PROSVETA w* glasilo slovenske narodne podporne jednote I Urednliki la «ptmmiikl prodori: 2667 8. Lawndale Ava. Offioa of Publication: M67 South LawndaU Am Telephone, Rockwell 490« PÍKAB jeeury U. im«, at th« iWÁMof Coegfw of March I, lil». Chteago, 111., četrtek, 26. aprila (April 26), 1984. gfKV.—NUMBER 83 iComentaqi u-«r- ! — L vedeli vsi, tralala! ____ barve in a strii «¿tre i Adamii vsaj medl ame-*AOtt • —• — ubiti nje- .tri so raine barve n. raz- toda strinjajo se X^trebaubiti pi Jugoslovani ^ubijalci "imajo «reče Vnaiin ne bodo ubili ni-i jj« uradi kakšne obram-ujniča, temveč zgolj v za-¿itateljem Prosvete ome-L uko fantje ubijajo av-bijige "The Native's Re- ii šovinisti v Pittsburghu ^je Adamič "auštrl-irbgki šovinisti v Cleve-pa pravijo, da je komu-, komunistična stranka mu ¿uje sedanjo predavateljic po Ameriki! Jje okoli clevelandske A-ie Domovine, o katerih ne kaj »o — najbrž niso nič, fc večkrat padli po onih, §o prej povzdigovali v i - pišejo, da je Adamič linijev hlapec. itrijak", komunist in linijev hlapec! Pomisli-tje, kako gre to skupaj, na kasta ljudi je, ki ubt-jniča. To je častita fran-ičina okoli Amerikanske- upel, da je Adamič na odpadnik, ker je odpadel rare. Temu pastirju dud ida vsakdo "narodni od-in narodni izdajalec", ki tresel verskega humbuga. to logično, tedaj se vsak k rodi narodni odpadnik 8lovenci so bili izdajalci so jih Italijani in Fran- 0 krstili! 1 vera isto kot narodnost fo brez drugega ne more istno, tedaj je danes veli-uda Slovencev — in mi-Irugrih — brez narodnosti! ifi strani pa niso rojaki, •tali v katoliški cerkvi, a rgli svojo narodnost — tizirani! Na tisoče roja-Ameriki je popačilo ali eiilo svoja imena in nji-«>ci in vnuki ne znajo ni-«bven^ke besede, kljub morajo biti ti rojaki in i potomci še danes dobri ker «o dobri katoliki! * po logiki omenjenega a duš. da je to podlo za-^ ki je namenjeno za tep-»rbonci v talarju in čip-A*l«lno rohneli nad vsa-»naj je bil še tak patriot, biti njihov hlapec, le Ingernolla, katere-*°re nihče očitati, da ni n Ameriki, ampak pre-1 in ** dane« sovražijo *»ime Hamo zaradi tega, M brezverec. jj» pa še druge parado- ameriškimi fee malliag at »pečini rate of po.Ufe provided tor fr acctlon HQS, Act of Oct. 8, 1917, authort.ed on June 14. 191«. S KONVENCIJE U RIJE JEKLARSKIH DELAVCEV I Progresivni delegati zahtevajo "show down" s jeklarskim trustom. Konservativci poraženi pri prvem spopadu. Senator Daviš je proti stavkam Pittsburgh. — (PP) — Če bodo progresivni elementi zmagali na konvenciji jeklarske unije Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers, bo v bližnji bodočnosti prišlo do spopada med jeklarskimi delavci in mogočnim jeklarskim tru-stom. Bitka bo za priznanje u-nije. Konvencija unije jeklarskih delavcev je pričela ztoorovatl zadnji teden. Po številu delegacije je največja od leta 1920. Tudi živahna je bolj ko so bile konvencije te unije v preteklosti. V laseh so si konservativni in (progresivni elementi. Pri prvem spopadu so zmagali progresivci, ko je bilo na dnevnem redu vprašanje priznanja delegatskih pravic delegatom tistih novih unij, ki so zaostale na asesmentu. Po obširni debati jim je konvencija priznala delegatske pravice. Program progresivnega ele-wnca in menda dva druga Lmenta določa, naj unija naslovi ia. Eden zadnjih je zad- Vsem jeklarskim družbam zafhte- vo za priznanje še predno poteče jeklarski pravilnik, kar se zgodi 81. maja. Če družbe odklonijo to zahtevo, naj sledi splošna stavka v jeklarski industriji. S to strategijo, upajo progresivci na zmago jeklarskih delavcev. Tej taktiki niso naklonjeni konservativni elementi, ki so na krmilu unije. Unija ima sedaj mezdne pogodbe le z manjšimi Jeklarskimi droftbami, k! tffftff? nice Western Bar Iron Ass'n ali pa Western Sheet and Tinplate Ass'n. Nobena večja jeklarska družba ne spada v prvo ali dru-?o podjetniško zvezo. • Druga zahteva progresivnega elementa je, da konvencija izvo. li posebni odbor, ki bo šel v Washington pred senatni odsek, ki vodi zaslišanja o Wagnerjevem osnutku, in odgovoril zastopnikom jeklarskega trusta, ki so pred par tedni inscenirali svoj "izborni cirkus" pred odsekom kakor se je izrazil njegov načelnik. Delegacija naj tudi zahteva sprejetje originalnega Wagnerjevega osnutka. Tretja zahteva progresivcev je, naj se Ameriška delavska federacija izreče za industrijski u-nionizem in prilagodi razmeram časa. Ta zahteva se tiče jeklarske industrije, nad katero si sedaj lasti jurisdikcijo nad dva ducata unij. Senator James J. Davis, Har-dingov, Coolidgev in Hooverjev delavski tajnik, ki se ponaša s člansko karto te unije, je bil tudi na tej konvenciji "častni" govornik. In govoril je kakor pač zna James J. Davis, ki se je lansko leto moral zagovarjati na sodišču radi raketirstva v neki podporni organizaciji, s pomočjo katere je prišel do vrha in boga stva. "Mlajše delegate", edine zastopnike velikih jeklarn, je svaril pred "nepremišljenimi koraki" in jim svetoval, naj posluša jo "stare, izkušene glave". Po njegovem mišljenju je unija na redila največjo napako, ker ni pred leti pokupila patentov. Če bi bila to storila, bi sedaj lahko vsi jeklarski delavci živeli od rojalitet ali renta ter dividend. Kdo bi delal v jeklamah. tega senator ni povedal. Menda kapi Jezni davkoplačevalci napadli uradnike v akcijo je bila pozvana policija, ki je po daljši bitki raz-pršila demonstrante Pottsville, Pa. — Nad tisoč jeznih davkoplačevalcev je te dni navalilo na urad davčnih komisarjev. Razbili so močna jeklena vrata s težkimi predmeti in dobro premikastill uradnike, potem pa so jih vrgli V bližnjo lužo. Sele državna policija, ki je bila pozvana, da napravi mir, je razgnala demonstrante po vroči bitki, v kateri je bilo par oseb ranjenih. Demonstrantje so kričali, da je to "šele začetek". Davkoplačevalce je pograbila jeza, ker so jim bili davki ponovno zvišani. Uradniki so namreč znižali davke velikim premogovnim kompanijam in naložili novo davčno breme na pleča malih posestnikov. To je izzvalo velik srd in sledil je naval na urad okrajnih komisarjev. Velik napredek Ameriike delavske federaeije Glavni stan poroča, da je federacija izdala 1300 poslovnlc unijam, ki so bile organizirane v zadnjih devetih mesecih kapitali- ateiatov, ki pa bolj N® ateintične socialiste in gjAskor cerkvenjake — finančno podpi-k*Uume da duhovšči-F ^verskim kapitali-mir, dočim besno , ,jr>zv«'nnega govora o ,,H Amerika — stavkali. m terori-: Le malo delegatov mu je pri-r s*ma zatrjevalo in večje »tevilo se jih ,rT" ovsvojih, j« odstranilo, ko Je pričel govo-"u I riti. Trorkij moleduje Anglijo za bivališče Pariz, 26. apr. — l*<>n Troe-kij še ni našel nikjer prlbežall-ščs. NJegovs najnovejša prošnja je bila naslovljena na Anglijo naj mu dovoli bivanje na nekem otoku v Zalivskem rokavu. ha jo 1. maja Washington. D. C. — Gene- j —-— ralni poštar James A. Farley je Htavka vozsikov naznanil, da bodo redukcije Kansas City. Mo - Večje poštnih nameščencev prenehale lievUo voznikov Je lasts v kal o 1. maja, "ker je izboljšanje eko- pri George B Dryfoods Ca»., ko nomskih razmer povečalo do- je družb« odslovila K. Ksslinga hodke poštnega departments." zaradi unijakih aktivnotti. Roosevelt udaril po