95. številka. Ljubljana, v torek 28. aprila. XVIII. leto, 1885. rhaja vsak dan nccer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejema« za a vstri j sko-operske dežele za vse leto 15 gh\.. m p"l leta h gld., m četrt leta 4 gld., za jelen mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vBe leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje M dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila plačuje se od četiristopne pctit-vrste po ti kr., će se oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., če se dvakrat, ni po 4 kr., če se trikrat lil večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi bo ne vračajo. Uredništvo in nprav nislvo je v Frana Kclmana hiši, .(Gledališka stol ha". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 ., 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ TJpravniHvo „8lov, Nftroda". Prvi volilni načrt na Goriškem. Državni zbor je zaključen in prav je, da je nehal. Šestletna doba Taaffejevega vladanja ni menda nikogar toliko iznenadila, nobenega toliko varala, nego primorsko Slovence. Dočim se je drugod saj nekaj doseglo glede narodne jednakopravnosti, usta-voveruje se pri nas tako intenzivno in odločno, kakor se ni niti za ministerstva Auerspergovega in sploh nikdar na Primorskem. Vsi napori, da hi se temu konec storilo, bili so brezvspešni in ni nam znano, kedaj se bodo i nam vremena zjasnila. Da pride preobrat tudi tu, o tem je vsak poštenjak prepričan, a kdaj? to je važno vprašanje, na katero bi radi dobili odgovor. Žal, da so nam tudi sredstva, katera bi pospeševala prihod one dobe, neznana, zaradi tega ni pravega veselja do novih volitev. Da spolnijo Slovenci na Goriškem pri vsem tem svojo volilno dolžnost, je nedvojbeno, narodna čast zahteva to od njih in to bodo rešili. Volitve so že razpisane, v kmetskih občinah vršile se bodo v 29. dan maja, v mestih in trgih v 2. in v veleposestvil pa v 8. dan junija 1.1. Prvi valovi volilnega gibanja pokazali so se pa že pred nekoliko tedni na površje političnega življenja. Slovensko politično društvo „Sloga" imelo je posvetovalno sejo v tem oziru ter mej drugim sklenilo, da se kandiduje za slovenske občine dr. vit. Tonkli, kateri ne bode imel, ako nas znamenja ne varajo, nobenega protikandidata in je njegova volitev zagotovljena. Le resnico objavimo, ako povemo, da neso sicer vsi volilci povsem zadovoljni z njegovim postopanjem, več eneržije v marsikaterem vprašanji bi lehko pokazal; a zabiti se ne sme, da ima res jako težaven položaj in se njegovi politiki nasprotuje celo od take strani, od katere bi človek to najmenj pričakoval. Za kmetske občine v Furlaniji kandiduje dosedanji poslanec monsignor Valussi, ki je dosedaj trdno stal v vrstah Hohenvvartovega kluba in je Slovencem prijazen. Njemu nasproti postavilo je italijansko politično društvo „Unione" novega kandidata v osobi dra. Visintinija, kateri nam ni osobno znan. Sicer zadostuje, da ga stavi imenovano društvo za kandidata, to pove dovolj. Vsekako bodo Slovenci, ki volijo s Furlani skupno, to so Brici in nekateri Slovenci, ki spadajo pod Tržič, oddali svoje glasove dru, Valussiju in ne kandidatu Jaškega društva „Unione", kojemu je prva naloga Slovence zatirati. Glasilo tega društva, zloglasni „Corriere', je prilično izjavil, da bi mu Goriški knezonadškof do-padal, da nema podedovanega greha na sebi, namreč, da je rojen Slovenec. Ex uno discite omnia. Mesta in trgi bodo volili brezdvojbeno zopet g. grofa Coroninija j „Unionevcem" ni sicer tudi on po misli, raji bi volili moža, ki bi ustopil v italijanski klub, toda grozdje je tu kislo, radi tega je treba je pustiti v miru. Formalno ponudili so mu celo to mesto in ga pri tej priliki vprašali, bi li ustopil v italijanski klub ter delal v korist italijanske narodnosti, a gospod grof jim je prvo prošnjo odločno odbil, o drugi pa rekel, da bo na to delal, da se upelje v ljudske in srednje šole narodni kot učni jezik. Izrazil je celo na dej o, da se bo njegov klub mnogo povečal, tako da bode štel 50 do 60 udov. Od kod se bodo novi udje rekrutovali, tega ni povedal, a stalno je, da ne iz