mm li nililgif MWWW. IMBMi.
SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman Telja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. * en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
' t
i. T
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ie ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Iihaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
&tev. 252.
V Ljubljani, v petek 3. novembra 1893.
Letniit XXI.
H atol. delavska družba v Idriji.
Idrija, 31. decembra 1893.
(Konec.)
Tako gibanje provzročuje edino le liberalizem ! Francoski prekucuhi popačili so prekrasen pomen latinske besede »liberalis", ker oni puntarji, ki so pregnali s kraljevega sedeža kraljevsko svojo rodo-vino Bourboncev, jeli so sami sebe nazivljati liberalce in izumili so troje krivih naukov a) da izvira vsa oblast od ljudstva, ne pa od Boga; b) da je vera popolno privatna stvar c) in da je človek popolno prost in neodvisen bodi si od kogar koli.
Ti nauki pa so rodili grozne posledice — marsikateri izmed njih še dandanes zastrupljajo obzorje. Prvi nauk odpre na stežaj vrata vsakej revoluciji, in res liberalci prepodili so s prestola kralja po Božji milosti, in nanj posadili meščanskega kralja po svoji ljudski milosti — ta pa je le prehitro čutil kako grenko-bridka in osodepolna da je ljudska milost. Drugi nauk, učeč, da je vera le privatna stvar, rodil je brezbožne državne postave o zakramentu sv. zakona, o šolah, o veroizpovedanju i. t. d. Tretji nauk o neodvisnosti in popolni prostosti človekovi, rodil je par milijonarjev izsesaleev a tudi nebrojne legije in neštete milijone izstradanih delavcev in kmetov, zapuščajočih z žuljavo roko in rosnim očesom rojstni dom premili, na katerem so gospodarili očetje in pradedje njihovi že stoletja sem.
Te misli izvajal je preč. g. govornik v svojem obširnem, po obliki dovršenem, po predavanju iz-bornem govoru. Že med govorom slišalo se je mnogo odobravanja, konec njegov pa je končala burna zahvala !
Veliko radosti in veselja povzročili so pozdravi, ki so družbi prišli od drugod.
Naj navedemo le nekatere izmed njih:
Dunaj: Hvala lepa za prijazno povabilo k zboru, katerega se pa radi važnih državnozborskih
sej ne moremo udeležiti; želeč mu dober izid in srečen vspeh Vas srčno pozdravljamo.
Povše, Klun, pl. Globočnik.
Ljubljana: Lepa zahvala za prijazno povabilo k Vašemu zboru. Moji rojaki Idrijčani spri-čujejo, da se hočejo tudi za naprej vesti na podlagi katoliške vere, in svoja katoliška načela očitno spoznavati in jih kot najdražje zaklade braniti proti vsem nezgodam. Ta korak je velikega pomena, radi plemenitih in dobrih nasledkov. Veseli se nad tem z menoj vred tudi veliko ljudij zunaj Idrije in veseli se posebno nad nami vsa nebeška družina. Bog daj tej naredbi svoj obilni blagoslov, Idrijčanom pa
pogum in vstrajnost.---V ta namen bom
v nedeljo daritev svete maše opravil. Naj bi Be prav veliko in gorečih udov v to družbo zbralo! To želi Vaš z vso ljubeznijo Vam vdani
Anton Urbas, korar stolne cerkve.
Ljubljana: Katoliška ideja veže vse narode, v njej lahko vsi stanovi skupno in složno delujejo v dosego pravega namena človeštva v obče, in države posebno. Katoliška delavska družba naj kaže delavskemu stanu vedno pravo pot: kakor sme delavec tirjati njemu že po Božjemu zakonu zagotovljene pravice, tako ne sme nikdar pozabiti njemu po Božjem zakonu tudi naloženih dolžnostij v človeški družbi. Zaradi tega kliče odbor »Katoliškega političnega društva v Ljubljani" novemu sobojevniku v preosnovo naših socijalnih razmer v smislu besed sv. Očeta Leona XIII. najsrčniši pozdrav in mu želi obilega Božjega blagoslova.
Za odbor Kat. pol. društva v Ljubljani: Dr. V. Gregorič, tajnik. L. Ravnikar, načel. nam.
Mirna pri Gorici: Bratski pozdrav! Prisrčna hvala za vabilo! Žal da nam ni mogoče priti. Bog blagoslovi obilno vse napore katoliške delavske družbe in vse njene družbenike!
Katoliško delavsko društvo v Mirnem pri Gorici.
Iv. Pavletič, predsednik.
Kamnik: Zaderžani smo poslužiti se osebno Vašega cenjenega vabila, za to Vam pa čestitamo pismenim potom k ustanovitvi tako blage družbe. Želimo Vam blagoslova iz nebes — veliko udov in mnogo najboljšega vspeha!
Ivan Murnik, trgovec. Josip Orel, trgovec. Ivan Štele.
Franc Prašnikar.
Po telegrafični žici so pa slednje brzojavke dohitele :
Ljubljana: Bog, kateri je človeka za delo vstvaril, blagoslovi vaše prizadevanje v prid delavskemu stanu, ker prazno je delo brez žegna z nebes. Nova družba in vsi zborovalci — živeli! kliče katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani in njegov načelnik	Janez Gnjezda.
Sveto: Katoliško bralno društvo v Svetem pri Komnu na Krasu srčno pozdravlja zborovanje katoliških Idrijčanov.	Jakob Bejec, predsednik.
Ljubljana: Vrlim osnovateljem in vsem udeležencem današnjega shoda iskreni pozdrav in najboljši prospeh za bodočnost pod geslom vse za vero, dom, cesarja želi konservativno obrtno društvo v Ljubljani.
Gorica: Bog blagoslovi novi vspeh katoliškega shoda! V imenu prijateljev
Dr. Pavlica.
Ljubljana: Bog blagoslavljaj katoliško delavsko družbo, da bode vedno delavcem koristna, idrijskemu mestu pa častna. Živeli prijatelji in podporniki družbe! Živeli vrli zborovalci!
Ureduištvo Slovenca in Domoljuba.
Mokronog: Bog blagoslovi katoliško delavsko družbo v Idriji. Živeli njeni ustanovitelji!
Ivan Abram, kapelan.
Ljubljana: Bog živi požrtvovalne pospe-ševatelje katoliške ideje!
Bafael \Vinkler, duhovnik.
Dnevni red prvega občnega zbora bil je s tem dokončan; preč g. načelnik zaključi zborovanje spo-
LISTEK
S e k e 1 j i.
(Rodoslovna in životopisna razprava.)
(Dalje.)
