Štev. 18.
V Ljubljani, ponedeljek, 24. januarja 1921.
Poltnlna platan« v gotovini*
Izhaja vsak delavnik popoldne
€ENE PO POŠTI:
ta celo leto K 144*-—
M pol leta K 72 —
V UPRAVI STANE MESEČNO K10*-
Leto I.
I
Ontatitn I« upmnBtva « K«, pitalievl ulid ite«. 8 — TiMM iiradnlitva IM«. SO — Telefon asa apmniitn itn. 308 «=»
CENE PO POŠTI:
36‘— 12’—»
ut četrt leta K ut en mesec K
DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
Kulturni boj o Soli — napovedni!
Višji šolski svet je brezdvomno na Podlagi Pribičevičevih ukazov izdal te dni dve okrožnici, ki oznanjujeja kulturni boj, boj za šolo. V okrožnicah ukazuje višji Šolski svet vsem šolam, da morajo gojiti med šolarji sokolsko idejo. V ta namen morajo šole, kjer so telovadnice, dajati sokolom na razpolago telovadno orodje in telovadnice, nasprotno se pa morajo šole posluževati sokolskih telovadnic, če jih nimajo same. Kadar ni prikladen čas za telovadbo, morajo učitelji učencem razlagati pomen sokolstva.
Iz teh dveh okrožnic je jasno, da hoče šolska uprava iz šolskih prostorov, ki jih je s svojimi žrtvami zidalo katoliško ljudstvo, napraviti uradne agitacijske lokale za sokolsko agitacijo. Sokolstvo po svojem današnjem programu in delovanju pomeni avantgardo svobodomiselstva. To se ni nikjer tako jasno pokazalo ko na Češkem, kjer stoji Sokolstvo v odkritem boju proti katoliški Cerk v j. Tam se svobodomisleci niti ne skrivajo več za plitvi izraz »klerikalizem«.
Sokolstvo na Češkem, služeč ciljem in namenom svobodomiselne buržoazije, se je postavilo v prvo fronto proti kvtoli-čarom. S pomočjo Sokolov so skušali odpadli duhovniki jemati katoličanom njihove cerkve. Dosegli so, da se je začel prej tako mlačni češki katoličan zbirati in organizirati. Katoliška verska misel na Češkem še nikdar ni tako rasla kot sedaj v boju proti sokolsko-svcbodomiselnemu prizadevanju.
Naše ljudstvo o sokolskih ciljih ni več tako nepoučeno, da bi mirno preneslo, kako se v šoli mladini vceplja »sokoski duh!« Zato bo ta odlok šolske obnJsti zadel med Slovenci na najostrejši odpor, ki bo toliko silnejši, čim jačji bo Pribičevičev pritisk.
Kdor hoče svoje otroke vzgajati v »sokolskem duhu«, svobodno mu! To on lahko stori in bo sam nosil odgovornost in posledice za to. Toda katoliški starši si take vzgoje svojih otrok ne bodo dali vsiliti.
Nam se, zdi, da je šolska uprava s tem odlokom načela brez potrebe vprašanje, ki bo pretreslo vse naše javno življenje. Dvomljivo pa je, če interes države to prenese. Če hočejo gospodje v Belgradu za ljudstvo res kaj koristnega napraviti, naj začno najprvo brezobziren boj proti korupciji, ki jo je centralizem razpasel po naših krajih. Gospodarsko delo, socialna zakonodaja, boj izkoriščanju — to so tenjelji, na katerih lahko belgrajska vlada poskusi kazati svojo avtoriteto. S tem bo storila za državo delo neprecenljive važnosti.
Toda gospodje za vse to nimajo smisla; boje se tega dela; bankokrati in dobičkarji pa rabijo mamila za nestrpne mase. Zlasti vžigajo v teh trenutkih kulturno-bojne instinkte svobodomiselnega dela ljudstva, misleč, da bo tako pozabljeno in za vedno lahko odloženo gospodarsko in socialno vprašanje med nami.
A motijo se! Krščansko ljudstvo ve, kaj je njegova dolžnost. To dolžnost bo vršilo tudi v tem boju za šolo brez ozira na zgoraj in spodaj!
Prisega ostane ssssprgsufstilBiia.
ZsmBforadniki pr©ti posisneagn, ki niso prišli-" b© z uradniki-giosgaiici.
Kal
LDU Belgrad, 22. jan. (ZNU) Na današnji seji odbora za izprememfco poslov-t'-ua se je zlasti razpravljalo o členu 8 (pri-se-ga). Dr, Spaho (musliman) je predlagal,
. 'da se mora člen 8 iz oporunitete ali črtati sli pa tako predrugačiti, da bi strankam, ki n;ro prisegle, bilo omogočeno sodelovanje pri sprejetju ustave. Predlog dr. Spaha ni bil sprejet, Nato so. muslimani še pred glasovanjem zapustili sejo. Tudi predlog zem-Ijoradnika Moskovljeviča, naj se priseže z omejitvijo, ni bil sprejet. Po razpravi, ki je trajala dalje časa, je bil člen 8 s 14 proti 1 glasu sprejet in bo ostal tak, kakor je vil redigiran v začasnem poslovniku. Odjek Narodnega vječa o narodnem edinstvu J® priznan kot veljaven in se ne morejo dati koncesije nobeni stranki. Na predlog Poslanca S. Gjorgjeviča bo veljal ia poslovnik dotlej, dokler se ustavotvorna skupščina ne pretvori v zakonodajno skupščino, šele ta bo sestavila nov poslovnik. Predlog zemljoradnika Popadiča, ki je predlagal na včerajšnji seji odbora, naj se razveljavijo mandati onih poslancev, ki bi 15 dni Ro prisostvovali sejam skupščine, ni bil ®prejet zato, ker ne spada v delokrog odbora. Končno sta Moskovljevič in Čeda Kostič zahtevala, da se sestavi poročilo n izpremenjenih členih ter naj se to porodilo takoj da natisniti in predložiti skupščini, ki se sestane r.ajbrže v ponedeljek 24. t. m. popoldne.
