Številka 272
Trst v ponedeljek 2. oktobra 1905.
Tećai XXX.
ir Ith&jk ntkl iu. vi
tU jt aMf>tiftfi m oraznirih un V .»rt "»h vnMitaillrlh ■»' t. uri timrai
•+rmmtf>*r	pmatiajo P«> S SOTĆ. »6 »Uitmt
mj .»ih to r» ramah v Imtu in okotim. ^Liubiiaui. i*«>oa jI. K t xn j u. Mariboru. Ctofanvcn. Idriji. rt Petru Nahrrtini. Novemmemu iui )(ta»e t« aaro^br »ururnu u;>rav» liata _Edim>«t". uiln *Ur«1o Oaiattl *t. IS.'— l rUar are m od 1 p>»d. 4c i «*«£er. — One i^imohi 16 «t na mui petit: poaiann-* »Birmi«** javne zan*a»e in rlooiaA oirtaai po p«£<wiWi
---- —- —TELEFON it®?. lli".
Siastle ooiit.enega društva ..Edinosr* z* Primorsko
V 0d.innmi1 10 d««* '
3aro6nlaa tnala
ta »«r ««no it K. pni leta t- K. 3 me««ce 1 K. — Na
mrm'tie r>i«< aouiMiane naročnine	uprava nc orira
i •ti>oixi na' tmAiljain oa urtwliifat»o h»ta. Nefranl.»-»a
>i-um **• tr <ure)«Qi4|o ta ruloplil a* ae vraAa)«. »ar)W*ntMii. '<iriaw m rertamacije ie nosljati on utirat n m»
•JKKDNISTVO: «[. Olorrlo Oalattl IN. <N»rn<la1 «»■»-ledajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OODINA. Uaatntl tonsoreti lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaoreti ista .Edinost" v Trstu, ulica Oior^io Oalatti ftt it. PeAtao-hranllaićal račun it. te2.H4l.
Brzojavne vesti.
Grof Ciaky.
BUDIMPEŠTA i. O avdijenci grofa Csakv-ja se je sinoči v ogrskih j>oliti<3nih krogih le malo več govorilo. Nihče ne pričakuje večt da pride vsled posredovanja grofa Csakija do kake spremembe.
Kolom&n Szell.
BUDIMPEŠTA i. V narodnem kazinu
je bila sinoči razširjena govorica, da bodo zopet novi možje t>ozvani k vladarju. Izlasti da Im» prvi pozvan k cesarju Koloman Szell. Ako se to uresniči, bi bilo zopet nade, da pride do miru. Ni dvoma, da ne bi bil od vseh živečih ogrskih državnikov nol>eden sposobneji, nego li Koloman Szell, to tem več, ker je znano, da bi Szell napravil mir ne za-se, ampak za koalicijo in da bi sam nikakor ne prevzel minister-sk^ga predsedništva. Szell je v resnici oni nepristranski mož, ki bi v sedanjem položaju utegnil usf>eti.
Khuen-Hedervary in Hieronymi.
BUDIMPEŠTA i. Istočasno se tudi govori, da bosta pozvana k vladarju grof Kliut n-Hedervarv in bivši minister za trgovino I lieronvmi, oba odlična člena liberalne stranke.
Baron Fejervary.
BUDIMPEŠTA i. V okolici minister-
skega predsednika ne vedo ničesar, da bi vladar jx>zval k sebi nove osebe. Marveč pričakujejo, da bo Fejervarv v prihodnjih dneh zopet imenovan mi niste rs kini predsednikom in sicer z istim programom, radi katerega je dne 10. sept. podal svojo ostavko, kateri program [»a vladar sedaj odobri. Vladar odobri kakor se v vladnih krogih najodločneje zatrjuje tudi splošno volilno pravico. Mada pa noče predložiti zl>oi niči posameznih pripravljenih zakonskih načrtov, marveč namerava splošno izjaviti, da se o«l sedaj naprej smatra kakor parlamentarna vlada in tla v po rabi vsa ustavna sredstva, da pridobi svojemu programu večino.
Posvetovanje strank.
BUDIMPEŠTA i. Za jutri je pričakovati, da dospejo v prestolnico vsi voditelji strank. Že takoj jutri začno posvetovanja vseh strank. V torek popoludne se ho vr-ila skupna konferenca vseh koali-ranih strank, ki jo je sklical volilni odbor.
