledic draženja
zapolni pn^storptxj Ixjčno stranjo glave in ohrani hrbtenico v horizontalnem položaju. EVe-visoka ali prenizka blazina težave še poveča. Ležanje na trebuhu je odsvetovano.
Razte}>(>vanje Širi medvretenčne odprtine ter tako zmanjšuje pritisk na živčne korenine, hkrati pa preprečuje tvorbo zarastlin. Zelo pomembno je, da se smer razte-gcívanja ujema zosjo hrbtenice, vratna krivina pa mora biti izravnana.
V	akutni fazi je nošnja opornega ovratnika nujna. Uporabljamo mehki Schanzov ovratnik narejen iz nekaj pla-.stivate inpcwoja. Potrebnoga je nositi šest do osem tednov preko dneva in noči. Vsako jutro ga je potrebno namestili znova, saj se razrahlja in ne zagotavlja dobre opore oziroma ne preprečuje gibanja.
V	kronični fazi uporabljamo trši plastični ovratnik, ki ga btil-niki pogosto nosijo tudi med delom, pri katerem prihaja do pretiranih obremenitev vratnega dela lu'btenice.
Po k<mcu akutne faze je v okviru fizikalne terapije pomembna kineziterapija pri ka-teris píwebnfmi vajami popravljamo držo telesa. Poleg korek-turnih vaj dosežemo tudi ustrezno krepitev manjvrednih mišic.
Degenerativnih sprememb ne moremo preprečiti, lahko pa
vplivamo na faktorje, ki pospešujejo njihov razvoj. To so predvsem mehanski faktorji, ki povzročajo mikro izpahe posameznih sklepov in so eden glavnih razlogov -/a spremembe na hrustancu in medvretenčnih plošcicah. Naučiti se moramo izogibali naglih prcmikiw glave 1er vseh txJklonov do skrajnih mej.
Zelo blagodejno vpliva tudi elektroterapija, saj zboljšuje pretok, ima pa tudi protibo-lečiaski učinek. Blaga toplota, zlasti vlažna, blaži bolečino, intenzivnejše ogrevanje pa je prepovedano. saj lahko bolečino okrepi.
Pogosto moramo iskati pomoč tudi v Tarmacevtskih |)ro-i/vodih, kot so protivnetna in protibolečinska zdravila. Za lajšanje mišičnih krčev so dobrodošla tudi pomirila 1er mišični relaksatorji. Pri izbiri in uporabi bodimo previdni, saj imajozdravilaštevilne neugodne .stranske učinke.
Zavedati se moramo, da smo svojo hrbtenico ob rojstvu prinesli s sabo. Kakšno gensko informacijo smo podedovali, kako ,so nas polagali v zibel. kdaj pričeli nositi pokonci, kolikokrat nam je neumorna glavica kruto kinkala in visela kot ovenel zvonček, kako smo svojo hrbtenico obremenjavali v zgodnjem otroštvu, kolikokrat z glavo nesrečno zadeli ob steno ali padh na glavo-vse to je pomemben segment mozaične podobe naše hrbtenice: ana-tiîmski in funkcionalen. 7xil tega mozaika ne moremo več popravljati. Lahko pa izboljšamo svojo držo. Daljše monotono sedenje lahko koristno prekinemo z nekaj gibi, ki sprostijo krč mišic in pospešijo krvni pretok. Nabavimo si lahko ustreznejši stol, ki bo nudil oporo tudi vratnim vretencem. Staro neustrezno blazino bomo zamenjali. Uporabljali lxi-mo le obuvalo z mehkim elastičnim podplatom, predvsem pa se bomo izogibali vseh nenadnih sunkovitih gibov glave ter omejili gibanje v skrajnih legah. Pri rekreaciji í>omo izbirali športe, ki niso eksplozivni. kjer lahko gibanje telesa in glave ustrezno kontroliranio. f e ne obladamo tehnike dihanja, bomo raje plavali hrbtno, saj moramo sicer pri prsnem plavanjtt vratno hrbtenico preveč ukriviti.
Še bolj bomo prisluhnili svojemu telesu in mu poskušali biti kar najboljši prijatelj. Morebitne poškodbe bomo skrbno prepečevali, z rednimi vajami pa bomo kar najbolj krepili hrbtenične mišice. Le tako bomo ludi v kasni starosti ohranili gibčnost in poskočnost. dobro gibljiva vratna hrbtenica pa nam bo omogočala kvalitetno življenje ter ustrezen kontakt s svetom okrog nas.
■ Prim. Janez Poles, dr med., internist
Svet oktanov - novosti
73. avtomobilski salon Ženeva 2003
AvIorfioÍMlski sejmi taksnih nizse^nosli kot so v Ženevi, 1'ninkfiiilii uli Detroitu so lovo pruvťutď paša /a oči /eio verjetno ludi lisle manj navdušene privržence xlo^Čene pli»^evine in /lo^lnsne^u sveta avtomobili/ma. Malce pre* uredno hi biln o lem MKiiti sicer stereotipnej^a /.emljitna, a
najhr/ *vk(iruj<hi nt Janeza, ki hi .ve oi> kopici oblin, taksnih ali druuaCniU, kijih ustvarjajo slavni in manj slavni avtomo* bliski oblikovalci, ali pač ol) ti-stih listih, pri katerih ima prste vmes mati narava, hranil o};ledovanja in »ličudovanja. In ravno to je ludi eden <k1 namenov tovrstnih leskelajočih se prireditev. Ob precejšnji popla->i novosti, vam tokrat predstavljamo tiste, ki so nekako bolj zanimive Zii slovensko tržišče ter
hkrati slovensko kupno moč.
Alťa Rome«-Alfa OTcoupc, razvili so jo na cwnwi Alfe 156, motorji: 1.8 TS (141) KM), 2.0 m (165 KM), l.9JTD(14i) KM) in .U V6 24V (250 KM). Osîaic nwosli: Alfa spider. Alfa cnv
Audi - Novi A3 jc v primerjavi z prcjSojim modelom nižji in SirSi, kar mu daje kupcjcvski vide/ in ima 7a 65 mm daljno me-dťtíno razdaljo. Molorji 1.6 (102 KM),2.0 PSI (150 KM)..12 V6 (241 KM. L9 IDI (105 KM), 2.0 TDl {'AO KM), aiiilsUii j)a si bo moi tudi DS(i sckvcnini menjalnik, kol tudi liplronic (poleg ročnih pel inšeusiopenjskih menjalnikov) Ostalo novosii:
AudiA4cabrioquiitlro, A8 4.0 TDI, Novulari.
BMW -osvcžilcv coupcja. ca-hrioleia in compacta serije novosi jc nov ."^-litrski .k^sivaljni turbodizcl z2(i4 KM in 410 Nm navora, ^porini kupe serije fi naj bi predstavili konec lota, naslednika serije 5 (E6(l) pa na Frankfurtskom salonu. Airaktivnoai na njihovem ra/stavricm pros-I<îru je bil vsekakor tudi eoupe /A.
Citroen - C2, sicer Studija, naj bi po neuradnih podaikiii /ame-njal moúc\ Saxo.
Daihatsu - Novi (\iorc. z 1-lilrskim trivaljnim molorjem (58 KM)
DaewíHi <(JM>-Premiera nove Nubire, katere oblika je nastala pod peresom Pininfarine in je povsem p<idrejena evropskih standardom in okusom, Motorji 1-6(109 KM), 1.8(122 KM). Osiale novosti: Matiz.
Ti at - Gingo (projekt in Idea (projekl 350), slednji je manj.^i in dobro oprtîmljen eno-prosiorec , ki bo mešal širene Oplovi Merivi. prvi pa 3,5 metra dolg malček» ki bo po skoraj dveh dese lic tj ih nadomesiil Pando-
Ford-F(KUS CMax,enopro-slorska izvedba Focusa / možntttijo vzdolžne ifi prečne naslavilve sedežne klopi, ostale mwost: Fusion, MondeoTDCl (6-sio|"Jcajski nîCni menjal nik), (ialaxy'i'DI 130 KM.
Hyundai - XG350.3,5-litr^ki 6-valjni motors 197 KM.
Hon<]a - Accord lourer, z 50
mm dalj.5o me dosno razdaljo, ter i.)snovnimi576 lilri prtljažne-gíi prostora neposredno tekmuje Z maz do 6. Molorji: 2.0 (150 KM) in 2.4 (19Ô KM) z možnostjo pet ali Sestslopenj-
skega menjalnika, na voljo pa bo tudi sekvcnCni menjalnik.
Kia - Opirus, skv>raj 5-melrs-ka limuzina z 3,5-ltlrskim 6-valjnikom in 198 KM, samodejnim menjalnikom. Obljubljajo»
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL
Mercedes Benz
BREZPLAČNO SERVISIRANJE, UGODNO FINANCIRANJE NAKUPA, LETNIK 2002 -10%
^^^^	Avtosâlon VELENJE
^^^^^^	Prešernova c.1A
^^^ ^ tel: 03 Ôd 84 724
§ ^^ Aa pse SLOVENJ GRADEC I w	Celjska c. 46
^	tel: 02 88 12 600
da je do sedaj lo njihov najpre-siižnejSi avtomobil.
Lancia - Ypsilon, najmanjša in zelo elegantna laneia z molorji 1.2 (60 in 80 KM), L416V (95 KM), L.Vliirski turbodi/cl-
ski multijei. Tovarna obljublja vrhunske materiale in bogato serijsko opremo.
Mu/dii - koncept MX sportif naj bi bil osnova /a mazdo mo-ni/dalji'wnje na 24, struni
\cc
Novi Ford Fusion! Izboljšajte svoj razgled.
Dnevi odprtih vrat 14. in 15. 3, 2003
AC Mlakar, c. Simona Blatnika 18, Velenje. Teleřon: 03/8S8 56 70
ForcJFuslon
PMieemoof^ «/«««.s L )cc fv-i or-«|aco7:	^tc^i
ZVEZDI, KI NIKOLI NE UGASNETA
Ustvarien za življenje, Narejen, da trsya.
PESTREJSA PONUDBA ZAVAROVANJ PRI ZAVAROVALNICI MARIBOR
d.d
ZAVAROVALNICA MARIBOR
ZA
10%
POPUST
OB SKLENITVI NOVEGA AK ZAVAROVAISUA PRI Zavarovalnici MARIBOR
Predstavništvo Velenje Igor Stropnik s.p. Velenje Marko Logar s.p. Velenje Agencija Aurora Velenje
popust velja od 17. 03. 2003 do 17. 04. 2003
Izberite modro svojo pot!
Poslovna enota Zavarovalnice Maribor v Slovenj Gradcu je poslovno leto 2002 uspešno zaključila. Načrtovana rast zavarovalne premije je bila presežena. Še posebej smo v PE Slovenj Gradec ve-seii podatka, da se je prodaja zavarovanj na področju, ki ga pokrivamo s Predstavništvom Velenje (MO Velenje, Občina Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki), povečala skoraj za četrtino.
V novo poslovno leto 2003 tako lahko vstopamo samozavestnejši, a tudi z večjo obvezo in odgovornostjo do ljudi, ki nam zaupajo zavarovanje svojih najdražjih in svojega premoženja.
Kakovost storitev, korektno svetovanje pri sklepanju zavarovanj, zanesljivost in ažurnost pri reševanju odškodninskih zahtevkov zavarovancev bodo tudi v letu 2003 vodilo pri našem delu.
Za naklonjenost sedanjih in bodočih kupcev se trudimo tudi s sprotnimi izboljšavami zavarovalnih prooizvodov. Tokrat vam lahko predstavimo dve novosti in eno izboljšavo zavarovalnih produktov na področju avtomobisikih zavarovanj, in sicer: pravna zaščita zaradi uporabe motornega vozila in možnost odkupa prve škode ter možnost podaljšanje jamstva pri zavarovanju izgube vrednosti vozila.
Pravna zaščita zaradi uporabe motornega vozila velja za razred osebnih in kombiniranih vozil. Zavarovanje se sklene k zavarovanju obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) in krije stroške postopkov v zvezi s prometnimi nezgodami, do katerih pride pri uporabi zavarovanega vozila. Če se boste odločili za to zavarovanje, si boste v primeru prometne nezgode zagotovili izvensodno in sodno varovanje vaših interesov, ne glede na to ali ste povzročitelj ali oškodovanec. Kritje stroškov upravno kazenskih, kazenskih in civilnih postopkov, pridobivanje potrebne dokumentacije v primeru nezgode v tujini, zagotovitev prevajalca, vzpostavitev kontakta z odvetnikom v tujini ali z zavarovalnico, pisanje odškodninskega zahtevka v oškodovančevem imenu prevzemamo za vas na področju Republike Slovenije in v vseh državah, podpisni-
cah dogovora o zeleni karti.