LDU Belgrad, 23. januarja. (ZNU)
Ustavotvorna skupščina bo jutri popoldne imela svojo sejo, ako bo jutri dopoldne tiskano poročilo o izpremembah v poslovniku.
LDU Belgrad, 23. januarja. (ŽNU) V parlamentarnih krogih govore,, da bodo komunisti najbrže prisegli, kar sklepajo iz razpoloženja, ki je vladalo na njihovem poslednjem sestanku. Ravnotako bo tudi večina -lugoslovenskega kluba prisegla. Iz krogov Narodnega kluba se doznava, da Narodni klub za sedaj še ne bo prisegel, ker je večina članov odšla iz Belgrada, ne da bi vedela, kdaj bo končal odbor za iz-premembo poslvnika svoje delo. Treba je počakati na njihov povratek, da se na skupnem posvetovanju sprejme končni sklep glede tega vprašanja. Ne ve se tudi, kakšno stališče bo zavzel Stojan Protič, V parlamentarnih krogih sodijo, da bo jutrišnji dan prinesel odločitev v vprašanju prisege. V vrstah muslimanskega kluba vlada nezadovoljstvo, ker odbor za izpre-membo poslovnika ni sprejel njihovega predloga, naj se spremeni besedilo prisege.
LDU. Belgrad, 22. an. (ZNU) Na seji verifikacijskega odseka se je razpravljalo o vprašanju uradniškega položaja narodnih poslancev. Sklenilo se je, naj se izpremeni člen v volilnem zakonu, ki zahteva, da poslanci, ki pridrže mandat, izgube uradniški čin. Uradniki, ki so službovali nad 10 let, naj se umirovijo; oni, ki so poslovali manj let, pa morajo podati ostavko svoje službe.
Uporniki t? ialsii Srbiji.
LDU Belgrad, 23. jan. (ZNU) Ministrovo za notranje zadeve je naročilo podrejenim oblastim v južnih delih države, naj jakoj pozovejo vsč upornike k predaji te-k°?n meseca dni. Vsem, ki se bodo predali, odpuščena smrtna kazen, ostale kazni, bi jih zadele za njihove zločine, pa jim °°do olajšane. Poleg tega se oproste vseh kazni za prestopke v času okupacije. Proti O11«!, ki se ne bodo predali, bodo oblasti ^krenile najstrožje odredbe ter uporabila ^sa sredstva, ki jih je ministrski svet odo-. “r,l kot najuspešnejša,
PAšJč BOLAN, p LDU Belgrad, 22. januarja. .(ZNU) — fedsednik ministrskega sveta Nikola Pa~ Jc je včeraj obolel in danes ni mogel zapustiti svoje sobe.
Reuizija uradniških kuaiiflkacij.
LDU Belgrad, 22. januarja. (ZNU) Današnji dan se prične delovanje odseka za revizijo uradniških kvalifikacij, V ta odsek so vstopili načelniki vseh ministrstev. Vendar pa bo imel ta odsek samo svetovalni značaj. Uradnikom, ki zavzemajo višja mesta, kakor jim pripadajo po njih kvalifikaciji, se bodo ponudila nižja mesta, do katerih imajo pravico. Kdor bi nižjega mesta ne sprejel, bi bik odrešen svoje dolžnosti.
ZE ML J OR ADNIKI IN VLADA. ‘ LDU Belgrad, 22. jan, (ZNU) Po informacijah iz kompetentnih krogov zemljo-radniki ne bodo vstopili v vladp. Dvajset točk, katere je zemljoradnička stranka pismeno predložila PaŠiču, tvori samo pogoj, s katerim se zemljoradniki zavežejo, podpirati vlado pri sprejetju ustave.
Nezadouoljnost frboue!!sklli rkdarleu.
Z izidom premogarskega štrajka delavstvo ni zadovoljno, kar je čisto umljivo. Osobito takozvani ministerialni komisiji delavstvo ne zaupa. Delavstvo si je tisto komisijo predstavljalo čisto drugače..