kritikih "new deala" Kar ae zdaj godi v Ameriki, je "evolucija" In ne "revolucija", je rekel predsednik Washington, D. C., 25. apr. Predsednik Roosevelt je včeraj na razstavi projektov za farmske kolonije, ki so na ogled v trgovskem departmentu, udaril po svojci kritikih, ki zadnje čase napadajo "možganski trust" administracije in nazivajo njegove eksperimente in reforme komunistične in neameriške. Predsednik ni imenoval drja. Wirta in nikogar drugega direktno z Imenom, je ipa dal razumeti, koga meri. Odločno je odklonil očitek, da je "new deal" kakšna revolucija. "Kadar vam ljudje govorijo o revoluciji v tej deželi, povejte jim, da imajo eno črko preveč, kajti to, kar mi delamo, je evolucija", je rekel Roosevelt. Rekel pa je, da je splošno načrtno (planirano) gospodarstvo zelo potrebno In eden njegovih najljubših načrtov so predlagane farmske kolonije za brezposelne delavce, ki ne -morejo dobiti dela. Te kolonije ne bodo prisiljene. Vlada želi le pomagati onim delavcem, ki si hočejo sami pomagati. Celoten načrt teh farmskih kolonij v okolicah industrijskih mest bo objavljen v kratkem. Velika kriza v ŠpaalJI; vlila ia robi udea Konflikt med zbornico In prfd-sednikom zaradi amnestije mo> narhistov Madrid, 25. apr.—Silnemu valu delavskih stavk, krvavih iz gredov In požiganju cerkva v de-speratnem konfliktu med radikalnimi elementi in klerofašisti na Španskem se je zdaj še pridružila resna vladna kriza, ki se mora zakljuČlU s padcem vlade ali ostavko predsednika republike. Vladno krizo je izzvala nared-ba amnestije za monarhiste, katero je zadnji teden sprejela reakcionarna večina zbornice proti strahoviti opoziciji socialistov in levičarskih republičanov. Nared-ba amnestije je bila takoj predložena v podpis predsedniku Zamori, toda Zamora je odlašal s podpisom do včeraj, ko je in-formiral zbornico, da se s to na-redbo nikakor ne strinja in Jo podpiše pod pritiskom. Predsednik Alcala Zamora je s to izjavo prišel v resen konflikt z večino zbornice in z vla-fo, kajti ol>ema je indirektno izrekel nezaupnico. Predsednik vlade Lerroux je takoj sklical kabinetno sejo, na kateri Je bilo dogovorjeno, da zbornica »sijoči, če ima predsednika republike pravico pošiljali take izjave zbornici in kdo je v pravem: vlada ali predsednik. Ako zbornica odglasuje proti predsedniku, mu s tem izreče nezaupnico In moral bo isiHtopitl; v nasprotnem slučaju bo islstopila vlada in morda Ih> tudi zbornica razpu-ščena. Nemiri po vsej flpanijl se nadaljujejo. Re ena delavska zmaga v Angliji London. 26. apr. — Delavska (socialistična) stranka v Angliji Je včeraj izvojevala nadaljnjo— že |»eto |m» zadnjih rednih voli-tvah v let u 19.11—zmago pri izrednih parlamentarnih volitvah v North Hammersmlthu, kjsr Je delavski kandidat, učitelj F. K West, porazil svojega torijakega nasprotnika z večino okrog JWoo i glasov, ! Miller bo "zdru/il" kaloUke in proteatsnte Berlin, 26 apr — Hitlerjev režim je *aM propagando zs "e-notno krščansko c«-rkev" v Nem-čiji. Namt-n te propagande Je, da ae združita katoliška In prote. atsnUivaka cerkev v eno organi* tacijo. SILEN STAVKOVNI VAL OBJEL CLEVELANI Poleg avtnih in gasolinskih delavcev je v stavki več tisoč tovarniških delavcev, novi tisoči pa groze s stavko Cleveland, O., 25. apr. To mesto se je nenadoma znašlo v velikem vrtincu stavk, ki se širijo kakor prerijski požar. Nad 37,000 delavcev je v stavki ali je pa zagrozilo s stavko, če podjetniki ne ugode njih zahtevam. Najbolj občutljiva je atavka gasolinskih delavcev, ki so pa-ralizirali ves avtnl promet. V boju za priznanje unije in zvišanje plač je 2000 delavcev na gasolinskih postajah in 550 razvaževalcev gasolina. Dokler so bili neorganizirani, so bili le navadni gaaollnski delavci. Ne njim niti komu drugemu ni prišlo na misel, da i-majo v rokah kluč do avtne transportacije v mestu. Svoje važnosti so se zavedli oni dan, ko so šli na piketno stražo pred gasollnske postaje, kjer pazijo, da so zaprte, vozniki pa pred garaže gasolinskih družb, ki so tudi zaprte. Niti gasollnske druži* jim niso pripisovale nobene važnoatl. Ko je ijnija naalovila zahteve za priznanje organizacije in jih obvestila, da ae želi z njimi ae-stati v svrho sklenitve mezdne pogodbe, ni od gasolinskih druMi dobila niti odgovora. Zganile so se Šele, ko so gaaollnski delavci zastavkall. Niso pa Še prišle do točke, da bi pristale na zahtevo stavkarjev. Parallziran je ves avtnl promet. Unija je dovolila dobavo gasolina le nekaterim panogam v zvezi z Javno blaginjo — ftl-vežnim trnkom, ambulančnlm vozovom in mestnim ter drugim vladnim avtoprometnlm vozovom. Prizadeti so tudi zdravniki. 2upan Daviš je pričel tuhtati, kako bi odprl gasollnske postaje ter napravil konec stavki. Unija mu do zdaj še ni dala pretvezi* za zdrobltev stavke, ker Je naznanila, da mesto kot tako ne bo trpelo pomanjkanja gasolina. Htavka pri Fisher Body Je polnilna. ' V stavki Je M500 delavcev. Unija Je pridobila v enem samem dnevu nad tisoč novih članov. Okrog ogromne tovarne so delavci na stavkovni straži noč in dan. Do zdaj še ni prišlo do kakih nemirov. Pri Clcveland Worsted Mills Co> Jo v stavki 3300 delavcev, pri Chase Brass and Copper 1800 In več tisoč pri manjših družbah. H stavko so pa zagrozili avto-taksni izvoščki, vozniki trukov, oblačilni delavci, izdelovalci papirnatih škatel, v.avijalci In pa-klrarjl ter delavci v več drugih industrijah, ki so delodajalcem naslovili ultimat, Zrušila se je vsa openšapar-ska struktura Clevelandske trgovske zbornice. Skozi več let Jo je vestno in marljivo gradil veliki duhoven o|>enšapsrJev F. J/ong, ki je med najbolj noto-ričnimi unijskiml sovražniki v deželi in je leto za letom vodil antiunijsko propagando v tem mestu. Vse njegovo prizsdeva-nje in delo njegovih kolegov Je pa zdaj poplavil največji stavkovni val v zgodovini mesta. Fašlntl ubili štiri aorisliste ¥ Nemčiji Berlin, 26 apr. — Trupla štirih socialistov, odbornikov de-lavske unije v Duisburgu, ki so izginili v zadnjem maju, so zdaj našli v gozdu pri Dinslakenu. Ds je bila šetvork «t ubila, ni naj« manjšega dvoma, oblastniki ao pa —> prepovedali "vaako sen-zsčno ugibanje glede morik:ev", dokler ae ne izvrši prelsksvs, ki morda dokaže, da so umorjeni .odiKirnfkf "pOfi<-veril| denar" u-nije. PROSVETA I Glasovi iz naselbin tub enlightenment IM LAfTMIMA »LOVBNSBB «ABODNB fODTOMMK JBUMOTS ■a W «u ........ Br «k* Bla«»< Zanimiv« Melke is razni* krajev mm.) B*m4* M M M M» Ha« ■» M M». «IM aa émui Ma; aa CMra*o la Ola«a «14« » M» M.T» m Mat aa la» HMf° MM ■■^«rlrit - ritai to* Hm Uaitai Mala* mort Ch.r«««» «M Caaafe MM pm far. lia Mr Mi. lani«» MA* Mr MM' • *m. ka* la* atlk ■ IWwi I'KOBVETA ____ Mff«M Sa. LavaBale Aaau. CBUa«a. Bltoato MBMBKB OF TMB PSDEBATED HBEBS Domač drobiž Tavčarjeva v l/os Angelenu la* Angeles, Cal.—M rs. France» Tavčar, ki je prod nekaj dnevi prišla semkaj v spremstvu detektivov iz Chicaga, se bo morala zagovarjati pred kriminal nim sodiščem zaradi menjave ničvrednega čeka v vsoti $650 v t ukaj An j i banki. Sodna razprava ne prične še ta teden. Tavčarjeva je bila prej v Hollywoodu in pravila je ljudem, da bo organizirala družbo za snemanje filmov. «'• Slovenski stavkokazi Barbcrton, 0.