Z možnostjo odkupa prve škode omogočamo vsem zavarovancem, uvrščenim v najvišji premijski razred, da z doplačilom ob sklenitvi obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) in zavarovanja imetnika in vsakokratnega uporabnika vozila (AO+j ohranijo doseženo boniteto kljub eni prometni nezgodi, ki bi jo morda povzročili v tekočem zavarovalnem letu. Naj vas ob tem spomnim! mo, da pravilo ohranjanja bonitete v najvišjem premijskem razredu pri avtomobilskem kasku zavarovanju pri ZM velja že od leta 2001.
V letu 2002 smo pričeli s prodajo produkta, imenovanega zavarovanje izgube vrednosti vozila. S sklenitvijo tega zavarovanja zavarovancem omogočamo nadomestitev izgube vozila z ustreznim novim vozilom. Zavarovanje izgube vrednosti vozila namreč pomeni, da ste zavarovali razliko med tržno (prodajno) vrednostjo za normalno rabljeno vozilo, določeno po sistemu EUROTAX in fakturno (nerevalorizirano) vrednostjo vozila. Ko smo proizvod začeli prodajati, je biia sklenitev zavarovanja možna le za novo kupljena vozila, jamstvo pa omejeno le na eno leto. Od 1. marca 2002 dalje je zavarovanje izgube vrednosti vozila mogoče skleniti za dobo dveh let Tisti zavarovanci, ki so za svoje novo vozilo v preteklem letu sklenili to zavarovanje, lahke zavarovanje podaljšajo še za eno leto.
Tudi v okviru premoženjskih zavarovanj ponujamo posodobljena in nova zavarovanja. Med slednjimi zagotovo velja omeniti paketno premoženjsko zavarovanje za podjetnike (PPZ), kjer vam ob sklenitvi zavarovanja nudimo ugodne paketne popuste.
Nanizali smo nekaj novosti iz naše ponudbe. Oglasite se v naših prostorih Predstavništva ZM Velenje, Stari trg 35 in zahtevajte podrobnejše informacije. Naši sodelavci vam bodo z veseljem svetovali pri iskanju najugodnejše zavarovalne zaščite za vaše potrebe.
PREDSTAVNIŠTVO VELENJE - Stari tr« 35.3320 ValBnle, tsl.: S3/ 897 50 86
13. marca 2003
w^JlÍÍ
TV SPORED
23
ČETRTEK, 13. marca
PETEK, 14. marca
SOBOTA, 15. marca
NEDEUA, 16. marca
PONEDEUEK, 17. marca
TOREK, 18. marca
SREDA, 19. marca
SLOVENIJA 1
07.00	Dobro jutro
Od.OO	Poročila
09.05	Male sive celice, kviz
09.55	Zgodbe U ^fjke
10.25	Recepizazûravo žaljenje
11,15	Vrtřčteni, 9. del
11.45	človek rte jezi se
13,00	Poroćila, šport, vrenie
13.30	Američke sanje» koncert
Andrea Bocelltja
14.30	Svetovni Izzivi
15.00	Samosi Světlaně htekaroviC
15.55	Brez meja
16.30	Poroćila, èport. vreme
16.50	Enajslášola
17.20	MaxseselIvKairo.dok.
17.45	City folk
16,10	Resnična r^nlčrv;«!
18.45	Risanka
19.00	Danes
19.05	VaSkr^j
19.25	Vreme
19,30	TV dnevflik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Prviindrugi
21,20	Osmidan
22.00	Odmevi, kultura, kronika,
šporl, vreme
22.45	Glasbeni večer
23.50	Dnevnfl( zamejske tv
00.25	Osmidan
00,55	Tednik
01.50	Mary Tyler M core
02.15	Nsdelia, amer film
04.00	Duga tekma finala končnice DP vhokeiu na ledu, Zavarovanka Maribor ; Acronisfesenice. posnetek
SLOVENIJA 2
06.00 Vremenska panorarna 08.30 Mostovi
09.25 SPvalp.smufi..SVSL(M),
IÏ&105 finala 10.15 TVprodaja 11,55 SPvalp.smjč., SVSL(2),
l^eios nnala 14,10 TVprodaja 14.40 Pomagajmosi 15,10 Konec sveta. 2/6 16,05 Videospotnfce 16.50 Mary Tyler Moore 17.25 Dnjga tekma finala
končnice DP v hokeju na ledu, Zavarovalnica Maribor lAcroni Jesenice, prenos 20.00 Operne dive, dokum.
21.00	Mednarodna obzorja
22.00	Nang-nak. tajski film
23.35	02,11/32
00,35	VideostranI
-	. ■
07.05 Dragon Bali, ris. serija
07.30	Rudijevo moštvo, ris, ser,
07.55	RKkiLake
06,45	Ko boš moja. nad,
09.40	NezaSeljend. nan.
10,30	Tv prodaja
11.00	Gr;ia račka, nad,
11.50	Vonj ijutiem nad.
12.45	Na kraju zločina, 4.dH
13.40	Tvprodaia
14.10	RickiLske
15.00	Vonj ijiAezni, nad.
15.55	Grđa nčka, nad
16.55	Nezaželjena, nad.
17.55	24 Uf-vreme
18,00	Ko boi moja. nad.
19.00	24 uf
20,00	Trenja
21.30	Prijatelji, nan.
22.00	Moške glave, ženske težave
22.30	Zahodno krik), nan. 23.25 premiere,
23.30	Privk) Zločina
00.20	Prijatelji
SLOVENIJA 1
07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09,05 Max se seli v Kafro. dok. 0d.20 EnajsUšola 09.50 Oddaja zâ otroke 10.05 Dsu pršiva r^rava, 10,35 Resnična resničnost 11.05 Avtoportret eenka Pulko 11 45 Odprto dan In noč. 6/13 12.16 Lukas.6/13 13.00 Poročita, šport, vreme 13.35 O živalih in ljudeh, tv MB 14.05 Vsakdanjik in praznik 1S.00 Prviindrugi 15.20 Osmidan 15,55 Mostovi 18,30 Poničlfa, šport, vreme 16.60 Iz popolne torte 17.05 Potepanja. 2/10 17,40 Razgaljeni planeL 2/6 18,30 žrebanje deteljne 18.45 Risanka 19,00 Danes 19.05 Vaš kraj
19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Praksa. 21/22 20,50 TV poper 21,20 Homoluristfcus 22.00 Odmevi, Spwî. vreme 22.50 Polnočni klub 00,00 Dnevnik zamejske tv 00.20 Razgaljeni pianet, 2/6 01.10 TV poper 01,40 Homo uristKus 02.00 September, amer. II Im 03,40 SP v dvoran, atletiki, posn.
SLOVENIJA 2
08,30 Brezmejd 09.05 Dobro jutro 11,05 TVprodaja 11.35 Videostrani 12.40 Tv prodaja 13.10 Sveto in svet; katoliška
cerkev in ateizem 1410 Rdeče vesolje, 1/4 15.05 Videospotnice 15.55 SPvdvoranakiatledki, prenos iz Sirminghama 17.20 SPvsmuč.skoktti,120m.
prenos iz lahtia 20.30 Vesolje. 3/3
21.20	Morilec z mobar^ikonx nem. t. 22,55 Tinsel Town, 5/10 23.40 Nemška oddaja o jazzu 00.40 02,12/32 01.35 Videospotnice 02.20 VkJeostiani
06.35	Gragon Bal, jap. ris. serija
07.00	RudijevoffioiTvo, ris.ser.
07.25	RfckiLake
08.15	Koboàrrtoja
09.10	Nezažefjena, nad.
10.00	Tv prodaja
10.30	Grda račka, nad.
11.20	Vonj ijutKzni, nad.
12.15	Trenja
13.40	Tv prodaja
14.10	RickiLake
15.00	Vonj ljubezni, nad.
15.55	Grda račka, nad.
16.55	Nezažeijer^. nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Ko boi moja, nad
19.00	24 ur
20.00	MirovniK amer. (Hm
22.05	Pazi, kamera!
22,35	XJÛ. premiere
22.40	Tretja izmena
23.35	Jekk). amer. Iilm
01.15	24 ur, ponovrtev
02.15	i^Čna panorama

ksnnll
53
00.50 24 ur 01,50 Nočna panorama		1 09.00	Dobrojutro,inforniahvno* razvedrilna oddaja
À		i 10,00	Vabimo kogledu
i		i 10.05	Najviža, koni oddaja:
	ss		narodnozabavno glasbo
09.00	Na obisku... pri Igralcih	i 11.20	Nai spot dneva
	Amaterskega gled. Velenje	j 11.25	So med nami nezemyaní?
10.10	Vabimo k ogledu		oddaja o fenomenu žiuvfi
10,15	Odprta tema. ponovitev		krogov
11.20	Naj spot dneva	! 14.00	Videostrani
14.00	Videostrani	\ 18.05	Vabimo k ogledu
18,05	Vabimo kogledu	1 18,10	Regionalne novice
18.10	Re^onalne novce	\ 18.15	Miš maè, otroška oddaja.
18.15	Brez panike, mladinska		3, TV mreža
	oddaja, 3, TV mreža	1 18,55	Ustvarjajamo skupaj
16,55	Naj spot dneva	i 19.40	Naj spot dneva
19.00	Vkleos^ani	1 19.45	Videostrani
19.55	Vabimo k ogledu	\ 19,55	Vabimo k ogledu
20.00	So med nami nezemljani?-oddaja o fenomenu žitnih	i 20.00	Vldjučevanje Slovenije v EU. kontaktna oddaja
	krogov, kontaktna oddaja	i 20.45	Regionalne novice
20.55	Regionalne novice	j 20.50	Gremo v kino
21.00	Dokumeniama oddaja	\ 21,20	Naj spot dneva
21.30	Naj v6a. kontaktna oddaja	\ 21,25	Vabimo k ogledu
	znarodnozabavno glasbo	i 21.30	Vredno je stopili noter
22.45	Vabimo k ogledu	i 22.00	1; oddaje Dobita jutro
22.50	Naj spot dneva	i 22,50	Vabimo k ogledu
2155	Videostrani	\ 22,55	Videostrani
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Zfatko zakiadko
07.15	Eva in Adam, 1/11
07.45	Čarobne dežele, 2/13
07.55	Risanka
08.00	Zgodbe iz školjke 08.25 Biserčki iz Biseroom
08.30	Max se seli v Kain:^. dok.
08 45	Male sive celice, kviz
09.35	Marsupiía mi, 54/26
10.00	Gimnazijasîilifisrc. 10/26
10.45	Polnočni klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, špon weme
13.30	^udentska ulica, oddaja za
študente
14.00	Lukas, 10/13
14,30	KomisarRex.1(V15
15.20	Sledi, tv Koper
15.55	Slovenci v llallji
16.30	Poročila, ^rt, weme
1645	Mačka iz rrašje luknje, rts.
17.10	Na vrtu
17.35	Ozare
17.40	Kdobokoga, 1/3
18.10	Slovenski magazirr
18.45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Utrip
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.00	Povabilo med zvezde
21.00	Avtoportret. Viki GroSelj
21.50	Trend, oddaja o modi
22.20	Poročila, šport, vreme
22,55	Sopranovi. 10/13
23.50	Amerâkl psiho, amer. f.
01.30	Dnevnik zamejske tv
01.50	Návrtu
02.15	Kdo bo koga. 1/3
02.45	Dojilo, Ital. him
04.50	Saj so nori, športni film 05.15 Prviindnigi
05.35	Avtoportret. Viki Grolelj
0620	Vrtičkani.9,del
06.50	Človek ne jezt se
SLOVENIJA 2
07.50 TVprodaja 08.20 Mostovi
08.55 SPvalpsmuč.,SL{a,i. vožnja
09.55 SPva)pfimuč.,VSLíM),
1.	vožnja 11.00 Frasier, d. del
11.25 SPvalp.smijč.,8L(2),2. vožnja
12.25 SPvalp.smuč.,VSL(M}.
2,	vožr>ja
13.15 SP v biatfônu, sprint (M řn 2)
14,45 TVprodaja 15,15 Evrogol 16.15 SP v dvoranski adelik), prenos
17,25 SPvsmtič, skokih, 120 m, preftos
20.00 Vsak lonec ima pokrovko.
amer film 21.50 Nežna je noč. 5/6 22.45 četrtfinale lige prvakinj v rokometu, Larvik ; Krim Eta Kotex. posnetek 00.00 Sobotna noč 02.45 Vkleostrani