Kakor poroča uradni dopisni urad, sta se v soboto oglasili pri vodji deželne vlade za Slovenijo dr. Leonidu Pitamicu deputacija Trboveljske premogokopne družbe in deputacija rudarjev. Obe depu-taciji je sprejel vodja dr. Pitamic. Deputacija Trboveljske prem.ogokopne družbe kakor tudi deputacija delavstva sta se pritožili in protestirali proti sklepom ministe-rialne komisije, ki je določila nove mezde za trboveljsko delavstvo. Zastopniki družbe so poudarjali, da bodo po novih mezdah prejemki rudarjev v Trbovljah veliko večji kakor prejemki rudarjev v Velenju; delavci pa so zopet poudarjali. c]a so z odredbami ministerialne komisije precej prikrajšani. Trboveljska preraogokopna
družba je razen tega protestirala proti for-, malnemu postopanju ministerialne komisije, ker je v Trbovljah vršila revizijo in zasliševala družine funkcionarjev, ne da bi bilo pri tem navzoče tudi ravnateljstvo. Vodja deželne vlade dr, Pitamic je obema dcputacijama izjavil, da nima deželna vlada prav nobenega vpliva na ministerialne komisijo, ker je popolnoma avtonomna. Trboveljska preraogokopna družba kakor tudi delavstvo se bosta pritožila proti postopanju ministerialne komisiji na ministrstvo.
Delavstvo rudnika v Karmelju pa stoji še vedno v stavki. Podjetnik Jakil se noče. pogajati s stavkujočimi, ampak le s stavko-lomci.
Kapitalistične objestnost tu in tam onemogoča, da bi se delavstvo pomirilo, Vlada pa s to gospodo postopa v rokavicah. Zakaj kapitalistov noče poslati v vojaške suknje toliko časa, da se omehčajo?
ifioo pni na Rek!.
LDU Berlin, 23 jan. (DunKU) »Deutsche Allgemein«? Zeitung« javlja iz Lugana: Bivši italijanski poslanec Zanella je izvršil poizkus, da bi se s pomočjo častnikov nasilno polastil Reke'. Uporniki so razorožili straže pred uradnim poslopjem in zasedli eno vojašnico. Po srditem boju, ki je za-
Bosanski poštni uradniki pridejo na Sio-nensko.
LDU Belgrad, 23. januarja, (ZNU) V ministrstvu za pošto in brzojav se izdeluje ukaz o premeščanju bosenskih uradnikov v Slovenijo. Največje število bo premeščenih v Maribor in Ljubljano.
Finančno miiisfraiee brez misiitra,
LDU Belgrad, 23. januarja, (ZNU) Dr. Voja Marinkovič noče sprejeti prej listnice finančnega ministra, dokler se vprašanje subotiške afere ne razpravlja v demokratskem klubu. Tudi dr. Voja Veljkovič in Kosta Kumanudi. ne želita prevzeti te listnice. Medtem pa zahteva dr. Milorad Draškovič, sedanji zastopnik finančnega ministra, naj se vprašanje popolnitve tega važnega resorta reši čimprej, ker se posii v finančnpm ministrstvu kupičijo in je treba storiti potrebne priprave za novi proračun ter podvzeti energične korake za izboljšanje naših financ.
ZA PREHRANO REVNJH KRAJEV.
LDU Belgrad, 23. jan. (ZNU) Ministrstvu za prehrano je odobren kredit 2 milijonov dinarjev za prehrano okupiranih krajev Dalmacije, in Istre.
LDU Belgrad, 23, jan. (ZNU) Ministrstvo za prehrano zahteva, da se od 20 milijonov dinarjev, ki jih je kabinet dovolil za prehrano pasivnih krajev, da 1 milijon dinarjev za siromašne kraje v južni Srbiji,
NASILJA ITALIJANOV.
LDU Belgrad, 23. januarja. (ZNU) Po-, samezni poslanci iz Dalmacije dobivajo neprestano iz okupiranih in drugih krajev pritožbe radi postopanja italijanskih oblasti napram našemu narodu v še neosvobo-jenih krajih. Med mnogimi pritožbami jc prišla tudi ta, da donu Josipu Gerčiču s Korčule, ki je moral pobegniti na Tele-šak pred italijanskim nasiljem, niso dovolili, da bi se vrnil umirajoči materi. Ger-čič se je obrnil na italijansko poveljništvo § posebno prošnjo ter je zanj posredoval tudi opat na Korčuli, Italijanske oblasti pa so mu odgovorile, da ga bodo aretirale, če prekorači demarkacijsko črto. Župniku je umrla mati, ne da bi jo videl.
GOSPODARSKA POGAJANJA Z NEMČIJO.
LDU Belgrad, 23. jan. (ZNU) Delegati nemške vlade pri'pogajanjih za sklep trgovinske pogodbe odpotujejo jutri v Berlin, da sprejmejo potrebna navodila od svoje vlade. Prva redakcija trgovinske pogodbe
hteval več mrtvih m ranjenih, so vojašnico osvojile redne čete. Radi in zarote je reška vlada naročila generalu Ferrariju, naj zasede mesto z vojaško silo. kakor -to določa!' dogovor v Opatiji. Včeraj je prišlo na Reko 750 karabinjerjev iri 150 infanteristev.
je izdelana na podlagi največjih medsebojnih ugodnosti.
BREMENA NEMČIJE.