desnice, temveč iz levice. Saj je sam grof poudarjal, da /.a klerikalce in konservativce ni mesta v njegovem klubu. Ostaja še volitev jednega poslanca v velepo-sestvu. V tem oziru je znano, da se poteza za to mesto knez Ilohenlohe, homo novus, za katerega pa prav za prav nobena stranka ne mara. Sili se menda le iz Trsta, da bi se ž njim nadomestil dr. Pajer, kateri tudi več nema nobene stranke za seboj razen Fitza in Makuca, katera je v znani pravdi tako spretno in vspešno zagovarjal. V velikem posestvu imajo dosti glasov Slovenci. Ako volijo ti jedini s konservativnimi Italijani, zmagajo skoro gotovo. O pravem poslanci za to skupino — razen imenovanih — nećemo še poročati, to je sedaj še tajnost. Na Goriškem bodo voljeni štirje poslanci, iz-mej teh bosta pripadala dva — ako dobro gre — Hohenvvartovemu klubu, dva najhitreje pa ustopita v Coroninijev klub. Ni verjetno, da bi „Unione" s katerim koli kandidntom zmagala. Tako stoje sedaj stvari. Politični razgled. [% Hianjr dežele. V Ljubljani 28. aprila. Mej liberalnimi in zmernimi veleposestniki mo-ravskimi sklenil se je kompromis za bodoče i se na takih volilnih shodih preveč ne kritikovalo njeno omahovanje mej desnico in levico in ne stavile na ministra, ki bfckamtidoval, kake zahteve, ki bi se prav ne strinjale z vladnimi načeli. To pa kaže, da so v Avstriji popolnem drugačna ustavna načela, nego drugod. V drugiK državah ministri baš v svojih kan didatovskih govorih pojasnujejo, kako mislijo dalje vladati. — Češki volilni odbor za Moravsko sklenil je postaviti vse dosedanje poslance za kandidate razen Nedopila, ki zaradi starosti ne prevzame več nobenega mandate. V več okra ih, katere so sedaj zastopali nemški poslanci, bodo tudi Cehi postavili kandidate. Ker se Čehi in Nemci marljivo pripravljajo za volitve, bode baš na Moravskom jako hud volilen boj — V Galiciji bode pa huda borba mej Poljaki in Rusini. Poslednji bi radi pridobili nekaj novih sedežev, prvi bi pa zlasti radi odstranili dobra zagovornika Rusinov Kovalskega in Kulaczkovskega. Ker pa v njih volilnih okrajih ni misliti, tla bi prodrl kak Poljak, mislijo pa jima nasproti postaviti dva zmernejša rusinska kandidata Gotovo jako zvit način znebiti se svojih zopernikov! Levičarji so v zadnjoj zborbi državnega zbora hudo kritiko vali delovanje višjemu flle/,e3neg;u .soa v IViigi. Mej drugim je znani dr. Knotz obiral nadsodišće, tla je preveč slavno vsprejelo pravosodnega ministra. Kakor za odgovor na te napade je sedaj predsednik temu sodišču Josip vitez pl. Temnička odlikovan z velikim križem Fran Jo-sipo ega reda. Oficijalni list odrsko vlade „Budapesti Kr. objavil je spremembo organizacije nove zbornice, S tem je tedaj ta stvar končana. — .Srbski listi so jako razdraženi, tla je patrijarh Andjelić prepovedal praznovati sv. Motodija. Več cerkvenih občin je patrijarhu že izreklo nezaupanje. V Mitro vici vzelo jo ljudstvo cerkvene zastave iz cerkve in imelo procesijo brez duhovnikov, ker se ti zaradi prepovedi neso smeli tega praznika udeležiti. Vli$uje državi*. ttrhska skupščina potrdila je trgovsko pogodbo, skleneno z Belgijo. — Kakor se „ Srbskemu Narodu" poroča iz Belega grada, je vlada odpokli-eala srbskega poslanika v Rimu, Kujuntlžiča, ker ga je tožila neka italijanska dama. Vojna ali mir, to še vedno ni odločeno. Poročila od Neve in Themse si jako nasprotujejo o tem. Danes se nam napoveduje vojna, jutri zopet mir. Angleški in ruski listi z malimi izjemami so vsi za vojno. Pa tudi diplomati so vedno bolj preverjeni, da se afganistansko vprašanje mirnim potem ne bode dalo rešiti. Na Angleškem se delajo velike priprave za vojno. Z nenavadno urnostjo delajo so lahki parniki z veliko hitrostjo, katere bodo oborožili z lahkimi topovi in bodo ž njimi uničevali sovražne torpedovke. Busija je neki baltijsko bregovje že dosti zavarovala, da jej ne more škodovati angleško brodovje. Slabše je pa na Črnem morji. Tam jej manjka vojnih ladij. Zatega delj bodo pa vse diplomatične sile napela, da pregovori Turčijo, da zapreci ubod angleškemu brodovju skozi Dardanele. Z Nemčijo se baje pogaja Rusija, da se Baltijsko morje