•J
08,00	Doktor Oto» ris, serija
08.10	Mjav, mjav, ris, senja
08.20	Vrt)j3 vas. ris. sanja
08.50	Mala Kîtry, ris. serija
09.00	Palčiča, ris. serija
09.30	Moj prijatelj RokJ. ris.ser.
09.40	Slonček Benjamin, ris. ser.
10.05	Malinji dol. r«. serija
10.15	Pocahontas, ris. lîlm
11,05	Mall helikopter, ris, serija
11.25	šol^ ko^rkarska liga
12.20	Glavca. nan.
12.50	Preverjeno
13.45	V najstebSem primeru, nan.
14.40	ResrQčnisvet, dok. odd.
15.00	Dmžínsko pravo, nan.
16.00	Močno zdravik). nan.
16.50	Goodyear liga, pren. koš,
19,00	24 ur
20,00	Viktoři 2002, prenos
22.00	Naključni junak, amer. I,
00.05	Vsiljivi prijatelj, amer, film
01.55	24 ur, ponofltcv
^fiSET	S
09.00	Miš maš, otr, oddaja, pon.
09.40	Vabfmokogledu
09.45	Gremo v kino, ponovilev
10.15	Najspotdneva
12.00	Vkleostrani
18.50	Vabimo k ogledu
18.55	Vključevanje Slovenije v
EU, ponovitev
19,45	Naj spot dneva
19.50	Vkleostrani
19.55	Vabimo k ogledu
20,00	1161.VTVmagazřn
20.30	Antonov večer, posn 2. del
21.40	Ameriškifllm
23.10	Vabfmokogledu
23.15	Najspotdneva
23,20	Vkleostrani
SLOVENIJA 1
07.40 TeletekstTVSIovenlja 08.00 Živžav
09.50 Mismo..JtalljanI,8/16 10,20 Med vatovi, tv Koper 10.50 Svetdlvjltiživali,6/10 11.20 Ozarç 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje In zemlja 13.00 Poročila, Sport, vrenje
13.15	Tetega lepega popoldneva
sledi	Nemogoče 13.20 Človek in pol 13.30 Nedeljsko oko 13.40 Kulinarko 14.00 Gravitacija 14.55 Motoring 15.00 Privlačna nasprotja 15.20 Kislo jabolko 15.35 Šport-nadanašftjidan 15.45 Avantura 16.00 Raymonda imajo vsi radi 15,30 Poročila, šport, vreme
16.45	Tetgga lepega popoldneva 17.05 Družabna kronika 17.15 Predmet poželenja 17.30 Vsakdanjik in praznik 18.35 Žrebanje lota 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 človeknejezise 21.00 vmčkani, 10 del 21.35 Večerni gost 22,30 Poročila, šport, vreme 23.05 Vztndno od raja. amer. t. 01.00 Dnevnikzamejsketv 01.25 5vetdivphživaN.6/10 01.55 Konec sveta, 3/6 02.45 Tinsel bwn, 5/10 03.30 Policijska postaja. 6/12 04.15 Sk^ski magazin 04.40 Vsakdaniik in praznik 05.50 Goool, nogometna oddaja
SLOVENIJA 2
08.00 Tv prodaja 08.25 Rad Imam Lucy. 115 del 08.55 $Pvalp.smue.,SL(M), 1. vožnja
09.55 SPvalp.smuč.,VSL(2), 1,
vožnja 10.50 TVprodaja 11.25 SPvalp smuč,, SL(M), 2, vožnja
12.20 SPvalpsmuč.,V$L(2).2. vožnja
13.15 SP v blalk)nu, zasledovalno
(M posnetek
14.45	SP v dvoranski atletiki, pren. 17,40 Finale tončnice DP v hokeju na ledu, Acroni Jesenice: Zavarovalnica Maribor, prenos 20,00 Konec sveta, 3/6 20,50 Goool, noçomeina oddaia 21.20 Frasier.9.del 21.45 Po^cijska postaja, 6/12 22,35 Ples je moje življenje, 3/5 23,30 Vkleospotnice 00.15 Videostrani
08,00	Doktor Oto, ris.serija
08.10	Miav! Mjav!, ris.serija
08,20	Vrbja vas, ris. serija
08.50	Mala Kitty, ris. serija
09,00	Palčka, ris, serija
09,30	Moj prijatelj Roki, rs.ser,
09.40	Slonček Benjamin, ris. ser.
10,05	Malinji dol, ns, senja
10.15	PeierPan. ris. iitm
11.05	Mali helikopter, ris. serija
11.25	šolska košarkarska liga
12.20	Glavca, nan.
12.50	Viktorji 2002
14,50	Umor, nan,
15,40	Na deželi je lepo, nan,
16.30	Skriti ljubimec, amer, film
18.15	24 ur-vreme
18.20	TrikjJamiejaOiiveiia, dok
19,00	24 ur
20.00	Lepo je biti miljonar
21.30	Športna scena
22.25	Goodyearliga, oosn. koš.
00.20	24 ur, ponovitev
01.20	Nočna panorama
S7 4«
92
PONOVITEV ODDAJ;
09,00	Miš maš, otro^ oddaja,
09.40	Iz pon, odd. Dobro jutro
10.30	neO.VTVmagazin
10.50	športni torek
11,10	Iz olimpijskih kn>gov
11.15	Športnikleta2002vVelenju
12.10	Vabimo kogledu
12,15	Najviža.odd.znarodnozab.
glasbo. Ans: Jožovc
13,30	Iz sred, oddaje DoIko jutro
14.20	Vkleosnni
18,00	Vabimo k ogledu
18.05	1161.VTVmaga2in
18.35	iz pel oddaje Dobro jutro
19.25	So med nami nezemljani?
kontaldna oddaja
20.20	Gremo v kino
20.50	Naobisku.. priigranih AmaL gledališča Velenje
21.50	Vkleostrani
SLOVENIJA 1
06.40	2rcab tedna
07.00	Dobro jutro
09,00	Poročila
09.05	Iz popome torbe
09,20	Potepanja, 2/10
09.50	Oddaja za otroke
10,05	Svetdivj)tiživali,B/10
10.35	Navilu
11.00	Tistega lepega popoldneva
13.00	Porečlla. šport, vreme
1315	Tiďe^ lepega popoldneva
15,35	Mladi virtuozi
15.55	Doberdan, košarica
16.30	PoročJa, šport, vreme
16,50	Radovedni Taček
17.05	Dogodivščine v veseli
hosti, 1/26
17.25	Medvedki, 10/16
17.40	Nadloge, 2Í3
18.30	Žrebanje3x3plus6
18.45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Vaš kraj
19 25	Vreme
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.00	Na morje, 3/13
20.55	Gospodarski izzis^
21.25	Pisave
22.00	Odmevi, kulturna kronika.
šport vreme
22.50	Kr^ Iga mene Priga
23.05	Skrivnosti
23.15	Kraljestvo, 7/6
00.35	Dnevr^k zamejska TV
00,55	Nadloge, 2/3
01,45	Pisave
02.t0	Gospodarskii22ii
02.40	Trend, oddaja o modi
03,05	Studio city
04.20	Končnica
05.20	Šport
SLOVENIJA 2
08.30	Slovenci v Italiji
09.05	Dobrojutro
11.05	TVprodaja
11,35	Vkleostrani
13,45	Veso^e.3/3
14.35	Sobotna noč
16.40	VkJeospotnKe
17.25	čarobne dežele, 3/13
17.35	Eva in Adam. 12/16
18.05	Jasno in glasno
19.00	Danes
19.05	Vaškiaj
19,25	Vreme
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20,00	Končnk:a
2105	Studlocity
22,00	Rdeče vesolje, 2/4
22.50	Brane Rončei, lZ2a odra
00.15	Oz, 13/32
01.15	Videospotnice
02.00	Videostrani
0700	Dragon Bali, ris. serija
07.30	Rudijevo moštvo, ris, ser,
07.55	RfCktLake
08.45	Koboâmoja, nad.
09.40	Nezaželena, nad.
10.30	TVprodaja
11.00	Grda račka
11.50	Vonj ljubezni, nad.
12,45	športna scena
13.40	TVprodaja
14,10	RickiLake
15.00	Vonj ljubezni, nad.
15.55	Grda račka, nad
16.55	Nezaželjena, nad.
17.55	24 ur
18.00	Ko boš moja, nad.
19,00	24 ur
20.00	Podenostreho, 42. del
20.55	Naša sodnica, nan.
21.50	Urgenca. nan.
22.45	XXI premiere
22.50	Privid zločina, nan.
23.45	Prijatelji, nan.
00.15	24 ur. ponovilev
01,15	Nočna panorama
•cmnmU 27 4« 92
©
09.00 Dobro jutro, informativno •
razvedrilna oddafa 10 00 Vabrmo k ogledu 10.05 1161.VTVmagazln,reg.
iníonnaiivni program 10.35 Najspotdneva 14,00 Videosirani 16.30 Ko^. posn. tel?neHKK FetU šfi^: F^vovama Laško 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Nogomet, posn. tekme ERA
Šmartno: CMC Publikum 19.50 Najspotdneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Slovenija in EU, konL odd. 20.45 Reg kanalne novice 20.50 Rokomet, posn. lekme Prevent Slovenj Gradec: Tenno Ško^a Loka 22.05 Iz oddaje Dobrojutro 23.00 Najspotdneva 23.05 Vkleostrani
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.20 Dogodivščine v veseli
fiosti, 1/26 09.45 fliper in Lopaka, 22/26 10.10 Študentska ulica 10.40 Nadk)ge.2/3 11.30 Obzorja duha 12.00 Na morje, 3/13 13.00 PoTOčila, šport, vreme 13.20 Sledi, tvManbor 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Polnočni klub 15,55 Potepanja 16.30 Ponjčila, Sport, vreme 16.50 Biserčkf iz Bisergore 16.55 Sprehodi v naravo 17.20 Knjiga mene briga 17.40 Skrivnosti, ponovitev 17.50 Meč, mil in stvarnost srednjega veka, 2J2 1B.20 OuhovnI utrip 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 VaSkrai
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Hribovska saga. dok mes. 20.50 Soočenje pred
refemdunK>moNatu 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport
22.50 Nedolžen, 1/2 00.05 Dnevnikzamejsketv 00.25 Meč. mit In stvarnost srednjega veka, 2/2 00.55 Duhovni utrip 01,15 Hribovska saga, dok. mes. 02.05 Soočenje pred
referendumom o Natu
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09,00 Poročila 09.05 Biserčki iz Bisergore 09.15 Grdi raček Tine. 20/26 09.40 Sprehodi v naravo 09.55 Oddaja za otroke 10.20 Knjiga mene briga 10.40 Skrivnosti 10.45 Radio akLvnost, 7/26 11.10 Meč. mit in stvarnost srednjega veka, 2/2 11,40 Duhovni uliip 12.00 Sfôvenskt magazin 12.25 Homotunsîeus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Trend, oddaja o modi 13.40 Pisave 14.05 Hnbovskasaga 14.55 Soočenje pred
referendun^m o Natu 15.55 Mostosd 16.30 Poročila, šport, vreme 1650 Podkk)bukom 17,50 Barvejeseni 13.45 Risanka 19.00 Danes 19,05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik šport, vreme 20.00 Pnsciia, puščavska
kraljk^a, avstralski flim 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Kontrapunkt 23.55 Dnevnih zamejske TV 00.15 Barve jeseni 01.05 Mary Tyler Moore 0135 Piknik pri Ozirisu. 2/2 03.25 Koři&apunkt
04.45	Liga prvakov v nogom., pon.
SLOVENIJA 2
03.00	Mary Tyler Moore	i 08.30	Potepanja
03.25	Nedolžen. 1/2	i 09,00	Vkleostrani
05.00	Šport	I 09,55	SPvbiatk>nu. posamezno
SLOVENIJA 2		j 12.10	(M), prenos TV prodaja
OB.30	Dober dan. Koroška	1 12,40	Vkleostrani
09,20	Dobro |uio	i 15,10	Tv prodaja
09.55	$Pvl»atkinu, posamezno	i 15.40	Mednarodna obzorja
	(2), prenos	i 16,45	Vkleospotnice
13.35	TV prodaja	i 17.30	Mary Tyler Moore
14,05	Studk> city	i 18.00	Iz naših krajev
15.00	Končnca	: 16,15	0 živalih in ljudeh
16.05	Videospoinrce	i 18.45	Primorska kronika
16.50	Mary Tyler Moore	\ 19.00	Danes
17,25	JeseflKe: četrta tekma	i 19.05	Vaš kraj
	finala končnice DP v hokeju	i 19.25	Vreme
	na ledu, Acroni Jesenice-	i 19.30	TV Dnevnik, šport, vreme
	Zav. Manbor	\ 20.00	športna sreda: evrotiga v
2D,40	Košalta za pokal Uleb, polfin, Joventut • Krka, pren		košarid, Asvel : Union Oiimpija, prenos
22.30	Liga prvakov v nogometu	i 22.20	Liga prvakov v nogometu
00.00	Angitjal. nemški film	i 00,15	Morili ljubezen, špan, f.
01.35	Oz, 14/32	i 01.45	Oz, 15/32
02.30	VldeospoUiice	i 02,40	Vkleospotnice
03,15	Videostrani	i 03,25	Vkleostrani
07.00	Dragon Bali, ns. senja
07JO	Rudijevo moštvo, ris. ser,
07.55	RiclGLake
06,45	Ko boš moja, nad.