Bakljada.
BUDIMPEŠTA i. I)ne 3. oktobra priredi meščanstvo koaliciji bakljado. So-e i jal isti delajo tudi velike priprave za ta dan. Dne 3. oktobra ne bodo delali, da se IkkIo mogli organizirati.
Združenje dalmatinskih parobrodnih družb.
DUNAJ 1. Včeraj so se nadaljevala obravnavanja mej dalmatinskimi poslanci in brodolastniki na eni strani in vladnimi zastopniki na drugi strani pod predsedstvom predsednika dalmatinskega deželnega zbora Dr. Ivčevič-a. Trgovinsko mi-nisterstvo sta zastopala predsednik pomorske vlade v Trstu pl. Fbner in referent v paroplovbenih stvareh v trgovinskem ministerstvu, ministerijalni svetnik Delles. Avstrijski Llovd sta zastopala predsednik Becker in generalni direktor Frankfurter. Razun teh so se vdeležili konference zaupniki dalmatinskih parobrodarskih društev. Obravnavanja so trajala več nego tri ure ter so bila tuintam jako razburjena. Dalmatinski poslanci so zahtevali: i. Sedež nove družbe bodi v kakem dalmatinskem mestu ; 2. Poslovni jezik bodi hrvatski in 3. saj polovica upravnih svetnikov naj pripade dalmatinskim brodovlastnikom. Glede prve točke sta generalni direktor Frankfurter in vladni zastopnik dokazovala koristi, katere bi imelo dalmatinsko brodarstvo, ako bi bil Trst kakor središče avstrijske trgovine sedež družbe. Uprava Llovdova da bode skrbela, da se ustanove inspektorati v posameznih dalmatinskih mestih. Ker ni bilo doseči niti mej dalmatinci sporazumljenja glede sedeža družbe v Dalmaciji (predlagalo se je Zader, Dubrovnik, Spljetl se je sklepanje o tej točki odložilo za posebno konferenco. Točko 2. 1 hrvatski službeni in poslovni jezik) sprejela je konferenca brez u g o-v o r a. Glede financiranja podjetja doseglo se je tudi soglasje. Voditelj trgovinskega ministerstva, grof Auersperg, se sestane prihodnje dni z dalmatinskimi poslanci, da se stvar, s katero se bo imel pečati dalmatinski deželni zbor v predstojećem zasedanju, konečno uredi.
Češki ljudski shod v Brnu
BRNO 1. V »Besednem domu« se je vršil danes češki ljudski shod, kateremu so prisostvovali mnogoštevilni češki poslanci. Shod je vsprejel resolucijo, v kateri isti najslovesneje izjavlja, da se mora češko vseučilišče čim prej ustanoviti v Brnu, sicer pride do brezobzirnega boja nasproti vladi, ki še bolj poostri narodnostni boj.
Tekom dneva je večkrat prišlo med Čehi in Nemci do spopadov. Pobitih je bilo mnogo oken. Na obeh straneh je bilo mnogo oseb ranjenih, med njimi tudi več policistov. Mnogo demostrantov je bilo aretovanih. — Ob 11. uri po noči
so še trume ljudi hodile pe vaje po ulicah. »Nemška hiša« in * Besedni dom« stražijo vojaki.
Nemški ljudski shod v Brnu-
BRNO 1. V navzočnosti kakih sto poslancev skoraj vse kronovine se je danes vršil nemški ljudski shod, ki je soglasno vsprejel resolucijo, v kateri se nemške poslance vseh strank poživlja, naj se z vsemi in tudi najskrajnimi sredstvi pro-tivijo ustanovitvi češkega vseučilišča na Moravskem.
Hišne preiskave na bolgarskem eksarhatu
SOFIJA 1. Tukaj bivajoči bolgarski eksarh je izjavil, da pomenjajo hišne preiskave, ki so jih v poslopju bolgarskega eksarhata izvršili turški orožniki, veliko žaljenje za eksarhat, ki je udan turški vladi. Orožniki bi morali biti odpuščeni. Eksarh se te dni poda v Carigrad.
Ruski vjetniki na Japonskem.
PETROGRAD t. Kakor je zvedela „Petrogr. brz. agentura", je ruska vlada posredovanjem Francozke protestirala pri japonski vladi glede položaja ruskih vojnih vjetnikov, katere so japonska sodišča radi poskušenega bega obsodila v ječo, dočim so v Rusiji take prestopke kaznovali disciplinarnim potom.