Dasi že precej prileten, spremljal je Jakob Sekelj cesarja še leta 1496 celo na Laško, kjer se je v njegovih vrstah z mladeniškim pogumom vojskoval zoper francoskega kralja Karola VIII., ki je bil deželo napal in mesto za mestom vzel. Zlasti se je odlikoval pri naskoku na Livorno, kar cesar Maksimilijan pohvalno omenja v listini, dani v Ino-mostu v petek po godu spreobrnjenja sv. Pavla leta 1497. Z njo mu je s posebnim ozirom na one zasluge izročil Bori, katerega je dotlej le zastavljen imel, popolno v njegovo last.1) Istega dne mu je daroval tudi hišo v Badgoni, stoječo tik hiše Pavla iz Sobote,3) izročil grad in urbar Slov. Bistrice v oskrbovanje in varstvo3) ter mu potrdil vse pravice. Vsled njegove prošnje je Maksimilijan istega dnč dovolil Ormožanom dva velika sejma, namreč na god sv. Magdalene in sv. Martina z vsemi pravicami in
svoboščinami 14 dnij poprej in 14 dnij pozneje, kakor nje imajo druga mesta, tedenski sejem pa, ki se je po nedeljah vršil, preložil na ponedeljek.4)
Zaradi Ormoža imel je Jakob Sekelj dolgoletne pravde z grofi Schaunbergi, ki so se pa vsled cesarjevega vpliva zanj in njegove dediče ugodno rešile. Grof Žiga, dedič po dne 27. decembra 1484 umrlem Ulrihu, je namreč Sekelja zaporedoma pri deželnih stauovih tožil in nekdanja Schaunbergova posestva nazaj tirjal. Pa kljubu temu, da je solno-graški nadškof Lenart, kakor v sredo na Antonovo leta 1487 in v soboto pred sv. Dionizijem 1. 1497 imenovanemu grofu Žigi, tako v petek pred sv. Ko-lomanom leta 1499 in v ponedeljek pred sv. Lucijo leta 1500 njegovemu stričuiku Juriju bil Ormož, Središče in druga posestva v fevd izročil,5) ostalo je vse pri starem. Že dne 28. marca 1497 je cesar Maksimilijan Krištofu L:echtensteinskemu, deželnemu maršalu na Avstrijskem, naročil, naj se z grofom Žigo Schaunberškim zastran njegovih zahte/ pogodi; ob jednem je sklical deželni zbor v Gradec, da bi se deželni stanovi o tej zadevi posvetovali in polovico tega prevzeli, kar grof za Ormož zahteva.6) Ker
') Rokopis v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju.
*) Rokopis v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. ') Muchar, Gesci.. Steierm., VIII., 197.
*) Muchar, Gesch. Steierm., VIII., 197, in Hofrichter,
Luttenberg, 43.
5) Rokopis v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju.
pa je med tem grof Žiga Scbaunberški dne 20. oktobra 1498 umrl in je njegov stričnik, Ji^rij, Bern-harda sin, po njem podedoval, nadaljevale so se dotične obravnave ž njim. Toda še le dne 20. aprila 1506 se je cesarju Maksimilijanu posrečilo, dogovoriti se z Jurijem grofom Schaunberškim o glavnih točkah pogodbe,7) ki je bila potem dne 27. marca leta 1507 v Strasburgu sklenjena in podpisana. Vsled nje je Jurij Schaunberški prepustil Ormož Sekeljem za 12.200 gld. Z ono svoto je dobil grad in mesto Slov. Bistrico in Kebl. Ako bi pa od tega ne imel 500 gld. letne dohodnine, dobil bi še grad Zbelovo, Šmarje in Lembah.3)
Pa Jakob Sekelj ni bil le pogumen vojskovodja, vselej zvesto udan svojemu vladarju, ampak tudi bogoljuben, za vse dobro vnet kristijan. Kakor veren sin svoje duhovne matere, sv. katoliške cerkve, se je za razvoj krščanskega življenja med svojimi podložniki z vsemi močmi trudil ter je v ta namen mnogo žrtvoval. Najlepši spominek njegove gorečnosti in darežljivosti za čast božjo in zveličanje duš je samostan frančiškanov v Ormožu, katerega je bil v pomoč sosednim duhovnijam 1. 1495 ustanovil.
') Denkschrilten der	kaiserl. Akademie^der Wissensch., XII., 352.
"1 Denkschrilten der	kaiserl. Akademie der \Vissensch., XII., 352.
minjajoč se vseh onih, ki s> na ta ali oni način pri-pomogli, da se je slavnost tako mirno, lepa in složno vršila in prisrčno želeč, da bi novo vsajena mladika zrastla v krepko in košato drevo, v čigar blagodejni senci naj bi se zbiralo vedno več in več za katoliško stvar navdušeno vnetih družabnikov. Končal pa je svoj govor z prelepim krščanskim pozdravom : Hvaljen bodi Jezus Kristus! In glasen odgovor: Na veke, Amen! zadonel je po dvorani.
Koj zatem je imel na predlog č. g. knjižničarja odbor svojo prvo sejo v sobi blizu zborovalnice. Sklenilo se je enoglasno
1. Njega ekscelenciji prevzvišenemu knezu in škofu ljubljanskemu izreči najponižnišo zahvalo za njih višjepastirsko potrditev in podporo novo vsta-novljene katoliške družbe, a še bolj pa za prekrasne očetovske ljubavi polne besede in sv. apostolski blagoslov ;
2) preč. g. profesorja Janeza Gnjezdo, idrijskega rojaka, z ozirom na to, da se je on vedno trudil za duševni in gmotni prospeh delavcev in bil radi tega odlikovan od najvišje duhovske in deželske gosposke, kakor tudi z ozirom na to da je on eden izmed prvih boriteljev za reformo cerkvene glasbe in se tudi v obupnih okoliščinah žrtvoval izdajanju „(Jer-kvenega Glasbenika" in si s tem stekel na polju katoliške prosvete nevenljivih zaslug — imenovati prvega častnega člana katoliške delavske družbe v Idriji.
Preč. g. načelnik zaključi na to prvo odborovo
sejo.
Hvala Bogu, vskliknili smo, ko smo videli, da se je končalo vse v najvzornišem redu. V prijaznih pogovorih prišla je le prehitro ura ločitve od drazih nam gostov. S prisrčno željo, da se kmalu zopet se-stanemo — vračali smo se na dom I
Vinski uradnik proti slovenskim strankam.
Interpelacija dr. Gregorca in tovarišev do pravosodnega ministra.