LDU Pariz, 23. jan. (iiavas.) Obnovitvena komisija je priobčila listo dobav, ki jih je Nemčija izvršila do 31. decembra 1920, to se pravi v prvem letu, odkar je stopila v veljavo versailleška mirovna pogodba. V imenu obnovitev je Nemčija dobavila 17,818.640 ten premoga, 19 ton amonijakovega sulfata, 2,035.729 brntto ton ladijskega prostora, 38.730 ton gradiva za reenq, brodovje, 360,167 komadov živine, 6,802.558 kg semen, 10,787.827 kg barvil, 57.823 kg farmacevtskih izdelkov, 4571 lokomotiv, 129.555 vagonov, 500 tovornih avtomobilov, 40.000 kg železniškega gradiva, 131.505 strojev za izdelovanje orodja in 515 podmorskih kablov. Komisija je izjavila dalje, da so številke, ki jih je Nemčija pred kratkim objavila in kjer je cenila vsoto, ki jo mora po mirovni pogodbi plačati, za 20 milijard mark v zlatu, veliko previsoka.
DOGODKI NA ŠPANSKEM.
LDU Perpignan, 23. jan. (Havas.) Madridski časopisi javljajo, da je osebje neke papirnice, ki so ga hoteli odpustiti, toyarno zapalilo. Požar je papirnico popolnoma uničil. Škoda je velikanska.
LDU Madrid, 23. jan. (Havas.) »Epo-ca«, glasilo ministrstva, meni, da bo ministrski predsednik v ponedeljek stavil kralju zaupno vprašanje. Stavkajoči uradniki finančnega ministrstva pojdejo v po-', nedeljek zopet na delo.
politični dogodki.
-f- Viri demokratskega fonda. Demokrati razpolagajo z milijonskim strankarskim fondom, ki jim omogočuje zlasti vzdr-žavati celo krdelo ilstov, in to tudi tam,’ kjer nimajo nobenega somišljenika. Iz kakšnih virov se je natekel ta fond, odkriva novosadska radikalska »Zastava«, ki pozna demokrate od blizu. Ta list piše v uvodniku 22. t. m.: Ko je Pribičevič prišel v Belgrad in so povspel na ministrsko stolico, je bila njegova in njegove tovarišije prva skrb, da vse svoje podrepnike spra- . vijo .na javna mesta in ustanove fond za /-demokratsko« strankarsko propagando. V ta fond %> prispevali —- bodisi že radi alL neradi —: izvozničarji, liferanti, bankokrati, tihotapci, konfidenti, kuferaši iri sploh vsi mogoči ljudski gulitelji in vsi, ki so to ali ono potrebovali od vlade. — Na takem »fondu« je utemeljena »demokratska« stvar; ni čuda, da od nje ne prihaja za ljudstvo in državo ničesar dobrega d* Ščuka. I)r. Tavčar je 'mojster v. pple Učni žurnalistiki. Pero itui teče v krepkih iri širokih poležali, ki vsekakor niso vselej popolnoma pravilne in natančna; toda vselej iz-
»anite. Naravnost neizčrpljiv je v prispodobah, ki »o mu kar vsipajo te peresa. Na njih ima ečividno sam najveeje veselje in ne gleda mnogo na to, akp so točne in pravične, da so le krepke in pestre. Večkrat se mu kaka taka prispodoba izvrstno posreči. Sem sfada na vsak način njegov primer Sveti zarja Pribiče-■viča s — Ščuko. Kakor znano, je bil dr. Tav-iar nekaj čaas poslanec v konstituanti in je preživel par tednov ali ka li v Belgradu. O »vojih bftlgrajskih vtisih poroča sedaj v »Slov. Narodu« v podlistkih, in opisuje tu tri brate Pribičeviče. O Svetozarju piše takole: »Brat Svetozar je minister, in lahko se reče, človek, M je najbolj osovražen — samo Stojan Prctid morda lahko z uspehom vtekmuje z njim na lem polju — na slovanskem jugu. Med vsemi Pribičeviči je menda najmar-jši, in če ima kaj talenta, kovati dovtipe, mi tudi ni znano. Tudi nima temnosivih pogledov svojega brata Milana, pač pa tiči v" vsej mali oscbiei nekako živo srebro, tako da ne more sedeti dolgo časa na enem prostoru in da šviga sem in tja kakor ščuka, če preganja svoj ^ltn, ki si ga je izbrala v vodi. Kadar prične govoriti, govori mirno in hladno, prav kakor bi strasti v njem ne bilo: ali medklici ga hitro razburijo, potem pa je jezen, a ne zagva^ja svojega stališča s postjjmo spretnostj). Je-li Svetozarju Pribičeviču namenjeno, da se bo v Jugoslaviji izklesala iz njega historična osebnost, o tem »e moreni soditi, ker moža premalo poznam.
— V drugjem je pa, kakor rečeno, ščuka v demokratskem klubu, ki nepresteno šviga sem in tja.« — Dr. Tavčarju moramo biti za ta opis Svetozara Prihičeviča v imenu tistih, ki ga ne poznajo, hvaležni. Sedaj bodo vedeli, kako neznatna veličinica je tisti mož, ki nosi na svojim ščitu dvoje, kar ogromna večina jugoslovanskega ljudstva odklanja in sovraži: centralizem in kulturni boj. Svetozar PribiČe-vič ni državnik niti politik, ampak enostavno
— ščuka, ki šviga za plenom. Ščuka more biti pač nevarna neumnim političnim mrenam m drugim takim rjbam, ne pa možem, ne pa zrelemu ljudstvu. Pribičeviča bo prej ali slej sfctekla usoda kakor vsako ščuko.