—Tu »ta zadnje dni izbrshnili dve veliki stavki. Skoro vsi slovenski delavci so med stavkarji, le štirje Btavko kazijo. Stavki «ta v tovarnama Diamond M h teh Co. in Columbia Chemical. Simpanz v gledališču Hollywood, Cal. — Dva profe sorja z južnokalifornijske unU verz«* h ta 23. t. m. vzela v kino šimpanza, da preizkusita čustve* ne Mile opice. - Na platnu je bil prizor iz afriške džungle, kjer šimpanzi skačejo po drevju. O-pica je bila silno zatopljena v i sv prizor. Ko pa «o »e pokazali ti* gri in napadli šimpanze, ki ho začeli vreščati, je tudi šimpanz med gledalci za vreščal in ne trene I strahu. Nato so sceno spremenili v družabno dramo in šimpanz se ni več zanimal. s Vlada uatanovi veliko podekzl-ntenčno farmo Han Jose, Cal. — V bližini te ga mesta namerava vlada usta* nov Iti veliko podekzistenčno farmo. Obsegala lx> 20,000 akrov in bo na nji prostora za deset tisoč oseb, večinoma obubožanih sadjarskih delavcev. Dobili bodo po par akrov zemlje, seveda na odplačila. Ilitler diktira (udi v Chicagu! Chicago. — Antinacijski film, ki je bil vtihotapi jen iz Nemčiji- in pokazuje razne hitlerjevskc Imrbnrščlne, je "bil predvajan samo en dan v Chicagu. Drugi dan' g« je župan Kelly prepovedal —J na zahtevo nemškega konzula. Lastniki gledališča so šli takoj pred sodišče, kjer se bo zdaj odločilo, koliko moči ima Hitlerjev konzul v Chicagu. Naše veliko nedeljska slavja Wsst Allia, Wis. — Priprave za proslavo 30 letnice SNPJ, delavskega praznika Prvega maja in «prejem pisatelja Louis Adamiča so Že končane. Že ob prvi napovedi, da bo Adamič šel na predavateljsko turo, sta se tukajšnji naselbini zavzeli, da ga angažirata ob prvi priliki. Ta prilika se nam je nudila za nedeljo, dne 29. aprila, ko se bo pisatelj mudil v naši bližini in bo prisostoval naši dvojni proslavi. Dvorana bo odprta v nedeljo že ob eni uri popoldne, tako da bo občinstvo lahko prišlo pred napovedano uro v dvorano. Program prične točno ob 2. popoldne. Držali se bomo stroge točnosti v vseh ozirih. Med izvajanjem programa ne bo dovoljeno nikomur v dvorano; vrata bodo zaprta, tako da ne bo nihče motil sporeda. V dvorani bodo reditelji, ki bodo pazili na mir. Starši so naprošeni, da pazijo na svojo mladino. Pripravljalni odbor je sklenil, da se mora ohraniti čast pisatelja in naš ugled do njega. Zato je potrebna absolutna kontrola vseh IMisameznikov, da se vzdržijo vsakega nepotrebnega premika- iSpominjam se dobro, ko je ne-TO član (sedaj mrtev) rekel «volji ženi: "Sv. Alojzij na bande-¡>u je v čast tebi in tvojemu ime- ----nu." Slike na drugi strani «e Frank Ravnikar in August ne 8pomjnjam. ob neki cerkve-Brate. Ti so že znani kot dobri ^ 8iavnosti, ko so tako vsi uni-pevci, tako so tudi sedaj izvršili formjranj primarširali pred slo-«vojo nalogo dobro. ¡vensko cerkev sv. Štefana, jih V nedeljo, dne 29. aprila, bomo je nahrulil župnik: "Pridete praznovali delavski dan Prvi opasani z dolgimi sabljami kot majnik. Kluba št. 3 in 4, Ogles- j bojevniki. Kdor hoče v cerkev, by in La Salle, bosta aranžirala' naj pusti sablje zunaj. Več ro-shod, na katerem bo govoril so- jakov je odpasalo svetle sablje drug Joško Oven iz Chicaga. Oni jn jih pustilo zunaj stoječim, je sam delavec. Ker se je za- Moj prijatelj France, z zastavo nimal za delavska vprašanja, se v roki, se je tudi podal v cerkev. Pokojni France je prišel kot mlad fant s starši v Ameriko; . rodil se je v malem mestu na polnoma znano. On je pa tudi ¡Dolenjskem, kjer je pohajal humorist, ki bo nudil mnogo | }judsko šolo Bil je zal fant, vi-zabave in smeha. Po govoru bo p08taVe, vedno vesel in uprizorjena igra "Grobovi bodo družaben. Ni čuda, da se je je vsposobil, da je danes eden dobrih delavskih govornikov. Trpljenje delavstva mu je po- izpregovorili", drama iz prole* tarskega življenja v dveh dejanjih. Režira jo Leo Zevnik. V tej igri bodo zastopani zelo dobri igralci iz Oglesbyja in La marsikatero dekliško oko radovedno ozrlo za njim. Ob priliki prvega piknika društva Narodnih vitezev v South Chicagu, se je spoznal z Reziko Cesnovo, Četrtek. Salla, ki so nastopili tudi v igri maio> ]jubko deklico svetlih ko-"Navaden človek". Dvorana bo!drov in kot neb0 modrih oči. odprta ob 2. popoldne; pričetek Bila iS€m jjma kmaiu pr^a na točno ob pol treh. Uljudno «e|vegeu 8Vadbi. vabi cenjeno občinstvo iz La, T koj k, je odstopil Salla, Oglesby, Peru, DePue,,0(J društya ,n 8e ppegeHI v Ma_ Grenville, Moline in vseh drugih sosednih naselbin. Po igri bo prosta zabava v spodnjih prostorih. Angleško poslujoče društvo nja, pogovarjanja in šepetanja. Mohawk št. 573 S. N. P. J. se To pa še ni vse! Tudi ko bo- tudi pripravlja, da dobro pro-do ostali govorniki na sporedu, slavi osemletnico svojega ob-jim fekažimo pozornost. Pazno stanka, ki se vrši na nedeljo, dne sledimo njihovim izvajanjem in 6. maja, ob 7. zvečer. Uprizorili pomagajmo ohraniti "mir, ki je .bodo angleško igro "Oh Pro-neobhodno potreben pri vsakem fesor." sličnem sporedu. Priporočam vsem okoliškim Slovencem, da pridejo v nedeljo na naše velikb slavje. Vstopnina je zelo nizka. Ce bo prostorna dvorana SST premajhna, bomo porabili tudi spodnje prostore, v katerih bodo zvočniki oddajali govore, ki bodo izvajani v zgornji dvorani na odru. Na ta način bo omogočeno slehernemu udeležencu slišati naše govornike na nedeljskem slavju. Za pub. odsek, Joe Radelj. L Deset dni mrtev pe* o/ivljvn Msrkeley, Cal. Dr. lUbert ( ornlsh, ki že več mesece« ek«-perimentira na živalih oživljanj ki Corni ki je mrtvih, je te dni oživel |WHIaL|n il{ mil i je bil deset dni mrtev. DÛ./, ™U • » n it ^rTvati v gos ormsh .uporablja neki serum* |(j v I k« V brizgne v žile. $C*t osebi I * f « , . . turno resni Nade aktivnosti I* Salle, lil. — Dne osmega aprila je moški ali gospodarski klub priredil domačo zabavo z zelo dobrim uspehom. V blagajni imamo že okrog 50 dolarjev. Začetek je dober in če se bomo držali smeri in stališča kakršnega smo za počel i, bodo naše prireditve še bolj uspelne. Ta organizacija naj nima nol>enega drugega namena kot gojiti prijateljstvo med seboj, neoziraje se na privatna prepričanja, in koristiti Slovenskemu narodnemu domu. Ne dajmo se v verige religije ali političnih organizacij, pač pa naj se kreta popolnoma svobodno brez vsakih spon. Nekateri priporočajo, da bi gospodarski klub tudi politično deloval ter ob času volitev pomagal kandidatom, ki ho takore-koč prijatelji nogaterih oseb in delavcem pa dajo pa j več obljub. Kdor hoče imeti tak politični klub, naj ga ima izven gospodarskega kluba. Nekateri že «padamo v delavsko politično organizacijo in kdor ima prin-bilo nemogoče sodefo-gospodarskemu klubu, če politiko. Torej, ako resnično za sodelovanje in Po igri bo ples v zgornji in^podnji dvorani. Gospodarski klub je na svoji zadnji seji sklenil, da obdržava sledeče prireditve: Dne 17. junija, piknik v prosti naravi; v jeseni, dne 4. novembra, domača zabava v Slov. narodnem domu. Frank Martinjak (2). Dokumentarni podatki Chicago, III. — Sedim in či-tam dokumentarne podatke k zgodovini razvoja naših prvih društev in praznovanja 30 let niče naše slavne SNPJ. Pisati hočem o razvoju društva Narodnih vitezev in o mojem prijatelju Francetu Ober-ču, ki je bil prvi društveni zastavonoša. Ne vem, če