Meseca septembra t. 1. je bila pri c. kr. okrožnem sddišču v Celju pravda, katero je začel pivo-varnar v Žalcu, gospod Kukec, proti svojemu oskrbniku J. Pivcu. Za priče se je povabilo mnogo gostilničarjev. Preiskovalni sodnik je bil mlad avskul-tant, gosp. dr. Glas, kateri ni prav nič zmožen slovenščine. Goveri se, da so ga prestavili v Celje, da se priuči .slovenščini".
Tem morebitnim nameram svojih predstojnikov pač ne bode zadostil, in slovenski narod niti jedno trenotje ne more želeti, da bi še taki sodniki sodili slovenske stranke.
Kakor so interpelantu pravile verodostojne priče gg.: Jožef Lipuš, župan, Anton Kužnh v Višnji vasi, Alojzij Viibnik v Novi cerkvi, se obnaša gosp. dr. Glas proti slovenskim strankam na jako nedostojen, naravnost razžaljiv in jako surov način, in nečuveno zabavlja proti slovenskemu narodu.
Tako je pri omenjeni pravdi 70letnega Alojzija Virbnika, veterana iz bojev 1848 in 1849 v Italiji, najsurovejše zmerjal: „Sie sind der groaste, der
«
Omenjeni samostan frančiškanov z veličastno cerkvijo je stal za sedanjo mestno hišo v Ormožu na južno-zahodni strani ob Dravinem obrežju, ondi, kjer dandanes stoji hiša umrlega blagega dr. Mag-diča. Ze dne 16. aprila 1493 je vsled svoje prošnje dobil Jakob Sekelj od papeža Aleksandra VI. dovoljenje, da sme v Ormožu postaviti samostan frančiškanov,9) pa z zidanjem se zaradi preteče turške vojske se ni moglo takoj pričeti. In ker so Turki, kakor leta 1493, obiskali tudi v naslednjem letu slovenski Štajer, bil je vogelni kamen vložen še le leta 1495. Pa tudi zdaj so prišle razne, nepričakovane ovire vmes. Zlasti pa se je delo zavleklo vsled kuge, ki je koncem petnajstega veka naše kraje obiskala in tako je stavba bila dovršena še le leta 1504. Toliko sijajniše vršilo se je pa dne
4. oktobra t. I., na god sv. Frančiška Ser. posveče-vanje nove cerkve. S posebno slovesnostjo je cerkev posvetil takratni sekovski škof Krištof II. iz plemenite rodovine Zach in v samostan vpeljal prve frančiškane, ki so za naprej krog in krog blagonosno delovali. Splošno veselje grenilo je le to, da je usta-novnik Jakob Sekelj bil pet tednov poprej umrl ter je že v žerfu samostanske cerkve počival.
(Dalje sledi.)
dummste Trottel!" (.Vi ete največji, najneumnejši butec 4").
Drago pričo, gostilničarja Janeza Felicijana, vprašal je avskultant: .Konnen Sie deutsch?" („Znate-li nemški?") Ko mu je odgovoril, da ne snd, je rekel dr. Glas: „Schade, dass so ein Sehvvein auf die Welt gekommen isti" (.Škoda, da je tak prašič prišel na svet!").
Talci izbruhi divjega plemenskega sovraštva se morejo pač najmanj trpeti v c. kr. sodnji dvorani.
Podpisani poslanci vprašajo Njega ekscelenco gosp. pravosodnega ministra:
.1. Hoče se-li Njega ekscelenca dati poučiti o tem nečuvenem slučaju?
2. Ga je-li volja, postopati s primerno ojstrostjo in odločnostjo, da se za vselej zabranijo taki dogodki pri c. kr. sodnijskem osobstvu na Slovenskem?"
Dunaj , dne 27. oktobra 1893.
Sledč podpisi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. novembra.
Moravski Cehi. Proti dunajskemu dopisniku praške .Politik" se je izrazil moravski poslanec, da so moravski Čehi podpirali vlado, dokler je vlada bila proti levici. Ko je bilo vsled pritiska Mladočehov ministerstvo prisiljeno, se pajdaših z levičarji, pridržali so si Moravci svobodno roko. Če se pa sestavi ministerstvo iz konservativcev, Poljakov in levičarjev, bodo pa moravski Čehi šli v opozicijo, ker ne bodo v novem ministerstvu levičarji imeli zadnje besede. Dotični poslanec je izrazil misel, da bodo Slovani iz Hohenvvartovega kluba tudi šli v opozicijo proti novi vltdi. Mnenje naših poslancev o tej stvari nam ni znano, ali mi mislimo, da bodo prav naredili, ako v novo ministerstvo ne stavijo prevelikega zaupanja. Par konservativnih imen jib ne sme slepiti, ko je skoro gotovo, da bode v novem ministerstvu vladal liberalen duh.
Koalicijsko ministerstvo. Dunajski liberalni listi so največ jako zadovoljni, da se sestavi koalicijsko ministerstvo. Provincijalni pa že z nekako nezaupnostjo ogledujejo to igro in že poživljajo liberalne poslance, da naj za novim ministerstvom kar slepo ne hodijo. Iz teh glasov moremo posneti, da liberalci ne bodo dolgo podpirali nove vlade, ako ne bode tirala odločno liberalne politike. Ko bi jo tudi radi podpirali poslanci, jo ne bodo mogli, ker bodo volilci n&nje pritiskali. Tak pritisk na liberalce se je že večkrat opažal. Posebno bode nemško-narodna stranka napenjala vse sile, da podkoplje stališče liberalcem. Vidno je torej, da se koalicijsko ministerstvo ne bode držalo, ako konservativci ne bodo pustili, da bi tiralo povsem liberalno politiko. Težave se torej le odlože, nikakor pa ne odstranijo.
Ulični napisi v Pragi. Češko namestništvo je ugodilo praškega mestnega zastopa prošnji, da se pustč jednojezični napisi, dokler ne odloči o pritožbi proti ministerski odločbi upravno sodišče. To je pač umestno, ker bi mesto imelo nepotrebne troške, ako ie rekurzu ugodi pri upravnem sodišču. Sicer se pa Cehi sedaj za vprašanje uličnih napisov več ne brigajo. Če tudi je namestništvo že odločilo proti napravi dvojezičnih napisov v tistih mestih z mešanim prebivalstvom, kjer jih še dosedaj ni, ali vendar ni v tem oziru nobenega občnega gibanja. Druga vprašanja so vprašanje o uličnih napisih porinila z dnevnega reda. Celo za ulične napise v Brnu, ki je stolica dvojezične Moravske, se nikdo več ne briga.