Uradne priprave za volitve v državno dumo.
BEROLIN 1. „Russ. Corresp." poroča iz Petrograda, da je komisija pod pred sedstvom grofa Šolskega izdelala uvodni zakon za gosudarstvennajo dumo skupno z določbami o volitvah. Dotični zakon sestoji iz triinpetdeset paragrafov.
Novi a v« tro-ogrski civilni agent za Makedonijo.
CARIGRAD r. Novoimenovani avstro-ogrski civilni agent Oppenheimer je dospel danes semkaj, da se predstavi in da dobi potrebna navodila.
Občni zbor Zveze slovenskih sokolskih društev.
LJUBLJANA i. Na današnjem ustanovnem občnem zboru Zveze slovenskih sokolskih društev je bil starostom Zveze izvoljen brat dr. Vladimir Ravnihar, načelnikom Zveze pa brat Josip Smrtnik.
>5*€=<r
PODLISTEK.
305
Prokletstvo.
Igodjviaaki roman AvfftiU Aaaoa - Na.ialjeva ta doTrfiU I. B Tomii
« P .e\ el M. O A.
Skoro vse veže, okna in okenca podstrešij so bila posejana od ljudstva. Ljudje po hirali so bili tako se je zdelo, besni. Vrteli so glave; mahali z rokami in kričali na ves glas: Ubila vas strela, škofovski pijanci' Kuga človeška. pri»lite le po naš znoj, po našo kri Hočete-li pojesti nam otroke ?
Nikola se je nasmehnil iz pod brk. Hitro se je otresel strahu, kajti glava mu je bila polna. Za hip je zaustavil svoje može.
— Čakajte, je rekel škodoželjno, nič se ne bojte, ker ti psi toliko lajajo. Plaš-ljivci so, brusipete ; polovica teh plev v teh starih kletkah so ženske. A krilo ne gre v račun o takem opravilu je-lite r Najprej pojdemo v ono hišo, k tistemu lopovu.
To je glavar ceha smoljarjev, od te glave smrdi vsa riba. Čakajte, da se okrepimo. Dvignite čutare — jeden, dva, tri ! je za povedal Nikola, ki je bil izrecno zahteval, da se vsakemu možu dade čutara vina ; njemu pa čutara žganja.
Ljudje so storili po njegovi zapovedi.
Naprej možje ! Naprej !
Razgreta četa je drvila kričaje do Sta-belove hiše, mej tem ko je Niko. gredoči v primerni daljavi za četo, mahal s sabljo sem in tja in kričal neprestano:
—	Naprej! Naprej ! Ogulite kožo temu zločincu !
Ceta je došla do vrat. Ta so bila zaklenjena. V veži so stali domači ljudje pod orožjem : ali nikdo se ni maknil. Ohrabren po tem miru je udaril Nikola z držajem sablje po vratih ter zakričal :
—	Odprite malopridneži. Zapovedujem vam to v imenu njegovega gospodstva, škofa zagrebškega.
Po tretjem udarcu je bilo čuti notri korake, hišna vrata so se odprla, a na prag hiše je stopil spoštovani Tomo Sta bel, glavar črcvljarskega ceha. Kakor je stari podbočivši roke stal povsem mirno ter z ojstrim očesom meril zaspanega vo-
Kako Slovani in kako Italijani!
V letu 1903 je bilo v deželnem zboru dalmatinskem pravo tekmovanje za manifestiranje ideje in resne volje v zbližanje Italijanov in Slovanov.
dja škofovskih orožnikov, je osupnilo nekoliko Gregoroviča in njegovo četo !
—	Kdo ste in kaj ste ? Ali ste krščeni ljudje ali pogani, in po kakem opravilu prihajate semkaj bučat pred vrata svobodne meščanske hiše ?
To jako krepko vprašanje je še bolj ubegalo Nikico. Ker je bil v zadregi radi odgovora začel se je nekako čudovito daviti, pogledal je preko rdečega nosa junaškega črevljarja, a perjanica na kapi se je začela silovito stresati. Slednjič je izmotal izpod pijanega jezika sledeče besede :
—	Ti, ti si Tomo Štabel ?
—	To sem, ako Bog da a ti ?