se ga še kdo spominja. Predno se je društvo priklopilo k SNPJ, lf)raibitem vlaku, odšel moj prijatelj France vjka zemljaf prijatelj France! filirateJ F telur**. M. R. Baranov, ki so ga zaprli v Lom Angelesu zaradi, tatvine. Ko so ga aretirali, je rekel: "Jaz sem veliki knez iz Rusije in bil sem osebni zdravnik ruskega carja." Ni mu nit pomagalo. dison, Wis. Kupil je nekaj sveta s hišico in začel svojo obrt, pri kateri je imel mnogo uspeha. Obiskala sem ga večkrat in preživela veliko veselih ur v njegovi družbi. Bila sem krstna botra njegovim otrokom, dvema dečkoma in hčerki Reziki. Ko je pred nekaj leti razsajala bolezen griža, ni prizanesla mojemu prijatelju Francetu. Zgubil je nadvse ljubljeno ženo in ostal je sam z otroci. Bil jim je ma-|Svojo nalogo je do pike izvrst in tudi iz West Pointa hi Plum Runa, zakar se vsem skupaj iskreno zahvaljujemo, ppam, da vam o priliki vrnemo. Lepo je bilo slišati, ko do v dvorani zapeli par slovenskih pesmi, ki so me spominjale na staro domovino. Posebna hvala gre družini Frank Zaitza it Neffsa, ker so se potrudili, da je njihova hčerka lepo deklami-rala v slovenskem jeziku pesem ki se jo je naučila iz Prosvete. ti in oč$. Stregel jim je v bolezni, jih negoval kot najlepši zaklad ter preživel najlepše dneve med njimi. Odrastla sta oba sinova in se oženila. Izročil je obrt starejšemu sinu, sam s hčerko pa se je podal v stari kraj, v prijazne dolenjske vinske gorice, da še enkrat vidi rojstni kraj. Po več mesečnem bivanju tam mi je pisal, da pride nazaj v Ameriko, kjer je lepše življenje. Iz Ljubljane se je odpeljal v Pariz, od tam v Cherbourg, kjer se je vkrcal na ladjo Aquitania. V New Yorku se je vsedel v vlak, da se pelje domov k sinovoma, a v Pittsburghu se je zgodila velika nesreča. Našli so njega in hčerko Reziko mrtva v Naj ti bo lah- r V K"10: UV Ti^ttf drobit 8. N. D., potem opusti-na njih, a dr, Cornish je «slkloni,! , „.,. , ' , » . « „„i . i«, i ^¡i mo vsako po tiko iz gospodar k»i mu t«» zaoranjiije zakon. , ,, -, . ' _ __H skega klubaj v njem naj se go 1'rolinariiMki film dovoljen v „.('Mraitu Chicago. - fcupan Kel|y, ki f v pondeljtk ustavil predvajanj« filma "Hitlerjev teroristični re-tim", je v t«»re^ umaknil svojo prepoved s pogojem, da morajo luti nekatere n ' • iw If filma. Skrajšan mora biti tudi na»lov, ki i*e tdai kui-m "Hitler* jev reiim". laitnik filma «e je a tem zadovoljil in Ktiai film s|m*t predvajajo. m večje mesto v državi Wisdojir-in; Spominjam se, kako dru-Uvo Narodnih vitezev ponounp korakalo po ulicah zapadle strani mesta Chicaga, faltyje in možje, oblečeni v temnomodre obleke, z rdečim obšitkom na strani hlač. Kape so bile po kroju podobne kapam ljubljanskih policajev, vse obrobljene z zlatimi obšitki. Prepasani so bili z dolgimi svetlimi sabljami, ki so pri vsakem koraku ta lepo zarožljale, da je "srce o veselja skakalo." Društvo Narodnih vitetev je imelo krasno zastavo, vso okrašeno s slovenskimi in ameriškimi trakovi. Na zastavi • je bila na eni strani slika sv. Alojza. Anna Pogača r. Uspešno slavje SNPJ Neffs, O. — V imenu društva št. 4 SNPJ se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so se udeležili slavja 30 letnice SNPJ in našega društva. Proslava je bila izvrstna, le škoda, da nismo imeli govornika na našem sporedu; tega si nismo mogli privoščiti radi suše v blagajni. Zabavali smo se prav prijetno in večer je hitro potekel, tako da je bilo prehitro konec zabave, ko so muzikanti zaigrali znano "Home Sweet Home." Na našo proslavo so prišli od blizu in daleč, celo is Maynarda, Bartona, Glencoeja, Bridgeporta no izvršila. Le tako naprej! Naš Karol pa je bil zelo zaposlen pri natakanju, da skoro ni mog«e vsem ustreči. Kljub temu smo se polagoma vsi zvrstili in bili postrežem z ječmenovcem in tudi s "ta trdim". H koncu tega dopisa želim, da se bi spet vsi sešli na «lični proslavi v naselbini Glencoe dne 26 maja, ko bodo tam slavili 30 letnico naše SNPJ. x Florian Pishek, 4. Uvarji lavojevaH viš.r meide l'ittaburgh. Pa Mednarodna unija livarjev je te dni |mhI-pi«ala dogovor *.. or sani taci jo delodajalcev, ki dolom tvišanie nvead*- «a de ari «vi «tot kov. De-* l<»dajalci ao prifttali na rahtevn irMr «višanja m«>xde i»««tem, ko Je unija livarjev ukrotila s stavko. g«>- ji le isobrasba. Saj imamo v obrh klubih, V moškem in gospodinjskem, zelo dobre igralske moči. Poleg tega pa imamo dobre pevce in pavke in bi lahko imeli dober |ievski zbor. Ko je 15. aprila go*|H»dinjski klub uprizoril šaioigro "Sava-, den človek", so ¿ia*i igralci po-kasali svojo zmožnost. Igrali so sledeči: Frank Struna. Mary Krkul, Anton Piletič, Agnes Dular, Anton Janko. Mary Kra j maršič. Frank Ravnikar, August Hrate, Ana Mauser in Kred Mal-gai. Med igralci so trije tukaj rojeni. O A. Piletii u in Anni Miuiaer nam je ftr mano. da obvladata dobro slovenščino, ni smo i »a v rdeli, da «na Agnes Dular, hči Frank Dularja, tako le-|mi «loven«ko govoriti. Med dejsnji je bilo petje, nastopili ao: Mary in Anna Mauser.! obe tukaj rojeni» Aaton Janko,' Proslava delavskega praznika No. Chicago, 111. — 2e prece. dolgo je tega, odkar sem zadnjič pisal v Prosveto. V delavske razmere se ne bom spufičal, kajt teh poročil je toliko v Prosveti da, če bi vsak deseti dopis le enemu slepcu oči odprl, bi bili Slovenci v tej deželi 100% organizirani v naprednem^fibanju in b z odprtimi očmi pomagali zati rati korupcijo in hinavščino nazadnjaških strank. Ker bo v kratkem praznovanje delavskega praznika Prvega maja po vsem svetu, kjer se nahaja zavedno delavstvo, bosta tudi slovenski in angleški klub praznovala delavski praznik v soboto, dtie 28. aprila, v SND pričetek ob 8. zvečer. . Program bo zelo bogat, kakor sem slišal iz pogovora Jožeta in Mihe, ki sta se o tem pogovarjala na oglu. Jow je trdil, da bodo socialisti praznovali 1. maj s slavnostjo, na kateri bodo nastopili razni odlični govorniki in med njimi tudi eden duhovnik kar pa mi ne gre v glavo, da se bi duhovnik zanimal za rdečkar-je. Tudi nekdo iz Wisconsina bo govoril, bivši deželni poslanec, in tudi Filip Godina iz Chicaga. Tu-di ena igra bo uprizorjena, ki precej obira sedanjo administracijo. In godba? Ta bo tudi ¡zborna nekaj posebnega. Igral bo tam-buraški zbor iz Kenoshe, ki sestoji iz 11 mož.' Poleg tega bc več drugih točk. In vse to samo za 25c vstopnine. Miha je dejal Jožetu, če je vse to res, da se bosta gotovo videla na proslavi v soboto večer v Narodnem domu Paul Pekla j, 14. J« mogoč,, Tudi^ dobi, kdor J? Pamo in želimo, dH lu konec depnegjj Kljub vel*,-k* Amor bog ljub, naselbino v m^'J preoej muhast. uk0| u-atkem poročili k»p >ne 7. aprila stages tor Klun in Jennit ] sem z vso svojo druj nem ženitovanju. h se na nevestinem do| ^Na velikonočno ned< mu mlademu paru i jetno presenečenje, je bila prav velika smo se imenitno *ab na zahvala vsem, k «žili in prinesli Vnt rila, ki sta jih mlac ginjenih src hvalet Turkovim muzikant mo še posebej zahvi godbo; priporočamo za njihove priredit; Pri jesenskih voli didiral naš rojak K gin i je za okrajne» H koncu želim Pros vih naročnikov! Mary I V nedeljo vsi i Milwaukee, Wis.