09,40	Nezaželena, nad,
10.30	Tv prodaja
11.00	Grda račka, nad.
11.50	Von| ljubezni, nad.
12.45	Naia sodnica, nan.
13.40	Tv prodaja
14,10	Ric^Lake
15.00	Vonj ljubezni, nad.
15,55	Grda račka, nad.
16.55	Nezaželjena, nad.
17.55	24 ur-vreme
16.00	Ko boš moja, nad.
19.00	24 ur
20.00	Prever]eno
21.00	Nenadoma, amer, tílm
22.40	XXL premiere
22,45	Privid đočina. nan.
23,40	Prijatelji, nan.
00.10	24 ur, ponovitev
01.10	Nočnapanorama
kArt^ll
07.00 0730 0755 08.45 09.40 10.30 11,00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17,55 18,00 19,00 2000 21.40 22.10 23.05 23.10 00,05 00.35
Dragon Ball, japonska ris. Action man. risanka Reki Lake Ko boi moja, nad. Nezaželjena, nad, TVprodaja Grda račka, nad. Vonj ljubezni, nad. Preverjeno Tv pmdaja Ricki Lake Vonj ljubezni, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur, vreme Ko boš moja. nad. 24 ur
Morilec na letalu, amer, f Trafika, 7. del komedije Na kraju zločina, nan. XXL premiere Pnvid Sočina Prijatelji, nan. 24 ur, ponovitev
hmnmtl
4e
S2
09,00	Kc^artca, posn tekme HKK	i 09,00	Dobro jutro, informativno
	feal Široki: Pivovarna Laško		razvedrilna oddaja
10.30	Vabimo kogledu	i 10.00	Vabimo k ogledu
10,35	Rokoiïiet, posnetek tekme	i 10.05	športni gost ponovitev
	Prevent Slovenj Gradec:	i 10.55	Naj spot dneva
	Termo škofja Loka	i 11.00	Slovenija rn EU. pon.
11.50	Naj spet dneva	i 14.00	Vkleostrani
11.55	Nogomet, posn. tekme ERA	i 18,05	Vabimo k og(edu
	Šmartno: CMC Publikum	i 1610	Regionalne novice
13.25	Videostrani	j 18.15	V mojem košku je pa
16.10	Vabimo kogledu		ffiavrica, otr. odd.
18.15	Rokomet posnetek tekme	i 1645	Naj spot dneva
	Gorenje. Mobitel Prule 67	i 1650	1162. VTV magazin, pon.
19.30	Naj spot dneva	• 19.10	športni torek
19.35	Videosirani	j 19.30	tz olimpijski]; tfogov
19.55	Vabimo k ogledu	• 19.55	Vabimo k ogtedu
20.00	1162. VTV magazin	i 20.00	POPCORN, kontaktna
20.20	Športni torek		glasbena oddaja
20.35	iz olimpijskih laogov	i 21.15	Regionalne novice
20.45	Športni gost, kont. oddaja	\ 21.20	Najspotdneva
21.30	Vlva turistka, pon.	i 21.25	Vabimo k ogledu
22.00	Rokomet posnetek tekme	\ 2130	Odprta tema, 3. TV mreža
	Gorenje: Mobitel Pojle 67	i 22,30	Iz oddaje Dobrojutro
23.15	Vabimo k ogledu	3 23.25	Vabimokogledu
23.20	Naj spot dneva	i 23J30	Najspotdneva
23.25	Videostrani	i 2335	Vkleostrani
CITROEN
IN PRODAJA
PRODAJA VOZIL TEL: 03/898 54 80 SERVIS - REZERVNI DELI Žarova 7, Velenja TEL: 03/ 898 54 82
TÏL/FAX: 03/ 898 54 90
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozii Citroën ZA VSA OSTALA VOZILA:
-	ovtok/eporstvo
-	avto/ičorstvo
-	ovtoWeko
-	proda'jo /n montoza gum
-	prodaja in mešanje barv
DeL čas: vsak dan od 8. do 16. ure, ob sob. Od 8. do 12. ure.
Vabljeni!
Avtem^lska asistenca 2av«(W3lnk« Trlflsv vam v primeru telav t vozdorn zagotavlja H'Uf'^o PCim^č we dni v letu.
V Sloveniji tn v Ëvrapj bojT« poskrbeli za popravllg, reSevanje in vtelcg vašega vozila, ta prevoz vas i» vailh scpot-nlicov. za nadomestno votllo ali na-meRttev v hotelu.
Sklenite nva<ovanje avtomobilske à^s-tence In ludarkofi bo«te potrctMvall poms^ • poklicni o8o 2864 za Uic Iz tuj l/ie po uu 2^641
PRIPRAVU£N1 KA VSE.
triglav
uva-iovalnica niciAV. e.».
nadaljevanje z 22. struni tor; 2-lilrski 4-valjiii s J6i.i KM.
Mercedes Rtnz - ( LK cabrio /a k dopolniivi ponudbe, mo-lorji i)d 163 KM do 367 KM (CLK 55 AM<t), novost pa jc ludi prestižni VL 65 AM(i. z 12-viiljnim motorjem, dvema lur-binskima poImlnjki)ma,612KM in 10(N) Nm navora.
Mini - One D, z novim 1.4 Ilirskim dizelskim motorjem z neposrednim vbrizgavanejm in lchnologij(3 skupnega voda druge gencracjjc, ki zmore 75 KM. Poraba mij nc bi presegala 4.81 na 10(J prcvoi'xinih kilomeirov.
Mitsubishi - v Evropo prihaja Ouilandcr, ki jc bil do sedaj na voljo Ic v /DA In na Japonskem.
Nissan - Evalia, koncept pros-U>rnega cnoprosiorskcgti vozila, naslal v Londonu, ki najvcr-jelneje najavlja smcrnlce nove Almcre.
Opel - Premiero sta doživela Vedra Sij^jum in Specdsier turbo» koncept pa so predstavili OTC Genove, ki sumljivo spev minja na novo Aslro. Signum poganja 6 motorjev med njimi
aprilla
ludi dizel s tehnologijo skupnega voda (3-lllrski V6, 177 KM. 37i)Nm). Nova sta tudi henein-ski 2-Iilrski lurbo agregat s 175 KM ter 2-2-liirski atmosferski motor z neposrednim vtirizgom In 155 KM-
Peuyeoi • Po 206 CC prihaja 307 CCy najverjetneje zaradi pn^dajnih uspehcw modela 206. M(5lorja bosta dva, 136 KM ter 177 KM, oba 2-îilrska štirivaljni ka.
Renault - Meganc CC, direktni in verjetno edini konkurent Peugcotu 307 CC. Pri zasnovi so sodelovali s Karmannom, dolgoletnim renaultwim sodelavcem. kadar gre za kabriolcl-skeziisnove (R19). Posebna no-vast je steklena /'lomljiva streha. Ostale novosti: Sccnic II (k nam naj bi pri.^el ob koncu letošnjega leta), Kang(H).
Seat - (\ipra R, v lK'ncitt>ki ali dizelski izvedbi, 1.8'r (150 KM) inl.9TDI(150 KM).
Sfi/uki - ignis je na voljo v áportncjši različici, z U5-liirskim Slirivaljnlkom in i(J9 KM, trSim in nižjim podvozjem ter šport-nejSim menjalnikom
SKUTERJI INF ENDURO
SPORT
Avtosalon FORj^ Prešernova ce
škodil - Fabia RS, z 1.9-litrskim turbodizelskim motorjem in 130 KM in fi-stopenjskim menjalnikom.
'Ibvotii - Avensis je v primerjavi z predhodnikom alrakliv-neje obliki"»van, po opremelje-nosli pa sodi v sam vrh med konkurenti. fmaSirSo medosno razdaljo, do 9 zra^inih blazin, tri benciaske motorje (od 110 do 147 KM) ter dizelskega (116 KM). Ostale novosti: Fine S s pi^gonom na gorivne celice.
Vdhkwagen - Iburan .se lahko edini (poleg oplove /afire) pohvali z sedmimi sedei^i. Z izjemno prostorno noiranjosio lahko ponudi do 2000 litrov prtljažnega pri »tora. Multivanje potniška izvedba popularnega kombija, na voljo bos Iremi dizelskimi motorji (od KHdo 174 KM) in dvema bencinskima (115 in 1^0 KM). Ostale novosti: Phaclor VIO TDl (313 KM), Beetle cabrio.
Volvo ~VCC (velcxity concept car), ki bo morda napoved njihovega doslej največjega modela V9n.
■ Tomaž Geršak

I



KAJ DOGAJ POMLAD PRI .aaAAAAPRÍIÍ DOGAJAaa
POPOLNA PONUDBA. UGODNI KREDITI IN LEASING, DODATNA OPREMA
Avtohiša
Stovenj Gradec -Velenje -
ČEPIN
troblje 8, tel. 02/88-22*730 KoroSka 64, tel. 03/89-19-700
E*poita:i seatmlogar@sk)l.net
Aviohiia lAjar jč pooblaHen prvdaj^ecin senisfrzà i>ta|ovno rtamko wzll Seat, in sic^ na področju KoroSkt In SsleSk« ^line. Ore u podjeti« z tíeietkuio tradicijo. Sedež Avtohiše Logar se nahijav Slovenj Gradcu» na nasiovu Troblje 8. V svojem avtualon u vam n u dijo vsavozíla Slamke Seat, pdeg (ega pa vam na testnih vozilih omogočajo poizkusne vo^líe. Ta hip vas bc ie posebej pritignila nova Seat Cordoba, s povsem novo zasnovano ^ karoserijo In designom« ki uvduluje i eieganino zunanjostjo in preffnjeno notranjostjo. 6 od motorja zahtevate varfnon in moč, poum boste v paleti Cordoblnih bencinskih In dlese^skih motorjev raill agregat po svoji meri. Popolnoma pocinkana ka/oserija.bo(fne^'aStre, klinca naprava, bogata izbira barv pa so te razlogi ve^ da vaj bo premamila.
Seat Ibiza pa vam nudi vrhunsko kakovost z napredno oblikovanimi poteami in izjemnimi voznimi íutr)0»mí. je dobitnik prestiinega anglHkega priznanja »Car of the In sicer v bnkurenci kar vozil. V svojem razredu je It^za najveći avtomobil. Seveda pa je ogíeda in nakupa vreden tudi Seat Leon, ki predstavljata popolno soliije lepote in mo^i. kar dokazujejo dinamične llmje In atraktiven zadnji Trenutno je najzanimivejši model Leon Spirit. Seat Toledo je vozilo za vse. ki ljubilo i>doben in zmogljiv drulinskiavto.