—	Jaz sem, jaz sem Nikola plemeniti Gregorovič, vodja škofovskih orožnikov in pod zapovedjo čestitega Grge Prišlina, dvorskega župana, a to tu, je nadaljeval Nikola, pokazavSi z roko v ozadje, to je moja junaška vojska, in gorje njemu, ki se bi protivil mojim zapovedim.
—	Kaj zahtevaš od mene, govori hitro ! Ne morem izgubljati časa s tabo, in tudi ne vem, kakega opravila bi imali škofovski vojaki pri meni.
—	Oho, se je zasmejal junaški vodja, pokazavši s tem svoje črne zobe. Od ke-
Ko se je pozneje tudi v deželnem zboru istrskem oglasil odmev od slovanske strani v isti namen, je rekel (Bog mu odpusti to !) eden najodličnejših členov italijanske deželnozborske večine: »Ljubez njivosti, ki so jih hrvatski poslanci v Dalmaciji deiaii Italijanom, ne odgovarjajo dejstvom ter delajo vtis, kakor če mi kdo, ki mi je odvzel vse, ponuja roko i 11 me vabi, naj živim ž njim v miru !«
Poglejmo, v koliko to odgovarja resnici :
V	Dalmaciji vprejema deželni odbor sp;se v italijanskem jeziku in jih rešuje brez vsake izjeme.
V	Istri pa zahteva deželni odbor prevod spisov, ki so mu bili predloženi v slovanskem jeziku,
V	Dalmaciji je italijanščina obče-valni jezik minimalnega dela prebivalstva, dočim je v Istri slovanski jezik, jezik večine prebivalstva v deželi.
Deželni zbor d a 1 m a t i n s k i šteje 4 1 poslancev, med temi samo 6 Italijanov.
Deželni zbor istrski šteje 30 po slancev, med temi 9 Slovanov, torej predstavlja manjšina v deželnem zboru dalmatinskom komaj sedmi del, dočim predstavlja manjšina v deželnem zboru istrskem skoraj tretjino vseh poslancev.
Poglejmo sedaj, kako se je doslej v deželnem zboru dalmatinskem postopalo z italijanskimi poslanci (z manjšino sedmine), in kako v deželnem zboru istrskem s slovanskimi poslanci, s tretjino deželnega zbora!
V	Dalmaciji ima namestnik dolg programni govor V hrvatskem jeziku in ga ponavlja od besede do besede v italijanskem jeziku.
V	Istri govore zastopniki vlade le kratke italijanske govore, ali zato, da jim ni treba mnogo reči v hrvatskem jeziku, ali pa zato, ker nimajo še obsežnega programa za našo deželo.
V	Dalmaciji stavlja italijanski po slanec predlog na italijanskem jeziku. Tega čitajo v deželnem zboru takega, kakoršen je in se tiska v deželnozborskih poročilih na italijanskem jeziku, kakor je bil predložen.
V	Istri pa izjavlja predsednik deželnega zbora, da ne more vzeti na znanje predloga, sestavljenega v slovanskem jeziku torej v jeziku večine prebivalstva.
Ko v D a 1 m a c i j i slovanski poslanci polagajo obljubo, se beleži ista z besedo »obečajemc. Ce pa mej njimi, ki jih je 35, prihaja na vrsto kak Italijan, se obljuba tega poslednjega, če tudi gre za eno be-
daj nimajo črevljarji časa, da bi se razgo-varjali s plemiči ? Nu, čakaj, jaz ti že skrajšam razgovor in čas, dragi dretar moj. Biskup nas pošilja k nemškim čevljarjem, da poberemo od njih šestnajsti del žitnega prihodka, kakor je to zapisano v njegovih pravicah. Sedaj, Tomica, |ne lajaj in daj škofu žito !
— Lažeš, se mu je odrezal Stabel, ti pijanec ti ! Tvoj škof ima toliko pravice do naše žitne šestnajstine, kolikor ti, posoda vinska, kolikor vsak črni cigan. To ste izmislili le, da nas morete pleniti, a črevljarji Nemci in Hrvatje kožarji, Jin vse predmestje griško ne da tvojemu pre-častnemu gospodarju toliko žita, da bi si mogel iz njega speči hleb kruha. To sem ti rekel za vseh, a še posebej in za se ti pravim, da imam sicer to hišo, da imam vinograd, šumo, livade, ali njive nimam, pak zato tudi ne dam žita. Zato, pijanec, odnesi se izpred mojega praga, in reci svojemu gospodarju, naj se spominja, da je sluga božji! In če ne greš, poženem z gorjačo tebe in tvojo vojsko. Ob teh besedah je pograbil Štabel iz kota debelo palico in zamahnil žnjo nad Nikino glavo.