proglasi za zaprto morje. Vojna stranka v Rusiji vedno sili, da Uusi takoj posedajo Herat, To se bode morda kina hi zgodilo, ker so nedavno Afganl zopet izzivali ruske čete. General Komarov čaka le povelja, da svojo vojsko dalje pomakne. Ko bi se kaka angleška vojna ladija kje preveč približala ruskemu obrežju, bodo takoj Komarovu ukazali zasesti Herat. V kratkem se mobilizuje 20.000 bro- jočif Moskovski grenadirski voj. Povelj ništvo za oskrbovanje, (transkaspiške vojske preseli se te dni iz Krasmivodska^v^Askabad. Nek perzijsk list javlja, tla je mej Perzijo m ftusljo Je iz 18 <8. leta pogodba, ki ruskim četam dovoljuje prehod skozi |>er-zijsko ozemlje, kadar bi ifega imela vojno z Anglijo ali s Turkomanci. i^nšle^i se posebno zanašajo na to, da bode morda itusijo ovirala ustaja, na Kavkazu in na Poljskem, potem pa nihilistična, rovanja. To jih pa utegne goljufati. Kavkaski generalni .gubernator že sedaj dela priprave d;i bode v kalu udušil vsak ustanek, ustaja na Poljskem pa ni dosti verojetna, ker Poljaki predobro vedo, da jim Anglija dosti pomagati ne more. Kar se pa tiče nihilistov je izjavil znani nihilist Ilartmann, ki zdaj biva v Novem Yorku, da mej vojno ne mislijo vladi delati nikakih sitnostij. Italijanska vlada je neki sklenila, ko bi bilo treba, odposlati lf> do 20 tisoč mož k Ilude-čemu morju. Italijani mislijo, tla se s tem ne bodo zamerili Rusbi, ker Anglija itak hoče opustiti sudansko ekspedicijo in izprazniti Egipet, naj italijanske čete pojdejo v Egipet ali ne. Nekateri italijanski listi pa ugovarjajo temu, da bi Italija mislila nadomestiti angleške ćete v Egiptu s svojimi vojaki. — Italijanski senat vsprejel je železniško konvencijo s 118 proti 35 glasom. — Vlada je sklenila pogodbo s „Societa Generale", tla ta družba ne sme nobene ladijo prodati v inozemstvo, temveč jih mora vedno imeti pripravljene državi na razpolaganje. S to pogodbo je sto parnikov si država zagotovila, ko bi jih kedaj potrebovala. Društvo bode pa zato dobivalo 800.000 frankov vladne podpore. Jednake pogodbe misli vlada skleniti z družinu parnimi društvi. V anglcskcj gorenjej zbornici je minister za kolonije minuli četrtek razlagal določbe načrta za osnovo zveznega soveta avstralijskih kolonij. Omenil je, tla se Nova Selandija in Južni Wales branita udeleževati se zveznega soveta. To da Nova Selandija ne bi hotela udeleževati se zveznega soveta nema dosti pomena, a obžalovati bi morali, da isto stori tudi Južni Wales, kajti to bi jako oviralo federacljski načrt. S federacijo kolonij navstala bi pa nova svetovna sila Konflikt mej francosko in egi {»lovsko vlado še ni poravnan. Francoski generalni konzul je zaradi tega ostavil Kajiro in odpotoval v Aleksandrijo. Druge vlasti odobravajo energično postopanje Francoske. 'it DoleEBJMkfKu 2(5. aprila, (G. profesor Suklje kandidat za Dolenjska mesta.) V resnici priden in prav elastično gibčen je ta gospod profesor. S« prodno so volitve za državni zbor bile razpisane, že je marljivo delal po vseh dolenjskih mestih in kandidoval na svojo roko. Metličanje in Černomaljci 80 ga baje tudi že za svojega kandidata postavili. Mi drugi smo pa še v premislekih, kar je morebiti tudi prav; saj je še polž rekel, tla naglica ni nikoli pridna. Zdaj pa poslušajte razloge tistih, ki nam gospoda profesorja za državnega poslanca priporočajo in zopet tistih, ki nam ga odsvetujejo. Prvi nam hvalijo njegovo učenost in njegovo zgovornost, ter, kako se pri vsaki priliki poteza za nas Dolenjce, kako izvrstno piše v „Ljublj. Listu", da mu nobeden ni kos in tla le on in samo on je zmožen pridobit] nam toliko potrebno železnico. Drugi nas pa svare in kažejo na njegov pre-menljivi značaj. On, pravijo, je bil nekdaj bolj radikalen in bolj liberalen, kakor kateri koli tistih, katerih radikal i zem on zdaj v „Ljublj. Listu" po- bija. Zakaj je neki postal zdaj na jedenkrat tako silno krotak, pohleven, konservativen ih rekel bi, bolj vladen, ko vlada sama. Kaj je uzrok tako silni premembi? Porečete, drugačno prepričanje. Kdo bo pa to verjel ? Značajeu človek v moški dobi he dela tacih skokov. Ali ne bo uzrok raji