Seat Alhambra pa je namenjen tistim bipcem, ki potrebuiejo ve^ prostora za prevoz potnikov, a\ to voziío s sedmim i sedeži omogoča vrhunsko udobje in vamosL
Poobiaićeni servis za vozila Seat vam ndl kakovostne In hitn storitve, tudi za karotetijska in IrCarska dela. Za tekoča popravili imajo razermdele na lalogi» zakaroserjska dela pa priskrb ijo re^eme dele v 24 urah oz. preko Pomemno je» da njihovem servisu opravljajo avtoo^ko za m vozil«, servisirajo în čistijo klimatske naprave, 'zvajajo pa tudi vulkanizerska In eirictrftarskadria. Pomlad je tako nkočp/td vrati, za to bi ram/adi namignili nekaj pomembnih reči, da vašega jekleo^a konjička nt boóo topli dnevi prese-fKtik V AvsohHi logar vam pri po r o • da jili obiščete in poskrbite za pregled In čličenie klimatskih naprav, pravočasno menjavo pnevmatik, menjavo brisalcev, pregkd krmilnega mehanlznu ter IzpuiSnega sistema. S tem boste poskrbeli za lastne varnost! Saion AvtobSe logar v Sbvnj Gradcu lahko obfičeie od ponedeljka do petlô od 8.h do I7.h. v soboto od Ih do I4.h, sems pa vam je na voljo istočasno» ie da je v petek odprt do I4.h, ob sobotah pa ne obratuje. SalonAvtohUeLogarvVelenjuseodslejrtahaja m Koroikj 64 v Velenjđ. tj. nasproti Tehničnih pregiedov. Gre za prostoren in sodobno opnmijen avlosalon, kjer u vam na voljo vsi modeli vozil Seat. Seveda imajo tudi testna vozila, tain da boste lahko pr«zkuiiii řetjeno voiib, npr. novo Seat Corđobo. Odpno imajo od pordel jb do p«tbed8i(NidoJ7.h.obs(^tahod9.hdQl2Ji

PotvLešie»1»3212 Vojnik Tel.: 03/780-00-40 GSM: 041/612-001 www.avtûstoritve-cepin.si
PodjetjB Honda Čepln je poobla$6(ni prodajalec In serviser 2a vozila Honda. Nahajajo sellkob glavni cesll Vojnik Celle. Njihova že letna tradicija, je bila okronana pred dvema letoma, ko so pridobili poó svojo okrilje znamko Honda. Ta hip bodo pričeli s prodajo novega vozila, To je Honda Accord, za katerega velja Izjemrto povpraševanje, saj so vozila razprodana kar 3 mesece vnaprej! Gre za športno limuzino, lzlemr>o privlačne oblike z vso luksuzno operno, v dven razllčicaH motorja, In sicer 2,0 (cena 4.99G.OOO SIT) In 2,4 (usnje In GPS, cena 6,390.000 SIT), Seveda so vam na voljo tudi ostala vozila Honda. Za vsa nova vozila Honda |e značilno, da Imajo že v standardni opremi klima napravo, ABS, servo volan, Air bag in elektro paket. Poglelmo ostala vozila znamke Honda, ki so vam na voljo v avtosalonu Honda Čepln:
-	Jan1.4žeza2.990.000Srr;
• Chric 1,4.3 vrata že za 3.250.000 SIT; 5 vrat že za 3.400.000 SIT;
-	ClvicTipBr2,0(200KM»privržencešpartnevožnje);
-	Hn-V1,6(lerenskovozilo)3vfata3.750-OOOSIT: 5vrat3.950.000SlT;
-	Streani1,7{7seđ8žev)4.590.000SrT;
-	CR-V(t6renskovoz1to4x4)5.a50,000SlT
Seveda vam bodo podmbnelše Informacije prljazrK» posredovali, če se boste oglasili vnlihovem avto salonu. V podjetju Honda Čepln se tudi z možnostjo nakupa voziiaželljo kupcu čimbolj približati. Ob že znanih načinih nakupa vozila (stam za novo, rabijeno za rabljeno) bi želeli Izpostaviti svoje sodelovanje s finančno hite Debis AC Leasing Iz Ljubljane, kjer boste lahkoz njihovo pomočjo izbrali zase nalprimernejšo možnost
STORITVE
Podjelje Avto storitve Čepin pa zajema naslednje dejavnosti:
avto klepa rstvo, avtollčarstvo, zamenjavo avtostefcet» avtovleko, odkup poškodovanih vozil, vulkanizacijo ia hitri servis.
Strankam nudijo vleko poškodovaniti In pokvarje-nih vozil do njihovega servisa. Avtokleparska usluge opravljajo za vse tipe vozli z najsodobnejšo opremo.
Zamenjtlejo In popravljajo vetrobranska stekla za vse tipe osebnih In tovornih vozil, stekla pa Imajo na zalogi.
Avtoilčarske sloritve
opravljajo z najsodobnejšo opremo, v novi llčarski komori »Nova Verta«, mešainlco banir pa Imajo opremljeno z ameriškimi ban/aml»DuPoIntK. Vulkanlzaclja zajema celotno storitev s prodajo aluminijastih platišč In pnevmatik svetovno priznanih znamk, kot so: Michelin, Dunlop, Good Year.,. Hitri servis že sam po sebi pove, čemu je namenjen. Resnično v nalkrajšem času na vašemu vozilu zamenjalo olje, oljni ali zračni filter Izpuh, zavorne ploščice ali sklopko.
fločrta avtopralnica pa je namenjena vsem, ki si želijo temeljito čiščenje jeklenega konjička. Uredijo tudi vse potrebno za ocenitev Ikode na vašem vnliu (obrazci za prijavo škode, cenitev, dodatna cenitev. Izplačilo škode, možnost najema nadomestnega vozila), pogodbeno pa sodelujejo z vsemi zavarovalnicami.
Pa še to: Podjetje Avto storitve Čepin vam omogoča odkup vozil, nakup po sistemu staro za novo, kredit in leasing, komisijsko prodajo in prenos lastništev (prepis).
13. marca 2003
«"«Íilíí
OBVESCEVALEC
25
KINO VELENJE v hotelu paka
IC A IM O V li: L K J li:

VROČA BEJBA
komedija
Režija. Tom Brady
Vloge: Rob Schn^d^r, Rachel McA*
dams
Dolžina: 101 minura Čefriek 13^ 3., ob 17.30 Petek. 14.3.. où 19.30 In ob 24.00 Sobota. 15.3.. ob 1S.30inob21.30 Neđ9fid.16.3., ob 1130 Torek. 18.3.. ob 17,30 Najbolj vroča mačka gimnazije Jessica, wcfia naviaàc, ki hodi s sanjskim obrambnim igralcem, je v svoji zk)bi in ošabno-sli i^epričana, da ima popolro zivijenje. Nekega }Utra pase zbudilo^ skcúrani Di-desetielni moški. Mrtui kmalu ugolovi, da je dober videz privilegfj manjšine. Preden pa $e Jessica vme v svc^e idejno tek) pa mora opraviti še četo vrste težkih nateg, kol moški, seveda. Ji bo ob tem uspelo spoznali, kako kiifta in plitka ]e bila doslej?
GOSPOD SCHMIDT
melodrama
Režija. Alexander Payne Vloge: Jack Nicholson, Kalhy Bates, Hope Davis Dolžina: 125 minuta
Četrtek 13 3., ot 20.00 Petek. 14.3..ob21.30 Sobota. 1S.3.. ob2330 Nedella, 16.3.. ob 20.00 Warren Scíímidt pride na âv^enjsko raz-polje, ko ga prizadene upokojitev, smrt 2ene Helen s katero je bit poročen 42 let. povitiu vsega pa se njegova edina hči želi poročiti s tepcem. Vdovcu brez družine in kariere se lato poruši svet v katerega je verjel, zato skuša najti nov smisel v svojem živ^enju. Z avtodomom se odpravi po podeželju Nebraske In začne odkrivati svoje korenine. Končna pšostaja je Denver kjer se bo omožila njegova hčerka... ZLATI GLOBUS 2003 za glavno moško viogo. 2 nominaciji za OSKAR 230S : za glavno moško vk>go(Jack Nic-lidson) in za stransko žensko vlogo (Kat-hy Bates)! Podelitev Oskarjev bo 23.3.1
ČUDEŽNO POTOVANJE
ris^ka. sinhronizirana v slovenščino Režija: HayaoMiyazaki Gíasovi: Daveigh Círase, Suzanne Ple^eRe
Dolžína:125 minut Pefek. 14.3, ob 17.00 Sobota. 15.3.. ob 17.00 N^evoljna 10-letna deklica Qh^iro se s starsi seli v novo predmestno Nšico. Na poti zaid^o do zabaviščnega parka, kjer se njena staisa vremenita v prašička sa)
.—...................
Kino nagrajuje
tzrežite kuponček in ga poitjite aH prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžrebati tri ljubitelje filmov za brezplaćer) ogled ene izmed filmskih predstav.
Im^ in priimek;. Hodov:
Izžrebali smo: Vojka vajdië, Goriška 61. Velenje, NatalJI|a BolMviiik, Zg. VI In9a49, Radlje ob Dravi, Marjan Pistotnlk. îavèarjeva 19, Velenje.
so zašli v nenavaden svet. k^r mu vladajo Čarovnce in pošasti. Slavnosten deček Hoku ji želi pomagati in ni najde delo v zdravilišču za japonske bogove in duhove s pomočjo katenh ž^i Chihiro poiskati pro-y urok in rešiti starše preden kot prašička bnčala na jedilniku Risanka, ki je na Japonskem presegla obisk Titanika, postala solastnik berlinskega Zlatega medveda fn dobila povsod najboljše ocene. Film je sinhrooiiiran v slovenščino! Nominacija za Oskarje 2003 za animirani film! Podelitev Oskanev bo 23.3.1
CHICHA60
drama, komedija, mjuzikl Režija: Rd3 Marshal Vk>ge; Renee Zellweger, Catherine Zeta-Jones, Ricitard Gere Dolžina. 100 minut Torek. 18.3, ob 20.00-premiera pred slovenskim startom Roxie Han, navna blondinlQ. si želi kaba-rejske kariere, namesto tega pa pristane v zaponj. Od tam naj bi jo rešU najboljši odvetnik v mestu Billy, kl pri tem r\B izbira sred^ev. Toda Billy želi re^ tudi Ro-xijino tekmico Velmo. Tu se stvari zapletejo. Vendar Billy je odličen manipulator in še boljši ^Kwman. bo poskrtjel za obe. Rim je barvila, temperamentna, ritmična parada glasbe, [iesa, akrc^atske režije in odličnih igralskih talentov. V iilmu so vse plesne in pevske vkske odigrali igralci sami. Za ljubitelje plamuroinih in glasbenih filmov. 13 nominacij za Oskarje 2003 ! Podelitev Oskarjev bo 23.3.!
DAREDEVIL
znanstveno fantastični,akcijsfQ
Režija: Mart( Steven Johnson
Vloge. Ben Affleck. Jennifer Gamer
Dolžina: 100 minut
Sreda. 19.3., ob IBMO- premiera
pred slovenskim startom
Matt je v mladih tetih neki nesreči osle-
pel, ostali čuti pa so se mu razvili do
Nagradna križanka Študentskega servisa
Maribor
Trg mladosti 6. tel.: 03/ 897 65 80 info, vele nje @ stud-serv-mb. si
Študentski servis Maribor se v Velenju r^aja v poslovni zgradbi Fam^ln, Za včlanitev potrebujete potrdito o šola* nju. EMŠO In davčno številko ter število tekočega računa. Ponujajo vam Čmobelo fotokopiranje, vezavo kopij, po ugodnih cenah lahko član kupijo karte za smučišče Rogla, Mariborsko
Pctiorje In Kope, karte za kopališče In savno v Zrečah 1er karte za kopališče Rogaška Riviera. Phčakujejo vas vsak dan od pol osmih do devetnajstih, ob sobotali pa od osmih do dvanajstili Obijeni!
Rešitev knžani«, opremljene z vaSim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 24. marca, na naslov: Naš
čas d.o.o., Kidričeva2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna knzanka Študentskega servisa Maribor. Izžrebali bomo tri nagracie;
1. nagrada: nahrbtnik, ovitek za potni list. tarc^ karte, trakec za Idjuče; 2. nagrada: termo majica, ovitek za potni list, tarok karte, trakec za ključe; 3. nagrada: T - shirt, ovitek za potni Qst, tarok karte. traJcec za ključe
nadčloveških zmožnosti. Danes je ugleden kriminalistični odvetnik, ki pa se ponoči prelevi v skrivrKslnega. zamaskiranega moža brez strahu pod vzdevkom Darede-v^, ki s svojimi iziemnimi fizičnimi sposobnostmi in izostrenimi Čuti popravlja krivične sodbe, ki jih ne more doseči kot odvetnik.
URE DO VEČNOSTI
drama
Režija: Steohen Oaldry Vloge: Nicole Kklman. Julranne Moore, Meryl Slreep Dolžina: 114 minut Sreda. 1$. 3.. ob 20.00- premiera pred slovenskim ttartom Zgodba treh žensk v iskanju prepričlii-vejšega. bolj smiselnega življenja. Vsaka živi v drugem času in prostom, toda vse povezuje nohova hrepenenja in straliovi Bogat in večplasten scenarij govori o življenju in smrti, materah in sinoviti. umetnosti in norosti, spominih in obžalovanjih. 9 nominacij za Oskarje 20031 f^lltev Oskaijev bo 23.3 J

ČUDEŽNO POTOVANJE
risanka, si nhronizirana vsiovenščino Sobo(a.15.3. ob 16.00 (Otroška matinefa)
Nedelja. 16.3. où 16.00 (Otroška matineja)
Hedelja, 16.3. ob 19.00
VROČA BEJBA
komedia
Ptíek. 14.3., ob 22.00
COSPOD SCHMIDT
drama
f^ek. 14.3., ob 19.00 Sobo(a.15.3. ob 13.00 in ob 22M
MOŽ BREZ PRETEKLOSTI
mdodrama Režija: Ate Kaurismakj Dolžina: 97 minut Torek, 18.3.. ob 19.00 v filmskem ciklusu UUFPOUFFB-u
Cena vstopnce: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT, otroške matineje 400 SIT. Inforniacije in pred prodaja vstofnic tudi za leden dni naprej: 898 24 91 vsakdan pol ure pred prvo predsdvo in dalje. Ni rezervacij vstopnic I
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE SVETOVAINE PISARNE CENTRIH, objavljen« v tedniku Nas
27. februarja, 1. nagrado: rešitev dohodnine za dve osebe pmjme Viktor Klšer, Podgorje 85.2381 Podgorje pri Stovenj gradcu: 2. nagrćido: napoved dohodnine za eno osebo prejme Romana Srnovr^lV, Selo 7,3320 Velenje: 3, nagrado: napoved dohodnine za eno osebo prejme Peter Uure. Lokovica 85 / a. 33^ Šoštanj. Nagrajenci se f«j z veljavnim osebnim dokumentom zglasijo na sedežu podjetja Svetovalne pisâme Centrih, na trgu mladosti 6. ali poldičejo Gsm.: 041/ 679 • 348. Čestitamo]
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PLESNE SOLE SPIN objavljene v tedniku Naš COS 20» febro0ja
1. nagrado: darilni bon v vrednosti 8.000 Sit prejn>e Marija Kramar, Jenkova 3, 3320 Velneje; 2. nagrado: darilni bon v vednosti 7.000 Si prejme Hojan Marica« Tavč^a 28,3320 Velenje: 3. r^agrado: darilni bon v vrednosti 7.000 Si prejme Mid^čSadfk, Kardeljev trg 8.3320 Velenje: A. nagrado: darilni bon v vrednosti 6.000 Sit prBjrF>e An^ Srebotnik, Špeglova 15,3320 Velenje: 5. nagrado: darilni bon v vidnosti 5.000 Sft prejme Rudi Melanšek, Kruhova C.10,3320 Velenje. Nagrade pmjmete osebno v podjetju Redcos d.o.o.. na Efenkovi 61 v Velenju s predložitvijo osebne junice ali poklidte 041/ 602-316. Cest^amo!
mmm
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7 .00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
PnEK;14. mar<a:
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje,kaji 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA,15. maita:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • po* ročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Po* ročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; IS.OOAktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove • študentska oddaja; 17.45 Rock šok; 19.00 i^a svidenje.