(Pride še.)
sedo, beleži kakor je bila položena, to je j Takov slučaj se je dogodil te dni v i ooru štiri izseljence radi nalezljive bolezni s >prometto«.	[Mariboru. Velika Germana imenom Jurij na očeh. Nekega jutra so jih našli mrtve,
Tudi v Istri polagajo slovanski po-J in Josip — Hablanić sta tikom ob J zastrupljene od plina. Bolniki niso mogli slanci slovesno obljubo z besedo »obe- mestni meji napadla trojico fantov z zna-: prenašati plinove svetlobe; hoteli so sve-ćajem«, ali Bog ne daj. da bi se tako be- ' nim nemškim bojnim klicem: »Auf Wichs !« tilko ugasniti, ter so pihnili vanjo. Ali le/ila. To bi bil atentat na »italijanstvo (Po domače bi morda rekli : „Na — biksa- plin je še nadalje izhajal iz nezaprte cevi dežele« in tratenje javnega denarja za na- j nje«!). Potem je letelo kamenje iz rok — i in vsled tega se je vsa četvorica zadušila, tisnenje one besede!	! nemške kulture, a zak juče'' so bil: s t r e 1 i I Pomanjkanje Živine. Na dunajski živin-
Ko v Dalmaciji govori kak itali iz revolverja in vsled tega dela v j ski semenj dovažujejo v zadnjih dneh tako janski poslanec, se njegov govor beleži imenu — kulture: sta dva fanta obležala malo živine, da ista ne zadostuje niti za
dobesedno, kakor je bil govorjen.
težko ranjena, tretji pa — mrtev !
najveće potrebe. Več mesarjev je moralo
V I s t r i pa — četudi veli zbornični j To so blagoslovi — ne resnične nem- oditi, ne da bi bili dobili dovolj blaga, pravilnik, da treba beležiti vse tako, kakor ške — ampak tudi kulture, ki je bojni Kupna cena pa je vsled tega pomanjka-je bilo govorjeno — se omejajo na pri- klic zbesnelim nemškim razgrajačem, ki j nja poskočila tako, da se je plačevalo žive porabo' »Parla slavo*.	zastrupljajo vse življenje v državi, ki žive voli do 102 kroni po kvintalu. Cena pa
pombo: -----------^	m „ ,	,
V	deželnem zboru dalmatinskem" od sovražtva, ki so v tem sovražtvu že po- j otegne sedaj na jesen še poskočiti, odgovarja vladni zastopnik v italijanskem živinili in nad katerimi drži svojo protek-	PoŠta med Rusijo in Japonsko Ker je in samo v italijanskem jeziku na interpe- torsko roko ves avstrijski vladni zistem. vsled vojne bila poštna zveza med Rusijo lacije, ki so jih predložili Italijani Krekich Kako predrzni so že postali—in to ravno | in Japonsko pretrgana, je od meseca ju-Smerchinich in Ghiglianovich. 'radi tega ker vedo, da jih ščitijo visoke . nija dalje na prošnjo obeh vlad prevzela
V	deželnem zboru istrskem pa od- roke — nam govori dejstvo, da niti de-j posredovanje avstrijska pošta. Pošiljatve govatja vladni zastopnik s a m o žela kranjska svojimi 95°/,, slovenskega j ruskih in japonskih vojnih vjetnikov oziroma italijanski tudi na slovenske prebivalstva in nje glavno mesto nista pošiljatve njim namenjene so bile iz Rusije interpelacije.	več varna pred takimi tolovajstvi.	odposlane na Dunaj, od tod pa v Tokio
V	deželnozborskih poročilih dalmatin- ■ Samo eno vprašanje: kaj vse bi po- in norobe. Do sedaj so iz Rusije na ta skih je vsak govor, vsaka interpelacija, čenjali nemški listi in kako bi kričali o način poslali vojnim jetnikom na Japonsko vsaki predlog, storjen na italijanskem je- „brlogu slovenskih morilcev41, ako bi dva J 2.062 denarnih pošiljatev v znesku 42212 ziku, verno ponatisnen v tem jeziku od inteligentna Slovenca zagrešila tako tolo- j kron, iz Japonske na Rusko je pa došlo prve do zadnje besede. Lojalnost deželno- vajstvo !	j 1.000 kron.