-letnice SNPJ bodo žavala vsa tukajšr društva (Milwaukee lis) s sodelovanjei klubov, ker bo to prvomajska proslai no in veliko slavje v nedeljo, dne 29. i rani SST, ki bo od popoldne, tako, da I pravočasno prišel pred 2. uro. Kajti | ne točno ob 2. pop Na popoldansken stopi pisatelj Louis ski zbori Naprej, P in Zvon in F. Zait Na večernem progi ta irtiiwauški ž upa westaliski župan Predvajana bo slika va kri", nato pa d Slovenci, ne zarr slave! Kdor je čita Native's Reurn", b hotel videti in sliša torja Louisa Adam Vstopnina v pw pri blagajni 35c. Vi be pri vseh društv in pri F. Zajcu te chu.—F. Perko. Federacija skuša urnik Washington.—E meriške delavske 1 na svoji zadnji seji poverila Greena, n dobiti administrât jetje Conneryjeve splošno skrajšanje 30 ur v tednu. Kolikor je znane nik Roosevelt proti ku. Administracij va poriniti na rtra bo skušala pridobit ne gre prej na poč ukrepa o tem pred' skrajšanja delovnil di delavski» zastopi niških odborih. Zvezni uslužbenci » dit no »n Washington. —1 zvezni uslužbenci! kreditno unijo ali nico in posojilnico, omogočila, da * « nih oderuhov. Tak< sharks", ki delajo po vseh mestih d« rajo neusmiljeno kratkoročna plačevati od 12 do l Izdelovalcem sijaji»« 0 Washington—P" vilnik » pi*^* (biscuits and erad sijajno mezdo Ti m uro za delavke na Ji centov več. na <*« mirtimalna " bila 40 centov n* ^ 40 i lire«ville llnUli. riiiak na kalifnrnijMki univerzi, ki iivi n petimi centi na dan. da sf pretleče «koti študij«. Depresija, poroke in volitve Aurora. Minn, — Iz tukajšnje naselbine so dopisi v Prosveti zelo redki, ali pa jih sploh ni . Gotovo je vzrok brezkončna de- ^ . I,,' presija. ki je ne bo zlepa konec «J** Odkar se je v tukajšnjem rud- kruh*^f | niku Ustavilo zadnje kolo, je pre-] teklo že več ko osem let. V drugih naselbinah so nekoliko začeli z delom, tukaj pa se nihče ne zmeni, da bi pričeli z obratom v rini nikih. Kot vse izgtaia. bo de-i presija nas prepodila ne mi nje. Delo. kar *e ga dobi v mestu je prrej primerno razdeljeno; I v m n k dobi toliko, da -e «kromno preživi in zraven tudi zadolži, če Senatni Washington, ft odsek znatne t m. odobril HmWJ osnutek « -iMk. koBtf CiJ g™ ■draravfc niških kiii»* odobrrn i H »'Ma kampanja v pivovarnah Stroit, Mich.—Ko je Schmidt »»wir Co. podpisala pogodbo »raji-v no unijo pivovarniških tav<*v, ^e bila m tem zaklju-ni UHiwAna organizatorična l^nJa v Šesti in največji pi-"«Jii v tem mestu. Kampa-" organizira vse delav-^Pivovsrnsh, se nadaljuje. je po podpisu po-^ "Al naznanila, da bo V T'd"1 unijske delavce J^n popravilil in drugih ima dober blznis ' '"' "HO. V tednu, ki „ ; '"al 11 aprila, je mestna . - "in.inMracija obogate-; "'»vil, klijentov, veči- « * h rt Nw Oporni tt- *t Kkoraj n<* in ( î" Ponoči. Na v«a-k n« l[v"lKH P^e povpreC- *M,,""'«ron nr mara unijnkih «Havcev p* ,t it,v' Tenn. — V*ak la Vh \ * "Mrtatl delo ali ''žilnih in no-fta , , tov»rnah Charten m r>.. "'r:' poiebltl na r,y.t ' M« unijHko kar- • - , Ha na tel ¡ I f K Ige „• x ßV(>m ' naglssil, 1 ^ci ne smejo 36. APRILA. podjetniki v D* „ ^"^joHtroJ«^ ie več delodajal-fr^ gkspaazija unije ' Detroit ^(FP) — Mechanics pridružiti prokleti uniji." Ple-teninaraka unija se je obrnila s pritoibami o diskriminacijah na pokrajinski delavski odbor, katerega dominirajo podjetniški interesi. T" , Society, neodvisna je xadnje Detroltu, se do kotila v računih. Or«a--^'i i t«ani«r.ni pod-E delajo orodjem tlge R, industrijo, se poda,.jo «o drugim. Shr ^ je pričela stavka, se t^e^ podjetniški zvezi ki so podpisale pogodit jo. I^to je storilo tudi if neodvisnih podjetnikov U- t pričakuje, da se podjetni-"Vezi v bližnji bodočnosti izmerijo tudi ostali člani. To fcve-v preteklosti dommiral predsednik General Motors ¿dsen, ki je šla na njegovo ivelje v boj z novo unijo. Splošne stavke strojnikov in delovalcev orodja ter žigov za-,krat ne bo. Unija je sklenila, , ne bo raztegnila boja na dru-i podjetja, ampak se bo kon-ntrirala na tiste firme, ki de-jo za avtno industrijo^ Govorice, da odhaja delo iz rtroita, so le — govorica. Cla-MES so se prepričali, da so me. pri katerih je stavka, od-je delo drugim detroifcskim rmam oziroma so to storile tne družbe, kar pomeni, da se ivi&alo delo pri drugih družil, ki imajo pogodbo z unijo. Mechanics Educational Society ejema pisma za organizatorje di iz drugih mest. Izdelovalci odja in žigov (tool and die ikers) v Los Angelesu, Bir-inphamu, Ala., East Lansin-i, Kalamazoo in Muskegonu, ich., jo urgirajo, naj razširi lanizacijo tudi na ta mesta. Stavka pri Detroit-Michigan ove kompaniji tudi še traja, fledi so, da bo poravnana z isgo delavcev. Predsednik užbe je sprvega zavrnil vse nudbe pokrajinskega delavske-odbora za poravnavo spora, dnji teden se je pa obrnil na id unije s sugestijo za mezd-konferenco. Fordovi mašinisti se več ne boje bosoov Detroit. — Strah pred mogočnim Fordom in njegovimi bossi naglo izginja med njegovimi strojniki, ki so prvič v zgodovini Fordove družbe pričeli nositi unijske znake tudi pri delu. Od 2200 Fordovih "tool and die makerjev" se je pridružilo neodvisni strojniški uniji «Mechanics Educational Society o-krog 1700 mašinistov, ki gredo na delo z unij ski m znakom in ga ne skrijejo, ko pridejo v to-vamo. # > ■ Bdina posledica tega je bila do zdaj, da so dobili — prostovoljno zvišanje plač! Izdelovalci bombonov dobili unijo Cleveland. — Candy and Confectionery Workers unijo so priznale štiri bombonske družbe — Fanny Farmer Candy, Edward M. Becker Candy, William M. Harding Candy in Ohio Confectionery Co. Pri Farmer in Bec-ker družbah so bili delavci na stavki. Med temi tvrdkami, ki »poslujejo nad 250 delavcev, in unijo se vrše mezdna pogajanja. Brecpeselci pretepli komisarja Pittsburg, Kans. — Okrog sto brezposelnih delavcev je v torek navalilo na tukajšnji federalni pomožni urad in preteplo komisarja Williama A. Beaseleyja, ki je vrgel solzavko med hje. Sest oseb je bilo aretiranih. HIHorjfva Nentiji se ob«roii|« za vojno > W . /T.» -t, f .rtU-T Gradi v«j«a letala, ki se bodo lahko kosala i zračnim bro-dovj^m drugih držav New York — (TIS) — Oboroževanje in militariatično vei-banje v Nemčiji napreduje vzlic izjavam Hitlerja in drugih fašističnih voditeljev, da želijo mir. Hitlerjeva vlada posveča največ pozornosti gradnji velike zračne flotile, dočim skušajo avtoritete po navodilih ministra letalstva prikriti te aktivnosti s pretveso, da vse to pomeni le "oživljenje letalskega športa v Nemčiji". Ena najt>olj značilnih metod v prikrivanju priprav za vojno, go naročila za gradnjo "športnih letal", ki prihajajo od posameznih vladnih uradnikov. Uradnik, ki pa mora biti lojalen Član fašistične stranke, dobi navodilo, naj si nabavi letalo. Denar za ta naroČila daje direktno vlada ali pa njene številne finančne institucije, istočasno pa mora uradnik podpisati izjavo, da bo svoje privatno letalo izročil vladi v nujnem slučaju. Na ta način letalo, ki je izdelano v smislu tajnih tehničnih specifikacij, ne pride nikdar v roke dozdevnega lastnika. Tako Hitlerjeva vlada gradi ogromno vojno letalstvo, zaeno se pa izogiba obdolžitvam s strani drugih držav "glede odprtega in direktnega kršenja mednarodnih obligacij Nemčije". Računajo, da bo čez dve leti nemška zračna flotila številčno prekosila vse druge evropske države. Ta takozvana športna letala, ki so sicer majhna, so zelo pripravna za bojevanje v zraku. V par u rak se lahko opremijo s strojnicami, bombami in drugim orožjem. Velika potniška letala, last Hanse, bodo tvorila glavno skupino bombne flotile. VAEÜJTE OTROKE PRED RI-KKT1 (MEH KOK OSTN OSTI ). Industrijski paMaj v t aM/ornijl a» izbotjtaj« Sacramento, Cal. — V marfcu je število uposlenih delavcev v Californiji naraslo za, 10.9*4 v primeru a februarjem, mezdna izplačila pa so se dvignila za 12.5%. Od lanskega marca, ko je bila industrijska situacij* na psu, se je uposlenoat izboljšala za 88.