Volilna reforma. Businska radikalna stranka je sklenila, da priredi po mestih več taborov za volilno reformo. Kakemu nemškemu poslaneu pa hočejo izročiti protest proti govoroma Javvorskega in Stadnickega, da ga izroči državnemu zboru. V tem protestu bodo pojasnili, da poljBki poslanci popolnoma napak in tendencijozno slikajo razmere v Galiciji. Zlasti bodo ugovarjali trditvam, kakor bi v Galiciji nižji sloji prebivalstva bili toliko neizobraženi. — Ti rusinski tabori, ako bodo prav uprizorjeni in se na njih ne bode zabavljalo proti Poljakom sploh, bi utegnili imeti to dobro posledico, da bi nižje sloje rusinskega in poljskega prebivalstva idraiili proti sedanjim poljskim zastopnikom. Sevdda radikalna stranka po svojih načelih ni baš najpri-pravnejša za tako akcijo.
Kmetsko vprašanje v Rusiji je jako pereče. Lanska velika lakota je pokazala, da so kmetijske razmere kaj nepovoljne. Po časopisih se jako
ugiblje, kaj je krivo, da v Busiji kmetijstvo ne napreduje, temveč rapidno propada. Liberalna stranka je našla vzrok v skupnosti zemljišč, ker se nobeden posebno ne prizadeva, da bi zboljšal zemljišče, ki ni njegova last, ko ne vd, kdo ga dobi pri novem razdeljevanju zemljišč v občini. Govori se, da je vlada samo sklenila, začeti z odpravo teh skupnih zemljišč, ter je dotični načrt že izdelala. Po našem mnenju se bodo pa v Busiji kmalu prepričali, da s tem kmetijstva ne bodo nič povzdignili, temveč le dobili kmetski proletarijat. Tudi na Hrvaškem so razdrli zadnja desetletja več zadrug ia povsod je bila posledica temu le rapidneje propadanje narodnega gospodarstva.
Brazilija. Bojev še ni konec, Prav hudih bojev ni, ker se nasprotniki prav prijeti ne morejo. Vlada ima glavne sile na suhem, vstaši,, pa na morju. Zato se pa boj omejuje na to, aa vstaši bombardujejo nekatera primorska mesta in jim odgovarjajo z obrežnih utrdb. Poslednje dni so vstaši bombardovali Niethorey, Santa Cruz in Sao Joao. Prvo mesto je vsled bombardovanja precej poškodovano. Pričakovati je pa, da se v kratkem položaj nekoliko premeni. Vlada je nakupila že deset novih ladij in jih še nekaj kupi. S temi ladijami bode lahko prijela vstaše na morju in to utegne privesti do odločilnega boja. Boji v Braziliji se pa ne morejo primerjati s kakimi boji v Evropi. Vstaški poveljnik ima baje vkupe le kacih 2000 sicer res dobro oboroženih vojakov, vlada pa ima na razpolago blizu 7000 mož.
Volitve »a pruski deželni zbor. V soboto so bile v Prusiji volitve volilnih mož za pruski deželni zbor. Izid še ni popolnoma znan. V Bero-linu so volitve ugodno izpale za svobodomiselno stranko, dočim svobodomiselno združeuje ni imelo sreče. Pa tudi konservativci v Berolinu niso mogli doseči nobenih vspehov. Tudi v Vratislavi je izid za svobodomiselno stranko ugoden, ravno tako tudi v mestnem poznanjskem okraju. Letos je v tem okraju bilo voljenih 116 svobodomiselnih, 54 konservativnih in 32 poljskih volilnih mož. Leta 1888 je pa bilo voljenih 81 konservativnih, 85 poljskih in 88 narodnoliberalnih volilnih mož. Pred vsem se kaže, da so Poljaki jako nazadovali, kar kaže, da napreduje germanizacija.
Slovstvo.
0 Selakovi kritiki in njegovih nazorih. (Konec.) Vprašamo torej gosp. Selaka, ima li religija kaj opraviti z umetelnostjo ? More li biti religija indi-ferentna proti umetelnosti, bila zdaj katere-koli vrste, in more li njej biti vsejedno izvajala se umetelnost na ta ali oni način? Mi sodimo, da ne more. S tem pa seveda ne trdimo, kakor bi se moral izrecno omeniti religiozen karakter v vsakem umetalnem delu in delcu, mi samo trdimo, da v obče umetelnost treba, da harmonira z religijo iu da je ž njo v zvezi, a nikakor, da se od nje odeli, ker bi to bila gotova propast za pravo umetelnost, katera ne more prav vspevati brez verstva.
Da je temu tako, pričajo nam že tudi samo staroklasične paganske umetelnosti, katere so bile skoro vse prepletene z verstvom, kakor to ve že slednji gimnazijec v gimnaziju. Verstvo je napajalo vso grško umetelnost ter je podajalo one ideje, katere še dandanes odsvitajo v njenih delih. In samo, dokler je bila grška umetelnost v zvezi in soglasu (harmoniji) z verstvom, cvela je — tem pa, ko se oddelila od verstva in tem, ko religijozni čuti in moralna nežnost in resnost je prelevila v svetovno frivolnost, potresel se je tudi njen temelj in grška umetelnost začne propadati. Idejalne lepote je ne-stajalo — zamenila jo je gola zunanja oblika, katera sicer ugaja očem, ali ne podaja gledalcu nobenega duševnega užitka.
Kakor s staropagansko, tako je bilo s staro-krščansko umetelnostjo, dokler je bila na najvišji stopinji svojega cveta, bila je tudi s krščansko re-ligijozo in njeno moralo najožje spojena. Tem pa, ko je propadala, odelila se je, kakor v paganski, tako tudi v krščanski dobi umetelnost od religijeze in kakor veli Hettinger (Apologie des Christenthums, Kirche und Bildung) .trat sie dann in den Dienst der Sinnlichkeit und des Fleisches, und tauschte 80 die hohe Stellung, die sie im Dienste der Beligiou und Sitte eingenommen hatte, gegen die Trebern des verlorenen Sohnes um."
In ravno zato je krščanska umetelnost daleč prekosila iu še prekaša staropagansko, ker jo živi
krščanska religija. Zakaj staropaganska umetelnost prikazovala je gledaleu samo naravno lepoto; v krščanski pa odsvita nadnaravna lepota, katera jo je povzdignila do višje idejalne popolnosti. Potemtakem ni to nikakov .gefiihrlicher Irrthum", kakor veli g. Selak, ako kdo trdi, ka brez krščanske podlage, religije, ne more prava umetelnost uspevati.
Nad vsako drugo umetelnost pa se nalik orlu nebu povzdiguje, pesniška umetelnost, poezija.