zborske večine v tem pogledu sega tako Bl&froslovljenje cerkve mv. Vin-j Nemška vojaška sodišča. Te dni je neko daleč, da se označuje celo tudi vtis, ki ga cencij* Pavlanikega. Včeraj zjutraj ob nemško vojaško sodišče obsodilo nekega je napravil govor, oziroma mejklici in odo 9. in pol uri je škof dr. Nagi blagoslovil pomorščaka v triletno ječo, ker je, ko ga bravanja."	novo župno cerkev sv. Vincencija Pavlan- je vojaški zdravnik operiral, vsled neznos-
V	poročilih deželnega zbora istrskega skega. Trg pred cerkvijo in sosedne hiše ' nih bolečin istega prijel za roko. pa ni niti sledi takega lojalnega posto- so bile tem povodom primerno okrašene z Svetovni pridelek pšenice. Štatistikarji panja nasproti Slovanom.	zelenjem in zastavami.	cenijo, da se je letos po vsem svetu pri-
Vse »koncesije«, ki jih je napravil &oU Trg. Izob Društva se je otvo-j delalo 242.750.000 kvarterjev pšenice. Leta novi deželni glavar dr. Rizzi v tem po- rila včeraj ob veliki udeležbi. Oni, ki so 1905. se je pridelalo 331.000.000 kvarter-glcdu, je par akcentov na priimkih Matka se vpisali v prvi ali drugi tečaj nedeljske je v. Potemtakem se je letos pridelalo Mand'ća in Dinka Trinajstiča.	šole. naj pridejo v nedeljo S. t. m. točno 19,000.000 kvarterjev več pšenice, nego
Kdor ne veruje nam, naj le primerja ob 3. uri. — Tečaji za nemščino in laščino lansko leto. Kn kvaiter drži približno 3 poročila deželnega zbora dalmatinskega bodo zvečer od 9.—10. ure in sicer nem- hektolitre.
z onimi istrskega, in uveri se, da je res, ščina : vsak ponedeljek in četrtek, laščina	Hrvatsko vseučilišče V Zagrebu je imelo
kar pravimo.	vsak torek in petek. Knjigovodstvo se bo v poletnem semestru 1.147 slušateljev, od
Ali bi ne bil že čas, da bi italijanska podučevalo vsako sredo od 9. do 10. ure, teh 83 izrednih. Bilo je 107 bogoslovrev, _
večina deželnega zbora istrskega sledila ter vsako nedeljo od 2. do 3 ure. ^	727 pravnikov, 234 modroslovcev, 35 slu j popolnoma s korenikam. ter podeli koži tn.li si
izgledom hrvatske večine v Dalmaciji glede	Blaženstvo V blaženi Itatiji V šateljev gozdarskega oddelka, 44 farma- ; naravno svežost, nežnost ter gladkobo. -- Cena
oficijelnih novinoh Italije eitamo. da se je cistov. S.uSateljev je bilo i,. Hrvatske 8„. | T jgj^ ^jjj^ ^ N^r-UtCa 1 8.
pijančljivost
se odpravi za redno z uporabo praha .,Zoa*\ kateri je bil že preskusen v toliko slučajih /. izvistnim vspehom. Ta prah. ki nima nikakega okusa, se /umore nevidno natrositi pijancu mej pijačo. — Ena škatljicii, bi zadošča za popolno odpravo pijančljivost i K 10 — franco carine in diskretno. Mnogo nesreč-nežev, ki so imeli to bolezen, so se povrnili k obitelji in družbi in na miljone teh ljudi so bili odrešeni tega strastnega in grdega bremena. Neštevilno zahvalnih pisem je na razpolago. Pošilja se po predplačilu ali s povzetjem od glavne zaloge Lodovico Pollak, Milan (Italija). Pisma v Italijo stanejo - dopisnice 10 st. Odgovarja se v vseh jezikih.
Izvrsten sir.
Podnanoška mlekarna in sirarna v Hruševji pri Postojni ima v zalogi ol>ilo dobrega, vle/.anega sira, • katerega oddaja po 1 K* 44 st. kg.
I*, n. trgovci in kivmarji se opozarjajo, da ne zamude prilike. — Kdor hoče imeti dober sir, naroči naj si ga pri imenovani zadrugi.