NEDEUA, 16. marca:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitka; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 17. marca:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov špori; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 18. morca;
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti - svetuje Simon Ogrizek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDAJ9.morca:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešilev je naša; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 řJa svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednu od 3. marca 2003 do 9. marca 2003 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskifi postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno o5 Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 3. marca 2003 do 9. marca 2003 (v mikro-g S02/m3 zraka)
MESTNA OBČm VELENJE URAD ZA OKOLJE IN Pi^OSTOR
vrednost 3S0 mlKro>3 SOZmS ffau. spr^lpvo prdsegantsvleiu ?001 60mS(r>sS02/in3vaKa
AVTOHISA STEPANCIC
Arciin 100,3211 SKOPJA VAS, tel.: 780-68-50 E-mail: stepancic@síoLnet
AvtoMSa StepančíC je pooblalfieAí prodajalec vozil Alfa R0m60 In pooblaičBnl serviser vozil Alfa Romeo, Fiai In Lancfa.
Najdete jih tik ob Qtavní cesti Vojnik Celje, torej na odlični in l^ko dostopni lolôu^ijl. Pričakujejo vas v modemi poslovni zgradbi z moderno opremo In veliko funkcionalno površino, saj ^ašala kar 500 m2, dostop pa vam še dodatno olajSa velik parkirni prostor Avtohl^ StepanClč se ponaša z dolflolatno Iradteljc. saj z roko v roki s slovito italijansko znamko Alfa Romeo sodelujejo 2e od leta 1984. odkar Imajo pooblaščen servis. Pnsdaja vozil Aifa Romeo teče 2e 12 l5t. od leta 1996 pa so tudi pooblaščeni serviser za Rat in Lanoio. OPIščete jili lahko od ponedeljka do pelka od 6.h do 17.li, ob sobotah pa od 9.h do 12.li.
V AtohišI Stepančič so vam na voljo vsa vozila Ajfa Romeo, in sicer Alla 147 pô združuje športnost, tehnologijo, moč in značajnost), Alfa 156 (elegantna limuzina prestižnih lastnosti, sožUje športnosti z udobnostjo), Alfa 156 Sport Wagon (kombi limuzina, ki ponuja športnost in eleganco za vse, lo so v življenju aktivni in jim beseda dolg čas zveni tuje), /Ufa 166 (predstavlia višji razred, kot ga razume Alfa Romee), Alfa G7V (vrhunec športne ponudbe).
Nudilo vam različne možnosti nakupa kot so: stan) za novo, rabljeno za rabljeno, nakup na kredit, poslovni nalem in leasing. Skupaj z vami bodo našli za vas najugodnejši način plačila.
So pooblaičem serviser znamk Affa Romeo, Fiat in Uncia. Nudijo vam kleparske In iičar^ke storitve. OD tem velja poudami, da imaio vozila Aiia Romeo
kar 6 letno garancijo proti prerjaveniu pločevine in dvoletno garancijo na motor, ne glede na število Kilometrov. Nudijo vam tudi opOčno nastas?tev podvozja, zakar uporabljajo izjemno kvall^e efektronske naprave ter celotno vulkanizei^ko ponudbo, vključno z menjavo In centriranjem pnevmatik
Bogata je tudi ponudba rezervnih delov In dodatne opreme za vse th omenjene znamke. Vsi rezervni deli so na zalogi ali pa jih dobavijo najkasneje v 24 urah.
V	sklopu Avtohiše Stepančič deluje tudi povsem ročna avtopralnica, za vse, M si želijo kar najbolj natančno čiščenje svojega vozila.
Nudijo vam tudi vgradnjo in vzdrževanje Ulmatekih naprav za vsa vozila.
V	času popravita vam nudijo nadomestno vozilo.
Ta hip poteka v Avtohišl Stepančič super akcija, in sicer: AHa 147 s turbo diesel motorjem (JTD) Jetnik 2003 (I), je cenejša celo 400.ÛOÛ SIT; za vozila Alia Romeo letnik 2Û02, ki so še na zalogi, pa velja popust kar do 900.000 SIT, zm nikar ne oklevajtel Omeniti velja še novo veliko pridobitev Avtohiše Stepančič: bk ob Avtohiši bo v kratkem odort še bencinski servis AGIP z bifejem In atomaîsko avtoorainicoi
TRGOVINA CEUE
Goji 36, Celje Tel: 03/426-426-0 Del. čas; od 7.30-19., sobota ad 8.-12, ure
TRGOVINA VELENJE
Stori trg 22, Velenje Tel.: 03/898-725-0 Del. čas; od 7.30-19., sobota od 8.-12. ure
TRGOVINA MOZIRJE
Savinjska cesta 1, Mozirje Tel.: 03/837-020-0 Del. cos: od 8.-13. in M -IS., sobota od 8,«12. ure
VELIKA IZBIRA REZERVNIH DELOVZA VSE TIPE VOZIL
Smo trgovino z rezervnimi in karoserijskimi deli za vse tipe vozil. Zastopamo prodojo blagovne znomke CÍ4AMPION / filtri, metlice, svečke / in znamko ICER/zavorne ploščice/.
Tedenski uvozi, kvaliteto artiklov, ugodne cene in strokovnost prodajalcev zagotavljajo kupcem optimalen nakup.
Poleg omenjenih blagovnih znamk CHAMPION in ICER, imamo vedno r^o zalogi različna motorna olja /CASTROL, VALVOLINE, ARAL/, akumulatorje, izpušne lonce, dele podvozja /končniki, zglobi, roke/, zavorne sisteme /ploščice , diski, cilindri/ in neoriginalne karoserijske dele /deli pločevine, odbijači, svetila, hladilniki, vetrobronska stekla/, skratka vse, kar kupec potrebuje zo poprovilo svojego vozila.
CENOVNO SMO ZELO UGODNI -OBIŠČITE NAS, PREPRIČALI SE BOSTE SAMI!
PRAVE TRGOVINE ZA VAŠ AVTO!
Avtocenter Meh d.o.o
Koroška c. 7d, 3320 Velenje, tel.: 03/ 896 85 19
Priznanje servisu
Skoraj 36 let je že od prvih korakov družinskega podjetja Avtocenter Meh. Ti prvi korald so bili narejeni pri vzdrževanju motorjev in prvih avtomobilov. Z leti se je število avtomobilov povečalo, s tem pa tudi kapaciteta in zahtevnost servisnih storitev. Z vriiunsko tehniko v sodobni servisni delavnici visoko usposobljeni delavci dosegajo kvalitetno in strokovno ponudbo senrisnih storitev.
Osnovna dejavnost podjetja Avtocenter Meh je servisiranje vozil. Polnih trideset let so že pooblaščeni serviser vozil znamke VW In Audi. Po osamosvojlM Slovenije so sočasno z novo zakonodajo postali prvo zasebno pooblaščeno pod.etje v Sloveniji za prodajo vozil znamke Volkswagen (osebna), Volkswagen gospodarska In Audi vozila. Od taiaat se nenehno prilagajajo željam in potrebam kupcev. Danes na več kot 5.000 m2 površine ponujajo popolno storitev za svoj prodajni program! Na enem mes^ vam ponujajo: nakup vozila, pn^dajo originainlii nadomestnih delov (n opreme, servisne in remonte storitve v skladu s standardi proizvajalcev, kleparstvo in ličarstvo, vlečno službo, preventivne preglede, svetovanje in zavarovalništvo. V času popravila seveda strankam ponudijo nadomestno vozilo. Danes jim zaupa preko 5.000 strank ozInDma kupcev. Ker vedo, da si je zaupanje kupcev težko pndobiti in ga še težje obdržati, se zanje vedno potrudijol Imajo tradicijo, imajo znanje. In to gradijo naprej. Da bi ohranili zvestobo kupcev svoje delavce redno usposabljajo in jih seznanjajo z novimi tehnologijami in postopld servisiranja. Konec lanskega l6ta so se že tretjič pomerili na tekmovanju sen^senav celotne Evrope in že drugič prejeli prvo mesto za najboljšega Audi serviserja. Svečane podelitve se je zmagovalna ekipa serviserjev udeležila konec januarja v Neck^ulmu. Na priznanje so v Avtocentru Meh izjemno ponosni. Trudili se bodo, da ga ohranijo tudi v prihodnje. Seveda tudi to pripomore k večjemu zadovoljstvu njihovih strank. Ker prodaja voal v Sloveniji upada • v letošnjem letu Uidl sami še ne pričujejo povečanja prodaje - strmijo predvsem k povečarju trdega deleža med prodajalci Volkswagnovih vo^L Ta delež Uidi resnično z leti narašča. Letos so v Avtocentru Meh za vas pripravili številne novosti:
Ob nakupu vozil vam nudijo podaljšanje garancije na dve leti. Ta gar^clja velja tudi za originalne nadomestne dele.
Spomladi vam bodo predstavili novo vo^lo Touran, ki bo zapolnilo vnel enoprostorcev v programu VW. že sedaj pa je možno naročiti novo vozilo VW Touareg. To je terensko vodlo, športni avtomobil In limuzina zgornjega avtomobilskega razreda. Vozilo je športno elegantno, ima samsvoj design, najvišji kakovostni standardi pa so osnova za dolgo življenjsko dobo in Izjemen videz.
Letos prihajajo tudi nova gospodarska vozila! T^ lahko pričakujete nov VW transporter T5 in Multivan. V mesecu maju pa na slovenski trg vstopa novi model Audi A3.
Avtocenter Meh že vi^ let sodeluje z izjemno ugodno ponudbo podjetja Porsche kredit in leasing, ki z leti zaradi fleksibilnosti in konkurence na trgu denarja, še dodatno omogoča ugodnejše kreditne in leasing pogoje za lažji nakup teh izjemnih vozil. V sklopu vseh ponudb vam bo Avtocenter Meh, svoje storitve ponudil tako, da se bodo prilagoditi vašim potrebam, željam In finančnim zmožnostim.
Gospodarska vozilo
Auôi
Avtocenter Meh
13. marca 2003
««Hias
OBVESCEVALEC
27
mali OGLASI
PODARIM
CRN Irosed, potreben manjšega popravita, podarim. Gsm: 031/460-123. Zaradi boíezní ldslnic€ bre2plaćno oddamo pnjaznega. pel \6l starega čistokrvnega stiiUui)â z rodovnikom. GSM: 031/682-657.
DELO
PODJETJE M.AND-LINK.d.ao.. nudi nove redne in honorarne za-poslI^e TeN2&.20-71.
VVELENJU, na Kidričevi œsti S, zaposlimo prodajalko z dvoletno prakso (Z ženske konfekcije. Obravnavali bomo le pisne ponudbe z opisom izkušenj na nastov; Kro* íaitvo, šiviljstvo in Irgovina. Di^go Gdčer, s.p..Voduškoval1.3212 Voinik.
SLOVENSKA mm kakršnikoli zaposlilev v okolici Velenja. Tel.: 6874-838.
KNJIGOVODSKI servis zže utečenim poštovanjem prevzamem. Gsm: 041/835.238.
KUPIM
MANJŠE stanovanje, coa 43 m2. obvezno dvigalo, kupim. Gsm: 041/61V 624.
KUPIM 300 kg kForrri^ris. Tel.;S89M58.
KUPIMO dobro ol)ranjeno prikolico
Adria(2 4. 2). Gsm: 041/682-368. VIKEND v okolici Velenia, Mozirja ali šmartnega ob Paki. kupim. Tel.; 5661-828.
RABLJEN otroàki voziček in oblačila za otroka od 3 leta starosti d^je kupim. Tel.; 5870-863.
NAJAMEM
MLADA dnâina na/ame stanovanje v Velenju (s sprotnim plačevanjem). Gsm: 040/746-533.
NEPREMIČNINE
ZAZIDALNO parček). 2000 m2. blizu Velenja, prodam Gsm: 041/562-851 VELENJE ' Lipie • večjo gradbeno parcelo ob cesti, (epa lega, prodam. Gsm; 041/447-766. STANOVANJE v Šaleku. dvosobno, 63 m2,6. nadstropje, na sončni strani, s pogledom proti Velenju, prodam. Gsm: 041/600-651.
ŠOŠTANJ. 2,5-sobno stanovanje, pelinoma obnovjeno in opremljeno, prodam po ugodni ceni. Gsm: 041/2^919.
ODDAM
PROSTOR, 26 m2, v posk^vni stavbi v Starem Veler^u, oddamo. GSM 031/418-249.
VOZILA
COUGAR. 1.99, lincon mercury, športni model, 2.51.53.780 km, usnjene prevleke, srebma barva, prvi lastnik, prodam. Gsm; 041/379-540.
SUZUKI maxi skuter, 250 m3. ďar dv« leti, ugodno prodam Tel.: 5882-635, gsm; 031/366-043.
STIKI-POZNANSTVA
ZDRAVNIK, 39-]etni, samski, želi spoznati vitko ž^sko staro do 35 let. Gsm 041/248-647.
AAZNO
VOZIČEK dino, kombiniran, prodam za 20.000,00 sit. Gsm: 041/467-142. NOSILKO za doienčke, avtosedel hojico In voziček prodam. Té\:. 5875-808. K0M8INIRAN voziček pegperego, z zimsko vrečo, poceni prodam. Tel.;
587-4179.
KERAMIČNE pk>ščice, 26 m2. plave barve, prodam za 10.000,00 sit. Tel.
588-1074po17.uri.
NOV invalidski voziček prodam za 55.000,00 sit. Tel.: 586-4009. BELO, dolgo dekliške obleko za prvo obhajilo, zelo lepo, ugodno prodam. Tel.: 5868-258.
BELO obhajilno obleko poceni prodam Tel: 5888-722.
AVTOCAMP prikolico IMV adria 450 Q prodam. Cena po dogovoru. Gsm. 041/476-923.
ALU platišča bbs z letnimi pnevmatiki (195x65x15) prodam. Gsm; 031/375-075.
TRAKTOR IMT 542. pœvozerc 370 de-bvnih ur, prodam. Gsm; 031/457-845. DVE PLINSKI iekienki (35 kg) in dvodelna garažna vrata (210 x 230) prodam. Gsm; 041/389-037. PLASTIČNI rezervoar, 10001. ugodno
prodam. Tel.: 589-368Û. ZAMRZOVALNO cmaro ii hladiink pn> damo po ^mbotičnl ceni. Tel.: 5869-411.
KMET. PRIDELKI
KUPIM 300 kg krompina. Tel.; 5892-158. ULEŽAN hlevski gnoj prodam. Gsm: 031/200-393.
SENO inotavo prodam. Gsm; 031/480-649.
HLEVSKI gnoj prodam. Gsm; 031/389-780.
ULEŽAN hlevski gmj. jabolčnik in domače žganje prodam, (^m; 041/344-863.
SADIKE vrtnic in cipres za živo mejo prodam. Tel.; 5870-600 (Dolinèek).
ŽIVALI
PRODAJA nesnic. 16. marca. od8.do8.30, všaleku TeL: 02,^76-1202.
KRAVO, sivko, visoko brejo, tre^ tele, prodam. Gsm; 031/609-099. JAGNJETE m ovne (jsr), s papirji, prodam za nadaljnjo rejo. Tel. 5886-267. SEDEM dni staro teličko prodam. Tel.; 5893-590.
PUJSKE, težke 35 kg. prodam. Tel.: 5693-578.
POLOVICO prašiča prodam. Tel.: 5881 846.
SVINJSKO pdovko prodamo. Gsm; 031/536-261. zvečer. RJAVE kokoši prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel.: 58d5-056. PLEMENSKE zajce in zajkle ugodno prodam. TeJ,: 5870-016.
L
Kogar je 'življenje ceh k(ikoi' mene trio dela. lemu smrt no /tli se bridka, njemu givb ja taxij počitka. (Iwuy/ Malić)
ZAHVALA
Kruta liolezen je iztrgala iz na^» sredine dragega moža. alija in opa
OTA ARISTOVNIKA
L 3.1942.6, 3. 2003
Iskreno so zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, hvala za darovano cvetje, sveče in za lople besede sožaJja. I Ivala vsem, ki ga imale v lepem spominu.
Žalujoča zerui Cvetka, hčeHci Oiilija in Diana z Vojkom ter
vnučka ^aWatori in Jon
^DELFIN
N«v«rMno ugodn« obroatllll
GOTOVINSKA POSOJILA
Garancija ! píméM, p^ojnlna
GSM: 031/852-140, tel.. 0^492-59-56
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane za^rovanke. spoštovani zavaromci, obveščamo m. daje tel.: 112 rezervirana za služůo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko Številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno mediansko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za iniormaci/e v zvezi z reševalno služto kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službii pa na 8995-445.
Zdravniki:
četrtek, 13. marca - deturni dt^ldan Čolic, dr. med., popoldan Pirtovšek, dr. med., nočni VrabiČ, dr. med. in Blatnik, dr. med.
Petek, 14. marca • dežurni dopoldan Blatnik, dr. med., popoldan Čolič, dr. med., nočni Lazar. dr. med.in Čolič, dr. med.
Sobota, IS. marca - dežumi Strawiik, dr. med. in špital, dr. med. Nedelia, 16. marca • dežumi Friikovec.
dr. med. in Pirtovšek, dr. med. Ponedeljek, 17. marca - dežurni dopoldan Colič. dr. med. popoldan Vra-bič< dr. med., nočn; Grošelj, dr. med. inVrabič. dr. med.
Torek, 18. marca - dežumi dopoldan špital, dr. med., popoklan čolřó, dr. med., nočni Kozorog, đr. med. in Čolič, dr. med.
Sreda, 19. marca - de2umr dopoldan Čolič. dr. med., popoldan Lazar. dr. med., nočni Vidovič. dr. med. in Stu-par. dr. med.
Zobozdravniki:
15. in 16. marca • Zora Koharovič-Pavtovič. dr. slom., v detumi zobni ambuianh. Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
Lekama Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane Istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za k^sik) od 13.00 do 14.00, telefon 890-1880.
eehbzœeeee
Od 14. marca do 21. marca - Franc Blatnik, dr. vet. med., gsm 041/61Ô-117.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Zolija Petejan, roj. 1920. Flofjan 179; Manja Demšar, roj. 1919, Velenje, Cesta talcev 29: Franc Hnber-nik, roj. 1944. Velenje. Jenkova c. 15; Tereziia Pislotnik. roj. 1918, Bele vode 23; Neža Krajšek. raj. 1923. Pire^ 21; Angela Ta«r. roj. 1928. Celje, Po-
horska 4; Gabnela Bregar, roj. 1909. Ribnica, Galusovo nabrežje 2; Oto Ari-stovnik. roj. 1942. Velenje. Šaleška c. 2/b; Allons Ivan Šuligoj, roj. 1943, Velenje. Šalek 93; Ana Kavčnik, roj. 1919, Topolšica 181; Franc Lampreht. rol 1934, Zadnjžna pot 11, Lovrenc na Potwrju.
Upravna enota Žalec
Kamnoseštvo PODPEČAN
Šalek 20, tel.: 03/897 03 00
Računovodske In knjigovodsko storitvo
a pfl<l|ettt ifl $aianta|f 0 imljstnlks. URdUlA VELENJE lelJ G3/6fi7-1S-3a, 041/449-632
KliMB Milena Marija Rajner iz Ljubljane. Cek^vška cesta 33. stara 92 let, Terezija Lubej s Polzele 201. stara 82 let; Neža Drin|ak iz On^ve vasi 1, stara 91 let; Marija Der)en \z PetrovČ 271, stara 80 let.
[Najmanjfie obresti v mestu zâ
iSKAPOSOJIlAj
, Garances: plaća, poltfljnlAa, kartice,
"■SSI "
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJč, tel.: 03/ 091 00 30^ mot».: 050/ 636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZ!
UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA
MOŽKOSTPUČIU NA VEC OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNI)
ZapusliJii nas je naáa nekdanja S(^delavka
MARU A DEMŠAR
bančna upokojenka
Ohranili jo bomo v tcpcm spominu.
Iktavci in npok/jjertd NLBtid., LjtJiijana VtHlndnice Savinjshf • -šaleška
JS* «s
mà
Tiiuj pomlad bo prišla. $(i(lla na afiioča da in tiho zaječalu. ker tebe. nuuita Nežika, tam več ne ho naŠla.
ZAHVALA
Mirno in tiho, kot je živela, je za vedno zaspala naša ljuba mama, slara mama, prababica, sestra, tela in svakinja
NEŽIKA KRAJŠEK
iz Vinske Gore 7. /. 1923.5. 3. 2003
Iskreno se zalivaljujemo vsem .sorodnikom, si>!wdcim in prijateljem za izkazano sesutje, darovano cvetje. sv«řc<ř in svcic ma^c. hvala KS Vinska Gora.I'D, LSD, DU Vinska Cîora, ZZBNOV, kolektivom sodiSča Velenje, OŠ Cîorica in POŠ Vinska Gora. Upravni enoti Žalec. gosp(">du Žc^harju. gospodu '[bneiu Kia^^vcu, župniku za ganljiv obred, pcvcem, gospodoma Vladu Vidcmsku in Dragu Kugtcrju /a tople tvsede slovesa in pc>grebni službi Usar. Posebna tivala velja gj^spodu Sergejů Rasu, dr. med., in gospe Bredi TamSe. gaspodu Borulu Rijavcu, dr. med., in osebju Bolnij^nice lopolšica.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči bgubi drage mamice
MARJE DEMŠAR
8. S. 1919.2. 3. 2003
se iskreno zahvaljujemci vsem, ki ste ji v daljšem olxJobju bolezni pomagali, ji lajšali bolečine, vsem, ki s^e ji darovali cvelje in sveče, jo spremili na zadnji poti, ter vsem, ki ste v teh dneh sočustvovali z nami in nam izrazili st^žalje.
Miknka in Stanko z dntiinama

ZAHVALA
V 7Mctu starosti je liho zaključila svojo življenjsko pot draga teta
J U LU AN A TAJNIK
16.5,1932-2.3.2003
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaleljem in sosedom, ki ste nam v teh težkih dneh nesebično pnmagah, podarili
cvelje, sveče in izrazili sožalja. l lvaJa gospodu kaplana za opravljen obred, pevcem, govornikoma, praporščakom, godbenikom in gospodu prim. Polesu. dr. med., ter ostalemu osebju Bolnišnice Topolšica.
Vsi njeni
z izposojanjem denarja do ogromnih vsot na račun lahlioverniit?
i*»é**aé*ai
Ko ti posojilo zagreni življenje
NajprvJ je hil telefonski klic. Ženski«, ki je želel» uovorili z ni»no, ni luitela poveduli, kdu je. 1 likoj je pnvedahi. da se boji, <ht p» si vseerK» /eli. <J;i novinarji n«ipišeniu, kaj se iahko /^odi /Jirndi ne<loIžne i/p4»soje denarjžt. Poslusaln sem jo in« prí/.nam. nisem mogla verjeti! Potem pa je prišlo še anonimno pismo. Podobna /godba, le da je hil verjetno tokrat avtor mo^ki.
Dve družini. ul>e ii Šaleške doline. iKitno moćno trpita /^ito. ker sta si i/posodili niti ne lako
stih. ki vam nudijo na p4»d-laui kritja / vai^imi čeki, ve^ kol previdni. Če pa sle tudi vi med prevaranimi, se čim prej oj;la-Kite na policiji In jim povejte svojo zgodbo.
Vrnimo se k zgodbi ženske, ki nas jc poklicala. Ker ni bila več krediino spi»obaa. nujno pa jc potrebovala dobrih sto tisoCakov, j C po oglasu v časopisu navezala Slik 7. i/posojcvalccm denarja. Podpisala je ludi pogodho, ki se ji je zdela povsem koreklna in napisala desei čekov /a kritje dolga, će ga ne bi vrnila v dogo-
ne piše, koliko bo 7 obrestmi zaslužil izpl^s<'>jevalec. Konkretno. Izposojena vsoia je znašala takratnih H)0() nemSkih mark. v pogodbi pa je pis;ilo. da si je izposodila 1.^^20 mark. Dolg naj l>i vrnila v mcsečnili obrokili po 80 mark- Šokjc doživela, ko jc prinesla zadnji obrok. Takrat ji jc izptKojcvalec povedal, da jc sedaj odplaCala šele obrc.sii in da mujcSe vedno dolina cciih i(X)í) mark. Da glavnice Še ni od-plaCalal Polrdil ni imeia, l.iko da je bila nemočna. Za nameček pa jo jc pasojilodajalec ložil in iz-
301) lisoč SIT, vrnil že 901) iíkí^č. izposojevalec pa Se vedno trdi, da mu je skupaj z zamudnimi obrestmi dolžan kar 1,7 milijona srr.
Koliko oikodovait-cev ie molči?
Kol že rečeno, smo zadevo preverili ludi na Policijski partaji Velenje. In izvedeli, da imajo s podobnimi primeri v zadnjem leiu precej opravka. Konkreino so da^ej obravnavali 44 znanih tx§kodwancev, ki so si izp\>sodi-li denar Ic pri eni skupini izpo-
1 ožbe. Tam no namreč podali ptv budo za preverjanje tivŽilslvu p<v tem. ko so obravnavali več na las podobnih primerov, koje civilni tožnik preko stidi^a izterjal posojen in domnevno nevr-njen denar. In ložbc tudi dobil, saj naj bi bile pogodbe veljavne in na prvi po^cd »neoporečne«, Tožilstvo je o zadevi obvcsiilo ludi velenjske policiste. Ti so imeli pri delu na lerenu, pri preiskavi ich primerov, kar neiiaj težav, saj so bili ljudje ludi do njili nezaupljivi. Ponekod so jih zamenjevali celo za izterjevalce.
li. Po predvidevanjih policistov gre za zelo velike pr<'>iipravno pridobljene v.sote. Samo dva od listih, ki denar pt)sojaia, naj bi si vzadnjili dveh lelih pridobila okoli 70 milijonov protipravne koristi. Po pomoč so sc (Obrnili ludi na Davčno upravo RS, kjer sedaj preverjajo, katónc dohodke li ljudje prikazujejo državi.
Predvsem pa ni^i Ih) to. kar ste přehřáli, v p^Kliik vsem, ki raz« mli>ljale, d» hi si denar i/poso* d y i pri različnih i/posojevalci h, ki st<iritve ponujajo po Oglasnikih in piKlohnih Časopisih. Ali
veliki vsoti denarja pri p(»soii> ItKfajalcih i/Velenja. Oha menila, da sla izposojeni vsoti že vrnila, toda tisti, ki so Jima denar posodili, menijo drugače. Kako je to mogoče? Na podlagi anonimnih /uodb smo povprašali tudi pri policistih. ICir smo i/vedeli, naj iKtvseni, ki sle se morda znašli v finančni stiski in ste že ra/.mii>ljali o tem, da hi si sposodili denar pri ti-
vorjenem roku. Polem je mesečno, povsem redno, poravna-vaki obroke. »na roke«, brez vsakega potrdila. Izposojevalec naj bi si vračilo dolga zapisoval v beležko, ona je le podpisovala: v prepričanju, da jc vse v najlepšem redu. Ko sta sestavljala pogodbo, sla namreč k izpuso-jcni vsoti žc prištela obresti (ic znaSajo v povprečju od 8 do 10%), tako da v pogodbi nikjer
tožil celo ptwojeno vsolo. Ker je napisala ic dcscl čekov za kritje dolga, so priSlcii Sc ta znesek...
V drugem primeru je zgodba na las podobna, le izposojena vsiHa je bila višja, in zalo dolg potem, ko naj bi ga čl<wck žc cxi-plačal. ^ Toliko hujî5c breme. Ta naj bi imel vmes tudi opravka z izicijcvalccm, ki se gaje krepko prestrašil. Zalo tudi ni^c izdali, kdojc. Izposodil naj bi si
sojevalcevv Velenju, teh pa naj hi bilo celo več. Policisti primere obravnavajo kot kazniva dejanja goljufije in izsiljevanja. Ko-liko naj bi bilo i^kodovanccv ludi po drugih predelih Slíwcnije, ne vedo. dejstvo pa jc, da so bili oglasi združbe, ki po.soja denar, objavljeni tudi v večjih slovenskih časopisih. Vclcnj.skc po-licistejc na zadevo opozorilo okrajno sodii^če, ki vodi civilne
veliko pa jc takih, ki zaradi strahu najprej niso hoteli nič povedati. Kol da bi se bali, da 50 s tem, ko so si izposodili denar, sami naredili kaj narobe. Zalo na velenjski policijski po.slaji predvidevajo, daje podobnih primerov.^ več in pozivajo vse, ki sc jim jc morda zgodilo kaj podobnega.dascjim javijo. Več kol bo zbranega dokaznega gradiva, lažje bo goljufije dokaza-
pj) ste njih i/veOell kar tako. na ulici. Krepko preverite, kjikšn(»po}io<llK>ÍH)ste piHlpisa-li. Nikar ne pristajajte na lajitie p4»datke v po}>odi>ah. v njih pa naj ho tudi natančno napisano, koliko /naša dol^, kakšne so obresti in kako lH>ste dolg plačev ali. Ne pristajajte na vračanje (^>n»kov hre^ |H»tnlll. V vaše dohro, verjemite!
■ Bojana Speget
Sosedje tožili ministrstvo za oliolje in uspeli
Zakaj nov blok na Gorici nima potrebnili dovoljenj?
Ko seje v novem hloku, ki ua IHi^ovomo imenujejo l$lale^iče> h lok na Gorici, ml pria trgovina TUŠ, so se po mestu razširile {govorice, da trgovina deluje v stavbi, ki nima ustreznih dovoljenj. Kt> smo to preverili na velenjski upravni enoti in na inšpekcijskih službah, so nam to potrdili. Vendar ne gre klasično črno gradn^fo.
Objekt, ki ga je med gradnjo od prvolnega investitorja odkupilo gradbeno podjetje Clgrai ki ga jc ludi gradilo, je imel namreč ob začetku gradnje vse potrebne dokumente. Toda nanje so sc priiol^iii najbližji sosedje, ki so sprožili ludi ustavni spor. Blok tako §c vedno nima dovoljenj, sosedje pa naj bi sedaj pristali na izplačilo od.^kodnin ter umaknili uv?.bi\ kar pomenilo, da bi pi«l(^vno-sianovanjska stavba lahko poslala legalna novogradnja.
Namesto nlxkega vrtca viMk Mok
/godba sc začne 1. junija 21J01, ko je Upravna enota Velenje - oddelek za okolje in prostor, investitorju Ne* deljku Hlateitičii izdala cno-ino dovoljenje za gradnjo. Z njim mu je dovolila gradnjo stanova njsko-pos lov nega objekta Zgara?:nimi prijsiori in izvedbo korriunalnc opreme zemljišča. Na dovoljenje so se priloi^li naj-blij^ji s<iscdjc danes stoječega bloka iz sedmih individualnih his, ki stojijo kar čez cc&io. Pr-
vič niso uspeli, saj je bila njihova priloi?ba vsebinsko zavrnjena, so pa na prvi siopnji črtali nekaj parcclnili Številk v dovoljenju in jih obvesiili, da se na njih ne bo gradilo.
In zakaj so sc bližnji sosedje priuwiii na enotno gradbeno di> voljenje?
ne 'lUŠ, gostinski obrat in v nadstropjih Sc 15 sian(Wginj- Med novim blokom in sosedi, ki so se pritožili na izdano dovoljenje, je le iliri in pol metra Široka Splitska cesta brez pIočnik<wI Stanovanjske hii5c soscdtw so pritlične, enodružinske, Lahko rečemo, da je to mirno spalno naselje,
tn kako so Lihko na prvi stopnji pritožbo stwcdíw zavrnili?
Na upravni enoii so se oprli na ugotovitev, da se zemljiSča, ki bodo zagrajena s poslovno-sianovanjskim objektom, nahajajo na območju, ki sc ureja z odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje (jori-
Nov bhk na Gorici Je tep, stanovanja v njem so nadstandardna. V pritJičnlh prostor/h Že de!uje
travina TUS, blok pa še vedno nima ustreznih dovoljenj.
Na velenjski upravni enoti so izdali díwoljenje za gradnjo .štirinadstropne zgradbe poslovnost a novanjskcga značaja. Ta naj bi imela v kleli 48 parkirnih mest, v kletnem pritličju pa je dovolil izgradnjoposlovnihpros-lorov-scdajžc delujoče trgovi-
Ijudjc, ki so si tam po letu 1086 zgradili te hi.^, pa so verjeli, da bo tako tudi ostalo. V občinskih planih jc nanircč pisalo, da lahko za sa^icda dobijo le njihovim hi^im enako visoko z^adbo. lit-krat so lam predvidevali izgradnjo vrica
ca. Sprejel gaje velenjski mestni svet, in to Icla IWO. Po tem odloku naj bi bilo zemljiSče. na katerem stoji novpt^slovno-sla-novanjski objekt, namenjeno prav razvoju stanovanjskih in centralnih dejavnosti. Odlok naj bi d(>voljcval prizidek k žc
stoječemu bloku ali pa novozgrajen samostojen blok. Kakorkoli /C, sosedje so na koncu sprožili pred UstavTiim sodiščem RS postopek za presojo zakoniiwli citiranega odloka MC) Velenje, hkrati pa predlagali prekinitev upravncgii postopka, preprosteje povedano • želeli so, da se gradnja ustavi, dokler ustavno sodiSče ne odloČi o njihovem prcdh^gu.
O vsem tem jc bil obveSčcn ludi velenjski gradbeni inspektorat, ki pa sc jc znaSe) v prc-ccj neprijetnem položaju. Z republiških ministrstev so dobivali zelo različne razlage, kako naj in kako sploh lahko ukrepajo v lakih primerih, /.ato gradbena inspckcija gradnje, ki jc med sporom hitro napredovala, ni uslavila. Problem naj bi bil predvsem v različnih tolmačenjih lega, ali jc dovolj, da je gradbeno dovoljenje pravnomočno, ali mora bili dokončno. Medlem jc priSlo novo lelo 2iX)5.S I.januaijcmjc začel veljali tudi nov zakon o gradnji objektov. Ta pa prina,š<i tudi lo, da lahko investitor začne gradili. če mu upravni organ polem, ko vUm vse potrebne dokumente, v določenem zelo kratkem času ne izda dovoljenja za gradnjo. Po novem za odprtje trgovine, kot jc TUS, tudi ni potrebno pridobivati obratovalnega dovoljenja. Dovolj je, da deluje v objektu z uporabnim dovoljenjem, ki mu jc namembnost ločno določena. De-javnasl le šc priglasijo davčnim .službam injc. VTUS-u lako s
icm, da so odprli trgovino v novem bloku, ki Se vedm) nima veljavnih gradbenih dovoljenj, kršijo le gradbeno zakonodajo.
Bodo odikodnino >»uiiMknlle<< tožbo?
Direktor gradbenega podjetja Cijjrad Bmnv Vertačnik nam jc povedal, dit jc bil ob ixikupu bloka od prvritncga investitorja prepričan, da z dtwoljeni ne bo imel lc?av. A ni bilo tako. Da ne bi pri^o do prevelike poslovne škode. saj je bil interes za nakup stanovanj in poslovnih prostorov v bloku velik, jc želel čim prej lujpr^li spor sst^di. Ti so prepričani, da JC novogradnja tujek v njihovem okolju, da je v popolnem nasprotju z diwcdanjo pozidavo in da sc jim bo bivalno okolje poslabšalo, /alo so v podjclju přislali na izplačilo finančnih odškodnin sasedom, ki so na dogovorjene vsoie tudi pristali.
Na velenjski upravni cnoli čakajo, da prejmejo odloči^oso-diSča o poravnavi med strankama v sporu, kar bi pomenilo, da lahko Slečejo postopki za legalizacijo nov(5gradnjc. Do začetka lega tedna jc.šc nisc) prejeli. Kol nam jc povedal lidiVuCInsi. vodja Oddelka za okolje in prostor na UE Velenje, bo potrebno izpeljali postopek za izdajo gradbenega dovoljenja še enkrat, saj je investitor med gradnjo izvedel nekaj sprememb glede na prvo izdano dov<iljenje. Kako dolgo laliko to Se traja, pa jczelo težko reči.
■ Bojana Špegei