«%, mezdna izplačila j» 44.8%. Povprečni tedenski zaslužek se je dvignil le za 4.6y— veliko manj kakor pa cen« potrebščinam. Dva federalna sodnika pred ob-- tožbo Washington, D. C.—Kongresni pododsek, ki je preiskal sumljivo zadevo oskrbništva propadlih bank v Chicagu, je sklenil, da priporoči kongresu, naj obtoži dva Čikaška federalna sodnika, Charlesa E. Woodwarda in Jamesa H. Wilkersona, zaradi nezakonitega postopanja v omenjeni zadevi. Otroci stradajo v Wyomingu Cheyene, Wyo. — Pri preiskavi o zdravstvenem stanju o-trok v tej državi je 88 bolničark ugotovilo, da je skoraj ena tretjina otrok v stanju stradanja. Od 10,198 preiskanih otrok jih gladuje 8197. Sadja ne poznajo. Pri nekaterih družinah je le krompir poznan za "sadje". Ranjki adravnik Dr. ilooi, j« v tvo-jr>m govoru • va*no*ti vitamina D v iiiar»vajo*<*m mleku, kot sdravatve* na merilo v pra*retenju, kakor lud i v idravUeivju riketov (mahkokoatno-■ti>, rekel: Me naravno ««Siti aa, ali bi ne bUa to najboljša metoda aa pre-prefenje rikettv, in aa odpravo i*tih kot aploine nadloge. A ko bi V»e mleko as dojenčke bilo aadovoljlvo iaaa. revano, M bilo le malo, ali lahkih slu. iajav riketa." F Vaftnont vitamina D laii v njegovi modi. ki po va rod i, da talo »akoriati miatralije kot ao: calcium in phos-phorua. Naravni vir vitamina O. je, kola iapoatavljena ultra-vijolidnim iarkom aalnea. Maatni ljudje, ilvadi na aavarnam delu «emljr, ne dobe dovolj Kolndnih iarkov in valed taga tudi no dovolj viUmina D, valad doaar ae pojavljajo riketi (mehkokoatnoat) in iaa|»adajodi aabja. Metoda obaovaaja (ali iaSarovanja) mlaka ja bila šele pred kratkim »«po-polnjana. Ta metoda obatpji v tem, da aa mleko v obliki tankega Uaka iapoatavi ultra-vijolMnkn fcankom, prihajajodim ia oblodna luči. To ub-»«vanje ne »premeni okuaa niti ae-•lavnih delov mleka, in val vitamini in hranilna vrednoat m lok« oatane nedotaknjena. Wialand-ova mlekarna j« prva v Chicagu, ki nudi obdinatvi|i to dudo-vito linajdbo, in je poatavila v prodajo to vitamin D lalarevajode mleko po cani, ki ja la 1 cent drašja pri kvortu kot oatalo navadno paatouri-alrano mleko. 8ladada trditve o Wieland-ovom ia-iarevajodem vitamin D mleku, ao bite «prejete v odseku aa tlvlla od Ama-rican Medical Aaaoolatiom 1. Primerna mnošina «vitamina 1), v pravilno raadeljaui hrani, ja valna protokeija aa aobe in koatl, V vnaki dobi otsrotfti. 2. Dojendek ali bolj odraali otrok, ki dnavno uiiva dolodeno mero Wia% land-ovaga ialarovajodega vitam 1) mleka, je avtomatično aavwrovan pro« ti rlketom (mahkokoatnoatl). 3. Opaaovanja ao dognala, dd pravilno tehnidno ob«evanje mlaka ne •prameni okuaa iktamui hranilna vrednoat in oatali vitamini v mlaku niao priaadati valed iaftarevanja. 4. Pravilno obaavanje aveiaga pa-ateuriiiraneoa vitamin D mlel« orno-goda (dtdinafcvu, da po nitki emà dobi ta, àe pripravljen produkt, ki Jr ne-cercenljive vrednoat! pri aplošni uporabi v omejevanju riketa. -*4Adv.) MIKROSKOP ZA KINEMATOGRAFIH A NJE^BAKTERI J Na Kolumbijskem vseučilišču je neki ruski inženir predvajal nov mikroskop, ki je v ameriškem znanstvenem svetu abudil veliko pozornost. Pri opazovanju najmanjših bakterij s dosedanjimi mikroskopi m bile doslej velike ovire, ker jih ultravioletni žarki, ki padajo vanje, takoj usmrtijo. Novi aparat pa je skonstruiran tako, da sprejema le infrardeče žarke, v katerih se mala bitja dobro počutijo. Ker bi jlh^fuTv teh žarkih ne videlo človeško oko, jih skosi mikroskop snema filmska kamera na filmski trak s primerno občutljivo plastjo. S pomočjo tega mikroskopa so snemali že prisore iz življenja mikroorganizmov, »--katerih nismo do danes vedeli skoraj ničesar, n. pr. bacila nahoda in povzročitelja otroške paralize. Kknploslja ubila tri delavke Dayton, O. — Pri eksploziji v tovarni United Fireworks družbe so izgubile življenje tri delavke. ZLATA ŽILA ozdravljena brea bolodln in iagube daaa po apecijaliitu. Vprašajte aa PKOflTO PRKIHKAVO in poakuano adravijanja. Ura ao: II do T avadar. Ob nedeljah od U do t pop. . I>R. P. U. ftlMANMKt IM* N. llamen Ave. . Chicago. III. rektor NRA v New Yorku nastopil proti kršilcem New York. — V zadnjih dveh inih »o bili podjetniki v drža-New York prisiljeni izplača-120,000 delavcem, ki niso pre-i minimalne mezde v smislu ločb industrijskih pravilni-v. Avtoritete NRA bodo pod-ele akcijo proti vsem, ki krši-doloebe glede minimalne «de, kakor hitro bodo prišle itoibe v njihove roke. V izjavi, ki jo je podal Nathan rau», državni direktor Narodna zasilnega sveta in načelnik Mnjega odbora NRA, je po-»I vso delavce, naj ga takoj *««tijo, če ne prejemajo mez-; kakrSno določajo pravilniki. Luckies so vedno prijazne vašemu grlu JFRKOLI raete najfinejši lokak - aa našem leineii Jugu. v Turčiji, aa Crikcai po vsem '■vrla. mi thu-ama pravo Smetano tobadnega Pridelka aa IMckf Stnkr. In fo pomeni amma Hm» grrtinfr Hi*. KrrdaJ« li*ti «n najaiilrjši li«ii imej«, boljši okii« in k trt H o m «o pladane nanje višje trn*. Ti dieti •rednji li«li «o edini r«hlj«m pri iidrUiajo l.u<-kiea. 1'olrm 1l1i toa«lrWN - as ssščito grla. In vaaka l.u»ky j« polno nabaaana a tem lihranim takak—I- aapravljeaa »krogla in Ivrata, br/a ara* hljanili kuaeee -aato ae l^irkie« dobro dri«-aato iKMtr >|»oan«li, da ae l u« kie« m poetaš*—min« to/hm tm VMikfgñ UmtUL». Naravno, f u< klr« ao Vrdao f »fli o» trt k pri jalao vašamu grlu. ItM TWAWrtwl ✓ "It'í toaated" I Mr h ir» §o r*dn» p ri fan r vašemu Potniôki upravitelj p, "a inšpekcijskem GERMINAL Zola Krnile Poslovknil PKOSVETÀ V brezzvezdni črnilo, je «topni PRVI DEL I noči, temni in gosti kakor samoten človek preko široke gole ravnine po veliki cesti, ki je bila tlakovana in je vodila deset kilometrov popolnoma naravnost med repiščem is Marchiennesa v Mont-aou. Niti črnih tal ni razločil pred sabo, a brezkončno plosko obzorje je občutil le po silovitih sunkih marčnega vetra, ki je bril v Urokih zamahih in ki »e je bil ledeno ohladil, ko je pometal preko močvirij in goljav. Se senca drevesa se ni odražala na nebu, cesta se je izgubljala kakor enakomeren nasip v nepredirno in slepečo temnoto. Okrog dveh je mož odrinil iz Marchiennesa. šklepetal je od mraza v tankem volnenem jopiču in žametnih hlačah ter z dolgimi koraki stopal naprej. Majhen sveženj, povezan v kri-žasto rutico, mu je bil v veliko napoto; zdaj ga je stiskal pod tem, zdaj pod onim komolcem k sebi, da bi potisnil kolikor moči globoko v žepe obe roki, ki ju je bil ledeni vzhodnik tako izbi-čal, da sta krvaveli. Z edino mislijo se je ubijal ta otopeli brezposelnik in brezdomec: z upanjem, da bo mraz popustil, ko se bo zdanilo. 