Stavbinski materijal
kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrd ki =====
Belli & Corsi
ulica Economo št. 12 (stari mlin).
Kemično preskušeni in najden oblastveno koži popolnoma neškodljivi
„uničevalec lasij"
odpravi pri damah nelepe in sitne
asi na obrazu
pravične rabe deželnih jezikov ? !
Po ><)mnibusu».

Domače vesti.
T Josip Žičkar O preminolem držav-
v prvi polovici tega leta izselila iz Italije	iz Ogrske 3.
v Ameriko 145.701 oseba. V vsem minolem	Romuni V avstro-ogrski vojski. Romun-;
letu pa 218.058 oseb. Toliko v Ameriko,	ski vojni minister Mano jc, kakor javljajo'
Koliko pa jih išče kruha po vseh kotih	iz Bukarešta, odredil da se odpošlje 14
— ne izvzemši vedno psovano Rusijo —	romunskih častnikov raznega orožja v
Evrope in po druzih delih sveta! Fakt jc	avstro-ogrsko armado. Dva od teh bosta
to,, da ravno Nemci in Italijani uživajo v	prideljena generalnemu štabu mm poslancu in značajnem slovenskem največi meri gosto- in človekoljubje druzih Degradirani admiral Nebogatov je vložil
rodoljubu doznajemo, da je trpel na raku narodov, to je, ravno tista dva naroda, ki	— kakor javlja „Petrogr. Ga zeta" — po-
r.a jetrah. Že minole^a torka mu je prišlo si toli domišljata, da sta naroda — gospoda !	tom ministerstva vojne mornarice prošnjo
v parlamentu slabo, da sta mu morala	Tujci V Opatiji. Od 1. septembra	za pomiloščenje. O J druge strani poročajo
tovariša dr. HUenbogen in dr. Kindermann 1905. do vštetega 28. septembra 1^05. je	pa, da je Nebogatov prosil, naj ga stavijo
nuditi prvo zdravniško pomoč. Na to so prišlo v Opatijo 3.141 oseb. Od 24. sep-	pred vojno sodišče ua prenesli v njegovo stanovanje k piari- tembra 1905. do 28. sept. 1905. je priraslo stom. Dne 27. t. m. popoludne sta ga 4,- oseb. Dne 28. septembra je bilo nav-obiskala poslanca dr. Ploj in Robić in sta zočih 1.782 oseb. ifa našla pri zavesti. Govoril je ž njima o
nekaterih privatnih stvareh ter je izjavil,	I^terij«ke Številke, izžrebane dne
da ne čuti nilcakih bolečin. Neposredni 2o septernbra t 1 .
Dr. H. vit. Porenta
primarij dobrodelnega zavoda v Trstu, spričuje, da je z presenetljivim, sigurnim vspehom proti želodčnim težkočami in črevesnim boleznim r porabljal
želodčno tinkturo
G. PICCOLtJA, dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani.
1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno ——izvršujejo. ———
povod smrti je bilo otrpnenje srca.
Imenovanja, in premeičenja. Na-
mestniški kancelisti Mihael P»obek iz Trsta in Fran C e b o k 1 i iz Sežane sta imenovana okrajnima tajnikoma. Prvoime-novani je premeščen na c. kr. okrajno glavarstvo v Poreč. Okrajni tajnik Josip K r i v i č i č iz Poreča pride na c. kr. na-mestništvo v Trst. Namestnišvenima kan-celistoma sta imenovana c. in kr. strojni mojster vojne mornarice Fran Damin za Gradiško in orožniški stražmeštar Fran Gregorčič za Gorico.
C. kr. primorsko nadsodišče je kar:
Trst Line
3M 53
45 43
62
89 >4
i a
20
Koledar ta vreme.
1 >anes : Leodegftr. mnćenee ; Miran; — Jutri: Kandid, m učenec; Vitomir: Temperatura včeraj ; ob 2. uri popoludne 4 ?«iu«. -- Vreme včeraj: oblačno, zvečer dež.
-. _-> • < ~
( udislava. Petna. —
4- 23° < el-
Razne vesti.
Vseruska poljedelska banka. V petro-gradskih finančnih krogih pretresujejo načrt o ustanovitvi velike vseruske poljedelske banke, katere delovanje bi se raztezalo na vso državo.