drugačna politika? Znano je, da bi bil bivši deželni šolski nadzornik Pirker, ko bi ne bil umrl, v kratkem šel v pokoj. Ta služba se je našemu gospodu profesorju zdela tako pripravna, da se je na vso moč za-njo poganjal in bil silno razburjen, ko je ni dobil. Pa tudi drugače se gospodu profesorju njegova sedanja politika ni ravno slabo obnesla. Profesor biti in profesorsko plačo vleči, zraven pa tlopust imeti in „Ljubljanski List" uredovati, za kar se dobiva posebna, ne premršava plača, to gotovo ni bila slaba kupčija. Zatorej se ni čuditi, da bi zdaj tudi rad državni poslanec postal. Na Dunaji profesor biti in plačo vleči, zraven dijete državnega poslanca dobivati, in če se zna ondi vladnim krogom prikupiti, kakor v Ljubljani, pa gotovo upanje imeti, da še sijajno avanzuje, ali ni to prihodnjost, da si boljše niti v sanjah ne more želeti? Vpraša se pa, kaj bi tak poslanec storil tedaj, ko bi deželne in narodne potrebe in zahteve vladi ne bile po všeči? Ali bi si upal on po robu postaviti ministru, ki ga lahko povzdigne, pa tudi lahko v prognanstvo pošlje v Černovice ali Bregene? lle-cimo, da bo naučni minister še zanaprej ekselenca g. baron Konrad, ki slovenskemu jeziku v šolah, kakor znano, ni posebno prijazen, in recimo, da pride na dnevni red vprašanje, ne za slovensko univerzo ali akademijo, katerima je g. profesor Šuklje že pred vedno nasprotoval, ampak kakor v prete-čenem državnem zboru, za slovenske srednje šole, česa se je nadejati od njega, ki je še nedavno pisal v „Ljubljanskem Listu", da on, ko bi mu bilo izbrati ali narodno koncesijo ali materijalni dobiček, bi hlastno segel po tem poslednjem. Ali ni zelo verjetno, da bi se on v tem od drugih naših poslancev ločil, in jih morebiti po ministrovi volji še celo z vso njemu lastno gorečnostjo pobijal? Pa tudi na njegovo hvaležnost, pravijo na dalje njegovi nasprotniki, ni se volileem zanašati. Zakaj znano je, da ima gospod profesor prav veliko zahvaliti se g. dr. Zarnik-u, da jo bil proti sklepu centralnega volilnega odbora v deželni zbor izvoljen. In vender koga je on bolj neusmiljeno, bolj brezozirno trgal v »Ljubljanskem Listu", ko tega svojega podpornika V Kakor temu, tako zna on po-vračevati i drugim. Kar se tiče dolenjske železnice, pravijo na dalje, te pač ne dožene nikoli jeden sam poslanec, ampak le vsi naši poslanci skupaj v prijazni zvezi s cido desnico državnega zbora. Ako pa pomislimo, koliko prepira nam je gospod profesor napravil v domači deželi, bati se je po vsej pravici, da nam zanese razprtijo tudi mej naše doslej vedno složne poslance na Dunaji. Potem pa z Bogom železnica in še marsikaj druzega! Vidite taki so glasovi, ki se slišijo za in zoper tega kandidata. Po tem boste lahko razumeli, zakaj smo nekateri še počasni, ter se celo nadejamo, da tudi naši sovolilci, vrli Metličanje in Černomaljci, dobro preudarijo vse to. predno reko zadnjo besedo. mojemu podsmehu. No vem, ali je bolje prepotovati svet, mimogrede sejati Kristove besede in to kal božji milosti prepuščati, ali pa je bolje ugraditi se v omejeno polje, kjer se to dragoceno setev seje, zaliva in do žetve oskrbuje; to pa dobro vem, da sreča, pri sebi imeti vse. kar ljubi, nikakor ne zmanjšuje zasluge velike požrtvovalnosti vsakega misijonarja in morebiti celo pomnožuje vrednost njegove udanosti. Peter bilje oženjen; ali ni bil kljubu temu izvoljen prvi apostelj? V Kaplandu je moja sestra ustanovila šolo in dclalnieo za mlade zamorke ter skuša z izobraževanjem pripravljati mlada srca, da bi lože sv. evangelij vsprejela; in ta misij on so izselniki Boers trikrat požgali. Moj svak, ki je zdravnik kot so skoro vsi naši misijonarji, je ubogemu Kafiru izvlekel otrovano puščico ter je pri tej priliki izgubil svojo roko. V Kitaj i so TaT-Pingi gonili mojo sestro od pokrajine v pokrajino. Sedaj je blizu Šang-haia, ugonobljena, bolna, a zmiraj polna zaupanja. Njo hiša je bolnišnica za ranjence, pribežališče udovam in sirotam. Hudo mrzlična in neprestano vznemirjena pomaga svojemu možu oznanje vati sv. evangelij. Bog jo je izkušal hujše, nego Abrahama; dvakrat je od nje zahteval življenje