Onih najtenših, najmanjših in najfinejših občutkov in idej, katere čuti in občuti duša človeška, ne more umetelnik s svojim dletom in kistom v trdem kamenu iu z barvami tako realizirati, kakor jih občuti in kakor bi jih želel. Še več, tega ni kos izvesti niti najfinejša struna. Edini pesnik kos je v poeziji, rekel bi, iz srca in duše onega živca kamena, barve in strune to izmamiti in realizirati v besedah. Iu po pravici se pravi, da je poezija slikarstvo, pa še več, ne sicer slikarstvo s kistom in barvami, temveč s občutkom, mislijo in besedo. Zakaj pesnik more s svojim pesniškim duhom naslikati tudi ono, kar se ne dii naslikati s kistom. Pa kakor se ne sme umetelnost znižati do golega in nizkega prozaizma, ako se noče izneveriti svoji nalogi in da ne propade tako, se tudi ne sme pesniška umetelnost, kakor tudi ne proza. Zakaj namen eni in drugi je oplemenjevati in povzdigovati, um in srce človeško.
Iu kakor krščanska religija navdihuje, oživlja in povzdiguje umetelnost nad golo čutnost, tako podaja mer poeziji ter povzdiguje in ravna duha pesniškega, da ne zablodi in da se ne izneveri svoji nalogi. „Und auch das %etliche Lied". veli že omenjeni Hettinger (Apologie des Christenthums str. 264) „entquillt nun frisch und froh der Brust, in der eine freie Personlichkeit lebt, nicht mehr gefangen in den Banden blinder Naturmiichte; es ist die christliche Religion, die dem Starkem das Zarte, dem Thatendrange das Innige in Sinnige beimischt, das Wilde, das Stilrmische miissigt, die Geschlechtsliebe vergeistigt, die Schwermuth mil-dert, die Freude veredelt, den Schmerz verkliirt."
Kakor je iz vsega tega razvidno, pač ne moremo pritegniti besedam naših nekaterih glasil, katera tako povzdigujejo kritike Selakove. Nam ni do osebnosti, marveč nazorov in idej, katere so izra-ražene v kritikovanju. In nazorov Selakovih nobeden odobraval ne bo, komur ni popolnoma nestalo čustva za pravo in resnico ter ga še strankarska strast ni popolnoma preslepila. Naj bi se bolj gledalo in grajal način nekih naših kritikov in naj bi se vsi oklenili pravih principov in ne nam impor-tiranih nemško-protestantskih nazorov. .Zal", poreče vsaki, ki trezno presoja naše slavstvo z znanim pisateljem slovenskim, g. dr. Fr. Lampetom *), „žal, da se tudi pri nas razširja marsikako napačno na-ziranje o umetelnosti in da se tako malo vpraša: ali je pa tudi resnično in pravo? Pesem se imenuje lepa, ako je oblika gladka, in ako se opeva predmet, ki je nekaterim čitateljem ljub in prijeten, nič pa se ne vpraša: kakšno je pa bistvo tega predmeta? Je-li predmet že res lep sam na sebi? Ali se vjema z istino? Ali ni morebiti nravno slab? . . . Kar hoče biti umetelno, mora se klanjati stalnim zakonom umetelnosti. Umetelnost ima svoje posebne zakone. Zato jo moramo presojevati kajpada po teh zakonih in sicer strogo presojevati. Ali se pa morebiti ti zakoni ne strinjajo z evangelj-skimi nauki? Da, strinjajo se do pičice! Ali ni evangelij od Boga? Ali ni božja moč? In ali ni tudi umetelnost določena — ali ni človeku dana od Boga samega? Naj mi pove, kdor more, od kod je umetelnost, ako ni od Boga? ... ako ne prihaja iz neba pa se dviga zopet proti nebu — proti svetu vzorov. Kaj je umetelnost brez vzorov? Ali pa ni krščanstvo — vera vzorov?" Pomneč teh nazorov, naj vzame vsak v roko kritike Selakove in prepričal se bo, kdo govori resnico in kdo se moti. —še.
Na Črnigori dne 30. oktobra 1893.
») „Dom in Svet" št. 5, I. 1890.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. noveiubriy!
(Občna volilna pravica.) Na shodu volilcev v Žalcu je poslanec dr. Vošnjak govoril o razširjenju volilne pravice. On ni za vladno predlogo, temveč je priporočal belgijsko pluralno sistemo, katero je razložil slušateljem. Shod je potem vsprejel jednoglasno resolucijo, da se razširi volilna pravica
po belgijski pluralni sistemi. Mi smo o tem že pisali v našem listu in povedali svoje mnenje.
(Osmina po f župniku Blažn Arteljn) v Kranjski Gori bo prihodnjo sredo dne 8. t. m. ob 10. uri dopoldne.
(Ljubljanski nradni list in — klobase.) Današnja „Laibacher Zeitung" objavlja inserat, v katerem ponuja restavrateur R. Kooig: „Heute Freitag am 3. November diverse Blut-, Leber-, B r a t - u. P r e s s w il r s t e."
—	Mi v ime vernih katoličanov, ki ved6, da je v petek prepovedano brez dovoljenja vživati mesne jedi, odločno protestujemo, da bi uradni list služil za gnjezdo takih, zapovedi katoliške cerkve smešečih inseratov, ki so za uradni list pravcata — „Press-wurst"!
(Poštni nrad v Novem Mestu) je z današnjim dnevom podržavljen in bode uradoval v novo prirejenem stanovanju na kapucinskem trgu. Imenovani so pa naslednji gospodje: Uradni vodja kontrolor Teodor V i d i c ; oficijal J. Klemenčič; asistenta J. Tomažič in F. Tratnik; — telegrafistinji gospici Romana Vašič in Albertina Kastelic.
—	Dalje ekspeditorji gg. Avgust B e 11 e in Radoslav Jeglič. — Dva pismonoši. — Trije uradni sluge.
(Z Notranjskega), dne 1. novembra: „Slov. Narod" piše v sobotni številki 248 mej »domačimi stvarmi", da je bil g. Modic le »kandidat za slučaj blamaže" in da bi ga „Slovenčeva" gospoda še v zadnjem trenotku odstavila, ako bi jej bila zmaga gotova." To se je po poročilu »Narodovem bajž govorilo po Ljubljani. Zlegla pa se ta domneva ni v Ljubljani, ampak tu na Notranjskem; podpisani so jo čuli na dveh krajih, na Rakeku in v Cerknici. Kdo jo je skuhal, se ne ve za gotovo, pač pa mora biti pravi mojster v kovanju lažij. Mej vrstami se bere, kar je „Narod" zamolčal, da so nameravali konservativci na dan volitve gosp. Modica lepo na stran potisniti in gosp. župnika iz Planine na ščit povzdigniti. To je tako debela laž, da jo vsak lahko potiplje. Gosp. župnik se je že davno proti mnogim j volilcem odločno izjavil, da kandidature glede na ' svoje nestalno zdravje in glede na to, da bi imel j konservativni kandidat — neduhovnik več upanja ! do zmage, nikakor ne sprejme. Konservativni volilci so imeli od prvega začetka pošteno lojalno misel, voliti g. Modica, katerega so tudi precej po dovršeni izvolitvi naprosili, naj blagovoli prevzeti kandidaturo. To je istina, vse drugo pa je malovredno in malo-častno sumničenje. Upamo, da je g. Modic sam o tem prepričan in da se za to zavijanje v »Narodu" čisto nič ne bo zmenil. Oddali smo zdnj svoje glasove v polnem zaupanju do njega, katero mu bodemo zvesto ohranili v srcu do prihodnjih ugod- j nejših časov.