V Hrvatski in Slavoniji se je meseca julija glasom statističnih podatkov rodilo ^gjjfc j^Or «11] S Ml M MaMl TZOIOT.
7947 otrok.	Pozor!	Fozor!
Mednarodni kongres za brodarstvo v	„	- . v •
Milanu, v petek je bil v Milanu v pri so t- j	jVOVSI Kt*0JSlCt1tCJIe
nosti italijanskega državnega podtajnika	Pit—i tFr"- "------- J T
Pozzija in zastopnikov mestne občine za	SlOVeilSki liag)iS.
ključen mednarodni kongres za brodarstvo.	^ ^ ^ y kroja5ko gtroko spadajo(,H (|p]a v
Na kongresu je mej drugim italijanski	popolno zadovoljnost. — Najnižje cene!
Nemško nacijonalne demonstracije proti
Škofu Iz Iglave poročajo : Povodom birme celista Josipa Saimo premestilo iz Trsta j* bila tukaj v sredo demonstracija proti v Pazin, kancelista Alojzija \egri pa iz brnskemu škofa grofu Huvnu. Imel je v Pazina v Trst.
V imenu kulture — tolo v »jetro!
Vse. kar delajo naši Nemci in Italijani, se godi — to se umeje — v imenu kulture. Kadar Nemci pogoltajo neštevilo vrčkov piva, strapacirajo svoje želodce in svoje glave — v imenu kulture. Kadar psujejo druge narode in jim kradejo čast - se godi to v imenu kulture. Kadar odrekajo drugim božja in človeška prava so le m sijonarji kulture. Kadar pljuvajo po ulicah na nenemske ženske — je to zopet le pojav nemške kulture. Kadar streljajo iz revolverjev — glej Domžale ! — na druge ljudi, so to le odmevi nemške kulture.
cerkvi propoved, ki jo je nemški pričel, ko je hotel pa češki nadaljevati, je navzoče nemško občinstvo, ki je tvorilo pet šestin poslušalcev demonstrativno zapustilo cerkev. Presenečen se je škof ustavil, a nadaljeval je potem govor nemški, seveda pred prazno cerkvijo. Za navzočnosti škofa so se sploh pripetili neki drugi do j^odki tako, da se je nemškega občinstva - polastila velika razburjenost in je mnogo meščanov odstranilo zastave, ki so jih bili razobesili škofu na čast. So pač občutljivi ti Nemci !
Kitajski mohamedanci v Carigradu. Iz
Carigrada javljajo, da je bilo na ukaz su'-
Toda dogodki zadnjih par let izlasti na *anov vsprejetih šest kitajskih mpliame-
S pod nje m Štajerskem nam govore, da se Nemci in nemškutarji menijo v službi kulture tudi tedaj, kadar počenjajo tolo vaj stva »n pobijajo ljudi do smrti.....
dancev t z mesta Golče, v turške vojaške šole.
Bolni ti v zaporu zastrupljeni. I z P>ero-
lina poročajo, da so tamkaj pridržali v za-1
senator Colombo razpravljal o problemu kanala, ki bi prodiral do Apen in in spajal Jadransko z ligurskim morjem, kar bi bilo velike važnosti.
Priporoča se udani
Sla voj Skerl.
M. SALARIN1
t ulici Ponte della Fabbra Jt. 2.
i (Vogal nL Torrente.)
Pomlad! I	Poletje!
Zaloga oblek in površnikov
Z* gospode, dečke ln otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in .	—> modra obleka za delavce. —————
Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvrše točno in lijtru po zelo nizkih cenah.
Na deželo vzorci brezplačno in franko.
PODRUŽNICA:
C ITT A 01 LONDEA
al. Poste natre šL. 5. tvj„'d al. Lj.v: j u ci
wnr Tovarna pohištva ~wm
Aleksander £evi jtfinzi
ulica Tesa štv. 52. f\ (lastni hiša). (
-	ZALOGA:
PIRZZR ROSHRiO (5olsko poslopje).
Cene, da se ni bati nobene kenkurenoe.
Sprejemajo se rsakovrstaa dela tudi po
deli
posebnih načrtih. Hu«trovan cenik bresplaSmo ln franko
r
loiionaiioiiononoiioiioiioiioi

Narodni kolek jc cobiti pri opravi ,fomostw
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA 01 RISPARHIO 5
IEBL07ANJE PO MiJIODERNEJŠIH U1TE71B KATALOGI BREZPLAČNO.