-f- Rdeči militarizem. Moskovski komunistični diktatorji kljub vsem mirovnim pogodbam ne razpuste rdečih čet in vzdržujejo šc danes sedem front: severno s štabom v Vologii; severnozapadno s štabom v Petrogradu; zapadno s štabom v Smolen-sku; jugozapadno s štabom v Odesi; južno s štabom v Simtercpolju; vzhodno s štabom v Rostovu in kavkaško s štabom v Ekatarinodaru. Ra^.en tega stoje rdeče čete na turke stanski in dveh sibirskih frontah. Jasno je, da boljševiki sploh ne mislijo n n demobilizacijo, ker vedo, da jih ljudstva ne marajo in da bodo ohranili oblast le dotlej, dokler jo bo držala ideča armada.
-f Ruska reakcija v Belgradu. Bel-grajska »Republika« priobčuje sodbo De-njikinovega glasila ^Gpšte Delo« o ruskih krogih, ki zastopajo tačas rusko stvar v Belgradu. List pravi, da so to sami najhujši reakcionarji, caristi in starinski birokrati. prava »črezvičajka« — izredna komisija po boljševiškem sistemu. Ruski bel-grajski odbor je namestil sto svojih ljudi, ki ničesar ne delajo, a dobivajo podporo, ki je namenjena za revne in brezposelne ruske begunce. V njem imajo besedo ■ ljudje zlogiasne skrajne desnice iz nekdanje Rusije.
Kal Elsteb.
^Dnevni dogodki.
— Imenovanje v adravstveni službi.
Zdravstveni odšel; za Slovenijo in Istro nas ob-! vešča, da je zadnje tozadevno obvestilo popraviti v toliko, da sanitetni referent dr. Demeter \ BleiweiE-Trstfiiriški ni bil imenovan namestnikom sanitetnega šefa. ieinveč Is vnapreden v ! ,V. činov ni razred.
— Grmada v ognju. Včeraj, 23. januarja
. popoldne je nastal na drugem vrhu Šmarne gore, t. j. Grmadi, gozdni požar, ki se je brzo širil in obkrož:l s plamenom v kratkem času ves vrh. Kako je požar nastal, še ni znano. Iz-■ ključen« ni, da je zažgal po neprevidnosti kak 1 posetnik Grmade, katera je štela včerajšnjo le-; po solnčuo nedeljo obilo 'obiskovalcev. Obiskovalci hribov in gozdov, pazite na ogenj in ne * motajte gorečih cigaret od sebe!
— Zborovanje obrtnikov r Belgradu.
j LDU Belgrad, 23. januarja. (ZNU) Včeraj 1 »e je končalo zborovanje obrtnikov, na ka-; terem se je sklenilo, da se vrši kongres f obrtnikov iz vse države v Novem Sadu.
| Pri obrtnikih iz province se je pokazalo , nezadovoljstvo nad delom belgrajske cen-\ trale, ker je pri 27 miKjonih dinarjev, do« j ločenih za obrtnike, nastal primanjkljaj na L škodo obrtnikov iz province. Rezdelbe dotacij bo izvršila obrtna zbornica, ki se v to svrho sestane 1. februarja .
— Poštne znamke. Ministrstvo za po-’ što in brzojav objavlja, da ostanejo poleg
novih poštnih znamk nekaj časa tudi ie ■tare poštne znamke v veljavi.
— Ubegli raibojniki. Iz splitske ječe sta nedavno pobegnila razbojnika Ujevič in 2u-iulja in znova začela izvrševati svoje hudobije v Iuiotski Krajini. Sumi se, da sta onadva umerila tudi kanonika Lavrinčevima- Vlada je
. razpisala na glave razbojnikov 10.000 kron nagrade.	'	....	,
Za na3 listek »Zadnji dnevi v Potnpejihi 89 vzbuja povsod silno zanimanje. Na mnogoštevilna vprašanja odgovarjamo, da pričnemo roman priobčevati jutri, dne 25. januarja.
Roman bo v slovenskem prevodu, kolikor se da neskrajšan. Opustili bomo le razne dolge opise, ki čitatelja le motijo. Za začetek pa so krajši opisi potrebni, da čitatflj spozna šege in navade Rimljanov ter zanimivosti starih rimskih mest. Roman je poln napetosti; čim bolj se dejanje razvija, tem bolj se kupičijo dogodki.
Želimo, da bi se čitatelji na tej lepi povesti ne le zabavali, ampak tudi vzgajali te* navduševali za vse dobro in pošteno, kakor so to delali junaki prvih krščanskih časov.