nje otrok. In vender je srečna, da je bila za tako žrtvo izvoljena in da je Gospodu celo z dragoceno svojo srčno krvjo služila. Ničesar neseni odgovoril. V povesti o Abrahamu se nahajajo stvari, ki me dosta bolj ganejo nego zastranica (epizoda) o Izaku. Ali krepost ali prenapetost, ta pokorščina presega moje moči; ne razumem je. Da bi se iznebil teh misli, ki se me v zadrego spravljale, obrnil sem se k svojemu sosedu na levici; bil je resnični praobraz Saksonca: široke rame, izbočene prsi, štirioglato glavo nad dolgim vratom, ostre raze, plešasto čelo, velikanske obrvi, pod katerimi so se goreče oči bliščale; podoba moči in določnosti. Noe Brovvn, tako se je novi moj znanec imenoval, bil je duhovnik, na katerega mesto je Truth prišel. Da bi se poučil, vprašal sem ga pri tej priliki, kaj pao je ta kongregacijonališka cerkev, katere ime mi jo delalo toliko preglavice. Kaj: rekel je Bro\vn, čudeč se mojej nevednosti; ah vi ne veste, da je to naša stara puritanska cerkev, katero so božjepotniki, naši po nepo-trpnosti pregnani pradedje, na njih prvej ladiji Smarnici (la Fleur de Mai) s seboj prinesli? Zavr-nivši gnusobo in malikovanje anglikanskega Babilona hoteli so naši pradedje s korenino iztrebiti krive nauke mogočne duhovščine. Po vzgledu prvih kristijanov so iz vsakega zjedinjenja vernikov ustanovili cerkev ali nezavisno skupščino ali bratovščino (kongregacija), popolno občino, katero starešine upravljajo in duhovnik vodi. Iz tega ognjišča nezavisnosti in jednakosti izvira naša bratovščina. V tem je tudi skrivnost našega življenja in naše državne mogočnosti. Amerika je le zaveza cerkva in samostalnih občin; to je cvet puritanstva. Kot povsod i je tudi tukaj vera po svojej podobi ustvarila človeka in državljana; svobodna cerkev je rodila svobodno družbo. Jezile so me te čudne, splošnemu mnenju nasprotne misli, katere je z vso puritansko resnostjo izraževal. Ko bi človek veroval tem napetnežem, vladal bi njih katehizeni ves svet. Naj se le ozro na Francijo, to pravo domovino razsvetljenosti in modroznanstva, kmalu bodo zapazili, kako v nič se je skrčil vere upliv na državo in družbo človeško. V cerkvi je človek najgorečniši katoličan, drugodi pa je, kar se mu zljubi. To ravno sem skušal pokazati temu pridigarju; a bil je trdovraten kot Sa-ksonec podvojen z Yankeom. Bolj ko sem kupičil dokaze, ki so ga imeli pobiti, tem silniše je ugovarjal. (Dalje prih.) I/ Hnnktpeterbiirga 10. (22.) aprila, (izv. dop.] (Konec.) Okolu 12. ure pripeljal se je car z naslednikom carjeviČeni in carica z mlajšim sinom Jurijem, kateremu se je „nuraB posebno do-pal; on je radovedno pogledaval z okna in zdelo se je, da bi najrajši tudi sam zakričal v odzdrav publiki. Po „molebnu" sv. Kirilu in Metodiju odpeljala se je carska obitelj pri ravno takih ovaci-jah, a procesija napravila se je v Kazanski Sobor, kamor je prišla okolo 2. ure. Trobojnice vihrale so po vseh ulicah že v petek večer; v soboto bila je iluminacija in na Izaak Sob. zažgale so se štiri gromadne luči, kakor v Veliko Noč. V nedeljo 7. (19.) aprila napravilo je Slav-jansko Obščestvo veliki javni koncert v Mikajlov-skem Maneži ob 2. popoludne. Sodelovali so pri koncertu: a) godbe Preobraženskega, Semenovskega, Grenaderskega, Kavalergardskega, Konnega polka in Gvordejskega Ekipaža; b) pevski zbori 1. gvardej ake pehotne divizije in Grenaderskega polka; c)zbor D. A. Slavjanskega; vseh: 800 muzikantov in pevcev. Vspored bil je sledeči: 1. himn sv. Kirilu in Metodiju V. U. Glavača; 2. ruski narodni himn Ljvova; 3. ouvertura iz opere „Ruslan in Ljudmila" Glinke; 4. črnogorski himn; 5. trije staročeski korali 1G02 1.; b) slavnostni marš Napravnika; 7. bolgarski himn; 8. zazdravni zbor iz opero „Rusalka" Dragomvžskega; 0. črnogorski marš Minkusa; 10. srbski himn; 11. signalni marš in Aleksander-marš Gla-vačeka; 12. Slavjsja, slavjsja naš russkij carj" iz opere „Žiznj za Carja" Glinke. Publike bilo je več tisoč, ker je manež bil po'n; a on meri okoli 200 korakov dolžine in 70 širokosti. Več toček morali so ponavljati; trajal je koncert do 4. ure. Ob 8. zvečer bil jo naznačen slavnostni zbor Slavjanskega Občestva v dvorani Dvorjanskega Sobranja. Dvorana bila je dostojno okrašena; pred tribuno stala je zastava (horugoj) društva. Zbralo se je okolu 2O0O odličnega občinstva v dvorani in na galerijah, v tem čislu mnogo oficirjev, katerih je tudi na tribuni bilo lepo število. General Dur-novo pozdravil je navzočne; njemu na pravi sedeli so gg. Itistić, Naumović in tovariši, na levi šest duhovnikov (mej njimi črnogorski arhimandrit), štirje ministri, general Ignatjev in dr. Na tribinu bil je pomeščen tudi pevski zbor D. A. Slavjanskega, kateri je mej govori, deklama-cijami in čitanjem pel krasne cerkvene pesni, a ruski himn moral je zapeti trikrat, tako dobro ga je pronašal. G. Ristič se je brž po otvorjenji zbora zahvalil društvu za povabilo, kazal na pomen praznika, ter končal svoj govor (srbski) z besedami: „Živio car, živela Rusija!" Prvikrat je zagrmelo v dvorani od klikov odobrenja in ploskanja. Ravno tako kratko govoril je o. Naumović (ruski) in njegove besede bile so vsprejete ravno tako simpatično Tajnik g. Aristonov je naznanil brzojavne pozdrave iz raznih slavjanskih dežel, in nekaj jih je prečital. Oni se bodo gotovo tiskali v „Izvestijah" društva, kakor tudi govori tega večera. Najprej čital je predsednik general Durnovo zgodovinsko razpravo prof. Bestuževa-Rjuinina, kateri je moral odpeljati se pred 14 dnevi v Rim zaradi bolezni. Govor prof. Lamanskega bil je posebno navdušen, a prof. D. F. Miller je znan govornik; on je govoril poslednji. Eno pesen čital je sam pisatelj g. K. K. Slučevskij, drugo (M. P. Rozenheima) pa prof. Miller. Govori in deklamacije mogle bi slušatelje utruditi; a prekrasno petje in umna razdelitev onih tega nesta dopustila. Navdušenost brala se je na vseh licih, ter se javljala zdaj v veselem gibanji po dvorani, zdaj v burnem odobravanji slišanega. Taka publika pri taki sijajni obstanovki morala je delati na vsakega veličasten in nepozabljiv utis, akoravno je prišel na slavnost mrzel kak led. A takih slavnostij bilo je mnogo v Rusiji one dni. Brez dvojbe prinesel je Metodijov praznik poleg religjozno-nravstvene koristi še drugo, ne manj važno: probujenje narodnega duha v širokih masah ruskega obrazovanoga in prostega ljudstva stopilo je za dober korak naprej od onega mesta, kjer so je ustavilo po zadnji vojni s Turki. Za mnogo tisoč pomnožilo so je čislo takih ruskih ljudij srednjega in višega občinstva, katere zanima ves slavjanski svet. Na zboru Stavj. Obšč, bili so štirje ministri: Girs, Deljanov, Nabokov in Bunge: to je bil za društvo celo nov „fakt". Se ve da se navzočnost carja pri cerkvenem prazniku tudi računi „krupnym lak- tom". V Moskovskih Vedomostjahso pisali: V svja-ščennom vospominnji narodmj duh naš pfičerpaet novvja sily . . . Samo jedenkrat zbralo se je v Kremlji poslednja leta toliko naroda, v nepozabljivi dan objavljenja manifesta o vojni s Turki za svobodo Slovanov. V severnej naši stolici imel je cerkveni praznik posebno značenje, tam je bil ves ruski narod v lici svojega državnega vodje. Varšavskij Dnevnik pa je pisal: Mnogo slavjanskih plemen preminulo je, zlivših se z drugimi narodnostimi, mnogo Slovanov je zginulo v prošlem tisočiletji. A vsi Slovani, kateri so preživeli to trudno preteklost, so ustali (uže voskresli). Pronesetsjn mrak uenastnyj, I, i)ži(liinnyj a včerajšnji „Slovenec" v obširnem in korenitem članku g. prof. Šukljeja delovanje tako pojasnil in ožigosal, da si bode g. Suklje ta članek gotovo za zrcalo utaknil. V posebno zadoščenje nam je, da se je tudi „Slovenec" v tej zadevi oglasil ter g. prof. Šukljeja odločno zavrnil, kakor je zaslužil. „Moralično brezdno" poglobilo Be je vsled tega toliko, da bode v ujem poleg Šukljeja še dovolj prostora za njegovo kandidaturo. — (25 let) preteklo je letos, odkar sta prerano umrši pesnik Simon Jenko in v Belemgradu živeči Davorin Jenko zložila prekrasni naš zbor „Naprej zastave Slave!" Izborni ta umotvor bil je dovršen izraz našega javnega mnenja in narodnega navdušenja in smelo se trdi, da je „Naprej '< v vsem slovanskem svetu bil izredno laskavo vsprejet in da je mogočno uplival na