2e uro hoda je imel za sabo, ko je zapazil na levici, dva kilometra pred Montsoujem, rdeče ognje, tri goreče kupe žerjavice na prostem, ki so se ztteli, kakor da visijo v zraku. Sprva se je plaho obotavljal, potem pa se ni mogel upreti silni potrebi, da bi si za trenotek ogrel roke. Pot se je spuščala po klancu nizdol. Vse je izginilo. Na njegovi desnici je bil plot, nekakšna stena iz močnih desak, ki je zapirala železniški tir, a na levici se je dvigala travnata vzpetina, iznad katere so moleli komaj vidni zatrepi kakor kak privid vasi z nizkimi, enakimi strehami. „ Napravil je kakih dve sto korakov. Hipoma so se na ovinku tik pred njim spet pojavili ognji in ni mogel doumeti, kako da gorijo tako visoko na mrtvem nebesu kakor zadimljeni meseci. Pri tleh pa se je ustavil njegov pogled na nečem drugem. Bila je težka gmota, tesna kopa zgradb, ki se je nad njimi dvigal obris tovarniškega dimnika; skozi motna okna je prodiral šibak svit; pet, šest turobnih svetilk je viselo zunaj na tramovih, ki so se s svojim počrnelim lesovjem gro-madili drug nad drugega v orjaški oder. In iznad vse te fantastične prikazni, potopljene v noč in dim, se je dvigal en sam glas: težko in zateglo so pen je parnega izpuha, ki ga ni bilo videti. v Tedaj je mož spozna) rudnik. Spet ga je bilo sram: le čemu? Saj vendar tu ne bo dobil dela. Namestu da bi krenil proti poslopjem, se je naposled odločil, da se povzpne na nasip, kjer so goreli v železnih košarah trije ognji iz premoga, da so svetili in dajali toploto pri delu. Delavci od vzdrževalnih partij so morali delati pač pozno v noč, ker so še zmerom izvažali nepotrebno trobljo. Zdaj je slišal, kako potiskajo odvozači vlake preko kobil, razločil je žive sence, ki so pri vsakem tistih ognjev preobračala hunte. — Dobro jutro! Je dejal, ko se je približal eni izmed košar. S hrbtom proti žerjavici je stal voznik. Bil Je postaren dedec, oblečen v vijoličasto volneno majo in pokrit s kučmo iz kunčjega krzna. Medtem pa je njegov konj, plavo kljuse, čakal nepremično kakor kamen, dokler niso izpraznili tistih šest huntov, ki jih je bil pripeljal. Delavec vslpač, rdečelas. mršav človeček, ni nič kaj preveč hitel, ampak je zaspano pritiskal z roko na vzvod. Tu gori je bril veter s podvojeno močjo; bil je leden severnik, čigar silni enakomerni sunki so rezali kakor zamahi s koso. • — Dobro jutro! je odvrnil starec. Nastala je tiiina. Prišlec je čutil nezaupljive poglede pa je takoj imenoval svoje ime. — Štefan Lantier se pišem, strojnik sem .,. Ali ni tukaj nič dela? Plameni so ga obsevali, kakih ena in dvajset let je utegnil imeti. Bil je zelo rjav, zal mož, a je bil vzlic drobnim udom videti krepak. Vozač se je pomiril ter je zmajal z glavo. — Dela za strojnika? Ne, ne ... Se včeraj sta se prišla dva ponujat. Ni ga, ni. Piš mu je odrezal besedo. Štefan je nato vpraševal, kažoč na temno skupino zgradb v vznožju nasipa: — To je premogovnik, jel? Starec zdaj ni mogel odgovoriti. Močan napad kašlja ga je davil. Naposled je pljunil in njegov pljunek je pustil na rdečkastih tleh črn madež. — Da, premogovnik. Voreux . . . Nu, kolonija je pa prav blizu. Z iztegnjeno roko je meril v noč na naselbino, ki je njene strehe mladenič bolj ugibal, kakor pa videl. A šest huntov je bilo praznih in starec je šel za njimi z otrdelimi, revmatičnimi nogami, nič ni počil z bičem, pa se je začel debeli, rumeni konj kar sam spet premikati in trudoma vleči med tračnicami, ko mu je nov sunek vetra našopiril dlako. Zdaj se je Voreux prebujal iz sna. Štefan, ki je z zadovoljstvom ogreval pri žerjavici uboge, krvaveče roke, se je razgledoval in spoznaval vsak del rudnika: s katranom opleskano separacijo, izvaževalni oder nad šahtom, dvorano za dvigalno napravo, kvadratičen črpalni stolp. Ves ta rudnik, strpan s svojimi ogromnimi opečnimi stavbami v kotanjo, čigar dimnik je molel kvišku kakor kak preteč rog, se mu je zdel ko zlobna, požrešna žival, ki se je tu potuhnila, da bi pogoltnila svet. Razgledujoč se, je mislil nase, na svojo potepuško življenje zadnjih osmih dni, odkar išče zaposlitve. Spet se je videl v železniški delavnici, kjer je sklofutal svojega predstojnika, kako so ga spodili iz Lille-a, ga odganjali povsod; v soboto je prispel v Marchiennes, kjer naj bi — tako so mu rekli — dobil dela v topilnicah za železo, toda niti pri plavžih niti v Sonneville-u ni bilo ničesar. Nedeljo je moral prebiti skrit med dogami v neki kolarski delavnici, a ga je ta; mošnji paznik ob dveh ponoči pregnal od ondod. Ni imel ne beliča ne skorje kruha: kaj naj počne takšen na cesti brez smotra in niti ne ve-doč, kam naj se zateče pred burjo? Da, to je bil zdaj rudnik, pičlo število svetilk je razsvetljevalo tlakovano ploščad, skozi vrata je videl živo svetlobo, prihajajočo iz žrela parnega kotla. Razložil si je vse do izpuščanja pare pri črpalni napravi, to težko in zateglo dihanje, ki hrope brez prestanka in je kakor dušljivo so-penje pošasti. Vsipač je ukrivil hrbet in se ni ozrl na Štefana. In prav takrat je hotel Štefan pobrati svojo culico, ki mu je bila padla iz rok, ko mu je močno kaAljanje naznanilo vozačev povra-tek. Počasi se je prikazoval iz teme, za njim pa plaveč, ki je vlekel šest novih zvrhanih huntov. — Ali je v Montsouju kaj tovarn? je vprašal mladenič. (Dalje prihodnji«.) I.udwig Tureck: Življenje in smrt mojega brale RadoHa Vunlnvenil Mih• Kloptifi (Ture« k Jc nrnUkl pi»alrl|. |mi poklicu itrlavee. etar .Ki let.) Da nem ne namenil pisati o svojem bratu Rudolfu, to zato, da bi popravil tnmudo. Nekoč sem i«» pisal o ftivljenju vseh mojih sester, o mojem bratu pa so pisali samo nn dveh mestih, in Ae to uradno. Prvič tia rojstnem listu in drugih tr» tedne kasneje nn mrtvaškem listu. Zame je bilo rojstvo malega Rudolfa prnvo pfisemvenje, kot «najstletnl fante nisem opazil pri materi, kaj se godi v nji. Prišel sem nekega dne it *ole, ko me je moj prijatelj, ki j<> (i. sti dnn pregoljufnl Mo, upre Jel z novipo, da Je moja mama dobila otroka. Ko mi je hotel to nn vsak način dopovedati in na sem se splazli v kamro, kjer me je močan duh po licolu še bolj preplašil. Ko sem skušal smukniti v sobo, me je oče s silo zadržal. Mamo je štorklja ugriznila v nogo. Ta potegavščina me je ujezila. Zdaj, ko sem videl, da je imel prijatelj prav, sem vzel iz omare v kuhinji kos kruha ter šel na cesto, da se pohotiim s prijateljem. Pozno zvečer me je lakota spet pognala domov. Zdaj sem si smel bratca ogledati. Le za minuto so odgrnili odejo. Jaz pa sem po-rnbil le četrt tega čana za ogledovanje bratca, kajti videl sem, knko shirana je bila mati. Drobceno otfoče se ml je »delo premajhno. da bi opravičevalo težko bolezen moje matere. Bil je to peti otrok, ki ga je bila rodila, in iz njenih pogovorov z oče-tom vem, dn je reM«: Kajni u< mrem. knkor pa da bi imela šc kakšnega otroka. Nič *e no ne lahka ntvar. kajti pogosto sta boj, l.ira, je bfl rekel oče takrat mislila oče in mati, da je že po moji mami, saj Imaš le Atiride- njem, če» dve uri pa se je spet tanko se spomnijam, kako sem tajtrat materi očital, da se je bilo mleko akisalo, in da je mal Rudolf zaradi tega zbolel. Ona je rekla le to, naj nikar ne hodim zmerom mleko lizat in na, jo pustil pri miru. Mojega očeta je naprosila, naj