Tedanja kakor današnja doba sta bili polni socialnega in moralnega zla. Le ena misel je bila tedaj rešilna in le ena bo rešilna tudi sedaj — krščanstvo v besedi in dejanju l
Jujubljattski dogodki.
lj Poroka. V novi zasilni cerkvi (baraki) sv. Frančiška v Sp. Šiški je bila v soboto, dne 22. t. m. p r v a porok a. Porečji se je g. Anton Križaj, kovinski strugar z gdč. Naialijo Batistič. Novoporočencema želimo obilo sreče. — Ker je ta cerkev od šiškarjev zelo upoštevana, in zlasti ob nedeljah in praznikih v obilnem številu obiskovana, bo prvemu zgledu sledilo gotovo še več drugih.
lj Komedija v enem aktu. Prejeli smo: Pozorišče: pisarna-carinski oddelek. Gosp. carinik v zaupnem razgovoru z dvema ljubkima ljubljanskima goskama. Tri stranke čakajo že od 2. ure popoldan na rešitev deklaracij ter se z nervoznostjo opirajo na uro, ki kaže 5 minut pred pol 5. Ob pol 5’ uri je blagajna zaprta in jutri je nedelja: tekla bo stojnina in ležarina. Najmlajši izmed njih se ojunači, stopi pogumno pred g, carinika, ter ga milostno prosi za rešitev deklaracij. G. carinik zardi; toliko predrznosti se ni nadejal. Vendar spričo prijetne družbice premaga svojo jezo ter milostno odgovori: »Počakajte, jaz ne morem vse na enkrat (?!)-; Gospodična se namuzne, nagne svojo nežno glavico k svojemu vljudnemu vis-a-visu ter ga vpraša, če priue na »Sokolsko«. Razvije se živahen dvogovor, ki bi trajal še dolgo, ko bi ga ne bil prekinil v veliko veselje vseh treh strank prihod g. nadzornika. — Iz miznih predalov so letele deklaracije in knjige mehanično na prazne mize, svinčniki so zavzeli svoje ozke prostore za ušesi. Uradniki so s pravcato vestnostjo študirali težke carinske paragrafe(?) Stranke v smeh. Pri gospicah pritajeno hihitanje. G, carinik je postal višnjevo rdeč. Vzel je urno v roko deklaracijo in pisal — pisal. G. revizor ga opozori na napake; ni čuda, kdo bi vse na enkrat mislil. — Gospodje uradniki gledajo na uro. In nekdo zakliče: »policijska ura«, seveda šele potem, ko so utihnili koraki oddaljujočega se g. nadzornika. Kdo bo delal? Stranke samo tri, uradnikov devet, — Deklaracije so gotove. G. uradnik vzame deklaracijo za gospodično — in jo nese na blagajno. Par zaljubljenih pogledov, nato ljubko slovo z besedaihi: »Na svidenje zvečer na »Sokolski«! — Zahtevamo, da se že enkrat za vselej končajo v uradu te in slične komedije v ogromno škodo strank in konsumentov, ki trpe vsled velike ležarine in stojnine. Komedije se lahko vrše m nadaljujejo, nimamo nič proti temu — »magari« pri »Sokolski«! J. G.
J(aša društva.
d Rokodelski dom. Danes bo predavanje o jako zanimivi tvarini. Vabimo člane naših organizacij. Predavanje se prične ob 8. uri.
d Ljubljana, Sv. Jakob. — Jutri ob 6. uri zvečer se vrši širša seja odbora. Bratje člani »e naprošajo, da se seje gotovo udeleže. — Predsednik.
d Šentjakobski Orel priredi v nedeljo, dne 30. jauuarja točno ob pol 8. uri zvečei* v veliki dvorani hotela >Union< zabavni večer z javnim nastopom. Pričakovati je polnoštevilne udeležbe.
d Orliški krošek Sv. Jakob ima jutri zvečer v prostorih prosvete širšo sejo.
katoliški obzornik.
* St. oče o tretjem redu. Pred kratkim je sv. oče Benedikt XV. sprejel številno deputacijo tretjerednikov iz škofije Fra-»cati. Ob tej priliki je omenil, da je v encikliki 5. t. m. naročil v«em škofom, naj 700 letnico Dl. reda sv. Frančiška povsodi slovesno praznujejo. Sv. oče je izrazil željo, naj bi se III. red povsodi razširil, ker je v njem najboljše sredstvo, da se v družine in družbo povrneta mir in sloga, da se med ljudmi zopet obude bratski odno-iaji in se duhovi pomire.
*
Širite ..NOVI ČHS“
I
Socialni vestnik.
o Invalidsko šolo so 20. t. m. otvorili v Zagrebu.