naše rojake in na Slovane sploh. Ni ga bilo društva, ne shoda, pri katerem bi se ne bila pela ta narodna naša himna, ki je prešla v meso in kri naroda slovenskega. Prav umestno je torej, da se petindvajset-letnica „Napreja" praznuje. V ta namen priredi pevski zbor čitalnice Ljubljanske prihodnjo nedeljo v 3. dan maja pod naslovom „Jenkov večer' v čitalnični restavraciji pevsko zabavo, pri katerej se bodo pele izključno lo Jenkove skladbe. Vspored objavimo pravočasno. —(N e m š k a s u r o v o s t p r i b el e m d n e v u.) Piše se nam z Dunaja 20. t. m.: Včeraj popoludne so nemški „purši" v „Pratri" na planem „Pri jeleni" napali družbo naših slovenskih vReučiliščnikov. Najprej je „puršu iz „Silesije" silil v jednega naših, a ker se le-ta zanj zmenil ni, seže muha pijana našemu po trak „Slovenije", ki ga je imel čez prsi in v resnici mu ga tudi iztrga. Na to pa še pri-hrumi ves trop „puršev" k mizi Slovencev. Onih je bilo okolu 30, naših pa le pet. Imeli so naše za Čehe in kričali so, da „na nemški zemlji ne pustijo i nositi trobojnic". Da so naši izgubili ravnotežje ! dušno v tej situvaciji, da so udarili v svojo obrambo, i nastopile bi sigurno jako žalostne posledice. Pijani „purši" so naše popadali, jednomu še izruvali „Slo-venijin" trak, a potem so se obrnili proti drugemu občinstvu, ki je vse razjarjeno bilo zavoljo tega nemškega pobalinstva. Petorico Slovencev je koj na to odšla, iskala si bode drugje zadostila. Sodnja in morda tudi vseučiliška razprava bosta znova v kratkem pokazali, da Nemec draži, da je Nemec surov in neznosen. — (Promocija.) Gosp. J. Jan, koncipist pri c. kr. finančni prokuraturi bil je te dni na vseučilišči v Gradci promoviran „doctor juriš". — (Maj-avancement.) V domačem polku baron Kuhn štev. 17 imenovani so: gg. Matej Kert in Josip Kavčič stotnikoma prve vrste, g. Matoj Prašni kar stotnikom druge vrste. — (Zasluženo odlikovanje.) Pod tem naslovom piše „Edinost" v zadnji številki. V četrtek se je v Dolini zbralo mnogo č. duhovščine iz Trsta, okolice, Istro in Goriškega, in tudi mnogo posvetno gospode, da častita v. č. g. kauoniku-dekanu Juriju Janu za njegov imendan, ki je bil včeraj. — Popoludne počastila sta ga tudi inilostljivi gospod škof. dr. Glavina in visokočastiti g. prost dr. Šust s svojim obiskom ter se mudila par ur mej društvom. Uljudnost milostivoga gospoda škofa je že obče poznana; ali i v. č. g. kanonik Jan zasluži tako odlikovanje. — (Razpisano) je učiteljsko mesto za klasično filologijo v zvezi s tilozolično propodovtiko na državni gimnaziji v Beljaku. Plača po zakonu z dne 15. aprila 1873. Nastop službe začetkom šolskega leta 1885/8G. Prošnje do konca maja t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Peterburg 28. aprila. Včerajšnje poročilo Reuterjevo, da je vojna neizogibna in da bode car v Moskvi izdal manifest, označuje se v odločilnih krogih za popolnem neresnično. London 28. aprila. Utemeljevaje kre-' ditno predlogo rekel je Gladstone: Mi ne ra- čunamo prevročekrvno na preugoden izid vrše-čega se pogajanja, a vender še ni obupati, da ne bi razum in priličnost na obeii straneh nadvladala. Danes kabinetski sovet, h kateremu je poklican irski podkralj. „Times" pišejo, da je brez dvojbe zadnji spravljivi korak angleške vlade bil ta, da je predlagala, naj se trditev, da napad Komarovljev ni bil izzvan, predloži nezavisnemu sodišču. Odgovora na to še ni, ako se angleški predlog zavrže, pretrgale se bodo zveze. Prestolonaslednika povrnila sta se včeraj z Irskega v Anglijo nazaj. Berolin 28. aprila. „National-Zeitung" zanikava vse vesti o posredovanji Nemčije. Nemčija ostane pri angleško-ruskem sporu popolnem nevtralna. London 28. aprila. Kakor „Bureau Reuter" poroča, je vojna mej Rusijo in Anglijo neizogibna. Govori se, da pojde car v Mosk7o ter ondu izda manifest. Berolin 27. aprila. „Norddeutsche Allg. Ztg." poroča: Ko se je cesar včeraj popoludne pred angleško poslaništvo pripeljal, skočil je mimoidoči mlad mož k vozu in na gredico. Bil je to sedemnajstleten gluhonem slikar iz Berolina. Oslabelost uma napotila ga je k temu koraka. Rim 27. aprila. Uradno