pomakne o-troški voziček, v katerem je spa Rudolf, bolj v kot, češ, da ne more več poslušati tega večnega kričanja. Ne bo dolgo, Liza, je rekel oče. Ker je bil oče brezposeln, je skrbel za vse. Cez onem dni je vstala mati iz postelje. Tako shirana je bila, da b se človek bal. Kričanje iz otroškega vozička je zmerom bolj pojemalo, a ni prenehalo; kma lu smo se temu privadili. Ce je otrok za dve ali tri ure utihnil, sta stopila oče in mati pogosto tja, dn sta se prepričala, nli je mali Rudolf še živ ali pa je že umrl. To ugotoviti ni bila —. -J, dolfa sploh niso kopali. Tako strašno je shujšal, da ga mati ni mogla več vzeti na roke. Ko sem se jaz ponudil, da ga vzamem na roke, mi tega ni dovo-ila, češ, da ne morem. Na mo-e vprašanje, zakaj ne pošljejo po zdravnika, mi je oče odgovoril, da mi to nič mar, da je brezposeln in da ni za to denarja, ter sem vedel, da ima moj učitelj nekakšnega "Zdravniškega svetovalca", sem mu ga ukradel ter bral v knjigi, da je proti griži dobro sredstvo beljakovina, z kurnika nekega soseda sem prinesel tri jajca; v neko sko-delo sem zbral beljake. Medtem ko je imela mati opravka v kuhinji, sem vlil malemu Rudolfu pet žličk beljakovine v usta. Hotel sem mu dati le tri žličke, ker pa sem vedel, da tehta le pičla dva funta in je torej od rojstva izgubil štiri funte na teži, sem mislil, da mu ne more škodovati, če mu dam pet žličk. Posebno ker sem bil prepričan, da ne more živeti nihče od samega janeževega čaja. In ja-nežev čaj, to je bila že nekaj dni edina hrana, ki mu jo je dajal oče. Skodelo z beljaki sem skrbno shranil pod posteljo. Zvečer se je vrnil oče zelo pozno domov, iskal je dela. Ležal sem v postelji, a še nisem spal, in taco sem slišal, kako je oče vpra-i al mater, ali je mali že umrl. ifati mu je odgovorila z drugim vprašanjem: "Si dobil delo?" "Nel" Mati je vzdihnila: "Ah, da bi mali le kmalu umrl, dovolj ie že trpljenja." In oče je odgovoril: "Kaj pa naj bi tudi pobeli s tem črvičkom? Saj že tem nimava kaj dati." Tisti hip sem na tihem sklenil, da pojdem Četrtek, & drugi dan vandrat, potem pa sem se vendarle spet spomnil skodelice z beljaki pod posteljo. V premišljevanju, kaj bi počel, sem zaspal. Najbrže mali Rudolf vso noč ni kričal, kajti ko sem se prebudil, sem opazil očeta, kako se sklanja, nad vozičkom in opazuje, ali je že mrtev ali ne. Ce bi bil mrtev, bi me to zadelo, ker sem bil sklenil, da mu dam za poskušnjo pet žličk beljakovine. Vendar tega nisem mogel izvršiti. V sobi je sedela babica; prav za prav ni prišla pogledat, kako je z otrokom, mavreč po denar. Mati ji ni mogla plačati niti beliča, prosila jo je, naj nekaj časa poča ka. Tedaj je stopila v sobo materina prijateljica in babica je odšla. Pogovor obeh žensk je bil zame zelo nerazumljiv. Iz pogovora sem sklepal nenavadne stvari. (Konac prihodnjič.) Ali ste uničeni viUd slabih live««—M poéutiU o« labal I In utrujeni—napol unoftni. Ako ja tako. tadaj tu Imata iavrstno Umi ¡ko m bolj to bodočnoat Nuga-Tone Ja ima TONIKB. ki Jo ja adravnik «»aijaiiat pripravil in aa prodaja r vaah lakarnah, NU G A-TO NE ja um tonika in nadomaatll, ki ojatejo organa, prenavlja iivljanje in enarsijo. Vi ladja jeate—bolje apite. Molki in ianaka tiaoiim ja bilo pomacano. Dovolj u tridaaet dni adravljanj» ta en dolar—nabavita ai pravega—jam ¿eno. Consistently Low Price* j Opposite De ele Store, 2d Floor a M. Marcel Delajntrtt Novo imenovani potniški vitelj, Monsieur Marcel De te, je odpotoval iz Xew ' na inšpekcijsko potovanj bo obiskal vse generalne i Francoske.proge v Združb žavah in Kanadi. Odkar je bil imenovan i važno mesto je zelo akti reorganiziran ju vseh depah tov. V svojem delu je zelo šen. Ali trpite zaradi boleči Pridite in »e prepričajte, 4 zmožen vam pomagati. flfc« drugi teden dobite poskusno it eo slavnega zeliščnega zdm preiskavo in zdravljenj« pj Ne odlašajte. Ure so: od n »večer. Ob nedeljah ojv bil ka, je vzel moj oče v ta namen mali Rudolf zaradi tega tako pripravljeni dve marki ter šel \ »tirno miren in tih. da bi «e a po krsto. Deset minut sem tekel nik In lonce na nJem. To aato.jtem vsaj malo prikupil. Tri dni za nJim. kar so mi noge dale. da aem videl, kaj In koliko htm, ni dal nobenega glaau od eo»*-; kajti Rudolf Je še živel, *pet je dobil ta med sol».- Nobenega j potem Je »bolel, Zdaj je tiho kričal. Primati moram, da s.«m koaila ni bilo videti na jmči, le večal. skoraj. nepretrgoma, noč slonel nad vozičkom tisti lonec t vodo. Ves v strahu I in dan. Zbolel je za griio. Na tega. Dva dni •rm ga do dobra prvmikastil. Stopil sem v kuhinjo in zagledal na štedilniku velik lonec z vod«. Kadar sem pri M j«, šole, ■em najprej pogleda nn štedil* Že leta se zdravniška veda trudi, kako bi iznašla večjo in bolj ekonomično zalogo vitamina D, katerega se je do sedaj našlo le v redkih naravnih živilih. Brez tega vitamina telo ne more pravilno izkoristiti calcium in phosphorus mineralije, ki so potrebne pri grajenju kosti in zob. Pomanjkanje vitamina D je vzrok rike-tov (mehkokostnosti) pri mladoletnih otrocih, na katerim je več kot 60% mest. nih otrok prizadetih, in posledice se prav lahko opazijo pri otrocih, ki imajo krive noge. slabo razvita prsa, pomanjkljive zobe in slično. Tudi otroci, ki drugače lahko izgledajo zdravi, so rudečih lic, in imajo normalno t*žo, lahko trpe na riketih (mehkokont-nosti). Zato nikar ne tvegajte—temveč zavarujte svoje otroke s tem, da jim dajete Wieland-ovo izžarevajoče Vitamin D mleko. Wieland-ovo Vitamin D mleko ima vse lastnosti, okus in -hranilno vrednost navadnega mleka, poleg vitamina I)—a cena je samo 1 cent dražja kot drugo navadno mleko. Redna dnevna uporaba WieUnd-<>wf» izžarevajočega Vitamin D mleka bo obv»-rovala zobe nosnim ženam, in potem nji dojenčkom. Priporočljivo pa je tudi a bolj odrasle otroke, da dobe en kvari U& mleka na dan, kakor tudi, da »a *tarej» ljudje redno uživajo, ker inta hranilni vrednost, ki gradi močne konti in idr»« zobe, je važna prehrana v poznejšem ljenju—ker vitamina D se ne najde dovolj v navadnfh živilih. Začnite takoj na vašem domu i uži*»i njem tega koristnega Wieland-ovega žarevajočega Vitamin I) mleka. ^ naročila tega mleka govorite z ovim mlekarjem, ki gn« mimo vašiM**» ali pa telefonirajte: Bittersweet ***< Zahtevajte to koristno knjižico Nadaljna pojasnila o tem važnem predmetu se dobijo v dragoceni knjižici imenovsni: "Th'' Story of Wieland's Irradiated Vitamin D Milk." Vprašajte u-njo vašega Wieland mlekarja ali pa pišite po brezplačni izv<»d Hledeče trditve o ttteland «vem isftarevajatiat Vtamia I) mleku m I. Primerna mnotina vitamina D, v pravilno rMd»ljeni hrani, j» vatna prot»kriJa sa sobe in koati v vsaki dobi starosti. I. l>oj*nčefc aH bolj odrasli otrok, ki dnevno ui»va «ioločrno mero W irlarw1 «vrča isiarevajo-¿nra *»1amin l> mleka. jr avtomatično ssvsro-van proti rifcrtom (mehkokoatnoeti). I. Opatovanja so dognal s, da pravilno tehnično bile »prejete v odseks »J od A mer kan Medirsl Aa«"«*» ohaevanje mleka ne apremrm oku«s ' nilna vrednost in oetali vital»"" priiadetl y sled Htiarevanja 4. Pravilno obsevanje svetegt Vitamin D mleka «mogoče nitki eeni.dobi ta. le pripravi*' ,,r neprecenljive vrednosti pn »P"*n omejevanja r tketa.