o Varstvo porodnic in dojenčkov v Zagrebu. Zagreb je prevzel na poprišču socialnega skrbstva v Jugoslaviji vodilno vlogo. Dobrodelna in socialna društva se snujejo in združujejo v svrho uspešnejšega dela v močne zveze, vrše se enkete, poklicane oblasti se z najboljšo voljo udeležujejo praktičnega in teoretičnega dela socialnega skrbstva. Zagreb ima danes že nekaj socialnih ustanov, za katere so se sicer tudi pri nas že pred leti delale priprave, n se niso izvedle. Tu mislimo predvsem na društvo »Materinstvo«, ki oskrbuje potrebmm porodnicam domačo nego. Društvena oskrbnica pride z dnem poroda v porod-ničino hišo in tu tekom štirih ceiih in šestih poldni neguje porodnico in novorojenca, poleg te-ga pa oskrbi^ tudi celo gospodinjstvo: kuha, pere, pospravlja in nadzoruje ostale otroke, tako da je vsa družina dobro oskrbljena. Tako. je omogočeno porodnicam, da si dovolijo tako potrebni počitek. Društvo je sedaj od vlade dobilo znatnejšo podporo in hoče svoje delo razširiti. Ob tej priliki je želelo zvedeti za mnenje zdravniških krogov ter je sklicalo enketo, katere so se udeležili poleg zdravnikov tudi zastopniki oblasti. Enketa se je na predlog prof. Dursta izrekla za to, da naj se kolikor mogoče vsaka porodnica napoti v deželno porodnišnico, ki je vzorno urejena in ima vedno dovolj prostora na razpolago. Za čas materine odsotnosti od doma pa naj v družini oskrbujejo gospodinjstvo in otroke oskrbnice »Materinstva«. Stroške za porodnice v porodnišnici morajo prevzeti bolniške blagajne. Za bolne dojenčke je poskrbljeno v mestnem otroškem ambulatoriju, ki sprejme vsakega bolnega dojenčka. Poleg te^a je enketa pozvala mestno občino, naj osnuje še več zavetišč za gojence ,t. j. takoimenovanih >jaslic« ali »koljevk«. Poverjeništvo za socialno skrbstvo pa naj v dogovoru s podjetniki poskrbi, da se v vsakem podjetju, ki zaposluje nad 50 delavk, uredi dnevna »koljevka« za delavke, ki doje. Po raznih krajih mesta naj se prirede poučna predavanja za noseče in doječe matere, kar prevzame »Materinstvo«. Tako enketa. Naj še omenimo, da nudi društvo »Materinstvo« svojim varovankam tudi potrebno pravno pomoč, posebno, kjer treba nezakonskega očetu prisiliti, da vrši svojo dolžnost
Vdove in sirote.
Ko je potihnil bojni metež, ko so prenehale prasketati puške in doneti topovi, ko so se začeli narodi polagoma vračati zopet k plo-donosnemu delu mirnega časa — takrat smo šele prav opazili posledice, katere je zapustila svetovna vojska. Pomanjkanje, glad, skrbi in trpljenje je prenašalo naše ljudstvo v svetovni vojski; trpelo je za interese aristokracije in kapitala.
Ko se je leta .1918 iz razvalin avstrijskega cesarstva porajala nova mlada država, sc nam je zdelo, da so se odprla vrata pred nami v lepšo bodočnost, mislili smo, da bode konec trpljenju in bedi. Stoletja smo bili sužnji tujcu in pozdravljali smo osvoboditev naše domovine. —
Beda, pomanjkanje, revščina! To troje je ostalo našemu ljudstvu, to troje mu je najzvestejši spremljevalec, to je dedščina, katero je zapustila svetovna vojska našemu ljudstvu.
Največje žrtve vojne pa so vdove in sirote. Poglejmo širom naše domovine in videli bomo tisoče in tiseče našega ljudstva, ki životari v moralni in telesni revščini. Poglejmo v zaduhlo izbo uboge vdove, kjer je stisnjena številna deca, gladna, raztrgana in zapuščena! Vdova dela in se trudi od ranega jutra do poznega večera, da preživi sebe in deco. Ko pa od truda in napora oslabi, ko ji poidejo moči, da bi preživljala svoje otroke, kaj pa potem? Nihče je ne pozna! Bedna odpira vrata iz urada v urad in prosi pomoči, a povsodi sliši samo pomilovanje in lepe besede. Ali naj živi vdova, ki ni kriva sama svoje nesreče, od pomilovanja, ali naj živi od solz, ki jih pretaka v skrbi za svoj in svoje družine obstoj? Deca pa tava brez nadzorstva po eestah in prosjači, da si uteši glad. Ali naj vzraste iz te dece, ki je pripuščena sama sebi, ki je brez prave vzgoje — pošten in zaveden narod, ali naj bo ta deca up in nada države?
Ni nam treba opisovati bede in revščine, v kateri živi sto in stotine vdov in sirot, kajti vidimo jo sami. Vse navdušenje, vsa narodnost, katero ob vsaki priliki izražamo — je prazna, ako bomo samo gledali, kako umira naše lastno ljudstvo v revščini, kako tirajo današnje razmere našo mladino — sirote, v moralni in telesni pogin. Ne sme nam zadostovati, da nosimo v srcu svojo narodnost in ljubezen do ljudstva in jo izražamo tam, kjer ne hasne nikomur — temveč pokazati moramo svojo narodnost s tem, da pomagamo ljudstvu dvigniti se iz revščine, ki ugonablja naš narod. Vrzimo iz svojih src trdovratnost in sebičnost, in otmimo naše vdove in sirote muk in trpljenja, katere morajo prenašati kot največje žrtve svetovne vojske.
Da se odpomore bedi in revščini, v kateri iive vdove in sirote, se je osnovala »Zveza vdov in sirot za Slovenijo« v Ljubljani. Dolžnost naša je, da zvezo, katere namen je pomagati vdovam te trpljenja in bede ter rešiti
de?o pogina in delovati na to, da vzraste te. nje pošten, zaveden narod — tudi podpiramo. Pristopajmo vsled tega kot člani k tef zvezi, podpirajmo jo po svojih močeh, ne pozabimo naših vdov in sirot pri prireditvah in zabavah!
Vsak najmanjši dar je dobrodošel. Pošilja naj se na: »Zvezo vdov in sirot za Slovenijo« v Ljubljani, Mestni trg št. 11. II. nadstr.
Sospodarstvo.