se poroča, da je jedino v okraji Bergamo v 22 dan t. m. jeden starček zbolel za kolero. Razne vesti. * (Kolera v Italiji.) Časnik „Riforma" piše, da je v Bergamu zares kolera, a da so se brzojavna poročila uradno udušila, ker se je nedavno sklenil zakon, da se o epidemijah ne sme brzojavno poročati. Koliko je na tem istine, se bode gotovo v kratkem dognalo. * (Dragocena pošiljatev.) Iz Kaplanda odposlali so, kakor se iz Londona poroča, meseca februarja 209.266 karatov nehrušenih dijamantov, katerih vrednost je znašala 218,340 funtov šter-lingov. * (Velik požar) razsajal je pretekle dni v Železni županiji. Ogenj navstal je hkratu na dveh krajih ter se vsled hudega vetra po bliskovo širil. V kratkem času bilo je okolu tisoč oral najlepšega gozda v ognji. Ljudje, ki so v gozdu delali, so se komaj rešili. Veliko divjačine: srn, zajcev, lisic, divjih petelinov in tičev poginilo je v ognji. Več članov požarnih bramb, ki so prihitele na pomoč, bilo je v nevarnosti. Upali so se predaleč v gozd, hkratu zajel jih je požar in le z velikim naporom so se rešili. Kakor se površno računi, uničenih je nad 1000 oral najlepšega gozda. "(Časnikar- kralj.) RudeČe-kožni časnikar Stanley Huntlev v Standing Ročk prevzel je sedaj, ko je „Mlada Antilopa" umrla, načelništvo Sioux-indijan-cev, ter si naročil v Londonu krono in kraljevsk plašč, da ga bodo kraljem kronali. * (V nekem ljudskem shodu v Parizu) vprašal je zadnjič nek govornik z veliko emfazo: „Zakaj se ne ganejo velmoži francoski? Zakaj so tako mrzli in nepremakljivi, ko je domovina v sili?" — „Ker so bronasti" oglasi se sarkastičen glas z galerije z ozirom na mnoge spomenike nekdanjih slavnih mož. _ t Javna zahvala. Slavni „Matici Slovenski" so 18 podarjene nam knjigo najtopliji zahvaljujemo. V Trstu, dne 2«. aprila 1885. Vodstvo „Tržaškega podpornega in bralnega društva": Požun, Cokelj, predsednik. tajnik. Zahvala. Na blago posredovanje p. n. gosp. poverjenika za Postojinski okraj so tekom mesom aprila t. I. „Narodni Soli* naklonili podpore nuslednji notranjski rodoljubi in Šolski prijatelji: G. c. kr. okrajni Boduik v I). Histrici .... gld. 1.— G. Fr. Višnikar, e. kr. okr. sod. pristav .... „ 1.— G. Iv. Tomšič, p sostnik......... n 2.— Gospa Marija Hodnik, trg. in posestnic i ... „ 1.— (J. Anton Domladiš, posestnik....... ., 2.— G. Skonder Ličan, župan in posestnik .... fl 2.— G. Martin Zarnik, nadučitelj....... „ l._ Gospa Zofija Sabcc, posestnica...... „ 2.— G. Pavel Renko, posestnik v Nadanjem selu . B 1.— vic, delavka, 35 let, lit jetiko, — Josip Peče, delavec, 54 let, za vnetjem reber. 23. aprila: Anton Lovšin, ('revijar, 22 let, za srčno napako. — Miha Hafner, delavec, 55 let, za plučnico. — Anton Nose, tkalee, 45 let, za jetiko. 24. aprila: Ana Jušek, gostija, 75 let, za BtaroBtjo. — Fran Lušina, delavec, 35 let, za srčno napako 25. aprila: Marija Čeren, gostija, 72 let, za starostjo. Meteoro logično poročilo. ! a Cas opa-J zovanja | | Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v nun. . £ 7. zjutraj g* 2. pop. 9. zvečer 733 91 mm. 73i24mm. 788*89 as. 104° C 232° C 13-8° C si. vzh. z. jz. sl.jz. 1 jas. d. jas. jas. 0-00 min.! Srednja temperatura 15 8", za 5*2* nad normalom. Št. 6772. Razglas. (242-2) HDuLnajslra borza dne 28. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta Akcije narodne bai London .... ...... Srebro........... Napol ..... C kr cekini . . ..... Nemške muke . ... 4°/0 državne srečke iz 1 !8f>4 250 gld Državne srečke iz 1 180? 100 gld 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta Ogrska zlata rentu 6°/0......94 „ papirna renta 5u/0 . ... 59/0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5°/, . 100 gld Zemlj obe avstr 4l/,°/y zlati zast listi Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandovo sev. železnice Kreditno srečke . . .. 100 gld Rudolfove srečke.....10 n Akcijo anglo-avstr banko . 120 .. Trainmway-druSt. volj, 170 gld a, v. . . Izurjeni Čevljarji za ročno delo se vsprejmo (239—2) v čevljarski tovarni D. H. Pollak & Co., v Ciradcl, PlabulNclicrstrasNe IS. 80 j m 97 • 50 k 213 25 n Ob Pridali 11 I V ponedeljek