V e č k o n s e r v a t i v n i h v o 1 i 1 c e v j logaškega okraja.
(Seja občinskega sveta ljubljanskega) bode danes zvečer ob 6. uri v mestni dvorani. Na dnevnem redu je tajna seja, pri kateri se bode nadaljevalo z imenovanjem mestnih uradnikov. O tej popolnitvi občinskih uradniških služb bodemo natančneje poročali, ko bode ista končana.
(Kanonično vmeščenje.) Včeraj bil je kanonično vmeščen čast. g. Frančišek Lakmijer na župnijo Grahovo. Danes pa sta bila kanonično vmeščena čč. gg. Anton Hočevar na župnijo Brezovico in Gustav Schiffrer na župnijo Št. Jo št nad Polhovim Gradcem.
(Slovenska Matica.) Upravništvo Slovenske Matice naznanja društvenim krogom in slavnemu občinstvu sploh, da je od današnjega dnd naprej matičina pisarna za stranke odprta vsaki dan od 2. do 3. popoludne.
(Nova šola na Barju.) Včeraj popoludne vršil se je na Karolinški zemlji komisijski ogled zaradi izbranja primernega sveta za zgradbo novega šolskega poslopja na Barju. Komisija, obstoječa iz gospodov župana, c. kr. okr. šolskega nadzornika Fr. Levca, inženerja Duffeja in prvega mestnega komisarja Tomca odpeljala se je ob 3. uri tje gori in si ogledala ondotna zemljišča v obližju sedanje šole, ki bi bila pripravna za novo poslopje, v katerem bode prostora za večrazrednico, učiteljevo stanovanje i. dr.
(Nove stavbe.) Nove deželne bolnišnice zgradba je sedaj vsa pod streho kolikor šteje posamnih oddelkov, in se bode pričelo sedaj ostalo delo, v kolikor bode vreme za to agodno. — Poleg »Rudolfinuma" vzdiga se it nad tal nova trinad-
stropna hiša gospč Z h u b r o v e , tik nje bode ob Tržaški cesti zgradil tej podobno hišo g. Filip S u-pančič, stavbinski mojster v Ljubljani.—Načrti za zgradbo »Narodnega doma" so odobreni; sedaj se bodo dotična stavbina dela lehko razpisala in z grajenjem pričelo.
(Prominol) je v torek ob 11. uri predpoludne velecenjeni gospod Josip Hunig, trgovec, posestnik, občinski zastopnik in častni veteran v Kanalu, previden s svetotajstvi za umirajoče v 44. letu starosti. Pogreb vršil se je 2. novembra ob 10. uri predpoludne. Pokojnemu svetila večna luč!
(Iz Planine) se nam piše, da je dn4 29. oktobra došel na svojo graščino svetli knez Windisch-gratz s svojo rodbino. Bival je več tednov na Ogerskem, kjer ima v najemu veliko lovišče v Apatiuu ob Donavi. Ustrelil je on s svojimi gosti 12 jelenov, več divjih prešičev in velikanskega orla, ki meri razpet nad 2 metra. V petek se začno lovi v krasnih knežjih gozdih okoli Planine.
(Dionička tiskara n Zagrebu) nas prosi z ozirom na naše poročilo o Iječničkem izvještaju gg. dr. Laliča in dr. Peričica u Šibeniku objaviti, da je bilo imenovano poročilo tiskano najprej v hrvatskem jeziku in potem se je še-le naročilo izdanje v nemškem jeziku. —, Glede naše ocene brošure: I gesuiti e 1' educazione della gioventu nella Dalmazia" pa nam piše vodstvo dioničke ti-skare: „Što se tiče brošure o Zadarskim jezuitima, ne može se sva krivnja na našu tiskaru baciti. Članci u onoj brošuri preštampani su iz lista „11 Diritto" Croato", a ovaj list uredjuje katolički svečenik. Ova okolnost bila je razlogom, da smo, ne-sluteči ništa zla, bez okolišanja uzeli i ovu zlokobnu brošuru u posao."
(Iz Rima) se nam poroča: Znani župnik Seb. Kneipp v Wdrishofenu je bil te dni od svetega očeta imenovan tajnim komornikom, kar utegne morda nekatere čitatelje zanimati. — Pred časom se je tukaj osnoval odbor, da priredi leta 1895 narodno razstavo v proslavo petindvajsetletnica »osvo-bojenja Rima". Ker se občinstvo ni zanimalo za to podjetje in tudi vlada ni obljubila nobene podpore, pisali so celo liberalni listi, da bi ne vspela taka razstava, za katero bi ne tekmovalo občinstvo brez razlike strank. Vsled splošne mlačnosti je načelnik pripravljalnega odbora, profesor medicine in bivši minister Baccelli, odložil predseduištvo. V liberalnih krogih v Rimu so brez vspeha iskali sposobnega naslednika, kajti nihče se ncče osmešiti. Sedaj so si člani odbora naročili predsednika iz Turina, poslanca Villo, ki je bil leta 1884 načelnik razstave v Turinu. Villa bode gotovo skušal razgreti svoje somišljenike proti »klerikalnemu zmaju", toda razstava utegne mesto Rim zagrebsti še v večje dolgove. — Minoli teden je prišel v Rim sarajevski nadškof dr. Stadler ter se nastanil v zavodu sv. Je-ronima. — Dne 22. oktobra je nehal izhajati „Mo-niteur de Rome", ki je bil od novega leta zasebno podjetje nekega špekulanta. Ker list ni imel mnogo naročnikov, tudi sodelavci niso dobivali redne plače, zato so odpovedali svoje sotrudništvo, ob jednem pa naznanili, da v kratkem ustanove nov list v Rimu, ki bode v francoskem jeziku zagovarjal stvar svetega stola. »Moniteur de Rome" jo je v zadnjem času večkrat zavozil. — Minoli teden je umrl nadškof v Milanu, grof Alojzij Nazari di Calabiana, rojen leta 1803 v Pijemontu. Najprvo je bil dvorni kapelan kralja Karola Alberta, leta 1847 imenovan za škofa v Casalesu; leto pozneje poklican v senat, je protestoval proti cerkvi sovražnim zakonom. Ko je leta 1865 senat vsprejel civilni zakon, ni se več udeleževal sej. Malo pred vojsko leta 1859 je avstrijski cesar imenoval za nadškofa v Milanu tedanjega kanonika P. Ballerinija. Ker pa je isto leto pijemonteška vlada zasela Lombardijo, prepovedala je Balleriniju bivanje v Milanu. Po vojski 1. 1866 je kralj Viktor Emanuel poslal višjega uradnika v Rim s prošnjo, da se imenuje nov nadškof v Milanu. Ballerini se je odpovedal in bil cd papeža Pija IX. imenovan za patrijarha aleksandrijskega, na njegovo mesto pa imenovan sedaj umrli Nazari.
(Živinske bolezni na Štajerskem.) Konjska smer-kavost je v občini Trabosch pri Ljubnu na gorenjem Štajerskem; pereč ogenj pri prašičih je v Slovenji vasi pri Ptuju. Prenehal je pereč ogenj v občini Šmartno pri Slovenjigradcu.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 22. do 28. m. m. je bilo 9 novorojencev, 1 mrtvorojenec in 20 jib je pa v tem času umrlo. Mej poslednjimi jih je bilo 5 tujcev in 5 iz zavodov. 7 jih je umrlo za jetiko*
1 za vnetjem sopilnih organov, 2 za želodčnim ka-tarom, 1 vsled mrtvouda, 1 vsled starostne oslabelosti in 8 ta različnimi boleznimi. Zbolel je 1 za ošpicami in 3 za legarjem.
(Slovensko gledališče) Ni je morebiti glasbe, ki bi bila uprav v novejšem času vzbudila v obče toliko zanimanja, nego češka. Od dunajske gledališke razstave sem najdemo v repertoirju skoraj vseh prvih gledališč imena oper Smetane, Blodeka in Beudla. Na Dunaju, v Lipsiji, v Draždanih itd. peli so z velikim vspehom .Prodana nevesta", .Stari ženin", „V vodnjaku" itd. — Tudi v nas uprizorilo je marljivo .Dramatično društvo" opero .V vodnjaku", ki se bode brez dvoma kmalu ponavljala. .Prodana nevesta" se pripravlja. Bendlnov .Stari ženin" — opera v treh dejanjih — stopil bode pa jutri prvikrat pred naše za umetnost uneto občinstvo. Delo je povsem slovansko, ima šaljivo dejanje in bodo v njem nastopili gospodičina Leščinska, gospa Gerbičeva, gg. V a š i-ček, Nolli, Pavšek, Perdan in Rus. — Iz občinstva zabeležimo tudi glas, ki želi, da bi se kmalu ponavljala igra .Mišk a", kateri naše občinstvo pri prvi uprizoritvi p o k r i v i c i ni toliko zaupalo, da bi napolnilo gledališče v tej meri, kakor jo to povsem fino in okusno delo zasluži.
(Iz velikolaškega okraja): Več vasij občine Sr. Gregorja je vložilo prošnjo, da bi se napravilo med Vel. Laščami in Ortenekom v Podplani postajališče, in bila je na licu mesta komisija, katera se je tudi za to izrekla, ali c. kr. trgovinsko ministerstvo je z odlokom z dnč 7. oktobra 1893, št. 42.882, odbilo prošnjo.
(Od sv. Gregorja) se nam poroča: 29. oktobra sta došla dva Amerikanca, katera sta pred par leti šla v Ameriko, zopet domov. Ameriko sta zapustila, ker sta imela slabo plačo, komaj po 3 gld. na dan, kar je seveda malo za Ameriko, ker so tam troški veliki. Pripovedujeta, da je večina ljudij brez dela, nekatere tovarne so popolnoma ustavile delo; v drugih se le toliko dela, da ljudje za živež zaslužijo; v tovarnah pa, v katerih se dela plin, tam delajo brez prenehanja, in tam je tudi dobra plača. Pripovedujeta tudi, da so tisti, ki so šli letos v Ameriko, skoro vsi brez dela! Tudi sta rekla, da se nič ne ve, kdaj da se bo delo odprlo, ker je nekako vse zmešano. Težko, da se bo delo pred majnikom zabelo. Vsa vesela sta, da sta zopet v domači kraj prišla. Pravita, da se je na tisti barki tudi nekoliko druzih slovenskih, nemških in hrvatskih delavcev ž njima v Evropo pripeljalo. — Opomba: Kakor amerisanski listi poročajo, so sedaj zopet pričeli z delom na mnogih krajih. Toliko v pojasnilo, da nam ne bo zopet .Amerikanski Slovenec" očital, da preveč ljubimo svojo domovino, ker preveč svarimo rojake pred Ameriko.
(Zgradbo novega šolskega poslopja na Brez-nici) je pri zmanjševalni dražbi dne 2. novembra prevzel gospod Janez C op, posestnik iz Most fare brezniške, za ceno 9390 gld., za 2010 gld. nižje od vzklicne cene.
(V slovo.) Iz N a k 1 e g a : Letošnja jesen nam je vzela oba gg. dušna pastirja. Prečast. g. župnika Fr. Bo me-ta je izročil dne 29. septembra velečast. g. kranjski dekan Anton Mežnarec materi zemlji. Prečast. g. Gustav Schiffrer, ki je pri nas jedno leto kapelanoval, g. župnika v bolezni in po smrti spretno nadomestoval in si splošno ljubezen pridobil, se je pa odpravil od nas v novo mu odkazani vinograd. Sentjoščanom čestitamo, da dob^ tako blagosrčnega dušnega pastirja. Njihovemu novemu voditelju pa želimo, da njegova ljubezen
povsod najde ljubezen, da vez svete medsebojne ljubezni pripelje njega in njegove ovčice v naročje večne ljubezni. — Ker ljubezen ne pozna mej, upamo, da se bo odhajajoči pastir tudi sredi nove črede spominjal nas osirotelih Naklancev!
Telegrami.
Budimpešta, 3. novembra. Cesar je opoludne vsprejel kneza Windischgratza.
Madrid. 3. novembra. Neki shod v Marselji je izrekel svoje simpatije Španiji in pozdravil vspešno postopanje Španjcev v Maroku. Vsled tega so bile tukaj Francozom prijazne demonstracije. Zandarmerija je razgnala ljudi. Trije žandarji so poškodovani, 23 oseb so zaprli.
London, 2. novembra. Francoske čete so po došlih poročilih stopile na preporno ozemlje ob tripolitansko-tuniški meji. 1500 mož so poslali iz Carigrada v Tripolis v po-množenje turške garnizije.
Novi Tork, 2. novembra. Po došlih poročilih je brazilijanska vlada kupila za 250.000 gld. parnik „Britania". — Obsedno stanje v Riu de Janeiro se je podaljšalo do konca tega meseca.
Bolgarske ieleznloe. Velika bolgarska transverzalna ! železnica Kaspičan-Sredec-Kistendil se pridno dela na obeh končnih progah Sredec-Kistendil in Kaspican-Šumja, baš sedaj začno najtežavnejši del Sredec-Roman. Tvrdka Balabanov in Mihajlovski se je ponudila, da ta del železnice dodela za 22,700.000 frankov. Načrt dotičnega zakona se je že predložil sobranju. Vsa proga se pomladi 1896. leta izroči prometu. __545 1 19
Umrli so:
2. novembra. Frančišča Kovač, delavčeva žena, 48 let, j sv. Petra cesta 79, spridenje jeter.
Tujci.
1. novembra.
Pri Maliču; Illek, Reiter, Wolf, trgovci; Demer, potovalec, z Dunaja. — Schmidt, Telecky, potovalea, iz Prage. — Krk, trgovec, iz Brna. — Kopstein, trgovec, iz Budimpešte. — Loriinser, trgovee, iz Bludenca. — Kropi s soprogo iz Kranja. — Duler, zasebnik, iz Stor. — Rukeit iz Pulja. — dr. Deu odvetnik, v Postojini. — Grote, inžener, iz Šmarija. — pl. Thoman, okr. glavar, s soprogo, iz Kočevja.
Pri Slona : Grassmiick, tovarnar; Novotny, poročnik; Piirber, Elger, Wehrlin, trgovci; Miiller, Hoffman, potovalea,
z Dunaja. — Jeklič, koncipijent. s soprogo; Ivan in Ana Massakatto iz Zagreba. — Mallojer, lin. straže nadkomisar, iz Gorioe. — Friedl, inžener, iz Jablonca. — Janež iz Domžal.
—	\Vinter. potovalec, iz Lipsije. — Joke, potovaleo, iz Krnova.
—	Gliick, trg., iz Prage. — Kobužek, tovarnar, iz Fulpnes-a.
—	Steiner, trgovec, iz Požege. — Kožuh, profesor, iz Kopra.
—	Rupnik, soproga logarskega oskrbnika, iz Radovljice. — Jeffanovic iz Serajeva.
Pri [Juinetn kolodvoru: Ušeničnik iz Celovca. — Gabrovšek. učitelj, iz Žabnice. — Schimenz iz Pulja. — Pogorelo iz Zagreba.
Pri avstrijskem caru: Stoječ, učitelj, z Vrhnike. — Krajger iz Novega Mesta. — Kermel in Jekler, iz Bleda. — Malloyer, nadoficijal, iz Trsta.
Pri bavarskem dvoru: Vidmar, vrtnar, iz Postojine.
—	Heller iz Ljubna. — Petsche iz Kočevja. — Hočevar s sinom iz Vel. Lašič. — Makete in Lodkaj iz Ljubljane.
Vremensko sporočilo.
a w O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	] Mokrine 1 na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celzija			
2	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. ». zveč.	732 8 732 1 732 0	82 10-2 90	si. vzh. n M	oblačno n n	0'30 dež
Srednja temperatura 91°, za 2'1° nad normalom
Stanje avstro-ogerske banke
dne 31. oktobra 1893.
(Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld. 498 900.000 (+13,630.000) Kovinski zaklad . 278,085.000 (— 77.000) Listnica	„ 202,026.000 (H-16 835.000)
Lombard	„ 28,878.000 (+ 2.144.000)
Davku podvrženih bankovcev je gld. 6,767.000.
-v
Zahvala.
Vsem onim čč. gg. volilcem notranjskih kmetskih občin, kateri so na dan volitve za deželnozborski mandat oddali za-me svoje glasove, se tem potom najtoplejše zahvaljujem.
V Lahovem na Blokah, dnd 2. novembra 1893.
France Modic,
trgovec in posestnik.
Igli. Hladil ik
je izdal:	543 3—3
15 obhajilnilt pesem,op 14 tretii natis 20 Marijnih pesem,
cena 50
op.
kr.,
15, drugi natis, cena 60 kr.
1 o	c3	i
i u	s c3	
R "iH i <-+h	M rf)	' i
i	•H	i
i m	*H	G o
1 (U	•1 Co	o NJ
		s li ° tli
I u	>m	O.
I <D l >	•r-1 i-H O -p	
O SM ijl ^.pTggEEkP	c3 M H -ggggggcgg	J
Gospodarjem imajo čim večja poslopja z mnogo strankami, sploh hišnim gospodarjem naznanjamo, da ima podpisana tiskarna v zalogi
Stanarinsko knjižico (Zinsbiichel)
za stranke
obsezajočo uradno potrjene določbe hišnega reda, v slovenskem in nemškem jeziku, raz-predelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade.
Komad stane 15 kr., 10 komadov vkup I gld.
Katoliška Tiskarna.
mia®
I> u n a j s k a borza.
Dn6 3. novembra.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	96	gld.	45 kr.
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	96	.	30 .
Zlata renta 4%, davka prosta.....118	„	95 „
avstrijska kronina renta, 200 kron . .	95	.	80 .
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	993	„	— .
Kreditne akcije, 160 gld........331	„	— .
London, 10 funtov stri................127	.	50 „
Napoleondor (20 fr.)........10	,	U'!,.
Cesarski cekini....................6	„	02 „
Nemških mark 100 ..................62	„	52l,,„
Dni 2. novembra.
Ogerska zlata renta 4*.......110 gld. 55	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	93	„	05	.
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	144	„	75	.
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	159	.	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....195	.	—	.
Zastavna pismaav8tr.osr.zem. kred. banke K%	98	.	30	.
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„	25	.
• Kreditne srečke, 100 gld..............195	.	75	.
St. Genois srečke, 40 gld..............67 .	75	„
4* srečke dunajske parobrodne družbe . .	136	gld. —
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18	„	40
Rudolfove srečke, JO gld.......23	.	—
Salmove srečke, 40 gld........W	■	—
Windischgraezove srečke, 20 gld.....58	.	—
Ljubljanske srečke.........24	.	—
Akoije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	148	,	—
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2865	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	100	„	75
Papirnih rubeljev 100.......132	.	50
kr.
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E B C 1J B"
Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
atfiT" Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Bf naloženih jflavnlc. H|