=r Plačujte davke pravočasno! Trg. in obrtna zbornica poroča: Davkoplačevalce vseh vrst nujno opozarjamo, da v lastnem interesu plačujejo davke pravočasno. Po razglasu delegacije ministrstva financ z dne 9. maja 1920 se pobirajo kot eksekucijske pristojbine za zaostale davščine v Sloveniji in Dalmaciji sledeče pristojbine: Za opomin od vsake polne krone 4 vinarje, za rubežen 4 vinarje od vsake polne krone, za prodajo dva vinarja od vsake polne krone. Opominjevalne in rubežne pristojbine zadenejo torej vsako zakasnitev v občutnem znesku. V primeru zakasnelega plačila zadene stranko trdo novo breme.
= Vžigalim vrvica. Urad za pospeševanje obrti ima nekaj vžigalne vrvice na razpolago. Interesenti naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 1. februarja pri omenjenemu uradu, Dunajska cesta 22.
— Tečaj za luženjo (bajcanjc) v Ljubljani. Urad za pospeševanja obrti je priredil v mizarski delavnici na 1 državni obrtni šili dva-dnevni tečaj za luženje, katerega je zaključil v petek popoldne. .
* * *
SVETOVNA GOSPODARSKA KRIZA.
Zadnje dni je govoril zapadnonemški velecbrtnik Peter Klockner na velikem shodu Iotarinškega rudarskega in plavžar-skega društva. Med drugim je govornik dejal; Pričenja se velika gospodarska kriza, Iti se je že pojavila v Ameriki, na Angleškem in ki tudi trka na vrata Francoski, Belgiji, ki bo obiskala tudi Nemško in bo prinesla naši državi pomanjkanje denarja in veliko brezposelnost.
Te strašne besede je smatral del javnega mnenja za pretirane. Pa vendar vsa znamenja kažejo, da Klockner ni preveč črno slikal, ampak prav bistroumno napovedoval neizogibno gospodarsko krizo vsega sveta. Prav takih misli jc tudi prof. Hoetul v svojem tedenskem gospodaiskem pregledu, objavljenem v »Kreuzzeiturg«.. Svt*ovna lista »Temps« in »Voss. Ztg.<-. pišeta, da je napočila svetovna gospodarska luiza. Hoetul piše, da so razgledi na svetovno gospodarsko krizo za svetpvno politiko najvažnejši dogodek ha koncu starega leta in pravi nadalje; V Belgiji, na Francoskem in Angleškem je la kriza, ta baisse, v polnem te!:n. Javlja se v velikem padanju nakupovanja in v omejitvi potrebščin. Dokazujejo jo prepolnjena skladišča vsakovrstnega blaga, nastala stagnacija v obrtnem gibanju in v zaposlenosti in v padanju cen, Z eno besedo:	Velika	gospodarska
kriza najostrejše izrazitosti je pred durmi. Gospodarski prevrati, do katerih je pri-ved a svetovna vojska vse vojskujoče se narode — bcaisi zmagovite, bodisi prema' gane, ro začeli pritiskati z vso težo na vse in jih siliti v posameznih strokah narod, ('espodarstva, k solidarnosti, ki ima morda negativno obliko, zakaj medtem vsi samo trpe. A te posledico so zadele tudi nevtralce, v Evropi in onstian morja. Po vs?? pravici lahko govorimo o svetovni gospo* darski krizi, kakršna je bila samo še v gospodarskem prevratu ob početku novega veka, ko so začela kazati svoje uspehe velika odkritja in iznajdbe, ko so se odkrila velika bogastva dragih rud. Gotovo jc, da bo premaganje današnje krize potrebovalo daljšo dobo in uravnava cen se ne povrne več na svojo mero iz leta 1914. To je glavno jedro vsega tega! Vojne posledice so strašno zadele svetovno gospodarstvo in so ga spravile iz ravnotežja, kar se je pokazalo v izpreminjavi kurzov in cen. Cene se bodo umirile šele tedaj, ko se bo v vsem svetovnem gospodarstvu pokazalo, ča so se cene za blago vsakdanje potrebe ustanovile. V tem oziru bodo odločevale prekomorske pokrajine, deloma kakor obrtno ozemlje, deloma kakor dobavne dežele si-rovin, ki niso toliko trpele zaradi vojske kakor mi. Take dežeJe so Japonska, južno ameriške republike, navsezadnje tudi se-veroameriške države, Kanada i. dr. Odločilen vpliv bodo imele zato, ker bodo skladišča izdelkov rečenih dežel za bodoče stanje cen merodajni regulator. Zdaj smo torej ob začetku razkrojnega procesa svetovnega kapitalizma. Vprašanje je \et ako pridemo dovolj naglo iz današnjega tavanja v neplodovitih plitvinah politične in socialne teorije do koristnega, praktičnega dela. Samo pozitivno delo in vzajemna pomoč nas more rešiti splošne katastrofe, ki bo v prvi vrsti in najhujše zadela premagane, a ne bo prizanesla tudi zmagovalcem, ki se niso znali uživiti v svoje nove odnoSaje, ampak delajo naorej v pogubni naivnosti neizkušenih ljudi.
Odgovorni urednik Anion Marinček, bdnja konzorcij »Novig« Cnaa«.
Titka Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani